Glasilo kolektiva izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 2500 izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franjo Cevnik, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16.7. 1974). Le delno zadovoljni z gospodarjenjem v devetmesečju Devetmesečne rezultate ocenjujemo v obdobju izredno zaostrenih razmer tako na domačem, kot tudi na tujem trgu. Energetska kriza, strukturna neskladja v našem gospodarstvu, velike težave pri zunanjetrgovinski menjavi ter visoka stopnja inflacije že in bodo še bolj izrazito vplivale na razmere v gradbeništvu. Smo v obdobju, ko se izredno omelu je obseg investicij, tudi že pričetih, kar se bo nedvomno močno odrazilo na obsegu gradbenih del. V takšnih razmerah je potrebno dosedanje dosežke še bolj kritično proučiti in se pravočasno čim bolje organizirati. Zaradi navedenih razmer moramo že uvodoma ugotoviti, da z našimi doseženimi rezultati ne moramo biti povsem zadovoljni. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta so sicer marsikje ugodnejši, vendar od- stopajo od rezultatov, ki bi pomenili bistven napredek v kvaliteti našega poslovanja. Za popolnejši pregled navajamo nekatere pomem- Cdlotni prihodek letos kaže precej bolj umirjeno rast, še zlasti, če upoštevamo gibanje cen materiala in storitev. Računamo da je fizični obseg porasel le za nekaj odstotkov. Zaradi visokega porasta stroškov se je nekoliko zmanjšala ekonomičnost poslovanja (za dve indeks- bnejše podatke o poslovanju Ingrada kot celote v devetmesečnem obdobju, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta: ni točki). Še bolj pa je porast stroškov vplival na zaostajanje rasti dohodka, saj se je povečal le za 25 %. Glede na sorazmerno visoko zaostajanje rasti dohodka, ki ni bilo planirano, so se tudi v formiranju čistega dohodka pojavljale določene težave. v tisočih din Element 1 1. do 30. 1979 9. 1980 Indeks 1980/79 Celotni prihodek 1.902.562 2.508.357 132 Porabljena sredstva 1.424.363 1.911.521 134 Dohodek 478.196 596.836 125 Čisti dohodek 335.456 413.663 123 Osebni dohodki 256.771 305.445 119 Montažni sistem Ingrad se je uveljavil pri gradnji industrijskih in proizvodnih hal, skladišč, trgovskih objektov, šol in upravnih zgradb; saj je montaža hitra in enostavna, sistem pa nudi projektantom raznovrstne možnosti pri zasnovi objektov ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆•fr ■st * -St • 4 -St -St -St -St -St -St -st -st -St -st -st -St -st -St -st -st -St -st -st -St -st -st -s -it ■St -st -st -st -St -St -it -St -St -st -St -St -St -st -St -st -St -st -st -St -it -St -St -st -St -St -St -st -St -St -st -St -St -st -it -St -st -St -st -St -St -st -it -st -St -St -st -st -it -St -st -St J2a dan cepublike Med mejniki jugoslovanske revolucije je v zavesti naših množic gotovo najgloblje zasidran 29. november 1943. Ta zgodovinski datum in kraj, tretja partizanska jesen in osvobojeno mesto Jajce — gostitelj AVNOJ, že sedemintrideset let sim- bolično predstavlja Jugoslavijo, novo, socialistično, neodvisno in neuvrščeno, Titovo. Takrat in tam je najsilovitejše osvobodilno in socialno gibanje v zgodovini jugoslovanskih narodov oblikovalo podobo republike. Prvega vojaka naše revolucije in poveljnika iz ljudskih množic ustvarjene vojske so imenovali za maršala. Ustvarili so temelje nove države, federacijo enakopravnih narodov in narodnosti. Jugoslavija. Po številu smo majhni med štirimi milijardami ljudi, po svoji moralni moči, po svoji zasnovi ureditve lastnega in skupnega življenja človeštva pa predstavljamo veliko silo. Že nekaj časa trdimo, da je politično in varnostno stanje v naši državi zanesljivo in trdno. To se je najbolj očitno in najbolj pretresljivo pokazalo, ko je od nas odšel tovariš Tito. Naša prvenstvena skrb je, da takšno stanje ostane tudi v prihodnje. Ta ugoden ter trden položaj je v prvi vrsti odvisen od naše učinkovitosti in enotnosti pri urejanju gospodarskih problemov za ekonomsko ustalitev. Učinkoviti bomo le, če bomo vsi, prav vsi zavzeto poprijeli za delo. Boj za gospodarsko ravnovesje je ključni člen v utrjevanju našega položaja, pa tudi pogoj za pospešen razvoj socialističnega samoupravljanja, to je tiste oblike naše družbene ureditve, v kateri so videli borci smisel narodnoosvobodilnega boja. Ob prazničnem vzdušju se nam dviga zavest, da niso bile zaman številne žrtve za srečnejše življenje v socialistični Jugoslaviji. * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Nedvomno je izredno visoka rast cen materiala in storitev porušila vsa osnovna razmerja ter povzročila zlasti v nekaterih temeljnih organizacijah resne težave v poslovanju. Kljub resolucijskemu zaostajanju rasti osebnih dohodkov za rastjo dohodka (za več kot 25 %) na nivoju delovne organizacije, v nekaterih temeljnih organizacijah niso uspeli za- držati takšne rasti OD, ki bi bila glede na obstoječo metodologijo skladna z resolucijo. Vendar je treba poudariti, da sedanji način računanja skladnosti gibanja osebnih dohodkov z rastjo dohodka, za gradbeništvo ni najbolj primeren, ker sploh ne upošteva gibanja zalog in nedovršene proizvodnje. (Nadalj. na 2. strani) Vsi se še ne obnašamo stabilizacijsko (Nadaljevanje s 1. strani) V Ingradu so zato kršile tudi nekatere temeljne organizacije, ki so po naših merilih ravnale pri delitvi racionalno in so pod planom. Z najresnejšimi problemi se nedvomno srečujejo v TOZD GO Šentjur, kjer jim razmere na trgu (razdrobljenost in majhni objekti) in v organizaciji poslovanja že dalj časa onemogočajo rentabilnejše poslovanje. Pričakujemo, da bodo na podobne probleme v prihodnjem obdobju naletele tudi nekatere druge manjše temeljne organizacije. Verjetno je zato zdaj skrajni čas, da se na osnovi temeljitih analiz sprejmejo nekateri organizacijski in poslovni ukrepi, ki bodo ustvarili pogoje za uspešno poslovanje. Razprave ob devetmesečnih rezultatih poslovanja so pokazale, da je poleg negaterih pozitivnih ugotovitev, povsod tudi precej problemov, pa tudi slabosti v poslovanju. Izpostavljena so bila nekatera področja, kjer bi bilo zlasti treba uvesti več reda in discipline v poslovanje. Tako je na področju zaposlovanja predvidena umiritev ter prilagoditev števila zaposlenih, tudi režijskih delavcev obsegu del. Potrebno je zagotoviti večje premikanje razpoložljivih delavcev med posameznimi temeljnimi organizacijami. Nadurno delo naj bi se skrčilo na minimum, pri režijskih delavcih pa naj bi nadure odpravili, razen pri dogovorjenih opravilih. To velja zlasti za naloge, kjer s prekoračitvijo delavcev ne bi bilo možno le-tch opraviti v zahtevanem roku. Podobno bo potrebno na področju materialnega poslovanja vzpostaviti več reda in zlasti osebne odgovornosti. Sedanji način kombiniranja skladiščne, nabavne ter drugih funkcij v eni osebi marsikje povzroča več škode kot koristi, predvsem pa onemogoča točno kontrolo in ugotavljanje osebne odgovornosti. Zato bo verjetno tu potrebno stvari organizirati drugače. V pripravi je poslovnik o materialnem poslovanju, kjer naj bi podrobneje opredelili naloge in odgovornosti posameznih delavcev. Na področju nagrajevanja bo treba marsikje vzpostaviti večjo odvisnost osebnih dohodkov od o-pravljenega dela. Predvsem pa bo treba že sprejete samoupravne akte dosledneje izvajati, za kar so nedvomno odgovorni vodilni delavci ter organi samouprave. Tudi na tem področju bo potrebno odpraviti nekatere hibe, kjer posamezniki prejemajo nesorazmerno visoke osebne dohodke, vendar ne zaradi svoje izredne uspešnosti, temveč zaradi preveč ohlapnih normativov. Prekomerne apetite nekateri posameznikov