Stsv, 233
V Trsta, v korak 16. septai&sra 1919
Letnik XIIV
Icbaj* vsak dsn. udi obj^dcljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica r.\ T: a iška Aslžkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-■ Bistvo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Cdinosvl. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3*—, pot Jeta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stat* osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stat, oglasi denarnih zavodov mm po SO stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—% Oglase sprejema fnseratai oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije ae poSIjaJo izključno opravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata t Trstu, uL sv. Frančiika As. 2QL
Mir™ Konlerm
Reški dogodki in drugo.
PARIZ, 15. (S.) Vrhovni svet je vzel na
znanje z?.c!nje vert: o reških dogodkih. Na
•svojih sejah se ho.' . z bolgarsko pogodbo in z vzhodnim vprašanjem: turškim, azijskim in z vprašajem ameriškega mandata.
PARIZ, 14. Vrhovni me-dzavezniški svet se je sestal danes zjutraj. Seje so se udeležili Tiitcni, LIoyd Geor£e, Pclk in maršal Foch.
PARIZ. i5. (S.) Današnje seje vrhovnega sveta se j« udeležil tudi baron Mateui, Fcch in Tardieu.
Pre^-efn'-k Pclncsrć ::o>7-ei v Parizu.
PARIZ, 15. (S.) Freikednik republike Poircare se je pc* rrJl sneči v Pariz.
Vc^rl * 'c'r'Id iz clezi'c se vračajo d:>mov.
ROLEN, 14. (S.) Prispela je križsrki »He-anifrl , r-. katero se vkrcajo vojni u-jet~iki iz :les:'e, ' i ter o cršli v domovino, da se u-delerie glasovanja, kakor je določila mi revna konferenca.
Iz
Čn?2^cTSko vprašanja.
»P.-;RIZ, 14. ( G cizctta di Venezia«.) Poročeval-
rJ urad C-ne sors'ejra ministrstva za zuna-nje zadeve *jrzo'av!.'a: Nekateri časopisi eo priobčili vest iz Belsrada, r>o kateri le d. I srbski regent Aleksander inicijativo, oa se dovodi Cmi-gori avtonomija. in da se pripoji Črnagora Srbiji potem personalne unije. Te informacije se razširjalo z :ia-mennm, da bi se -premotilo javno mnenje in da bi se val; v al o na mirovno konferenco v m c men tu, Jeo t-:c bo rešilo črnogorsko vprašanje. Crnogorac r>ravice ne morejo biti odvisn-e ne cd volje regenta Aleksandra ne cd vtdje srbske vfcde. Crnogorci so si obranili svoje pravice čez stolct'a in stoletja, in Evećaae obljube 'zavetnikov so jim za-ia.TiCiie popclno vzpostavitev Crnegore. za katero stremi ves črnogorski narod-; najboljši dokaz za to 'e trdovratna in vztrajna <ustaia proti srbski zasedbi.
Se§a Demokratske Zajeiaice.
BELGRAĐ. 11. V pciinčnih krogih se trdi, da je
vlada sle.l'ic.p'rej odločena vztrajati in -da nikakor ne nr>M rc;';:i demisije. Demokratska Zajednica je ime-k d.ir.^s popolme sejo, ki je traja'a že pozno na večer. Na eeji ni prišlo do nikakega defini-tivne^a z.-^ 'hr^ka, vsi o!ani pa so proti 'temu, da bo vlada deinis"on'ra!a, marveč da mora vztrajati na svojem mestu do kraja.
Nejasnost položaja.
BELGP.AD, 11. Odkar je poslal Protić ministrskem!: or*" sedniku znano pismo, prx=4ala je politični 5itu?.cija v Belzradu popolnoma nejasna. Nčhče ne ve, kaj se bo zsc-ailo. Osobito je zago-•nelno držanje vlače, c-J katere se ne ve, ali bo b~i:!a še nadalje vztrajati ali namerava odstopiti. Mi	:"2t je im-ei danes dve se>i in sicer eno
zjutraj ob 10, »drugo pa ob 18. Kaj se je prav-za?r: v m teh -?jah sklepalo in ali je prišlo do ka-keja kciAretrega zaključka, sedaj še ni znano.
Govorice o novem kabinetu.
■BFLGRAĐ, M. Tukaj se širijo najrazličnejše ve
sti. da si katerih V
nI trski predsednik Ljuba Davidović odstopiti. Češ, ti-a ni dorastel sedanji težavni situaciji. Pri tem r,"r u.o različne kombinacije glede mož, ki bi jr: i v i-štev za sestavo bodočega k?.bfre»ta in se -i v?'- k:t bodeči ministrski .predsedniki Pri-blč. -Ič, Sraff > ič in Voja Marinkovič. Zelo pa je g v nslji-o da bi prevzel sestavo kabineta eden izrini Trr- J. c'veSi imenovanih, ker je zlasti Pr1-b.sev;«; trn v peti radikalcem, vsled česar je bolj verjetno, da hi bila poverjena naloga sestaviti nov kabli.-2»t i>raškoviču. Med tem se širi tudi še druga \ trči.a, Ivi pravi, da se še tekom prihodnjih ^ni -o-cveta Pašič In Trumbič iz Pariza, da onadva -u v -det* pograja med strankami rn tako omogcii' f estavo koncentracijskega kabineta. Danes se govori, da sta edina moža bodočnosti dr. T'umb'ć in Dre-ža Pavlović.
p-c5^o a.nasle<feTTk pride v Zagreb.
ZACRET3, 'i. Danes je pcpo!noma gotovo, •pride p-csto!r*ras?ednik regent Aleksander 5. tob-a t. 1. v Z?*?rreb in da se bo twkaj mudil osem do d^et dm. V Zagrebu se ie konstituiral odbor
ti svečan sprejem prestolifnasleinika, ki obstoji iz olrnov iz 'seh slojev nareda. Zagreb pripravi regentu izaedno s%ečan sprejem.
Tz pravoslavne cerkve.
B^LORAD. 11 Na brzojavko, s katero so visi pravv.sia.ik š;-:crfj< kr Jjestva SHS s svoje krnfe-tccc pozdrav:-];' Va-rf.evsko patriarhijo v Cari-•grar u ter jo cbvestiM o zedinjenju srbske ccrkve, je dr';-' Arhijere:ski Sabor nas-ledutf odgovor: Pa-triarhlja je z velikim veseljem sprejela to vest ter se /'vo udeležuje Taf_osii, katero smo pričakovali s i Slivlm hrepenenjem. Patriarhija Vas blagcslav-3:a in moh k Bogu zu ves pobožni in ljubljeni srb-cki nared.
Sta* k a bančrrh uradnikov?
ZAGREB. II. Fogalanla med drugom bančnih nradn kev in d-farnimi zavot^ se xdi, da ne bo.o cbrcdlla povoljnih rezultatov, vsJed česar pride najbrže prihodnji teden » o stavke bančnih urad-nlkov, ker sc bančni ravnatelji m zastopniki zavo-
v kratkem sestavi nov kabinet. V ne-o-;>h • e govori, da bo moral sedanji mi-
•da
ok-
PODLISTEK
\Yilm 033F3IC3.
(44)
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—C.
XVL
ldov branijo sprejeli pragmatik o, predloženo Jim
kod nameščencev.
Davidović odgovarja Protić«.
