Izhaja vsak tetrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertk (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
LIST
Po«am«xna St. 15 lir
NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 371
TRST, ČETRTEK 12. OKTOBRA 1961, GORICA
LET. X.
O NOTRANJEPOLITIČNEM POLOŽAJU V ITALIJI
Za demohristjane sc vedno Hitreje bliža ura odločitve
Zakaj je Fanfanijeva vlada bila v nevarnosti) da pade - Odločitev bo padla na kongresu večinske stranke, ki bo v prihodnjem januarju
Italijanska notranja politika je konec zadnjega in v začetku tega tedna doživljala zelo razburkane dneve. Dnevni tisk je z mastnimi naslovi napovedoval, da je treba vsak trenutek pričakovati začetek krize, v katero ne bo zapletena samo sedanja Fan-fanijeva vlida, temveč bo zajela tudi naj-višjo oblast v državi, to je samega predsednika republike. Tako so še ta teden nekateri dnevniki pisali, da namerava predsednik Gronchi razpustiti parlament in razpisati nove državnozborske volitve, drugi lisk pa je poročal, kako je Gronchi trdno jdločen, da odstopi.
Za navadnega človeka z ulice, ki nima ne časa ne možnosti, da se lahko pobliže seznani s skrivnostnim delovanjem vodstev raznih političnih strank in z njihovimi še bolj skrivnostnimi nameni, je bilo razburljivo pisanje tiska nekoliko nerazumljivo. Vsi namreč vemo, da je šele pred 14 dnevi sedanja vlada srečno prestala precej hudo preizkušnjo, saj je poslanska zbornica s precejšnjo večino glasov odobrila njeno zunanjo politiko, kar je posebno važno spričo napetega položaja, v katerem se svet danes nahaja.
ZAKAJ KRIZA?
Kljub temu je možnost krize obstajala. Zakaj? Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, se moramo vrniti s spominom na dogodek, ki se je pripetil v letošnjih vročih avgustovih dneh. Tedaj je tajnik socialdemokratske stranke Saragat iznenada obja vil nekaj člankov, v katerih je pričel ponovno dokazovati nujno potrebo, da se sestavi sredinsko-levičarska vlada. To je pomenilo, da je vladna večina, ki jo tvorijo demokristjani, socialni demokrati, republikanci in liberalci, po mnenju socialnih demokratov že odigrala svojo vlogo in da je treba zato takemu zavezništvu narediti konec.
Temu stališču so se pridružili republikanci, ki so kasneje naredili še korak naprej in se postavili celo na čelo gibanja za sredinsko-levičarsko vlado. Povod in vzpodbudo za to odločitev jim je verjetno dal notranji položaj v stranki krščanskih demokratov, ki je omogočil, da so v zadnjem času nastale v politiki stranke nekatere važne spremembe.
SODELOVANJE S SOCIALISTI
Po zadnjih upravnih volitvah v lanskem novembru se je namreč zgodilo nekaj, kar bi še pred nedolgim bilo nemogoče. Kr-
ščanska demokracija je pričela tesno sodelovati z Nennijevi socialisti v več občinah in skupno s socialisti vodi občinsko upravo nekaterih važnih mest, kot so na primer Milan, Florenca in Benetke. Pred kratkim pa je šla celo tako daleč, da je skupno s socialisti in socialnimi demokrati sestavila sicilsko deželno vlado, kar je že zato važ^ no, ker na Siciliji živi 8 milijonov prebivalcev.
Spričo teh dogodkov, ki gotovo pomenijo preokret v italijanki notranji politiki, so se socialni demokrati in republikanci pričeli spraševati, ali ni dozorel čas, da se sproži akcija za sestavo sredinsko-levičar-ske vlade tudi v Rimu, kar pomeni posredno ali neposredno sodelovanje Nennijevih socialistov pri vodstvu države.
Saragat je to vprašanje načel že v avgustu, ker je hotel preprečiti, da bi vladna kriza sovpadala z dobo, ki se začne 12. novembra t. 1. in se konča 12. maja 1962, ko bodo izvolili novega predsednika republike. V teh 6 mesecih je namreč predsedniku republike po 88. členu ustave odvzeta pravica, da razpusti parlament in razpiše nove volitve.