ali skupin bo zato nedvomno treba limi- tirati in jih spraviti v normalne okvire. Kljub velikim težavam pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in surovinami bo treba poskrbeti, da nabavljamo le tolikšne zaloge, ki smo jih finančno tudi sposobni pokriti, na drugi strani pa ponovno povečati aktivnost na pravočasnem zaračunavanju in obračunu opravljenih del. Tu moramo izpostaviti nekatere malomarnosti pri izstavljanju končnih situacij, kjer se le-te ne izstavljajo v zakonskem roku 60 dni. Zaradi tega so marsikje zamrznjeni precejšnji zneski, podobno pa velja tudi za nepravočasno reševanje reklamacij. Verjetno bi povzročitelje takšnih zamud morali »nagraditi« po sprejetih merilih, kar pa ni pogost pojav. Opozoriti moram, da sedanje stanje v našem gospodarstvu, še zlasti pa izredno zaostrene razmere na področju likvidnosti, ne dopuščajo takšnega ravnanja. Zaradi takšnih primerov so lahko ogrožena tudi pravočasna izplačila osebnih dohodkov. Na koncu lahko ugotovimo, da sedanje razmere zahtevajo od nas vseh, da čim resneje pristopimo k realizaciji že sprejetih nalog in sklepov, ker bo le-to porok za nemoten razvoj v prihodnjem obdobju. Janko Golob, dipl. oec. NOVICE KONFERENCA ZK INGRAD V sredo, 26. novembra se bodo zbrali delegati ZK Ingrad na konferenci, kjer bodo pregledali dosedanje delo, sprejeli smernice programa za prihodnje obdobje in se opredelili za nadaljno organiziranost ZK v GIF Ingrad. 8. TEDEN DOMAČEGA FILMA CELJE Na pravkar izteklem 8. tednu domačega filma je sodeloval tudi Ingrad in sicer kot pokrovitelj predstave filma »Petrijin venec«. Nekaj naših sodelavcev se je tudi udeležilo razgovora o tem filmu. PRIZNANJE Republiški odbor sindi kata gradbenih delavcev Slovenije in SGP »Primorje« Ajdovščina sta podelila priznanje dramski skupini GIP Ingrad Celje za sodelovanje na 2. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije, ki je bilo od 2. do 27. septembra v Ajdovščini. Oceniti poslovanje in gospodarjenje — nujni tudi ustrezni ukrepi Koordinacijski odbor DO je na svoji seji dne 23. oktobra temeljito obravnaval problematiko poslovanja. Ugotovil je, da se v grad-benitšvu že soočamo s številnimi težavami, največje pa so pri nabavi materiala in pridobivanju novih del. Naj višji politični forumi, kakor CK ZKJ, CK ZKS in organi družbenopolitičnih skupnosti, zvezni izvršni sveti, zbori zvezne skupščine, republiški izvršni sveti, zvezni izvršni sveti, zbori zvezne skupščine, republiški izvršni sveti in republiška skupščina so ugotovili, da naše gospodarstvo in naš standard ogroža prevelik obseg investicij, katere soče-sto neracionalne. Načrtovane investicije so bolj spisek želja kakor pa realnost. Da prekinemo s to prakso bo posebna komisija v republiki pregledala vse investicije in odločila za katere je utemeljeno, da se bodo izvajale. Za vse slovenske gradbince ne bo dela doma Obseg investicij se bo zmanjšal vsaj za okrog 10 °/o, zaradi česar ne bo de- OBČINSKO TEKMOVANJE Občinska konferenca ZSMS Celje je organizirala 7. novembra tekmovanje MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI, katerega se je udeležila tudi naša dramska skupina z recitalom »Tito« In dosegla 2. mesto. la za vse gradbene delovne organizadije doma. Ingrad bo skušal pridobiti nekaj del v Črni Gori in v inozemstvu, da bi lahko obdržal v prihodnje sedanji obseg del. Da nas ne bo presenetilo Zaradi pomanjkanja del je na trgu čedalje težje pridobili nova dela Na licitacijah je huda konkurenca, vsled česar se dosegajo nizke cene, s katerimi ne bo mogoče kriti vseh obveznosti in stroškov če ne bomo znotraj temeljnih organizacij in delovne organizacije storili vse za cenejše poslovanje. Že danes je ukrepati, da bodo stroški poslovanja nižji. Izboljšati odnos do dela in preveriti vse režijske stroške. Število režijskih delavcev je zmanjšati na najnujnejši obseg. Slabi in strokovno neusposobljeni režijski kadri se bodo morali zaposliti v proizvodnji ali pa si poiskati delo drugje. Racionalneje je gospodariti z materialom in bolje izkoristiti delovni čas. Še vedno nestabilizacij-sko obnašanje Kljub temu, da so delavci v temeljnih organizacijah sprejeli svoje stabilizacijske programe jih vsi ne spoštujejo. Odgovorni zoper kršilce ne ukrepajo. Vedno je še preveč nadur, zlasti pri režijskih delavcih po gradbiščih. V zimskem času je nadurno delo še posebej drago. Zagotoviti je, da se bodo v bodoče nadure opravljale le v izjemnih najnujnejših primerih. Ingradovi avtomobili parkirajo pred vsemi go- stilnami ob vsakem času, o čemer smo prejeli več obvestil državljanov in organov javne varnosti. Skladiščnikov na svojem delu na gradbišču preprosto ni. Stalno so na poti s službenimi avtomobili. Skladiščno materialno poslovanje je slabo, skladišča so odprta, material nezavarovan, evidenca je slaba, imamo več tatvin itd. Delovna disciplina je ponekod izredno slaba, ne prične se z delom ob določenem času, delavci odhajajo z dela pred potekom rednega delovnega časa in podobno. Še bi lahko naštevali kršitve sprejetih sklepov in obvez o boljšem gospodarjenju. Niti individualni poslovodni organi, vodilni delavci kakor tudi družbenopolitične organizacije in organi samoupravljanja niso dovolj dosledno izvajali potrebnih ukrepov za zagotovitev izvajanja dogovorov za boljše in učinkovitejše gospodarjenje. Družbenopolitična usmeritev je: kdor ni sposoben biti discipliniran in v svoji sredini držati disciplino, kdor ni sposoben zagotoviti izvajanje ukrepov, bo moral nositi vse posledice. Koordinacijski odbor je še sklenil, da bodo po vseh temeljnih organizacijah in DO Skupnih služb analizi-zirali poslovanje in gospodarjenje ter sprejeli ukrepe zoper vse, ki kakor koli kršijo ali neuspešno o-pnavijajo svoje naloge. Le na ta način nam bo zagotovljeno delo in gospodarska osnova brez hujših posledic za v naprej. Franjo Čevnik, iur. Letošnji jesenski sneg je presenetil vse, nam gradbincem pa zavrl ali otežkočil delo. Posnetek je z gradbišča »Kegljišče in pokriti bazen Golovec« v Celiu 3. novembra 1980 Medlog v vodi Voda je hitro naraščala — velika škoda TOZD IGM Medlog je v noči med 8. lin 9. oktobrom letos zopet prizadela poplava. Zaradi daljšega deževja je začela Savinja zelo hitro naraščati. Okoli 22. ure in dve uri zatem je že v celoti preplavila Objekte naše TOZD. Reševanja so se lotili visi poklicani, žal pa je voda naraščala prehitro, da bi lahko bistveno zmanjšali materialno škodo. Uspešno je zaradi bližine posredoval le Drago Sambolj, ki je pa posledice poplave trajajo še danes. Komisija za škodo je pričela z delom takoj in ugotovila, da je škoda zelo velika in da bo krepko presegla vsoto zavarovanja. Sama škoda na delovnih pripravah in naoravah znaša 1.584.008 dinarjev. Škoda zaradi izpada proizvodnje pa se ocenjuje na nadaljnjih 800.000 dinarjev, škodo zaradi zastoja je temeljna organizacija skušala nadomestiti z delom na prosto soboto dne 25. oktobra 1980. Poplava, katere negativ- Aco Komerički: rešili smo le nekaj strojev. rešil 2 viličarja, 1 avto in več druge opreme. Delo na dan 9. oktobra ni bilo mogoče, ker je voda upadala zelo počasi. Ob 13. uri se je večje število delavcev druge izmene prebilo do svojih obratov, ki imajo tudi obveznosti do celotne delovne organizacije. Najprej smo očistili obrate žolezokrivnice in betonarne, ki sta naslednji dan že poskušali s proizvodnjo. Kljub hitri akciji vseh vzdrževalcev in delavcev temeljne organizacije ni učinek smo vam skušali opisati in prikazati v teh nekaj besedah, je bila ena naj večjih po lotu 1954. Voda je bila visoka preko onega metra