' BELGRAD, 11. FVedsednik ministrskega sveta. Ljubomir Davidović, je poslal včeraj Stojanu Pro-tiču naslednji odgovor na njegovo pasmo: »Gospod Protić! Prejel sem Vaše pismo z dne 9. t. m. Obveščate me, da so pogajanja med nami prekinjena. Dovolite mi, da popravim nekatere netočnosti. Ako bi se hotel čuditi, bi se čudil Vašemu začudenju. Kako Vas je mogel presenetiti razdor pogajanj med Demokratsko za:edn?co in Narodnim Ilubom? O poteku pogajanj sle bili vendar točno obveščeni. Gospodje so Vas obiskali po vsakem razgovoru, -ki so ga imeli z menoj. Tuf-i jaz sam sem Vam poročJ enkrat o poteku neših pogajanj. Niti Vam, niti gospod run članom Narodnega kluba nisem nikoli rekel, da bedo njihovi pogoji sprejeti. Nasprotno, gcepedje so zahtevali, da mora lirvatski b:n iziti i'Z njihovih vrst, da se in*em:;e r.a drugačen način in da se ustanove še <tri nova ( •poverjenIštva, med njimi tuc'4 poverjeništvi za trgovino ir. za finance. Tudi Vi sami ste smat; ali to pes!:-njo zahtevo za nesprejemljivo. O ostalih zahtevah Narodnega kluba ise je dalo -razpravljati in bi se bil mogel glede njih doseči -tudi sporazum. Obžalujem, da se to mpcsrečUo. Tuci v naši skupini je klub najvišja instancu. On tega pogoja ni sprejeL Imel je pač svoje vzroke zato. Tudi zahteve gesp. dr. Korošca so b;!e nesprejemljive. Zahteval je dva portfelja, vere in eaobračUa. V primeri s številom poslancev svojega Muba pa nima pravice do dveh portieljev. Razen t-e*3?. se je g. dr. Korošec obenem dotaknil tudi zeHo važne a vprašanja, čigar rešfcev zareže globoko v življenjske interese naše č.ržave. Ker pa to vprašanje ni aktualno, vsaj v tem trenofku ne, sem prešel preko njega. Gospodje socijalisti so že prej naglatiM težkeče, katere so imeli pri sodelovanju s konser-vailv-nimi skupinami. Z eno tako skupčno so vo'jni sou-devati. Z dvema ne. Sprejeli so sodelovanje z Vami. Skupina gesp. dr. Korošča je pa po njihovem na-ziranju sploh odveč. Ako bi se bili tprej sporazumeli z gosp. dr. Korošcem, 'tedaj bi Vesa s'-mn ptna ovirala njegov vstop v kabinet. Mislil sem, bo mogoče te zapreke in tež-koče ods;raniii, r.li vsaj ublažiti. Povabil tem gesp. dr. Korošca razgover -dne septembra. Gospod Korač je dospel iz Zagreba in prinesel seboj sl-Jep vodstva svoje stranke v gori omenjenem sm;slu. To je *go-pod Korač tud4 ki-tegori-Čno izjavil* na onem na^em ti-kuinetn sestanku. Morali smo torej izbirati med gospodom Korošcem in me?, gospodi socijalisti. Obžalujem, da se to ni posrečilo. Tudi v naši sku-cne, s katerimi smo brez'težave izdekili v!a:cl program, ki je bM potem objavljen v vladni deklaraciji — Mali klubi! Ali se brigate zanje? Vi ste nekoKkokrat izjavili, da imate dovolj poguma :n tfa boste vstopili, v i:ab>rnet tudi sami brez drugih klubov, ako bodo njihovi pogoji nesprejemljivi. Toda sedaj je en razlog, da ne vstopite v koalicijo ta, da mali klubi niso pristopili nobeni kombinaciji. Predlagali smo Vam, da storite to, kar smo storili tudi mi, da s.arejme'.e gesp. Trrfkoviča na račo^n Vaših mest. Vi niste hoteli. Vi ete men:a pričakovali, da bomo mi sprejeli gosp. TriScovIća na račun mest, ki gredo naš^m prijateljem. Prej se ni oziralo na to skupino, šele ko ste se Vi spomnili »količnika« in »ostanka«, se je sdelo računati s tem. Vi .ste si izračunali, da imate pravico na večje število ministrskih mest, m sicer na podJagi VašLh poslancev. Količnik je Vaša iznajdba. AK smo mi krivi potem, da po tej Vaši računski metodi gosp. Trifkovič ne more v&topiti v kabinet? ■Ne zamerite mi, toda Vase zahteve so nekoliko čudne. V Narodni sku- ščini ste izjavili, da je koncentracijska vlada neka: protiparlamemarnega in da mi »-prinašamo v par!amer.farne običaje ueparlamentaren element«, ker ue zovemo malih klubov vi„do. — Se nekaj. Mi hočemo, da se agrarna reforma izvede po »prehodnih nared bab, odredbah in ugibah«, katere smo podpisali tako mi, kakor Vi. Mi niti ne moremo, njti nočemo od tega odstopiti. Kaj .pa Vi? Oospod Draiković V_m ne stoji glede agrarne reforme zelo daleč. To se je videlo na našem skupnem sestanku. Sprejmite nazore gosp. Draškoviča. pa ne bo med nami stploh nobene razlike. Mi želimo z ago* oviti naši mladi državi večjo varnost in širše »državljanske svobode, kakor so bile one, »a katere ste jamči'i VI v naši stari državi. To sem Vam rekel tudi v Narodni skupščini. Mi nismo nikoli zavlačevali reševanja krize, nasprotno, we smo storili, da rešitev pospešimo. Ne vem, v koKko bi bile upravičene to trditi druge skupine parlamenta. Kakor pravijo, se zdi že Vam samim, da maii klub; popolnoma pravilna presojajo Vašo demisijo. Dovolite mi, do. ugotovim: Tako po času, ko je bila demisija predložena, kakor tudi po njenih motivih, sedi velika večina javnosti o njej precej drugače. Prosim Vas, da verujete v moje Sipoštovanje. — Ljuba Dav-idović s. r.
Pr isek. — To pismo bom objavil. — Lj. M. D.
General Franchet d* Esperey u Zagrebu.
Prošh" je utorak na prolasku za Francesku prispio u Zžgreb vrhovni z:.povednik istočne vojske general Franchet d*Esperey. Odličnom voeliovciji bio ie sa strane civilnih i vo nih oblasti »prirodjen svečan doček, }.o;i je bio nada sve srdačan. Na kdodveru sakupili se <u zcstup?n;u bana i vlade poverenik za pravosudje dr. Ogorelica i vlai'in ta:nik dr. Zorlčić, oi armijske komande general Matić i potpukovnik Nedić i?a velikim brojem časnika, a u ime grada Zagreba senator Katkič. ■Ujedno bijahu postavljene i dve počasne satnije (stotnije). Jedna od naše, a jedna od .frances' e vojske. Kad je general izašao iz vlaka pozdravio
ga u Ime vlade poverenik dr. Ogorelica. koji istaknuo koooperaciju vojska tra solunskom frontu, koje su pod njegovim vodstvom izvojevale tako slavnu pobediL U ime grada pozdravio ga senator Katkić, koji mu izručio na spomen album grada Zagreba. General dirnut ovim dočekom srdačno se zahvalio na pozdravima, spomenuv, da je naše krajeve proputovao još pred 20 godina, pa se već orrJa uverio, da ovde obitava jedan jedinstveni narod. Iza dočeka odvezao se general u svratiste »Palače« na večeru, a onda je u noći krenuo dalje put Franceske.
Bilo je popoldne. V ubožni sobi na <3vori5ču neke hiše v Mesnički ulici je sedela Mara t^adićeva in marljivo šivala, tiho pokaje. Neprenehoma so kapljale /Jeste kaplje na belo
šivanje. Tupatnm je povzdignila svojo lepo glavo, da si js otrla solze, in tedaj si mcgel na njenem ebrezu, na njenih očeh z drhtečimi repalr?lcarni spoznati veliko bol njenega srca. ^.epa edrnka bc^ate^a Ilija Radića, zapuščena, pre^G'na. je šivala v te; sobi za bomo plačo. Dobrc^rčni Temo je, ko je izvedel za veliko nesrečo Radi če ve rcv?bine, nagovoril svojo 1 staro leLo, pešiero vdovo, da jo je sprejela k j satu tu. si&uavMi^e, dobfe gospe po mestu, ki'
so izvedele za bedo zapuSSene sirote, pa so ji dajale dela, da bi se dekle moglo preživljati, dokler ce bi našla kake dobre službe. Tomo je tolažil mladenko, kakor je bolje vedel in znal, govoreč <>i, da narj se ne boji, da ji nepričakovano pride rešitev. Na tako tolažbo s3 je Mara tnpko nasmihala.
— Hvala vaon, dragi Tomo, dobra in predobra duša ste. Kako na^ vas poplačam zrn. vse dobro, ki ste rnii je storil? Žalibog nimam ničesar, uboga m nesrečna sem. Poplačal vas bo Bogi Pravite mi, da mi nepričažkovano pride rešitev. RešHev? Tele moje roke... moja peštenoat... to sni je rešitev; ».drugo je... vse... vse ptropajdlo.
Tomo, dasdravno ne vesel, <pa vendar vi izgubil up?-nja, toda vedela ni niti živa duša, na kaj 6e osniva to njegovo upanje. Tomova teta je dobivala mekoJiko podpore od magistre, ia in ceha, drugače pa je kuhala po gosposkih hišah, ker je tčla aa. glasu kot dobra kuharica. Prihajala je šele zvečer domov in je Mara tako ves dan camovala. pri evo-
tl&liians!^ vh^a In reSki dc£Odft!«
RIM, 14. (»Giccmale d'Ltalia«). Danes zju-'tra.j cb 9 je cjfšel nićimstrski predsednik v V-lo S a veri a ipo kraljev pddipis. Spremljala sta ga vcijinti r^i'-nister in minister za mornarico. Gb tej prJUlbi <je Not1 ta fotcr.-o obvestil kralja o zadajrjh novica'h, 'ki so prišle iponoči. Pc "over je trajal ckoli -me ure, naikar je N tH oc.šel v palačo Braschd (ministrsko pre ds edra š Lvo).