KONEC MANDATA PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Predsednik republike to pravico lahko uveljavi, če ugotovi, da parlament ne more redno delovati. Najbolj otipljiv dokaz nemoči parlamenta pa bi bil v tem, da nobena vlada ne more dobiti večine. Če bi torej
vlada padla v zadnjih 6 mesecih predsednikovega mandata, bi se lahko zgodilo, da bi sploh ne mogli sestaviti nove, predsednik pa bi tudi ne smel seči po tistem skrajnem sredstu, ki ga predvideva 88. ustavni člen. Brez volitev pa ne more biti novega parlamenta, iz katerega naj izide nova vlada. Nastala bi torej zelo huda kriza, ki bi zmajala temelje same države.
Ker je 12. november takorekoč pred vrati, je bilo treba seveda pohiteti z novo akcijo in v tem je treba videti poglavitni vzrok razburljivih dogodkov v zadnjih dneh.
Ključ za dosego cilja, ki ga zasledujejo socialni demokrati, pa drži v rokah demo-kristjanska stranka. Zadnja razprava o zunanji politiki v poslanski zbornici je dokazala, da v stranki krščanskih demokratov :;n v vladi sami obstajajo precejšnje razlike v gledanju tako na zunanjo kot notranjo oolitiko. Poslanec Bettiol in delno tudi zunanji minister Segni sta izkoristila stališče Nennijevih socialistov v zunanji politiki, ki je v marsičem sorodna tisti, katero zagovarjajo nevezane države, da sta izključila možnost kakršnegakoli sodelovanja s socialistično stranko in se tako odločno izjavila proti sredinsko-levičarski vladi. To razpoko v demokristjanski stranki je še poglobil liberalni tajnik Malagodi, ki je v parlamentu ostro napadel komuniste in socialiste, katerim je očital, da v zunanji politiki zasledujejo popolnoma enake cilje.
Trenutno sla zmagala noro in ranfanl
Polemiko med strankami vladne večine je še poostril predsednik vlade Fanfani z govorom v Caserti, katerega so vsi tolmačili kol oster napad na liberalce in ga smatrali za očiten znak, da hoče tudi Fanfani prelomiti zavezništvo z liberalno stranko. To stanje so izkoristili demokristjanski desničarji, ki, kot znano, odločno nasprotujejo sredinsko-levičarski vladi, ter napeli vse sile, da preprečijo njeno uresničitev.
Zato so se izjavili za takojšnjo krizo vlade in tudi za nove državnozborske volitve, če bi ne bilo mogoče sestaviti nove vlade. Na seji strankinega vodstva, ki je trajala 12 ur, je tajniku Moru in predsedniku Fan-faniju uspelo, da je bila sprejeta resolucija, ki predlaga ostalim zavezniškim strankam, naj se razprava o današnji vladi in njeni večini sedaj preneha in naj se ponov-
no prične po kongresu demokristjanske stranke, ki bo januarja prihodnjega leta.
Socialdemokrati so predlog sprejeli s pogojem, da vsedržavni svet krščansko demokratske stranke še ta mesec sklene, da bo glavna točka razprav na kongresu šesta va sredinsko-levičarske vlade, tako da po kongresu v demokristjanskih vrstah ne bo več nobenega dvoma o tem vprašanju.
Tudi liberalci so predlog sprejeli, medtem ko so republikanci odgovorili, da bodo zavzeli stališče po odobritvi raznih proračunov, kar mora parlament narediti najkasneje do konca tega meseca.
Nekateri politični opazovalci sodijo, da je predlog demokristjanov pravzaprav le spreten Morov manever, ki naj omogoči, da se
(Nadaljevanje na 2. strani)
RADIO TRST A
Za demokristjane se vedno hitreje bliža ura odločitve
(Nadaljevanje s 1. stran')
sedanja vladna večina ohrani do maja prihodnjega leta, to je do izvolitve novega predsednika republike, ko bo današnja vlada že tako morala odstopiti. Ti opazovalci namreč poudarjajo, da bo kongres sredi januarja, novo vodstvo stranke pa bo izvoljeno šele februarja; zato bi po njihovem mnenju bilo nesmiselno, da bi sprožili vladno krizo le nekaj mesecev pred izvolitvijo novega predsednika republike.