na najiniižje ležečih delih in tudi obrati, ki so bili zgrajeni po poplavi v letu 1974, so bili poplavljeni. Ob tej priložnosti naj omenim, da je delavski svet TOZD izrekel vso pohvalo vsem, ki so poskušati pomagati, Branku Sambolu pa je podelil denarno nagrado. Franc Kerbavec Izobraževanje komunistov Dvajset Ingradovih komunistov je uspešno zaključilo dopisno šolo marksizma v študijskem letu 1979/80. Po dogovoru z občinsko konferenco ZK Celje so lani oktobra OO ZK iz naših temeljnih organizacij, ki imajo sedež v celjski občini, prijavile 35 kandidatov za dopisno šolo, ki jo je vodilo Medobčinsko študijsko središče Celi e, organizacijsko pa delovna skupina za idejno politično izobraževanje in usposabljanje članov ZK Ingrad. Nekaj slušateljev je predčasno prekinilo šolanje iz objektivnih vzrokov (odhod v Črno goro in DDR), nekateri pa so bili neresni. Zaključno nalogo so u-spešno opravili: Jože An-derluh, Ivan, Ahtik, Anton Agrež, Slavko Lipovšek in Aco Mladenovič iz TOZD Mehanizacija, Edi Urlep iz TOZD Proizvodni obrati, Peter Ograj enšek, Dušan Petam, Nada Muhič, Konrad Dobrajc, Jože Jeraša, Iztok Ličen in Rajko Djudarič iz Skupnih služb, Ivan Petelinšek in Alojz Grahovar iz TOZD IGM Medlog, Bogdan Filipčič in Milisav Mandič iz TOZD Projektiva, Ra-sim Mujagič, Ranko Ma-karič in Simo Lazič iz TOZD GO Celje. Zaključne naloge pa niso izdelali Golob-Mareš Majda iz TOZD Projektiva, Živko Šljivar iz TOZD GO Celje, Smail Hukič, Tončka Pečovnik in Bogdan Košenina iz Skupnih služb, Rajko Dončič, Alfonz Kovše, Milan Cokan, Ostoja Todič in Miran Ve rdel iz TOZD IGM Med log. Slušatelji, ki so uspešno zaključili dopisno šolo marksizma, bodo prejeli potrdila na novembrski konferenci ZK Ingrad. V. Š. Jubilanti imajo besedo Ne samo zdaj, vendar tokrat še posebej. Praznik republike je tudi njihov praznik. Vsaj v našem kolektivu. To je čas, ko se zberejo vsi skupaj na proslavi, da prejmejo za svojo dolgoletno zvestobo kolektivu zaslužena priznanja. Za 10, 15, 20, 25 in 30 let neprekinjenega dela bo letos priznanja dobilo 310 članov, med njimi bo t idi sedem jubilantov, ki so Ingradovemu kolektivu zvesti že polnih trideset let. Dolga je ta doba, toda za večino, ki so tudi obudili spomine na leta nazaj, je bil to razmeroma kratek čas. Tudi zaradi prijetnega počutja, čeprav seveda kritičnih misli ni manjkalo. No, in vse te jubilante, smo povabili k sodelovanju. Prosili smo jih naj zapišejo spomine, ki jih vežejo na delo v kolektivu, prosili naj zabeležijo utrinke o delu, razvoju, uspehih, neuspehih, o spremembah, ki so jih doživljali, o razvoju podjetja... Veliko vprašanj. Tudi na račun samoupravljanja, dela družbenopolitičnih organizacij, društev itd. Čeprav se niso vsi odzvali našemu vabilu, je njihov prispevek več kot dragocen, pomemben, saj je zrcalo prehojene poti. Nekateri so vse to napisali, drugi povedali, da tudi po telefonu. Zabeležili smo in zdaj je tu mozaik, ki vendarle govori o našem Ingradu in življenju, delu, ki so ga jubilanti skupaj s sodelavci prebili med nami. Trideset let! Hvala vam za sodelovanje. Da bi ga bilo še več, tudi ob drugih priložnostih. Zbrala in uredila M. Jagrič TO SO BILI LEPI ČASI Za tesarja se je začel učiti junija 1948. leta v delavnici na Gomilskem in po končani učni dobi, dve leti kasneje, je nadaljeval delo v tej delavnici kot tesar. To delo je opravljal polnih dvajset let. Zaradi bolezni je imel rehabilitacijo, medtem pa je uspešno končal Delovod-sko šolo v Ljubljani in nadaljeval delo v Ingradu kot inštruktor vajencev. FRANC TURNŠEK, delo-vodja-instruktor »Če pogledam teh trideset let nazaj, mislim, da je od takrat velika razlika. Ob mojem pričetku ni bilo gradbenih strojev in žerjavov. Večino dela smo opravljali namesto strojev. Ročno smo postavljali ostrešja in dvigali bremena z vrvmi, brez vsakih zaščitnih sredstev. Kot glavno prevozno sredstvo je služilo kolo, včasih morda vlak. Vozili smo se s kolesi na delo iz delavnice na oddaljena gradbišča v Celje, Štore in celo v Trbovlje. Orodje smo prenašali kar sami v nahrbtnikih ali torbah peš tudi po poldrugo uro z gradbišča na gradbišče. V sami tehnologiji dela je očiten neverjeten razvoj, saj smo delali takrat v delavnici le ostrešja in stanovanjske barake ali pa smo šli v pomoč za opaževanje na gradbišča. Vseeno mislim, da so bili to srečni, morda celo srečnejši časa kot so danes, ker smo se nenehno zavedali, da smo potrebni, da raserno Skupaj z raz- vojem podjetja. Zato mislim, da smo v teh tridesetih letih tudi veliko storili na področju samoupravljanja in samega u-veljavl janja delavca pri odločanju.« NAPORNO DELO V KAMNOLOMU Od leta 1950 je opravljal kamnoseška in minerska dela v kamnolomu Kam-brus pri Rogatcu, ki se je kasneje združil v SGP Rogaška Slatina. Leta 1969 je bili zaradi dobljenih poškodb ob delu na zdravljenju pljuč in potem je prevzel lažje delovno mesto izmenskega čuvaja. To delo opravlja še zdaj v Ratanski vasi, kjer ima TOZD svoje enote. FRANC POTOČNIK, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. »Delo v kamnolomu je bilo zelo težavno in naporno. Do delovnega mesta in nazaj sem se vozil s kolesom tudi po 50 km na dan«. NA TERENU JE ŠE DOSTI ROČNEGA DELA Zaposlil se je leta 1950. pri Savinjgradu kot pomočnik za strojniška delana konzollnih dvigalih. S pridnim delom je tudi napredoval in si pridobil visoko kvalifikacijo. Veliko delal na terenu, zadnji dve leti na Objektih TOZD GO Žalec. Ob 20-letnici Ingrada je bil odlikovan z Redom dela s srebrnim vencem. »Čeprav so danes boljši pogoji za delo, saj se je uvelja- LUDVIK OREŠNIK, žele-zokrivec, TOZD GO Žalec vila industrializacija gradnje, se v našem poklicu na terenu še ni veliko spremenilo. Še dosti je ročnega dela, ker drugače ne gre. Zato je treba včasih veliko truda za malo uspeha. Vendar me to ne moti, ker rad delam. To še tembolj, ker imam s sodelavci in nadrejenimi dobre odnose. Če imaš občutek, da se z ljudmi razumeš in da si med prijatelji, potem je tudi delo lažje. Nikoli nisem zahajal k zdravnikom in v bolniško. Do upokojitve mi ne manjka veliko let in upam, da jih bom zdrav dočakal v tem kolektivu.« RAD SE SPOMINJAM... Mijo Novakovič se je 10. Oktobra letos upokojil. Zdaj živi v Višnjevcu 43, Pregrada. V Ingradu je bil ves čas zaposlen kot strojnik v obratu cevi v TOZD IGM Medlog, na začetku, od julija 1950. leta, pa pri Ce-mentminah. V pismu, ki nam ga je poslal, je zapisal: MIJO NOVAKOVIČ, strojnik, TOZD IGM Medlog »Še se spominjam, kako sem 1950. leta hodil iz Hrvaškega Zagorja proti slovenski strani do železniške postaje v Rogatcu polnih štirinajst kilometrov. In potem z vlakom do Celja — spet 58 kilometrov — kajti avtobusnega prevoza tedaj še ni bilo. Poleti in v lepem vremenu je še šlo, toda ne vprašajte, kako je bilo v zimskem času in kadar je deževalo. Ta pot mi je ostala v spominu, moram reči, da v težkem. In tudi takratno delo v mrzli delavnici ni bilo prijetno. Danes tega ni več. Veliko se je spremenilo tudi v delovnih pogojih. Današnje delo je dosti lažje od takratnega. Vseh teh trideset let, kar sem bil v Ingradu, sem bil zdrav. Nikoli nisem bil pri zdravniku. In tudi zdaj se dobro počutim.