Gener?! IMaz se je danes povrnil z dopusta ;<n je šel tri^ic^ k ministrskemu predsedniku, ki msi je ipricfbčil kaikšni ukrepi so fcdli ukre-n;eni za potlačitev in omejitev D'Annunzijeve eCc^ps-Lcije.
0£> 11 so prrs&i -k ministrskemu predsedniku, ip-.i katerem je bil še vedno general Diaz, vojne m.'nlerter, minister za mornarico, a-dini-ral Sec^d, mrmister za prome*, De Vito, in pcdfcrjefk za verno, Fintorchia r o-April e. Mini-strs!ia s^a je tra?a3a cikcti drve uri. Takoj po seji so ofbPcoKli maedstre časnakanji, ki pa niso mogli nič (posebnega izvedella. General Al-bricci je rekel samo: »PoJcžsij se razvija zado-vcljivo. Treba je čaikaia.« Nato je odšel za sv&jbii tovariši. Iz malo vesta sn zelo malo tajnosti, ki so se takorekoč iztisnile vladi, se da sklepali, «da je današnja ministrska se^a določila delovni načrt, da, celo (potlačitev re-šhih dogCidkov.
Ministrski predsednik je pojasnil, keJko se je pciožaj raav-ijai tekom dneva, bodisi glede mednarodnega pritiska. Po pogovorih, ki sta >lh imela včeraj angleški poslanik in ,prrvi tajnik francoskega poslaništva v »Censulti« (ministrstvo za zunanje z.ideve) 8 podtajnikom za zunanje zadeve, senatorjem Sforzo, tekom katerih sta zastopnika dveh zavezmiskih držav protedtirala pretti D'Annuzijevemu činu, so se vršali nwv4 pogovori med zavezniškima zastopnikoma in italijansko via<do.
Zdi se, da ne bodo zavezniki podvzeli ničesar in da bodo prepustili italijanstki vladi, naj zopet vzpostavi mir1 in red v zmotenem reškem vprašanju.
V diplomatskih in časnikarskih krogih se je zelo naglašaio in komentiralo dejstvo, da niso Zedinjene države še ničesar i&renile. To daje povod za mnoga razpravljanja. Nekafte-ri smatrajo, da se ameriška vlada noče brigati za reške dogodke. Gotovo je, da bodo zavezniki čeravno kažejo svojo odkrito na-sprotstvo proti D Aimun-zl; e v &mu podjetju, o-puslili vsaiko akcijo in da bodo prepustili vse ukrepe italijanski viadi.
Predpriprave za D'Annunzijevo podjetje.
RIM, 13. (»Stamna«.) O predprr.prafvah za D'A-mu*izij ev pohod na Reko se doznarvajo naslet^nje podrobeicstd: V prvi polovici meseca j^jl'ja, takoj po decncirsitracsjah in časnikarskih polemikah proti Ni t taj u, je prišel k teinu neld u^l&d&n D'Anntmzijev priijatelj, ki je izjavil NittijAi po priliki takole: D'AnDtmzio je pripravljen na pomir^en^e z Nyt*ijemf toda zahter/a, naj se mu dovoli ofganiziVati na nje-jsovo odgovornost ekspedicijo prrvtorvoljcev, ki bi imela namen, da se polasti Re\:e. Vlada jc že neikajj slčšaia o tej ekspediciji in |e ostro svarila živahnejše propagatore. D'AVnuEzio je Nčttiyu pojasniti vse politične in vojaške koristi nameravanega čina. Smatral je, da .bodo zavezniki na koncu pripoznali dokončano dejstvo. PrescLvccm je pesnik zahteval od vlade, naj mu dovoli, da izvede ta čin. Ministrski predsednik je s svoje Strani onozoril posredovalca na te3ke posledice za Italijo, ki bi jih nameravani čin gotovo povzročil toliiko na gespeda-skera, kolikor na političnem in vojaSkem polju. Zaključil je, da spoštuje pesniikorve čute, teda če se gane, da ga bo dal aretirata. Vlada je ugotovila, da so soudeleženi pri tem načrtu en št albanski ad-m:r?l in dva generala, ki so se nahajali na Reki; ©^en teh je celo nala-Sč odšel na Bri-jone... na ležišče. Vlada je lete odstranila iz onih krajev in stavila druge pristaše ped n?K?izccstrvo. Kaiko se je zgodilo, da se je | D'Acnttnz^u kljvlb vsemu nadzorovanju ven-I dar posrečila iovedba njegovega načrta, ni lahko razumeti: sfevar je tembolj važna zaradi
! dejstva, da je bila ekspedicija organizirana
____
i jem delu. Nenadoma j« zaslišal neki ropot j pred vrata. Nekdo <je potrkal Dekle .je vzdi-gnilo glavo, kakor plašna srna, in rekla:
—	Naprej.
Vstopil je odvetnik Jeluftč. Mara »e je prestrašila in prebledela. Odložila ji šivanje, vstala hita-o in vprašala grMccn
—	Kaj žeUte?
—	Dober dan, draga Marica! — jo j« pozdravil odvetnik e hlinjenkn sočutjem. — Sedite, sedite! Kaj delat«, d«t« moj«? Šivate, kvarite si mlade oči.
—	Navajena Mm del«, — je boječe odgovorilo dekle.
—	Pa v tej vlažni, škodtrje zdravju.
—	Sirota sem, uboga
_ Vem, vem, iahfoog. Zadela vas j« nesreča, velika nesreča. Hotel sem jo odvrniti, ali žalibog se ni dalo, ker«.
—	Ni mi treba vedeti vzroka, gospod! Dosti je, da vem, kakšna sem in da nimam ničesar.	(Dalje.)
in da je izšla iz Furlani^e, to je zone, ki je pod nadzorstvom in upravo vrhovnega po-velgnistva. Lahko (pripomnimo, da ni bivanje delo enega admirala in dveh generalov — zaveznikom je bilo to delovanje znano — brez vpliva na zaključke minule medzavezni-ške preiskave na Reki.
Nittijeve izjave »Epoci«.
RIM, 14. (»Resto del Carirno«.) Ministrslki predsednik Nitti je podal »Epoci« naslednje izjave: »Zveza z Reko je pretrgana; razumeli boste zato lat ko, da so vesti, ki so jih priobčili listi, izmišljene.
Tako so tudi izmišljeni nameni, ki se pri-psutjejrO vladi. Vlada, je nadaljeval Nitti, je u-krenila samo eno: imenovala je za generalnega vojaškega komisarja za Julijsko Benečijo dc-nerala. Bndc^ja, kateremu je d-ala vso vojaško oifciast. Kralj je dar.es podpčsal toca-devno naredbo. General Badoglio ima pooblastilo v rekah in ukrenil bo po svoji vojaški vesti, kar bo smatral za potrebno; toda nameni in tembolj dejstva, ki so se prepisovala vladi niso nič drugega, nego izmišljotine. Tako je izmirlfeno, da je general Badoglio
tio pismo, v katerem pravi med idrusim: »Zahva- j Uinem se Vam, da ste odstopili. S tem ste bistveno olajšali .položaj ministrstva in republike.« Kakor listi poročajo, se je StHbrny ude4ežiJ neke hazard- i ne partije, katero }e poKcila zasačila.	1
Iz Romunske.	1
Bratianov kabinet odstopil.
PARIZ, 14. (S.) »Temps« poroča, da je dobilo romunsko poslaništvo v Parizu sen oči brzojavko iz Bukarešta, oddano dne 13. t. m. v kateri se naznanja demisija Bratianoivega kabineta. Brartiano izjavlja v pismu, v katerem pravi, da odstopa, ker je siprejel romunsko zastopstvo na mirovni konferenci na podlagi pogodbe iz L 1916., ki ,je zagotavljala Romimsld ves Banait. Bratiano pripominja, praivi list, da kršijo klavzule o narodnostnih manjšinah, o prevažanju, o trgovinsk'h pogodbah im o delitvi Banata s Snbi in Madžarji romunsko necndrvusnost iz njene teritorijalne in gospodarske interese.
»Temps« pravi, da bo Bratianov naslednik, ki bo vezan na iste obveze, lakše našel formulo za sporazum, ki ,bo ščitila romunske interese, ne da ibi istodobno kompromitirala odpotoval na Reko in da je imel tam po<?o«vor j obveze z zavezniki, z D'Arnnmzvecn. General Badogtio je v Trstu, j na povel^iništvu one zccie. Zadostujeta ta e-j nastavna ugotovitev, da se dokaže, kako so
•dbL To vend«
smešne izmišljotine, ki sem jih omenil, in tembolj komentiranje.