STALIŠČE PREDSEDNIKA GRONCHIJA
Razumljivo je, da so vsi ti dogodki od blizu zanimali tudi predsednika Gronchija. O njem je znano, da nasprotuje sedanji politični praksi, po kateri o usodi vlad dejansko odločajo vodstva strank in ne parlament, kot izrečno predpisuje ustava. Zato je od Fanfanija baje zahteval, naj o novem položaju razpravlja parlament, da se ugotovi, ali vlada še uživa njegovo zaupanje in podporo. Predsednik vlade je to zahtevo baje odbil, češ da so krizo povzročila vod-
stva strank, ki naj zato poskrbe, da se reši.
To naj bi Gronchija tako užalilo, da je pričel misliti najprej na razpust parlamenta in nato na svoj odstop. Verjetno je v tem vendarle nekaj resnice, ker je glasilo republikanske stranke pred dnevi objavilo oster članek, v katerem opozarja, da obstajata v ustavi dva člena (133 in 134), ki predvidevata, da tudi predsednik republike lahko pride pred ustavno sodišče.
Zdaj pa se zdi, da so se duhovi nekoliko pomirili, da Gronchi ne bo razpustil parlamenta in niti odstopil. Glavnemu tajniku Moru se je torej spet posrečilo, da je za nekaj časa odložil odločitev o bodoči politiki Italije. Ne glede na to pa je že sedaj jasno, da se čedalje hitreje bliža ura, ko bo stranka krščanskih demokratov postavljena pred izbiro: ali se odloči za novo politiko, katere najvidnejši izraz bi bila sredin-sko-levičarska vlada, ali pa krene na desno. Druge alternative najbrž ni. že prihodnji meseci pa bodo pokazali, kako se bo večinska stranka izkopala iz zagate.
• NEDELJA, 15. oktobra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Začarani muzej«, pravljica (Saša Martelanc), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Kronika tedna v Trstu; 14.45 Poje »Duo sa Kvarnera« z orkestrom Franka Russa; 15.00 Igra kvintet »Zadovoljni Kranjci«; 17.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Zbor »Die Singeleitcr« iz Liibecka; 22.00 Ne delja v športu.
• PONEDELJEK, 16. oktobra, ob: 18.30 Mladi solisti: Pianistka Clara Lenuzza. Na sporedu so skladbe Respighija, Confalonierija, Menottija in Martuc-cija; 19.00 Znanost in tehnika — Miran Pavlin: »Zračne ceste v dobi reakcijskih letal«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Wagner: »Leteči Holandec«, opera v treh dejanjih.
• TOREK, 17. oktobra, ob: 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Alpske legende — Rafko Dolhar: »Udarjena Marija v Ljubnem«;
21.30 Koncert sopranistke Zlate Gašperšič, pri klavirju Pavel Šivic. Na sporedu so Lipovškovi in ši-vičevi samospevi; 22.00 Obletnica tedna — Rado Bednarik: »Tomaž Alva Edison, ob 30-Ietnici smr-it«.
• SREDA, 18. oktobra, ob: 18.30 Liki iz opernih del: »Don Juan«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 »Ovčar Marko«, povest (Janez Jalen -Jože Peterlin), igrajo člani RO.
• ČETRTEK, 19. oktobra, ob: 18.30 Prokofiev: Sonata št. 8, opus 84 za klavir; 19.00 Širimo obzorja — Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš — Rado Bednarik: »Od devinske skale do belega gradu«;
20.30 Znani dirigenti: Bruno Walter — Brahms: Tragična uvertura, op. 81, Mozart: Simfonija št. 41 v C- duru K. 551 imenovana »Jupiter«, Mahler: Simfonija št. 1 v D-duru. Približno ob 21.10 Književnost: »Biagio Marin in njegova pesniška zbirka Solita« (Fr. Jeza). Približno ob 22.15 Umetnost — Aljoša Vesel: »Razstava dežel na torinski »Italija 61«.
s PETEK, 20. oktobra, ob: 18.30 Schubert: »Rosa-munda«, opus 26; 19.00 Šola in vzgoja — Egidij Košuta: »O novi srednješolski reformi«; 20.30 Gospodarstvo in delo.
• PETEK, 20. oktobra, ob: 21.00 Koncert operna glasbe; 22.00 Novele 19. stoletja — Mark Twain: »Gospa Mc Williams in strela«.