« Da bi se še dolgo tako, je naša želja. In hvala za pozdrave in želje članom kolektiva! NEKOČ: BREZ VSAKRŠ NE MEHANIZACIJE Kot starejšemu neposrednemu proizvajalcu se mi je ponudila priložnost, da soregovorim o svojem tridesetletnem delu in življenju v našem podjetju. Z neposrednim združevanjem svojega dela in svojih delovnih sil sem pričel leta 1948 v takratnem Betonu. Po nekajmesečnem študiju lopate — krampologije sem se pričel ukvarjati s strojništvom. V Celju in Ljubljani sem si pridobil kvalifikacijo za delo na težkih gradbenih strojih. Izbor JOŽE ZDOLŠEK, bagerist, TOZD Mehanizacija mojih delovnih mest je bil zelo pester. Delal sem na mešalcih, dvigalih, vitlih, zabij alih, kompresorjih, črpalkah, valjarjih, žerjavih, buldožerjih, bagrih itd. Nepozabno mi je delovno mesto premikača, kjer so mi vagoneti na ozkotirni železnici zdrobili nogo in delo v gramoznici, kjer mi je viitlo odtrgalo in poškodovalo prste. Po tej nesreči sem delal kot nočni čuvaj na raznih gradbiščih in moram reči, da je bilo zelo romantično. Delal sem tudi kot mehanik v mehanični delavnici ter tudi kot skladiščnik SIP in celo kot kovač. V začetku je bilo pod jetje še zelo majhno, tako da smo se vsi poznali. Zbor delavcev celega pod jetja se je odvijal v eni sami baraki. Bili smo brez vsakršne mehanizacije. Prevozniška dela sta na primer opravljala dva para konj. Imeli pa smo razvito družabno življenje, od kulturnih prireditev do športa in sindikalnih izletov. Seveda je bilo vse to organizirano, kar je bilo značilno za obdobje razvoja naše družbe in predvsem političnega sistema. Začetek razvoja nove Jugoslavije je zahteval tudi veliko udarniškega dela. Prispevali smo veliko število udarniških ur in povem vam, da je bilo tudi to zelo dobro organizirano. Bile pa so tudi spontane akcije, vendar v manjšem številu. Podjetje se je razvijalo in za ta razvoj imamo starejši člani kolektiva precej zaslug. Zdi pa se mi, da se tega nekateri danes ne zavedajo dovolj. Opažam tudi, da se je administracija v razvoju našega podjetja zelo razvila in po svojem razvoju morda celo prehitela neposredno proizvodnjo. Delo nas strojnikov je zelo naporno in odgovor no. Izpostavljeni smo vsem vremenskim neprili-kam. Velikokrat smo v življenjski nevarnosti. Kar dosti naših tovarišev se je smrtno ponesrečilo na delu in dosti je tudi invalidov. Večkrat opravljam dela, ki niso v skladu s predpisi zakona o varstvu pri delu, samo da so stroški manjši. Veliko delamo v podaljšanem delovnem času in mislim, da ne bi bilo napak razmišljati o bonificiranem delovnem stažu. Zaključujem s tem, da se delovni pogoji izboljšujejo zaradi splošnega tehničnega napredka in da gredo stvari na boljše. VELIKO SE JE SPREMENILO ... »Ko preštevam lota nazaj, se mi zdi, da je čas, ki sem ga preživel v podjetju bil zelo kratek. V tem obdobju smo se razvili iz majhnega v veliko industrijsko gradbeno podjetje. Zidarski poklic me je vedno veselil, posebno sem vesel rezultatov dola, številnih lepo zgrajenih objektov, ki so ponos Ingradu, meni pa v osebno zadovoljstvo. Od mojega pričetka do danes se je bistveno spremenil način dela od klasičnega, obrtniškega do visoko mehaniziranega industrijskega načina mradnje. Takrat smo zidali tako, da smo polagali opeko na opeko. Gradili smo manjše objekte ali obnavljali stare porušene zgradbe, vendar smo varčevali z materialom. Z naraščanjem potreb po gradnji smo stalno stre- meli za tem, da smo organizirali večjo in boljšo proizvodnjo. V ta namen smo organiziralM tekmovanja v zidanju in ometava-nju. Zidali smo tudi po sistemu, ki je zagotavljal večjo storilnost. Vznoredno smo obnavljali mehanizacijo in vozni park. P odi e t-je je imelo takrat zelo malo mehanizacije, vsega de nekaj mešalcev za beton, ročnih in strojnih vitlov ter dvigal. Vsa ta mehanizacija je bila še vojna dediščina. Glavna dvigala so bili loparji v rokah in nočni škripci. Prevoze so opravljali prevozniki s konjsko vprego. Imeli smo tudi tovornjake »džcmse« ameriškega izvora, zelo močna terenska vozila z majhno kapaciteto in veliko porabo goriva, ki smo jih pozneje za- FRANC BRATINA, delovodja, TOZD IGM Medlog menjali za ruske »zise«, ki niso bili veliko boljši. Posebnost teh je bila, da so bile karoserije povsem lesene, eden, če se dobro spominjam, je imel streho pokrito s strešno lepenko. Šele pozneje smo dobili dva traktorja »buldoga«. Tudi domači kamioni Pionir so se pojavili na tržišču. Sledili so traktorji Uinimogi, kamioni Pionir prekucniki, kasneje šele TAM prekucniki. Vso to mehanizacijo smo izredno cenili, saj nam je bila v veliko korist. Z vedno večjo vnemo smo razvijali tudi stavbeno dejavnost. Nenehne potrebe so narekovale mnoge novitete, izboljšave, boljšo organiziranost. Začeli smo z zidavo z betonskimi, žlindranimi bloki. Kletno zidovje smo zidali v betonskih opažnih blokih ter zalili z betonom. Pojavili so se montažni stropovi, opečne ali betonske izvedbe. Uporabljali smo že tudi opažne plošče, ki so se razvijale do današnjih blejskih plošč. Organizirani smo bili v specialnih Skupinah za omete, fasade, odre itd. V tej obliki so danes samo še polagalci armature. Ne vem kaiko, verjetno čisto po naključju, sem šefi iz gradbene operative v proizvodnjo betonskih izdelkov. Cementninarslki obrat smo že imeli, v katerem smo začeli priorav-Ijati razne betonske elemente. Kmalu se je izkazalo, da obrat na Lavi ne ustreza, zato smo odkupili zemljišče v Medlogu tik ob Savinji, kjer je bila tudi na- ša gramoznica. Na tem prostoru se je razvijala proizvodnja betonskih izdelkov. Tam sem delal in še delam pri izdelavi najrazličnejših elementov za potrebe gradbene aperati-ve. TOZD IGM Medlog je zrasel iz primitivne proizvodnje v industrijsko proizvodnjo, ki je kos dokaj velikim nalogam, seveda ne manjka težav in oroblemov. Eden takih je kadrovanje. Ne moremo si zagotoviti dovolj stalnega usposobljenega kadra. Profil našega delavca je čisto drugačen od klasičnega zidarja, tesarja, železokniv-ca. Naš delavec mora obvladati: modele, kovinske ali lesene, znati mora variti, vgrajevati armaturo, betonirati, skratka n^ov poklic je nekje med zidarjem, tesarjem, ključarvni-čariem, železokrivcem in cementninarjem. Torej bomo morali tej problematiki posvetiti več časa z manj zahtevnimi ’x>eoji ob sprejemu, z boljšim in zanesljivejšim nagrajevanjem, boljšo stanovanjsko politiko, predvsem za mlade delavce, ki si šele ustvarjajo družine. Če se povrnem na začetek, moram povedati, da sem delal v izredno zdravem kolektivu, ki je bil kos vsem nalogam. Podjetje je zaposlovalo nešteto izredno kvalitetnih zidarjev in tesarjev, po katerih sem jemal zgled. Imena ne bom našteval, povem pa, da so bili ti delavci pravi umetniki svojega poklica. Žal so ti odšli in so le še redki, ki so tako natančni pri svojem delu. Baza teh delavcev je bila severna okolica Celja, za tesarje pa Gomilsiko z okolico. Zaposlovali smo se Zagorce, Medjimurce in Prekmurce, ki so po tradiciji pravi gradbinci. Poleg delovnega uspeha, ki smo ga dosegli v tem Obdobju, moram omeniti še kulturno živlienje v kolektivu. Poleg športnega društva je delovala dramska sekcija, pevski zbor, instrumentalna skupina in še druge sakciie. Vsi ti dejavniki so bili dobro organizirani in zelo aktivni. Nastopi teh skupin so bili redni, posebno pa po zgraditvi sindikalne dvorane, ki še danes dobro služi. Podjetje je organiziralo številne izlete, kakor tudi srečanja med podjetji in tekmovanja. Počastili smo vsako delovno zmaro in se veselili slehernemu u-spehu. Udejstvoval sem se v raznih samoupravnih organih in povem, da so bile razprave v teh organih u-sipešne, sprejete sklepe smo tudi uresničevali. Od takrat pa do danes se je samoupravljanje zelo razvilo v širino. Tako danes večina sodeluje v najrazličnejših organih upravljanja in v samoupravnih delovnih skupinah, ki imajo možnost vpliva in sodelovanja v upravljanju. Za svoje delo in trud sem bil poplačan in mislim, da si bom tudi v bodoče prizadeval po svojih možnostih in sposobnostih za nadaljnji razvoj naše delovne organizacije. To je le nekaj misli in besed o dolu v mojih preteklih 30. letih.