Smatrate li za mogoče, da bi vlada, ki ima že na licu mesta generalnega komisarja, ki ima tako oiblast v rokah, morda hotela u-krepati kaikršnesobodi ukrepe, preden on izrazi svoje mnenge? S takimi izmišljotinami se hočejo razburjati duhovi in varati Rečani. Na ta račun so bili prevarani vojaki, ker se jim je govorilo, da se vlada strinja, celo želi ekspeJčci^o na Reko, da bi jo porabila v pogajanjih z zavezniki in proti volji predsednika Wilsona.
General BadojHo na Voloskem.
RIM, 15. (S.) Iz Reke ni vesti o novih dogodkih. V Istri in Dalnreciji ni doslei .prišlo do izgredov. Admiral MHlo je brzojavil, da se javni red n' motil. General Badoglio je odšel danes zjutraj na Volosko, da osebno naćtzira točno izvrševanje danih ukczov in energičnih ukrepov, ki so bili ukre-njeni, da se pride v okom žalostnemu .položaju. Sprejel je tudi reškega poslanca Ossoinaka, katerega je prosil, naj se ipovrne v mesto m zastavi svoje sile, da ne pride do nobenega obžaljivega čina proti zaveznikom. General Badoglio presoja položaj mirno, toda 0 odiočnimi nameni, ki odgovarjajo vladnim navodilom. Prve vesti, ki poročajo o celi'h od-delkih, ki so vkorakali v Reko, so pretirane; ugotovilo se je, da znaša število vojakov, ki so prišli v Reko, okoli 1900 mož. K tem so se pridružili oddelki mornarjev, ki so se izkrcali i'Z lat-ij, usidranih v luki.
Angleški in francoski poslanik nista protestirala.
RIM, 15. (S.) Uradno: Včerajšnji »Giornale d'Italia« pisše, da sta angleški in francoski nestanak protestirala pri grofu Sforzi ra^i reških dogodkov. Vest je popolnoma izmišljena.
»D Giornale dltalin« postavljen na Ia2.
RIM, 14. (S.) Ministrstvo za zunanje zadeve poroča: Vesti, ki jih ,je priobčil »Ciior-nale d'Italia« od 5. septembra o izgredih, izzivanjih in manifestacijah Si+bov v Splitu, so, kakor je izjavil admiral Millo, deloma zelo pretirane, deloma pa sploh izmišljene.
Razprava o mirovni pogodbi z Avstrijo.
RIM, 14. Komrsija za prnučavamje mirovne poredbe z Avstrijo se je zopet seaftala.
Luzzatti je pripomnil, da treba še pojasnil glede avstrijskega javnega dolga. Treba tudi pojasnil glede gospodarskega položaja, ki bo nastal na Jadranu.
Alessio je izjavil, da ima mnogo dvomov glede miror.me pogodbe z Avstrijo. Predvsem je nejasen juridačni položaj odrešenih državljanov naspram tretjim po mirovni pogodi. Rekel je, da bi ne mogel glasovati za pogodbo, če ne da država natančnih pojasnil. Mo-di^liamđ je nanašal, da je Italija pri mirovni pogodbi z Avstrijo neposredno prizadeta, in da ne more ndben poslanec za njo glasovati če ne dobi prej natančnih pojasnil. Raimondo je izdavil, da ni treiba hiteti z odobritvijo, ker Francija m Amerika nćste Še odobrili niti mirovne pogcdfce z Nemčijo.
Camera ^e pripomnil, da se labko vsa vprašanja zberejo v dve veliki kategoriji: vprašanje o italijanskih jadranskih meijah in vprašanje gospodaarske Obnovitve. Glede prve kategorije je prosil .predsednika, naj predloži vladi vrprašanje o členih, s katerimi se nalaga Avstriji, da spoštuje sklenjene dogovore in pogodbe z državami, ki so stopile na njeno mesto, in da odstopi izaveznokam in pridruženem vse oženje, kd ji ni br'lo po pogodlbi prisoj eno. Treba je nato vpraSarti, če se, na po-dlaigi teh dogovorov, nahaja Istra ra vse jadransko ozemlje — ki bi moralo pripasti po londonski pogodbi Italčji — še vedno v negotovem položaju in na razpolago entente in severne Amerike.
Raz trnu tega treba vprašati glede gospodar, dela, če obstoji tudi v mirovni pogodbi z Avstrijo določba o solidarnosti Nemčije za plaćanje odškodnine Itafiji.
Jutri se udeleži seje tudi ministrici predsednik Nitti. __
Iz bhoslovaik«.
Dr. Allce Masarykova odložila mandat
PRAGA, 13. Hčerka, predsednika češko-siovaške republike dr. AHce Masarykova }e oiiožHa tsvo^ mandat v češko-slovaškem parlamentu. Vzrokov oa ta njen korak listi ne navajajo. O njenem mandatu bo odločeval slovaški klub, kateremu je dr. Masarykova pripadala.
Demisila Ceško-slovaškega trsovtaskeca ministra.
PRAGA, 13. Ceško-slovaški trgovinski minister Jiri Stribrny Je demisionirei Predsednik Masaryk }e demisijo sprejel ter poslal Stftbrneom evoieroč-
IZ RISJS.
Bo!jševiki korakajo proti Omsku.
STGCKHOLM, 13. (S.) »StookhoLmer Me-ningen« poroča iz Hedsingforsa, da so boljše-viki zavzeli Tobresk in da korakajo proti Omsku.
KELSINGFORS, 14. (S.) Last »Helsdrekn San-Omat« javlja, da so severozapadne čete zopet zavzele Yamiburg.
BuIUt se nI dogovarjal z Lloydom Georgeom o morebHnih posa}an|!h z ruskimi sovjeti.
LONDON. 15. <S.) Neki angleški list. ki se tiska v Parizu, je posnel neko vest ia New-Yorka, kt je poročala o domnevnih izjavah Bullita, bivšega izvedenca v ameriški delegaciji na mirovni pogodbi, pred senatovim odborom za zunan'e zadeve, češ da se Je dogovarjal z Uo^m Georseom o možnosti pogaiani z ruskimi sovjeti. Poročevalec Reuterjeve agencije v Parizu je bil pooblaščen, da i&javi, da so te vesti popolnoma izmišljene.
Irsko vpraSanfe.
GLASGOW, 14. (S.) Kongres »Trade U-nions« se je zaključil z resolucijo, ki zahteva od vlade, naj se uvede davek na kapital, da se .poravnajo vojni stroški. Thomas in SimllH!e sta predložila resclticijo, 'ki izraža mnenje kongresa o težavnem in razburljivem ■irskem vprašanju. Kongres je ponovno izrazil mnenje kongresa o težavnem in raziburl/h em irskem vprašanju. Kcngres je ponovno izrazil mnenje, da je edina rešitev ta, da se pri' zna Irski pravico do samoodločbe. Predlog je bil enoglasno sprejet.
Sccijulnn demoftrrnn o zobnem ozemlji
Jugoslovanska socijalna demokracija se utaplja t italijanski.
V nedeljo se je vršila v Delavskem domu v Trstu pokrajinska skupščina itaJrijanske so-cijalnodemokratske stranke v Julijski Benečiji.
»Lavoratore« navaja delegate iz Trsta, Idtre in Furlanije — Pittond Je bil odsoten, ker se nahaja v zdravilišču — ter med gosti navaija dr. Turno in Regenta kot »zastopnika slovenskih socijaftnšh demokratov v Ju!:<jdkl Benečiji«. Predsedoval je Oliva.
Na dnevnem redu je bila najvažnejša točka »preosnova stranke«. Sodrug Tunrtar je izvajal, da je bila v Avstriji socialistična stradka v deželah, kjer so pretnvali Italijani, raode-ljena v dve sekciji, tridentinsko in primorsko, le-ita pa zopet v tri: italijansko, Jugoslovansko in nemško. Sedaj, ko pa Je stranka pristopila k italijanski socajalnodemokratđki stranki, morejo biti samo pokrajinske zveze in krajevne sekcije, h katerim morajo pristopiti sodrugi vseh narodnosti, ker se ne dovoljuje reč nikakrina delitev po narodnostih. Govornik je za tri deželne organizacije: tržaško, istrsko in furlansko, pri čemer naj se opusti pokrajinska organizacija. Ennko se je izrekel, pismeno, tudi Tonet. Passigli je istega mnenja.
Dr. Tuma prinaša pozdrave slovenskih so-druigov. Uipa, da Je to zadnja skupščina italijanskih sodrugov, katere se -udeležuje kot gost: prihodnjič ji hoče prisostvovati kot delegat« kajti slovenski sodrugi bodo imeli .prihodnje dni svojo skupščino in sk'enejo strnl-tev svoje organizacije z organizacijo italijanskih sodrngor. »Za nas Slovence,« je dejal, »tvori Julijska Benečija zemljepisno, gospodarsko in tndi nacijonalno enoto, vkljub plemenskim razlikam.« (Zelo živahno odobrava------
4ED1MOST« Štev.