« Po izučitvi zidarskega poklica je sklenil delovno razmerje leta 1947 pri Betonu. Po triletni odsotnosti zaradi JLA, je po vrnit vi brez "cekrnitve nadaljeval delo. Delal je na najrazličnejših obiektih. Nato je od zidarja po uspešno končani delovodski šoli napredoval v gradb. delovodjo, kar je še danes. Ob 20-letnici Ingrada je bil odlikovan z Redom dela s srebrnim vencem. Jubilanti Po naknadnih ugotovitvah samoupravnih organov so upravičeni do jubilejne nagrade v tem letu še naslednji: — 25 let — TOZD MEHANIZACIJA Kramžar Vinko, strojnik Lakovič Alojz, tehnolog po gradbiščih TOZD GO Šentjur Proizvodna hala »Etol« v Škofji vasi pri Celju Stanovanjski blok v Šentjurju pri Celju — 20 let — TOZD GO CELJE Vincelj Josip, tesar TOZD GO SLOV. KONJICE Klančnik Jožica, čistilka — 10 let — TOZD GO CELJE Rojšek Marko, gradb. tehnik TOZD MEHANIZACIJA Ambrož Milan, strojnik Pevec Jože, strojnik Gradbišče »Emo« v Šentjurju na dan poplave 9. 10. 80 CELJE - CELJE - CELJE - CELJE ŠE NAPREJ INDUSTRIJSKA GRADNJA STANOVANJ — Po osnutku družbenega plana celjske občine za obdobje 1981-85 bo gradbeništvo v teh letih sledilo razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter bo temeljilo predvsem na večji industrializaciji stanovanjske gradnje, na posodabljanju tehnologije ter na izboljševanju kadrovske strukture. Vzporedno s temi prizadevanji pa mora biti že na začetku planskega obdobja izvršen kvaliteten premik v samem organiziranju gradbene operatirve, delitvi dela in vključevanje v krog odgovornih izvajalcev stanovanjske izgradnje. Glede zaposlovanja je v gradbeništvu predvidena počasnejša rast kot bo v poprečju veljala za celotno gospodarstvo. SPREMEMBA V LJUBLJANSKI BANKI — na lastno željo in sporazumno ter zaradi odhoda na novo delovno dolžnost, s 1. januarjem 1981. leta, je bil razrešen predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke Splošne banke Celje, Zdravko Trogar. Sicer pa bo imel novi poslovodni odbor celjske temeljne banke Ljubljanske banke poslej namesto treh pet članov. SKUPNO DELEGATSKO GLASILO — Kot vse kaže, bo na začetku prihodnjega leta pričelo v Celju izhajati še skupno delegatsko glasilo, ki bo posredovalo zlasti povzetke gradiv za delegatsko odločanje v zborih občinske Skupščine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. To glasilo bodo prejemale vse družine v občini. KOMISIJA ZA MEDNARODNE ODNOSE — Delegati celjske občinske skupščine so na zadnjih ločenih sejah med drugim potrdili imenovanje sedem članov v novo komisijo za mednarodne odnose. Vodil jo bo Leopold Perc, direktor Izletnika. KARATE ZA Starejše Pri Društvu za karate Celje, Vrunčeva ul. 13 že dve leti deluje rekreativna sekcija za starejše, katere namen je bil uvesti organizirano rekreativno dejavnost. Osnovna aktivnost te rekreacije je vezana na serijo vaj (gimnastičnih in razgibalnih), ki so strokovno izdelane in vodene, v zaključni del rekreacije pa je vključena tudi dejavnost spretnostnih in borilnih veščin (osnove karateja, juda in jiu-jitsa). Po dosedanjih izkušnjah ugotavlja društvo, da je takšna vadba dostopna vsem ljudem, tudi tistim, ki se niso nikoli ukvarjali s športom. Vadba rekreacije je vsak ponedeljek in četrtek od 18.30 do 20.30 ure v telovadnici I. osnovne šole v Vrunčev! ulici. Informacije se lahko dobijo na tel. 25-700 (od 7. — 15. ure). GLAS MLADIH NNNP 81 in mladi Akcije, znane pod skupnim imenom NNNP, niso samo enkraten preizkus znan:a na področju družbene samozaščite, ampak so postale sestavni del izpopolnjevanja delovnih obveznosti in našega življenja sploh, bodisi v DO ali TOZD, kjer združujemo delo in sredstva, bodisi v KS, kjer živimo. Še posebej je to izziv za mlade, da v vsakodnevni praksi z delom, v nenehnem usposabljanju, dograjujemo tisto, kar je bilo zgrajeno včeraj. Mladi bi se morali zavedati, da smo družba, v kateri vlada red, discMina in odgovornost slehernega posameznika, da gradimo našo samouoraivno socialistično Skupnost na demokratičnih samoupravnih načelih. V njej pa ima glavno vlogo človek. Tako bo treba dopolniti naše nrograme s področja SLO in DS v smeri konkretnih programov za akcijo NNNP 81, ki bo junija v naslednjem letu. Akcija bo nrikazala delavnost na tem področju, nam mladim pa dala oceno, kako bomo do tega časa izvedli naše naloge in jih tako primerjali s preteklim. Seveda si bomo mladi v programskih iz- NAJMLAJŠI KLUB V CELJU, PA ŠE V OZD Aleia iacta est! (Kocka je padla) Bali smo se, toda zdaj nič več, ker smo prepričani, da smo dovolj zreli, da naš najmlajši klub OZN v Celju ne bo samo mesto, kjer bomo spremljali in razglabljali mednarodne dogodke. Za stavili smo si širše cilje, predvsem razvoj interna-oionalizma in medsebojna razumevanja med narodi, v samem delu pa še raz- il odiščih zadali povsem konkretne naloge, ki bodo tekle skozi vse leto. V zimski sezoni bomo največ časa posvetili idejnopolitičnemu usposabljanju. V drugem dolu programa bo praktični prikaz in u-sposabljanje s pripadniki JLA (spoznavanje in ravnanje z orožjem itd.). Zraven tega je v programih sleherne OO še vrsta drugih nalog s področja družbene samozaščite in sicer: — v vseh OO ZSM bomo izvedli najmanj eno delovno akcijo; — skupaj z ZB, ZRVS bomo organizirali pohod po eni od partizanskih poti; — izvedli bomo razna tekmovanja (streljanje, o-rientacijski pohodi...); — organizirali srečanje z borci, rezervnimi vojaškimi starešinami ter organizirali ustrezne tečaje. To je samo nekaj nalog, ki smo si jih zadali mladi v akciji NNNP v želji, da še okrepimo naše znanie in dokažemo, da smo generacija, ki se zaveda svojih nalog. Tudi ali zlasti za nas velja: Nič nas ne more presenetiti! Franc Ramšak voj kritičnosti, samostojnosti, doslednosti, ustvarjalnosti, pravilen odnos do družbenega in svojega premoženja ter pravilen odnos do kulture jugoslovanskih narodov in drugih narodov sveta. V Mladinskem domu Ingrada smo že lansko leto načrtovali ustanovitev kluba, žal se nam ni posrečilo, ker ima dom probleme z vzgojnim kadrom in si enostavno nismo upali postaviti ustanovitev kluba OZN na dnevni red. Zdaj smo se odločili, četudi imamo enake probleme kot lani, iz razloga, da je zelo pomembno poznavanje mednarodnih dogajanj. Akcijski program za september in oktober smo že uresničili. V pripravah vseh akcij so neposredno sodelovali člani kluba z velikim entuziazmom. Uprava doma nam je prepustila poseben prostor za dejavnosti kluba. Imamo že v grobem urejenega, manjka nam še Še vedno imamo v svoji sredini mlade (00 ZSM), ki kvarijo ugled in podirajo prizadevanja za uspešno izvedbo akcij. Končno so želje in prizadevanja KS ZSM, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov našla pravo pot in razumevanje tudi v eni med trinajstimi osnovnimi mladinskimi organizacijami. To je v TOZD GO Celje. Izpeljali so volilno programsko konferenco. Rok zanjo in sploh za te konference je bil že marca. Kot mladinec bi njihovo konferenco ocenil takole: Bila je vse preveč »stabilizacijska«. Zakaj? Naj ovem, da je predsednik osnovne organizacije Ivan Vrenko pripravil za dveletno mandatno dobo skopo poročilo, ki je zajemalo le pol tipkane strani. Njega samega pa na konferenci ni bilo! Od 170 Predsednik Na naslednji seji KS ZSMS Gl P INGRAD, ki bo v prihodnjih dneh, bo osrednja pozornost posvečena oceni materialov za volino programsko konferenco ZSMS GIP Ingrad. Prav gotovo bomo največ pozornosti posvetili programski usmeritvi dela mladih za naslednje 2-let-no mandatno obdobje. Tu velja povedati, da gre samo za dopolnitev dosedanje programske usmeritve dela z ugotovitvami v tej mandatni dobi. Osrednje naloge so vsekakor stabilizacijsko prizadevanje, delegatski sistem, u-sposabljan-e, SLO in DS, nagrajevanje po delu, stanovanjska problematika, kultura, šport, delovne akcije... To je samo nekaj od nalog, ki bodo končno obliko dobile v konkretiziranih programih del naših OO, kakor tudi Štipendije V javni razpravi je predlog samoupravnega sporazuma o štipendiranju v posameznih občinah. V njem je opredeljeno, kako se bo izvajala štipendijska politika, kriteriji in merila kadrovskih štipendij in šti- slikovno gradivo. Prvi delovni sestanek smo imeli 24. oktobra na dan OZN z osrednjo temo — Ustanovitev in razvoj OZN, drugi 30. oktobra s temo — Iran-Irak — spopad idej in interesov velikih sil. Prvo temo je pripravili član kluba, drugo pa mentor. V bodoče bomo imeli sestanke ob četrtkih Ob 20. uri. Akitliv ZSMS Mladinski dom je del OO ZSMS Ingrada in zato lahko štejemo naš klub OZN tudi mladih se je konference udeležilo komaj 60 mladincev in mladink. V razpravi ni bilo vprašanj, zakaj je pni njih tako, kdo je za takšno stanje odgovoren kaj so delali mladi komunisti, med njimi tudi predsednik te osnovne organizacije. Razen tega je to ena od sredin, ki ima največ mladih, vajen cev, delavcev iz drugih republik. Niso se dotaknili nagrajevanja mladih, prav tako ne reševanja stanovanjske problematike, štipendiranja in še česa, o čemer bi konferenca morala spregovoriti. In če bi, bi izvenela povsem drugače. Za izvedbo naloge imajo precej zaslug družbenopolitične organizacije, predvsem osnovna organizacija Zveze komunistov in izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije. Tudi vodstvo TOZD. Žal, so se te naloge lotili veli- samo 1 leto KS ZSM pni Ingradu. Nič manj, zanimiva — ampalk več kot pomembna so Pravila o organiziranju in delovanju mladih. Tu gre za eno bistveno novost im to za endletni mandat predsednika KS kakor tudi predsednika OO. Mandat ostalih članov bo 2 leti z možnostjo ponovne enkratne izvolitve. Mandatna lista ne predstavlja več nobene novosti, saj so v njej predlagani najsposobnejši mladi, pred katerimi stoji odgovorna naloga da pri svojem delu ne bi razočarali tistih, ki so jih predlagali, jiih tudi izvolili, jim zaupali, da jih zastopajo in vodijo. To je samo nekaj od ključnih točk — nalog, ki bodo obravnavane na seji KS ZSMS. Franc Ramšak po novem pendij iz združeneih sredstev. KADROVSKE ŠTIPENDIJE Novost pri kadrovskih štipendijah bo cenzus 85 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v kot prvi klub OZN v eni od OZD na celjskem področju. Mladina iz Ingrada bo poskrbela za predavatelje večinoma iz svojih vrst. Razumljivo je, da bodo sami člani kluba OZN pripravili lažje teme, a da bi vsi pokazali določeno aktivnost, bo zuna-njc-politični poročevalec pri Vsakem srečanju drugi. Predsednik kluba je Roman Ramšak. Mentor kluba OZN Mladinski dom Ingrad Rajko Djudarič GO Celje ko prepozno. Razveseljive pa so vendarle naslednje ugotovitve: — da mladi v tej osnovni organizaciji želijo delati in biti aktivni; — da je bila to šola ne samo za mlade, marveč tudi za družbenopolitične organizacije in za vodstvo TOZD; — da so delovni programi, ki so jih sprejeli z določenimi dopolnitvami, konkretni in jasni, in ne na koncu — da so razrešili člane dosedanjega vodstva osnovne mladinske organizacije, postavili novo vodstvo, v katerem so mladi, ki vedo, kaj hočejo in ki bodo s svojo aktivnostjo dosegli rezultate kot druge osnovne mladinske organizacije v Ingradu. Za novega predsednika so izvolili Antona Prelož-nika. Franc Ramšak ____________________fcjafc Sloveniji v preteklem letu. Torej v letošnjem letu ne bi mogli dobiti kadrovske štipendije tisti, ki bi presegali 6.284,— din mesečnega dohodka na družinskega člana. Večji bo razpon točk glede na učni uspeh. Boljši učni uspeh bo bolj nagrajen. Višina točke se bo določala pred vsakim novim šolskim letom. Novost je enkratna nagrada v višini enomesečne štipendije, če diplomira študent pred rokom. Odpadel bo dodatek, ki so ga prejemali študentje, če so opravili vse izpite do vpisa v višji letnik. Vsako leto je v sredstvih javnega obveščanja skupni razpis kadrovskih štipendij. ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV Te se podeljujejo iz sredstev, ki se združujejo iz dohodka in sicer v višini 0,5 °/o od izplačanih bruto osebnih dohodkov. V celjski občini bodo po predlogu o uporabi sredstev še nadalje odločali samoupravni organi občinske skupnosti za zaposlovanje. Združena sredstva za štipendiranje se uporabljajo: — za izplačevanje štipen dij in razlik do živ- MLADINSKI DOM INGRAD Ustanovili klub OZN Zdaj tudi mladi iz OO ljenjskih stroškov, — za solidarnostno zagotavljanje sredstev za štipendiranje v občinah, kjer sami ne zberejo dovolj teh sredstev. Novost v sporazumu je, da sta se priključila še dva sklada: — za izplačevanje štipendij Titovega sklada, — za zagotavljanje dela sredstev skladu Borisa Kraigherja. Prednostno pravico do štipendij iz združenih sredstev imajo tisti učenci in študentje, ki se izobražujejo za deficitarne poklice, vendar niso dobili kadrovske štipendije ali pa uveljavljajo le razliko med kadrovsko štipendijo, družinskimi dohodki in življenjskimi stroški. Dobijo jo tisti, ki imajo nizke osebne dohodke, če sredstva prosilca ne dosegajo 55 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v Sloveniji v preteklem letu. Novost je v tem, da bodo dobili več tisti, kjer je dohodek na družinskega Prišli V mesecih julij, avgust in september smo sprejeli v redno delovno razmerje 138 delavcev, od tega so prišli: iz JLA 19 delavcev, 1 iz zapora, ostali so na novo kadrovani. Od teh smo sprejeli 14 režijskih delavcev in sicer: Milanez Aleksander, grad. inž., Djudarič Anka, čistilka, Peternel Jože, vzgojitelj učencev, Kantužar Alojzija, natakarica, Klančnik Tomaž, dipl. gr. inž., vsi iz DS Skupnih služb; Zupan Drago, gospodar Laško; Piskar Joško, ob-rač. tehnik, Podgornik Ana, čistilka iz Žalca; Ajdnik Melita, gradb. inž. — prip., Vrenko Karl, delovodja iz Slov. Konjic; Ivankovič-Kenda Karmen, gradb. tehnik, Draškovič Boris, gradb. inž. — prip. oba iz Rogaške Slatine; Mužar Zlatka, čistilka iz Mehanizacije; Arnuš Janko, dipl. gr. inž. — pripr. Celje; Odšlo je 167 delavcev in sicer: na lastno željo 94, sporazumno 10, iztek pogodbe 2, poskusno delo 2, starostno upokojeni 3, invalidsko upokojena 2, po zakonu 2, disciplinsko izključeno 12, odpoved delavca 2, v JLA 38 delavcev. Od teh je odšlo 20 režijskih delavcev in sicer: Arčan Željko, obr. tehnik, Romih Igor, obr. tehnik, Škodič Danilo, Zorko Jože, obr. tehnik vsi iz Celja; Beber Karmela, obr. tehnik, Kačič Miran, obr. tehnik, Martinčič Franc, obr. tehnik, Kus Albin, obr. tehnik, vsi iz Laškega; Drevenšek Brane, obr. tehnik iz Šentjurja; Vrenko Karel, delovodja iz Slov. Konjic; člana nižji in manj tisti kjer je dohodek na člana višji. Različne bodo štipendije za tiste, ki bodo stanovali V Domu oziroma se vozili ali pa bodo stanovali doma. Dodatno se bo nagrajeval prav dober in odličen uspeh. Štipendije iz združenih sredstev se podeljujejo že vrsto let, vendar tega vira sredstev še ne poznajo vsi učenci in študentje. Vse informacije in navodila za celjsko občino daje strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje, v drugih občinah pa ustrezne službe. Vsako leto objavijo rok, do katerega je potrebno oddati vsa dokazila, potrdilo o vpisu v šolo pa se dostavi naknadno. Kdaj bo začel veljati novi sporazum o štipendiranju, še ne vemo. Predlog izvajalcev je, da bi začel veljati s prihodnjim šolskim letom. Edita Čebela Podgornik Ana, čistilka iz Žalca; Pavič Branka, vodja gradbišča iz Rogaške Slatine; Lesjak Andrej, knjigovodja iz Mehanizacije; Skok Franc, dipl. gr. inž., Ogrinc Franc, šofer iz Medloga; Štemberger Helena, ser-virka hrane iz Proizvodnih obratov; Štiherl Dušan, dipl. gr. inž., iz Projekt iv. biroja; Reberšak Anica, vzgojitelj učencev, Honigmann Berta, vodja finan. operative, obe iz Skupnih služb; UPOKOJENI SO BILI: starostno: PLAJHNER Franc, rojen 13. 