T Trata,
H.
191«.
1.
Na s!. tipŠčiSr se je potem po Taattežni razpravi sfeierdJo, da boda v vsakem (kraju brez coira na pieraece&e (reci: narodnostne) razlike ena sama soo'^a£nodemokrateka politična orgaziizajci|a, da icna^o kraievine •organizacije pravšco erdružeaja v idežek>o aivezo in da se r.nianovi pctkrcrfcska zveza za Julijsko Benečijo.
Govorili je nato sodrug Bcmbacci, iki je .tkmi-dasijnl, da se mer-a straafca tadedežiti vcdltev, naj dcibi več sli mam^ maodaterv, sečno ca nje-r'l pccirjaci delap ipcoper*cndo za svojo mise^, cdfc-^a^oč vs^iko sddelovi&nje z me$čm-stvern, da se čica preje zruši meščcctcika v4a-darvina. Govcerčk se izraža cd ločno za "tretjo antem acf/ ccta&o (T-cČfše-.-žŠko) in odMao-ja vse prebežri&ce ostalih str ari. Ne ve, ali zenn^a že ser?aj kocmHiizem, ali fcrdba ga je gc"£i in r?cš;rj£jti.
Na Tumorjev p-e^č-o* se ^e dodal »Lavo-ra-torfu« naslov: GI asu! o socijaikiodecndkratstke zverte v Jrf'refel Benečirn.
V pcCtraji-rcfrf izvrševašeri ocTfcor so ib-:li iz-vc4jon£: prof, Cdacrcno Furfaofi in Vod B~e-sata za leiro, prof. Onl~.cv£o InwiciH in Alfred Crnini za Furlarrfo, Jcsio Passi^li, Ivan OJr'va in Vcdko Vircicher za Trat.
Sprejel se je tudi prer'log, da n?j ostane ravnate^ »Larvoratorja« Pcttoni, vkčjtfb (temu, da se ne gtrir^a v vrsem z nazori večine, češ, ako bi feifta n "eprotija naprernoclljsva, izjavi on for<t poš-terv-sik gotovo oc'ikirilto, da mu Je so^ejjcr/actje nemogoče. Začasno, za štiri mesece, »ki jih potre^Aiije Pittrai za zirar^enje, prevzame ravnateljstvo lista Pessa^K, s pc-sa iikn nategam, da korenito preiiiedi ureJ-ništvo in vnrar.o in svoje deJo ura~-.ua po te metali mSolEh, tkslcor jih 1e doio&la stranb— sfkupKčna. Če se ipo štirih anesecih zenet čil in zrVav vrne Pittoni «ia mu to Itpr.rAo rpre-jeti ravnajteJptvo lista v trtah cčtc&Sčinah, £a sp-ejme ^a ©IronJca z nafvanjo r-a*dosit>ot če »pa izjavi PMtoci, da -ne sprejme tManenfene mu nalete, pa se sMiče nmra skupSčina, da izvoli ravocitelfa i V/ta.
Po (kratkih besedah Še ndkaterib govornikov je prer&edrlk zaHgučil sflcupSiino.
Kritca* je b>'£o cibjavije-ao v »Lavorator^«, se bo ekrnSčina jis^cdovansike s cca: Sedemo-kratnke prfftfSne oi^rrcaciie, s kartere na.;' izade po dr. T vem ne poved? ni siklep na stope t ev z •jrtaffiaosfco sooijalttodemokra-tsko stranko, vrgila 21. t- m.
Zsstts žita v Jall'sKI BenefiJJ,
Unariru »Oservdtore Triestino« je 12. t. m., v št. 207., obiavil nae^edrj-o narddbo generalne^ civjflnega koanisar^atas
d. 1,_UrKanovJa 6e je kcnns^a za zaserfo
^rek^micifol žita ietice 1919. v Julijski Benečiji- Komis^o tve/re: pokrafnsfld vedja voja-31. o^a kcrrrsarijaiia za JuJitisko Benečijo, en vršii oastn^ kr. vojske, dva dana agrarca, trrri7<-
d, 2._ Trmenorvsrna komisija se more razdelita v dtve pc<Ycocnćsiji. V tem siuičiu se vsaki poci cenas^ji cd časa do časa pwdn3Žoj« za~ stcf50.1t ot^^e, v kateri «e vrSi zasega.
^ 3, _ Kocnisr'a čma svo»j sedež v T^mtiu.
vi. Fontv^na 16, pri pek-rajinakem vodstvu vo-jati'te^a koTr/nr-riVita.
d. 4. _ Pridelovalci nW?rrejo sami pcnt^^.i
kcanVfji ono množino žita cd piAdeV.ca 1. 1919., ki preseda nffhove potrebe za seme ter np-hovo in cehove drružine prehrano.
5.	_ Pontone se morajo pcecloziti do
30. sertenibra 1919.
6.	— PcocrTje morajo biti pisane na dS—ocu, ki se <*rik pri ž'-nanst\n, in morajo vsebovati nasiedr^e »podatke:
1. Krililo oom-.janeža žita, izrareno v kvirtalih, in kafeovcct. z označbo za p'enico. ali 4e dr crno-, srecVre- ali de^elazanata. 2. Kraj in sMadi§=e. Irer se nahaja ponujeno Sto 3. Ccrr&v zemljisča, na katerem se je pridetHo žito. 4. KoEčino pridelanega žita. 5. K^V.no, ki se pridrži za seme za leto 1919-1920. 6. Količino, ki se pridrži za pri-dakrvrlca in r-i^o^-o družino, kolone, posle in stetoe olaČrnce, kate-im mora penudn k dajati hirano di živila v naravi, po jfraar.h na osebo. 7. Imena čdanov pridelovalčeve družine, ki dejanska žive žnjim v skupnem geroodarstvu, in imena kol ono v, poslov m stolnih plačancev. 8. Priimek in ime ter naslov poenjdrika.
Čl. 7. _ Ponudba se mora predložiti žu-
pa-stvn občine, v kateri leži zemljišče ali vedel zemljišča, na katerem se je pridelalo žito, in jo rprexne župan ali v to poverjena uraćr.lk, ki izda petrdiio z označbo kakovost in količino pesemezrih ponujenih vrst ž:ta.
Čl. 8. — Ponudbe se podarjo lahko tudi ust-meno; v tem slučaju se morajo uradno spisati na predpisanih obrazcih.
čl, 9. _ Izvi-ne ponudbe s seznamom, v
katerem so v afcecedr.em redu zabeleženi po-ttuv-niki in označeni kakovost in količina žita, pcni-i*enega cad vsaikega ,ponudnika, se morajo vsak teden poslati rekvizicajski komisiji. Prepis seznama mora estati županstvu v svrho morebć'tne kontrole.
Či. 10. — Žito, ki ga izroče posamezni pridelovalci rekvizicijski komisiji, na podlagi svcfjedne ponudbe, se všteje v količino, ki jo je treba zaseči.
d. 11. — Najvišje ceae za 2Mo so naslednje: pšenica, drobno- m srednjesmata, L 86*25, debelozrnata L 97*75, ječmen L 71*30, rž L 71*30 ca kvintai časte vage v knetniko-vem sddadi^ču, nasuta po imetnika v vreče, katere mora preskrbeti z vnvkx> vred kupec.
Čl. 12. Navedenim cenam je treba dodati naslednji mesečni po višek: za pšenico 40 stot., za ječmen in rž 30 stat. za vsak mesec in odlomek meseca od 1. avgusta 1919. dalje.
čl. 13. — V čl. 11. navedene najvišje cene se plačujejo samo za Žito, ki ima po presodi re&vaz.ici'/ske komisije vsa naslednja svojstva: 1. da je dctbre kupči^ske vre!te, 2. da je zdravo in popolnoma suho, da he&tciiter ne tehta izpod 77 log, da okna nad en odstotek primesi.
Čl. 14. — Za žito, ki nima zgoraj navedenih svegstev, se najvišja cena znižuje razmerno na podlagi naslednjih določeb:
1.	za 40 cent. pri kvintalu, če tehta hektoliter cd 76 <k> 77 kg, 90 sitot. pri kvintalu, če tebta hektoliter od 75 do 76 kg. Za žito z manjšo težino določa skrčenje cene komisija.
2.	Za parile, ki imajo nad 1 % primesi, se skrči cena raennerno s primesjo, kakor jo u-gotovi komisija. Pri dolcčrtfVTi cene pa se v prid imetniku upošteva vrednest porabne primesi (grabova, oves, rž in .ječmen).