9. 1920, železokri-vec VK, IGM Medlog; delo je združeval v naši or ganizaciji od 21. 3. 1964 do 12. 9. 1980. Stalno bivališče ima Cesta ob Hudinji 9, Vojnik. JARNECMijo, rojen 10 6. 1920, zidar KV, Slov. Konjice, delo je združeval v naši organizaciji od 17. 6. 1952 do 16. 7. 1980, stanuje Strmec Podravski, nova ul. 2 a, Petrijanec. HONIGMANN Berta, rojena 2. 1. 1912, vodja finan. operative na DSSS, delo je združevala v naši organizaciji od 21. 5. 1948 do 31. 7. 1980, stanuje Ozka ul. 1, Celje. invalidsko: MARKOVIČ Miloš, rojen 19. 10. 1931, gradb. delavec v Slov. Konjicah, delo je združeval od 1. 10. 1973 do 21. 7. 1980, stanuje Vašo Vine 29, Vozuča. ŠTEMBERGER Helena, rojena 11. 8. 1931, servir-ka hrane na Proizv obr., delo je združevala v naši organizaciji od 6. 12. 1975 do 24. 7. 1980, stanuje Trubarjeva 55 a, Celje. Na novo življensko pot so stopili: Lukič-Gavrič Vlado, Ama-ut Omer oba iz Celja; Lučič Mijo, Muhič Meh-med oba iz Medloga; Martinovič Martin, Gala-mič Radislav iz Šentjurja. Naraščaj v družini so dobili: Tomič Živko, sin Slavko, Hukič Enes, hči Edita, Derviševič Osman, hči Mersida, Vrenko Ivan, hči Dunja, Valjan Jožo, sin Borislav, Ivič Lovro, hči Silvija, Kalaševič Niko, sin Anto, Minič Jagoš, sin Milain, Marjanovič Vinko, sin Ivica, Pobrič Dursum, sin Emsud, Džurič Ratko, sin Dragan, Cvijanovič Slobodan, sin Veselko, vsi iz Celja; Klarič Frano, sin Pejo, Klarič Ivan, sin Stipan, Radovac Marko, sin Ivice, Pilič Matija, hči Snežana vsi iz Laškega; ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene žene in mame STANKE ŠKOFLEK, se zahvaljujemo sodelavcem DO Ingrad, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti in darovali lepo cvetje; kakor tudi za vso izkazano pomoč in tolažbo. Družina Škoflek V času od L avgusta do 5. septembra letos je skupna disciplinska komisija GIP Ingrad na svojih sejah obravnavala 33 kršitev delovne obveznosti, izrekla 4 opomine, v 6. primerih ustavila disciplinski postopek, ostali ukrepi pa so bili naslednji: JAVNI OPOMIN Novak Djordje — neopravičen izostanek z dela 2 del. dni, Fredič Milan — neopravičen izostanek z dela 3 del. dni, Stapič Pero — neopravičen izostanek z dela 2 del. dni, Ristič Boško — neopravičen izostanek z dela 2 del. dni, Ljubojevič Cvetko — neopravičen odklon dela v drugi delavnici; vsi iz TOZD IGM Medlog; Kadnič Osman — neopravičen izostanek z dela 2 del. dni — TOZD GO Žalec; Joldič Sead — neopravičen izostanek z dela 2 del. dni — TOZD GO Šentjur; Barič Anton — pitje in zapuščanje del. mesta med delovnim časom — Gradb. Rog. Slatina. DENARNA KAZEN 10% OD Brežini Mirko — zapuščanje del. mesta, pitje in Djakovič Branko, sin Bojan, Cvijanovič Pero, sin Bojan, Durič Petar, sin Nevenko, Kršič Rafko, sin Nenad iz Šentjurja; Sram Valerija, hči Tanja, Lazič Borislav, sin Mila-din iz Slov. Konjic; čerkezovič Alija, sin Ni-had iz Žalca; Šmarčan Franc, sin Tomaž, Ribcžl Dušan, hči Alija iz Mehanizacije; Klančnik Frančiška, hči Mateja, Jevtič Stojko, hči Dragica iz Medloga; Trifunovič Novica, sin Andrej, Ambrož Majda, hči Metka iz Proizv. obr.; Vitanc Milan, hči Saša iz Lesnih Obratov; Gruškovnjak Štefan, sin Miha iz skupnih služb; Tadej, Pintar Feliks, sin Kajba Marjan, hči Verica, Mikolič Čedo, hči Polona, Zvonar Jože, hči Alenka iz Rogaške Slatine. Marija Pšaker ZAHVALA Iskrena hvala sodelavcem iz DSSS in TOZD Rogaška Slatina za darovane vence ob izgubi našega očeta in vsem tistim, ki so ga spremili na zadnji poti. Tkalec Mirko, Štefan, Josip pretep na gradbišču — Gradbeništvo Rog. Slatina PRENEHANJE DEL. RAZ MERJA — POGOJNO NA 6 MESECEV Bcgovtič Alija — neopravičen izostanek z dela 6 del. dni — TOZD IGM Medlog; Devič Slavko — neopravičen izostanek z dela 5 del. dni — TOZD IGM Medlog; Kalabič Rasim — neopra-viče izostanek z dela 4 del. dni in večkratno zamujanje na delo — TOZD GO Šentjur. PRENEHANJE DEL. RAZ MERJA Krehič Mirsad — neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni; Blagojevič Simon — neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni; Dimitraškovič Momčilo — neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni; Brkič Dragoljub — neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni; Bogo Ljubo — neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni — vsi iz TOZD IGM Medlog; Omerovič Ibrahim — neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni — TOZD GO Celje; Turšič Safet — neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni — TOZD GO Šentjur; Hlavaček Ivan —- neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni — TOZD GO Šentjur; Bruci Hamdi — neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dnii — TOZD GO Slov. Konjice; Prediič S reto — neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni — TOZD GO Žalec; Mulahalilovič Mirsad — neopravičen izostanek z dela nad 10 delovnih dni — TOZD GO Žalec. Štefka Krušič, iur. §§§§ PRAVNA POSVETOVALNICA 2. VPRAŠANJE: Ali morda obveznost obiskati zakonsko posvetovalnico pred sklenitvijo zakonske zveze po novem ne otežuje sklenitev zakonske zveze? ODGOVOR: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. 1. SRS št. 15-644/76 z dne 4. junija 1976) zavezuje bodoče zakonce, da pred sklenitvijo zakonske zveze obiščejo zakonsko posvetovalnico (čl. 15). Bodoča zakonca morata potrdilo o obisku zakonske posvetovalnice predložiti matičarju ob prijavi nameravane sklenitve zakonske zveze (čl. 21). V razpravah o zakonski posvetovalnici so bili številni pomisleki glede obvez ynosti obiska, češ, da predvsem pomeni protiustavno omejevanje svobode odločanja o Sklenitvi zakonske zveze. Zakonodajnopravna komisija Skupščine SRS ni bila tega mnenja. Res je, da obveznost obiska zakonske posvetovalnice otežuje pogoje za sklepanje zakonske zveze, vendar predvsem v interesu bodočih zakoncev, ki se morata, da bi njuna odločitev o sklenitvi zakonske zveze bila zavestno svobodna, seznaniti z vsemi posledicami svoje odločitve, tako glede njunih medsebojnih razmerij, kot tudi z možnostmi za uresničevanje njune pravice do svobodnega roditeli-stva (čl. 233 ustave SRS) in glede niunih razmerij do otrok. Ker pa zakonska zveza ni zgolj privatna zadeva zakoncev, ampak je kot najpogostejši temelj družine tudi stvar interesa družbe, je zakonodajalec po ustavi upravičen in tudi zavezan (čl. 235 ustave SRS), da tako uredi način sklepanja zakonske zveze, da bo odločitev zakoncev res svobodna posledica resne presoje, na katero naj odločilno vpliva tudi obvezna priprava na zakonsko zvezo. - odšli Kršitve delovnih obveznosti v BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — JUBILEJNA PROSLAVA GIPOSS Prod petnajstimi leti (točno 28. maja 1965) je bilo ustanovljeno Poslovno združenje GIPOSSS, ki se je kmalu preosnovailo v Poslovno skupnost in nato (20. decembra 1973) v Združeno gradbeno podjetje, ki ga danes sestavljajo delovne organizacije: Gradbinec Kranj, Ingrad Celje, Pionir Novo mesto, Obnova Ljubljana, Stavbar Maribor, SCT Ljubljana in GIPOSS Inženiring in v katerih je 63 temeljnih organizacij z okoli 19.000 zaposlenimi delavci. V petek, 14. novembra je bila v Ljubljani proslava v počastitev lSdetnice GIPOSS. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja (navajamo le Ingradove dobitnike): Delavski svet sestavljene organizacije dodeljuje priznanja ob 15-letnici obstoja in delovanja GlPOSS-a, za tvorno sodelovanje pri razvoju poslovnega združenja in sestavljene organizacije GIPOSS, za prizadevanja pri uspešnem Skupnem poslovanju ter krepitvi samoupravnih odnosov naslednjim posameznikom: Ludviku Arnušu, dipl. oec., Atanasiju Bresjancu, dipl. inž. arh., Jožetu Brodniku, dipl. inž. gradb., Franju Cev-niku, iur., Henriku Čmaku, dipl. inž. gradb., Jožetu Me-šlu, Petru Pavlinu, dipl. inž. gradb., Marjanu Prelcu, dipl. inž. gradb., Francu Vrbnjaku in posmrtno Vitalu Mlejniku, dipl. inž. gradb. Delavski svet dodeljuje ob 15-letnici obstoja in delovanja GlPOSS-a za dolgoletno in uspešno medsebojno sodelovanje ter prizadevanje pri Skupnem poslovanju kolektivna priznanja: GIP INGRAD Celje, GIP INGRAD TOZD Gradbena operativa Ljubljana in Koordinacijski konferenci ZSMS Ingrad Celje. Direktor SOZD ZGP GIPOSS Lojze Capuder, mr. oec., je na proslavi podal obrazložitev priznanj in nato vsem prejemnikom le-teh čestital. V kulturnem delu proslave je nastopil Koroški akademski oktet, zbranim udeležencem pa je spregovoril tudi Željko Humer, predsednik sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Vili S. NOVI SODELAVCI: Rajko Djudarič Mirko Tkalec Marjana Špacapan Andrej Komel Franc Bratina Jože Zdolšek Jožica Podhraški Franc Kerbavec Rasim Mujagič DOBIMO SE V PETEK Kako potrebna je rekreacija delovnemu človeku, vemo vsi. Pa vendar včasih pozabljamo na to vrsto koristne aktivnosti, ki jo utrujen organizem nujno potrebuje. Vsak bi si moral sam predpisati določen čas za sprostitev, za oddih in za obnovo telesne moči. Vsekakor pa vam bo v pomoč možnost, da se u-deležite organizirane rekreacije, ki vam jo nudi Športno društvo Ingrad. Vsak petek je za člane našega kolektiva na razpolago telovadnica Tehniške šole Celje in sicer od 16. do 17.30 ure. Za vsakogar se najde oblika telesne aktivnosti: telovadno orodje. igre z žogo, namizni tenis ... Na zaključku pa prha in topla voda. Torej, dobimo se v petek! Vili Š. V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI Obveščanje v združenem delu France Popit, predsednik CK ZKS o vlogi in pomenu obveščanja V dneh 7. in 8. novembra je bilo v Kršikem III. srečanje novinarjev, urednikov in organizatorjev obveščanja v združenem delu. Tej izredno pomembni nalogi v našem samoupravnem sistemu je dal poudarek tudi France Popit, ki se je srečanja udeležil in na njem spregovoril o Vlogi in pomenu obveščanja. Njegove misli so bile nesporno ocenjene kot utrip sedanjega stanja v naši družbi in s tem tudi ikot osrednji referat na tem srečanju. Dnevno časopisje je objavilo izvlečke njegovega govora, zato bom v tem prispevku podal le nekaj strnjenih zaključkov. Popit je dejal, da je za tovarniška glasila danes afktualna tema gospodarska situacija. Navedel je vrsto primerov ko z ustvarjenim denarjem ne gospodarimo dobro in da potrošimo več, kot imamo. Pričeti moramo z realnimi osnovami planirati in trošiti le toliko, kolikor smo ustvarili. Zmanjšati moramo režijo na vseh nivojih in dvigniti produktivnost dela. Ugotovil je, da veliko ljudi dola v razvojnih službah, od katerih več let ni nobenega rezultata. Razvojne nrograme si izmišl':'io sami, njihovi elaborati pa iežiio po predalih. Zaposlenost v SIS ie prevelika, ni svobodne menjave dela, temveč je zbiranje denarja proračunsko. SIS-om administrativni aparati sploh hišo potrebni. Ta naj bo le mesto, kjer se uporabniki im izvajalci dogovarjajo o svobodni menjavi dela. Imamo tudi polno novih institucij, ki pa niso nič storile za povečanje dohodka. Glede investicij je Popit dejal, da so projekti slabi, nepopolni, sredstva niso zagotovljena, orgomine so podražitve, gradnja je draga, pa tudi gradbeništvo ni dobro organizirano. Gradbeništvo se ne zna ali noče povezovati, često pa je zaprto v občinske meje. Glavna ovira za hitrejši tehnološki napredek je srednji kader, ki ima največjo moč, često na način, ki ni samoupraven, ko pa je treba utrjevati disciplino in nositi odgovornost, ga ni nikjer. Delovni ljudje so prioravljeni marsikaj žrtvovati za stabilizacijo, vendar jim moramo odbirati perspektivo, jih informirati o vsem, brez prikrivanja dejanskega stanja. Med delavci že prevladuje miselnost, da je razredna razlika med tistimi, ki delajo v plavih in tistimi, ki delajo v belih delovnih Oblekah. Res so razlike, je poudaril Popit pri pridobivanju osebnega dohodka. Tisti, ki so v proizvodnji, so nagrajevani po delu, tisti, ki na delajo v državni upravi, zdravstvu, prosveti in SIS-ih po delu niso nagrajevani, vršijo pa stalne pritiske po višjih plačah. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je izhod v dvigu produktivnosti, cenejši proizvodni i, v izvozu, s povezovanjem gospodarstva iz drugih republik, s čimer bomo tudi zagotovili delo vsem. Potrošniški sveti morajo preprečiti nepravilno prodajo blaga, ki ga nimamo v izobilju in s tem zagotoviti preskrbo delavcev. Delavci izgubljajo ogromno delovnega časa, ker morajo svoje zadeve v občinah, banlkah in drugih uradih urejati dopoldne. Morali bomo preiti na deljen delovni čas in na prerazporeditev delovnega časa. Glede organiziranosti TOZD je Popit poudaril, da so nekatere še vedno prevelike, predvsem pa hočejo postati delovne organizacije z vsem aparatom. Dovolj je, da je na čelu TOZD eden, ne pa cel aparat. Seveda, pa morajo pri tem biti strokovnjaki v sami proizvodnji, ne v upravi oziroma delovni skupnosti. Vloga glasil naj ne bo samo informirati, temveč tudi mobilizirati, za kar je nujno, da se v dopisovanje v glasilo vključi kar najširši krog delavcev. Ob teh napotkih se moramo zamisliti tudi mi v naših TOZD in delovni organizaciji. Res ni k?: čakati, naloge so jasne. Franjo Čcvnik POJASNILO K ČLANKU »SREČANJE PLANINCEV GIPOSS« V septembrski številki našega glasila je bil na zadnji strani objavljen sestavek Vilija Šusterja pod naslovom »Srečanje planincev GIPOSS«. V zadnjem odstavku tega članka jc nerealno in škodljivo prikazano financiranje sindikalnega izleta obeh osnovnih organizacij sindikata, DS skupnih služb in TO Mehanizacije. Avtor je ali po nevednosti ali pa hote prikazal izlet članov sindikata obeh organizacij kot strošek neke tretje organizacije in ne kot svoj lasten strošek iz svoje članarine. Po članku sodeč je sindikat nekakšna dobrodelna ustanova za vse vrste oragnizira-nih izletov, akcij in podobno do katerega financiranja ima pravico katerakoli akcijska skupina ali posameznik. Torej, poudarjamo še enkrat, da je to bil izlet članov sindikata, ki ima svojo članarino in o kateri razporeditvi samostojno odloča celotna organizacija na letnih skupščinah in občnih zborih vsako leto posebej; v konkretnejših primerih pa njen izvršni odbor kot zastopnik vseh sin kalnih skupin. Vsi ostali izleti pa niso stvar sindikalne organizacije vse dotlej, dokler se o tem nasprotno ne izreče osnovna organizacija sindikata oziroma njen izvršni odbor. Zalo člani sindikata TO Mehanizacija in DS Skupnih služb smatramo, da je navedeno pisanje neodgovorno in nedopustno, čeprav smo veseli vsake organizirane pobude v smislu zbliževanja delavcev med TOZD, to tembolj, če je to v obliki organizirane rekreacije. Ervin Drgajner Pa še to: Nova, lepa in prostorna hala v TOZD Mehanizacija je že nekaj mesecev prazna in ne služi svojemu namenu. Zakaj?