3.	Pri partijah z nedovc^-no težino za hektoliter in večjo primesjo se najprej določi znižanje cene vsi cd nedovcd'pe težine in cd te cene se potem odšteje še razmenoi odbitek za v©q;o primes.
4.	Za partije z drugačnimi pcmančdjivostmi in nedestatki določi zasežna komisija sorazmerno skrčenje cene.
01. 15. — Vrednost ž»ita, ponujenega v smislu preiidoČega člena, preceni komisija ob izročitvi žita.
Čd. 16. — Od cen, ki jih je ugotoviti v smislu č'enov 11., 12., 13. in 14., se ob izpiaiilu eotet-'ne 20 stet. za vsak kvintai. Na ta način da^rifene svete so določene v pokritje stroškov in pnk-pevikov v pnid avtonomnim napravam za proizvajanje izbranca pšenične^a, kemzme^a, ovsenega, ječmenovega in ržeae-ga semon.ja ter dru^e ukrepe v prid žitoreje.
Čl. 17. — Prideiovaiici morajo v nak'*p po-nu-'eno žito hrarrda na raizpclr^o zasežni komisiji do dneva cvcrske izročitve. Za to jim g-e v čl. 12. določena odškodnina.
Čl. 18. — Pcnrjdibenčk mona ponujeno žito orepeljrti v akJacV-sča in železniška nalrladi-^ča, kekor ^h dciočč kocrisija, ki nakaže cd-šl:<sdono za to po dbičncth cenah, oziraje se na ,Ts:oeine čaeovne in krajevne ciVolCš-ččine.
Čl. 19. — V skladišča in železniška nakla-driišoa prcneVano žćito mc.ra knoti vsa svojstva užHnrcdi, ztl-stri mora bitii pcoo?,noma do--o^-ej'o. Če ni teilao, se ne fiire;®e, V tem primeru ikccn:Vi\*a ne plača nikakršne odškodnine za pcevcz, parč pa ostane za pintdelovalce df-f'>žno3t, da izroča žito, (kakor hitno se posuši .tako, kakor se zahteva.
Čl. 20. — 0»b priHri izročitve se sestavi kupni zapćsnćlk v dveh izvodih in se vzamejo worci.
Čl. 21. — Na prošao udeležencev more tedaj, če bi se ne moglo poskribeti za takojšnje cpre/etfe in plačilo ponujenega žita, izp&ačati korntsrja predujem v izmeri, ki ne presega 75% kvpne svote. Preden se pa zgodi to, se mora kom:d;a prepričati z ogledom v irnet-nvkovem skladišču, da se žito v resnici nahaja tamikai, in je postavati ped posebno prepoved.
d. 22. — Kršitve določeb te naredbe se kaznu^o v smčsiu odlokov kraljevega namestnika, izdanih 6. majnika 1. 1917., št. 740 in 18. aprHa leta 1918.« it. 497.
čl. 23. — Spori pri nakupu žita se rešu-;e'o v smrsiu odloka kraljevega namestnika, izdanega 21. aprila 1. 1918., Št. 583.
Tnst, 9. septembra 1919.
Generalni civilni komisar:
CIUFFELLL
Z dnago naredbo generalnega civilnega ko-
nrsanja so bili v zasežno komisijo imenovani: ,*>CLlkovnV< Jo^p vit. Saardi, pekračinski vo-r^a vojaškega konuisarijaita za Julijsko Bene-ciqo, prcdseccik; major komisar Gavino vit. De Fraia, podpredsednik; dr. Silvio Pertelli, deželni pcljadelski nadzornik za Goriško in Gr-aJiščaffisko, prof. Giofvanna Cucovich, ravnatelj istrakega deželnega anframega zavoda; v slučaju, da sta dr. Pertelli aM prot Cuco-■v^ch zadržana, ju nadomestuoe'ta dr. Emilio Anri-Bedot, agrarni tehni"k v Gorici, in inž. Anten Fcntanct, tajn'k istrskega deželnega agrarnega sveta. Pcdpredseonikove posle poveri predsednik od časa do časa krik emu drugemu vlš;errvj častniku. Za tajnika določi predse alk kakega nižjega častnika.
Dental ussSj.
Kar je prav, Je prav! ReSki dogodki so dvignili v zrak vso silo prahu, in časopisle, resno časopisje, katero e-matra za svojo najvišjo nalogo, -da podaja svojemu čitateljstvu resnico, ne pa laži in hujskanj ter zavajanj v zmoto, ie imelo težke čase, ':-er je bilo v vseh onih .prekopicavajočih se vesteh s:4no težavno izbirati resnico iz neresnice. Da i?o v tak:h časih poroči, izhajajoča z ura-dne strani m podajana potom uradnih naprav gotovo skoraj edina opora časopisju }e pač umljivo samo po sebi, ker se skoraj izključno le ona morejo smatrati za res zanesljiva. Da so pa potem uradni or-3:ni tudi dolžni vršiti svojo uradno dolžnost v po'ni meri. je več kot absolutna potreba. A glejte, kako se dela v tržaškem brzojavnem uradu: Agencija Stefam je v soboto .ponoči poročala o seji italijanske rbornice, v kateri je podal ministrski predsednik ono velevažno izjavo o reških dogodkih. In kako nam je podal tržaški brzojavni urad ravno najvažnejši stavek iz Niltijevoga govora? Evo ga v izvirniku: »Vada liumiue dal parlamento al popolo, a tu-tlo H popolo d'Italla ima parola d'affidamento ed agtt aileati urna espressione di ':olidarieta che qaestl fattl da ognuno (H nol so«o approvatl!« Torej ravno nasprotno, kakor je govoril NItti, ki Je dejal, da nihče ne odobrava 4eh dogo:kov, ne pa, da jih odobrava vsakdo! Tak< pogreški se ponavljajo neprenehoma, in mislimo. da ga ni čioveka, ki bi jih mogel smatrati za slučajne, da je bila pomota v čitanju brzojavke.
teke zmote so nemogoče pri človeku, ki zna tcJ.ko laščine, kolikor je nore znati vsak brzo-i&v&i uradnik, in nemogoče pri človeku, ki ima
to&ko razuma, Jralfror se ga zahteva za brzojavnega uradnika. Vprašali smo italijanske fcolege-časnikarje, kaj menijo o stvari, in odgovorili so nam: »Uno <M soliti scherzi del slcnort telegrafisti!« — Plačujemo brzojavke agencije Štefani, da obveščamo 2 njimi čitateljstvo o dogodkih, kakor so se vršili v resnici, ne pa da bi krmili občinstvo z neslanimi šalami tržaških telegrafistov! — Omenjeno izvirno brzojavko pošljemo minastrskemu predsedništvu v Rim, da bo vedel gospod ministrski predsednik, kako mu popravljajo njegove najvažnejše izjave — tržaški telegrafisti!
Meso za bolnike se bo prodajalo proti predložitvi zdravniškega izpričevala v sredo, četrtek in petek v naslednjih mesnicah, ki bodo odprte od 7—10*30 in sicer: Bornettini, ul. Media 32; Gozzi, ul. Montorsino 2; Loy, ul. B. C dimi 2; Rodella, ul. Beocherie 11; Comiso, Campo S. Giacomo 19; Godina, ul. Giulia 24.
Slovensko gledališče. V četrtek, 18. septembra, ob 20 se uprizori velezabavna burka v treh dejanjih »Nelly Rozier« (»Njegova hišna«), spisala •Paul BEhaud in Meurice Hennequin z gdč. Mez-gečevo v naslovni ulogi in g. Silo v glavni moški ulogl. Poleg teh nastopijo v večjih ubogali: gdč. Gradišarjeva tn Vcukova ter gg.: Kralj, Požar in Terčič. — Ta frcnco^ta pošada je polna ga!an:nrh zapletijajev in euhovitih dovtipov in je igetovo, da se bo naše občinstvo pri tej igra izborno -zabavalo. Vstopnice so v predprodaji vsak dan ob navadni uri pri blagajničarki v veži »Nar. doma.«
Neđosta* lien? poštne pošiljastve. Poštno rav-neateljstvo je ezdalo seznam priporočenih pršem, ki ^o se tekom meseca avgusta t. L oćprla pri -poštnem ravnateljstvu kot nedcslavJjiva. Seznam je ita razpolago pri poštnih uradih in je bil objavljen v »Osservatoru«, št. 208. 13. t. m.
»Glasbena Matica«. V sredo, 17. t. m., ob 16 ic cdborova seja, h kateri so vabljeni tudi gg. poverjeniki orkestra in zbora.
Društvo »Ljiriski oder« v Trstu. Člani »Ljudskega odra« v Trstu se poživljajo, da se oglase s člaraiko izkaznico v «iruštvenih prostorih od 10—12 Ln od 16 do 20 najkasneje do nedelje, 21. t. m. opoldne. Do tega roka nepredložene legitimacije izgube vsako vrednost.
»Trgovsko-obrtna zadruga« nam naznanja, da je že popolnoma uredila svoje nove prostore v ul. Battlsti (SlacSoo) štev. 21 I. (lastna hiša.) Uradne ure so slej ko prej vsak delavnik od 8 do 13.
S kočilo so odkurili. Kočijaž Emil Privalt je sinoči za trenutek pustil na cesti kočijo s konjem brez nadzorstva. To priliko sta porabila dva tat ki sta skočila v kočijo in .pognala konja. Ko se je kočijaž vrnil, ni bilo o kočiji ne duha ne slulia. Skoda znaša 3^00 lir. .
V Igri je padel pod voz. Santo Lavagnolo, star 12 let, stanujoč v «L Cavazzeni št. 6, se je včeraj •popoldne zabaval z malim vozičkom, s katerim je dirjal po ul. Feli-ce Venezian. Parkrat mu je'šlo vse po sreči. Ko je pa tretjič dirjal navzdol po ulici, je prišel izza nekega vogala enovprežni voz. Fant se je hotel umakniti, toda bilo je prepozno. Prišel je z vozičkom ravno pc«:- konja. Revež je dobi! notranje .poškodbe in ie bil razam tega ranjen na desnem ušesu in obrazu. Z avtomobilom rešilne postaje so ga odpeljali v mestno bolnišnico.
Nagega so pustili. Včeraj ise je kopal v vojaškem kopališču neki Jurij Petroni. Ko se je vrnil v svojo kabino, je opazil, da so mu neznani tički odnesli vso obleko, v kateri je imel srebrno to-bačnico in listnico z 300 linami.
Z nožem je rana včeraj v ul. Donata neki Just Antonetto Santija Nataiinija, starega 41 let, sta-mrjočega v ul. Donota 35. Nahajala sta se v bližnji gostilni »AUa bella Dalmazia«, v kat-eri sta se -sporekla. Ko sta prišJa na cesto, sta se začela kregati znova. Antonetto je potegnil nož in ranil dvakrat naproinika v lice in nato zbežal. Ranjenec »se je zgrudil na tla. Njegova hči in neki nvestni stražnik sta ranjenca .pripeljala v mestno bolnišnico. Antonetta so karabinjerii pozneje aretirali.
Književnost In umetnost.
»Verica.«
V strahu smo prestopili prag našega kulturnega hrama, toajti v srcih je bila bojazen Koliko nas je, ki smo ostali zvesti svojemu domu? Koliko nas je še ostalo, ki poznamo kulturno važnost lastnega gledališča? Kakšne bodo vraeli? Ali bo spoznanje rodilo obup in mrtvilo, tali pogum in smoterno dek>?
Vrzefi so bile, boleče in tudi nepotrebne vrzeli, navdale so nas z bridkostjo, a obup se nas ni oprijel. Sestali smo se izčiščeni in najzvestejši. Ena sama, mnogočlenska »Veriga« se hoče ovfcš naših vrst; a ni nas strah, zakaj vidimo jo, njen •ropot nas ne plaši, ampak le opozarja. In čim bolj bomo stremeli po kulturi, tem bolj se nam bo sluh ostril!
Naši igralci so se nam predstavili z noviteto: s FinZgarjevo »Verigo«. Tudi med nre je čas, v katerem živimo, vsekal vrzeli, a znali so jih izpolniti, tako, da letošnja sezija ne bo zaostajala za kreko. »Veriga« ni samo pravdarska zgodba! Vsa naša bol tiči v njej: trdovra-tna zagrizenost našega človeka v svoje namišljeno pravo, ki gre svojo pot preko živih teles, če je treba. Vsa -srčasta nrav prihaja na površje, se skriva pod krinko pravice, raste vedno bolj v malenkostih, tse .podeduje in navadno nima konca. Le malo »Verig« reši naš rod tako srečno, kakor je rešil Finfgar svojo.
Vsebina Finžgarjeve ljudske zgofbe je enos.lav-na, nima velikih zapetljajev. Podajati jo tu, bi biio odveč. Tudi je bila pred kratkim napisana v 14. številki »Njive«.
Igra je bila dobro naštudirana in tudi debro po£:na. Posebno efektne scene koncem urejanj so te pravilno stopnjevale, tempo igranja je dosegel, da so ostale nekatere tehnične hibe v igri (posebno v II. dejanju) skrite. Splošen vtis dober! Le govorica prepestra. Ce že mora biti podana k;ka igra v dialektu, izberimo si samo enega! Ne poudarjamo: poskusila, zapldto tole itd.
Moške uloge so bile dobro zastopane. Sila je igralec, ki ga bo domovina vesela. Ko je nastopil, je izljubilo ozračje v Markovi hiši svoj sentimentalni kolorit in soba je bila polna grčavosti in kmeiskega ponosa.
Kralj ie bil v uiogi deda Tomaža posrečen tip dobrosrčnega starčka, ki ga ljubezen veže z otroki, ki je tudi z nedobrimi ljudmi dober, ako nanese pogovor oa stvari, ki jih ljudi in ki tr.pi, ko vidi greh.
Šimenc je v Mejaču pokazal svoje dobre strani, Terčič v uiogi ljubimca tudi. V Oorjupovi igri je bilo premalo kmeta; Širok A. se je resno potrudil in dobro podal intriffmta — le glasneje bi moral govor**; Požar je preveč poudarjal karika-turno stran uloge, posebno v maski. Ženske uloge niso bile tako srečno razdeljene, kakor moške. Vkljub temu, da so se vse resno trudile vživeti se v kmetsko življenje, se jim ie poznelo, da jim je to ozračje še tuje. Posebno Mengečeva je bila hudo gosposka dekla, govoreča nepopolno okoH-čansko narečje; a njeno temperamentno igranje ji je tudi to pot stalo ob strani, tako da je žela priznanje.
Pri ponovitvi se je koncem 3. dejanja nekoliko proianirala scena — tega ne bo storil Tesnični igralec! Scena je že itak dovolj tnpeka. vsled odrskih nepopolnosti.
Obisk pri obeh predstavah slab! Lože prazne! To fe čudno, saj--a to ne spada sem. — R.
Porotno sodliie.
Včeraj je začela razprava proti osebam, fti so obtožene tatvine in sodelovanja pri tatvini. Težak Humbert ©isiach, rojen v Trstu 18. januarja 1S92-, klepar Josip Trass, rojen v Trstu 11. marca 1896., Frančiška Sillani, rojena Parzione, rojena v Trstu 6. junija 1894., Šivilja, Anastazija MicopuJo, rojena v Trstu 7. februarja 1887. in njena sestra Olga Micopuio, rojena v Trstu 7. februarja 1888. so obtoženi, da so v zvezi še drugih neznanih ttčkov vdrli v stanovanje Romana Ussaia in mu ukradli mnogo predmetov; obtoženi so tudi Anna Monta-nich, ker je branila na svojem stanovanju ukradeno blago in ga začela razprodajati, Henrik Gaber-sich, Hektor Vidi i in Josip Trass, ker so .kupiK in poskrili razne ukradene predmete.
Humbert Bissiach, Josip Trass, sestre Micopuio in neki Marcel Cernivam, katerega .policija do icaness še ni našla, so odprM 11. avgusta 1918. s ponarejenimi ključi stanovanje Romana Ussaia v ul. Ga-tteri 40 V. nadstr. in ukradli perHo, obleke in druge predmete v vrednosti 6500 lir. Frančiška Sillani je na Bisiachovo in Trassovo zahtevo prišla v Usisajevo stanovanje s košem in odnesla s Tressom ukradeno blago na stanovanje obtoženke Montanich v ulici Bosohetto 26. Montanich se je malo menila za to, odkod je prišlo blago, m je je spravfla v skrinjo, katero je zaprla s ključem. Drugega dne so se zbrali v njenem stanovanju Bi-siach, Trass, Cer vi iiani in druge neznane osebe ter sklenili, da prodajo blago m si por a zdele denar po »zaslugi«. Bisisch je nato pripeljal obtoženca Gabersicha, kateri je dal prepeljati blago v prodajalno Hektorja Vii:a'i;a. Popoldne je B'&'ach razdelil »zasluženi« denar posameznim' »članom organizacije«.
Nekateri obtoženci priznavajo svojo krivdo, večina pa odločno »zanika. Bisiach zatrjuje, da je nedolžen. Trass ga je prosil naj mu pelje blago in on, kot težak, je to naredil; pomagala mu je peljati Frančiška SSIani. Gibersicha ne pezna. Ne ve, •kako se je udeležila tatvine Montanich. Trassa le malo pozna. Marij Cemivani trdi. tda je pri istvari .popolnoma nedolžen. Ko se je vračal iz dela, so ga naprosili, naj pelje blago, -kar je seveda storil, ker ni vedel, da je fclaigo ukradeno. V gostilni »Al Manzo« je našel .Trassa, kateri mu je izročil 200 lir. Obtožen je tudi, da je okradel vojaka Emila Formiga; Cemivani pravi, ca se o tem sploh ne spominja, ker je bil takrat popolnoma pijan. Frančiška Sillani trdi, da ni vedela, da gre tu za ukradeno blago. Traes izjavlja, da se ne more spominjati vseh podrobnosti, ker je od onega dneva preteklo že več mesecev. Priznal je, da ga je povabil Bisiach- v bufetu v ulici Stazicne. naj se udeleži tatvine. Anastazija in Olga trdite, da ste .popolnoma nedolžni.
Ob 14 se je razprava prekinila; ob 17 se je nadaljevala.
Ana Moutani-ch pravi, da je dobila od Černivana nekaj perila, katero je hotela prodati. Ne priznava, >ča je shranila blago v skrinjo, kar pa po izjavah obtoženke Sillani ne odgovcTja resnici. Ni vedela, da je to blago ukradeno. Tudi Gabersich trdi, da ie nedolžen ter pravi, da je ćebil majo cd Bisiacha, ka'.eremai je plačal v neki gostilni 2 četrta vina, ker j-e bil zadnji brez denarja. Vidali ne spominja ničesar in ne pozna med obtoženci nobenega tistih, od katerih je kupil blago. ZiuiVa odločno, da bi bil on ponudil »prodajalcem« 2000 lir. Tudi Marij Cemivani trdi, da je nedolžen in da ni prevzel onih predmetov od svojega brata Marcela.
Roman in Mercede Ussai pravita, da -trpita okoli 18.000 lir škc.'-e in zahtevata odškodnino. Mercede Us^ai izjavlja, da ji je povedala neka perica, da je izvršil tatvino Gabersich.
Jutri ob 9 se razprava nadaljuje.
ŽENA, mlada, močna se ponuja kot perica. Oosti-Ša, Androna S. TecJa 4, IV.	4068
POSESTVO z go&tilno, zemljišča, travniki, vinogradi itd. je na prodaj no. Krasu. Nadaljne poizvedbe v Koprivi št. 32.	4055
UČITELJ poučuje otroke ljudske Šole. Pride tudi na dom. Gene zmerne. Naslov pove in«, odd. Edinosti.	4040
KROJACNICA Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, HI. je edina dobroznana krojaču ic a v Trstu.	3367
SLOVENKA, MODISTKA se priporoča cenjenim damam v mestu in okolici. Uiica Alessandro Volta št 2 V. nad., vrata 19 (za Ijinlskim vrtom.)
'9
30ieten mladenič, trgovec, posestnik s 50 tisoč lirami v gotovini, želi znanja v svrho ženltve z izobraženo n značajoo gospodično od 18—26 let staro. Iz dobre družine. Le resne blagohotne ponudbe, če mogoče s sliko, katera se vrne, pod »Jesen 1919« na ins. odd. »Edinosti«. Tajnošt zajamčena.
I5T2BS?!
KIRURG-ZOBOZDRAVN1K se Is vrnil in sprejema od 9—1, 4—7 v
u!.Sn:iMicolD7JI]JreiiBle»3i3)
Telef >n 104.	Telefon 104.
Borzna poro'Ha*
Trst, dne 15. septembra 1919. Tečaji:
Jadranska banka	250— 255
Cosulich (Austroamericana)	475— 485
Daimatia (Parob. ur.)	300— 310
Gerolimich	1450— 1500
LIoyd	900— 920
Lussmo	1450— ti 0 tri.
Martin olicb	390 nom.
Navigazione Libera Triestina	1450— nom.
Oceania	420— 440
Premuda	600— 620
Tripcovich	510— 530
Assicurazioni Oener-^tt	16500—16750
Riunicne Adriatica	3075— 3150
Ampelea	430— 440
Cement Daimatia	280— 290
Cement Spalato	330_ 345
Cist3nica petroleja (Raff. Olii Min.)	1750— 1800
Čistilnica riža (Rlatura r!so)	285— 300
Krka	390— 400
Tržaški Tram\vay	210— 270
Tržaška tvornica olja	950— 1000
Zo&ozflravnisKl IinDinet
ul. Chiozza 5, I. nadstr. Sprejema od 9—13 in od 15—17.
IzvrSujejo se umetni zobje v kak šnemsi-bodi sistemu, z nebom in brez njega, po moderni tehniki.
=	cene --
MARiO MORO, zobote.inik.
v D)!. Logatcu tik d žavne ceste, z velikin sndnim in zelen{adni n vrtom, piiprav sa za gostilno ali kavarno ali erugo trgovino. — Cena prav zmerna, — Pla.ilni pogoji ugodni — Poizvedbe pri lasmi tu Francu Majitču*
živ nozdravn k. Dol. Logat c smmmmsumu zobozdravnik imnriifiiftiv^
D". MR&ClK THS7
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop.
IniMnH i!M2 zrt. pW;imi3 in snnfci zflls
ZALOSA DR 1» ZLAIAHIH£:::
na vellKo Lzbero se vdobi pri
A. PO JA v Trstu
TRG GARIDALDI (BARRiERAt 3.
Poslano*)
Ob priliki svoje izselitve v Jugoslavijo pozdravljam najsrčnejše vse sorodnike, prijatelje in znance.
Gregorčič Franc bivM okrajni ta n k.
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja ured-ništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.

SOBICA ee odda v najem gospodu, penzijonistu. Naslov pove ins. odd. ^Edinosti«.	4(K38
HIŠA s 4 prostori, vrtom in vodnjakom ped vr:el-skim kolodvorom se proda. Naslov, pove ms.
odd. »Edinosti«.
P 136
100 lir darujem onemu, ki mi preskrbi majhno stanova me. Ponudbe doposla-tl na ms. odd. »Fdi-nosti« pod »100*.__4069
TRAŽI se diplomirana učiteljica za podučevanje 2 djevojčica u predmetima pučke škole n hrvatskom jeziku. Adresa ins. a;d. »Edinosti« 3310
DOŠLI so krasni baržiunasti klobuki po najnižjih cenah. Sprejemajo se naroČila in popravila. Novi modni salon, Corso Garibakii 28.	4067
KONCERTNI orkestron za plesne dvorane, prve tvornice, se proda po zelo ugodni ceni. Ul. For-nace 2, (Čez prvi predor Montuzze.) 4070
VEDNO na razpolago službe za sobarice, kuharice, pestunje, služlcinje za Trst, kalijo in inozemstvo. Vprašati je v trgovinskem uradu uKca Aoouedotto 22.	4071
IZGUBIL se je pes, rjav 2 belimi lisami, velik, bernhardinske pasme, sliši na ime »Sirt«. Kdor tri o njem kaj vedel, naj blagovoli naznaniti proti nagradi na župni urad v Vrernah pri Divači. — Istotam se kupi dober pes čuvaj, najrajši kraške p?, sme. Ponudbe na župni urad v Vremah pri Divači.	4065
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -llica Genova	EB
št. 3, i nad>tr (prej ulica Campanile)	fcg
T. bniški v >dja A. Johnscher, .loijoletii	|fig
asistent Dr. J Č mak* - IzJIr njr zd	r *
orez oolećin. Plombiranja. Umetri u >je.	s&i
ZiATAM!C!S G. PI13, TRST
se nahaja na Kor;u ?t. 15 (hlvla zatarnica G. Z R O JirZ & Hj t >)
Velfka Izbera trebrn'h ln zla'ih m, uhanom, verliic It J.
z ln brez Cel usti, zlate krone ln tudi oimb'd
VILJEM TUSCHSH1""'""""''"
v:
LOJ J i ii.I.t.K
TRST. ul 3J. oktobra (ex Caser.ua> 1-1, it. a Ordinira od 9 preJp. do 6 zvečer. 13

SctiVr-J..^i 4
Deln.	K 3), H).0)). Rcsir^ i<3,ij>.jt0
Centrali: T.lir
flatini di llovii) 5 - Kil i. Ml
Podružnlze: Dubrovnik, Dunaj, ^ot >r, f.j **>-Ijana, Metković, )aitih Sp it. ^iie.u t Zaaar Ekspoziiura: Kranj.
Obavlja vse v binčia strjen spilij®;« pu'.a
Sprejena vi333
na hranilne l'.Jižice pr>tl l'3', tetifn 1V5 stim v oanzogiro prometu proti -i»/o letiln brestiin odpoved naveza te z.iesce stire-iema po najugodneje li pobojih, se i.najj pogoditi od slučaja do slučaja.
E&ie v fljjaa rm\hi ;niili (iilu Jiinifnl
Blagajna posluje od 9 do l J