• SOBOTA, 21.. oktobra, ob: 13.30 Dobrodošle! Plošča prvič v oddaji; 15.30 »Tetki iz ulice Hydar«, komedija v treh dej. (Enzo Duše - Vinko Suhadolc), igrajo člani RO; 18.30 Iz del italijanskih sodobnih skladateljev — Casella: Italija, rapsodija, Preludij in Sicilijanski ples iz suite »La giara«; 19.00 Žena in dom; 20.40 Zbor »Ljubljanski zvon«; 21.00 »Marija Walewska«, dramatizirana zgodba (Roberto Cortese - Lada Mlekuž), igrajo člani RO.
TBPBW8KI KOLEDARČEK
15. oktobra, nedelja: Terezija
16. oktobra, ponedeljek: Gal, Hedvika
17. oktobra, torek: Marjeta
18. oktobra, sreda: Luka
19. oktobra, četrtek: Peter spoz., Etliin.
20. oktobra, petek: Felicijan
21. oktobra, sobota: Uršula
Točen dnevnik
V New Yorku je novoporočena ženka imela navado, da je vse dnevne dogodke vestno in točno zapisovala v dnevnik. Nekega večera je listala po dnevniku, katerega je hranila v kuhinjski omari. Skoro v omedlevico je padla, ko je v njem brala zapisano s tujo roko: »Ob treh ponoči vlom v hišo; ukradenih 500 dolarjev«. Brž je začela stikati po predalih, kjer je imela listnico in je ugotovila, da neznanec ni lagal. Vtihotapil se je v kuhinjo, odnesel denar in lepo zabeležil tudi svoje dejanje.
FRANCIJA IN OAS
V Alžiriji se politični položaj tako zaostruje, da bo nemara v najkrajšem času odločilo orožje, kdo bo vladal v deželi. Nasproti si stoje tri sile: uradna Francija z De Gaullom na čelu, vstajniška vlada domačinov ter tajna vojaška organizacija OAS, katero vodi na smrt obsojeni, a pobegli ge neral Salan. Okrog njega so se zbrali fran coski nacionalisti, ki so se naselili v Alžirijo že pred desetletji. OAS se upira z vsemi silami proti De Gaullovim nameram, da bi se pogodil z domačini in jim dal samoupravo. Salanova tajna organizacija razpolaga baje že s sto tisoč pripadniki, ki sede tudi na ključnih mestih francoske uprave. Kolikšno moč imajo, se razvidi že iz Salano-vih radijskih nagovorov, katerih uradni alžirski radio niti ne moti. Pred nekaj dnevi je Salan že tretjič govoril in se je ponor čeval iz pariške vlade: »Že dejstvo, da jaz lahko govorim, je dokaz, da oblast počasi umira.« Francoskim poslancem pa je De Gaullov tekmec poslal okrožnico, v kateri svetuje naj prepusti Francija obrambo Alžirije evropskim naseljencem in naj se usta novi alžirska vlada s Salanom na čelu. Predsednik De Gaulle je pa trdno odločen ohraniti ugled državne oblasti:.
Uzakonitev šol
Državni Uradni list je v zadnji številki objavil izglasovani načrt za uzakonitev slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Z objavo je uzakonitev dokončno izpeljana.
Poglavitno pa mora šele priti. Ministrstvo za prosveto bo moralo še izdati pen drobna navodila in odredbe, kako naj se okvirni zakonski načrt izvede. Vsa slovenska javnost pričakuje, da bo ministrska odredba popravila marsikatere pomanjkljivosti in dostavila izvršna dopolnila v smislu upravičenih zahtev naših šolnikov in v 'duhu pravičnosti za rast slovenske šole. ooo
MALI OGLAS
Odda sc lepo opremljena soba v lepem kraju. Naslov na upravi lista v Trstu, ul. Martiri della Libcrtži 5.
Razgovori v Rimu
Avstrijski kancler Gorbach in zunanji minister Kreisky bosta prišla 4. novembra v Rim. Uradni namen obiska je poklonitev pri papežu, ki bo isti dan obhajal 80-letnico rojstva in triletnico kronanja. Politični opazovalci pa trdijo, da se bosta avstrijska ministra sestala ob tej priložnosti tudi s Fanfanijem in Segnijem zaradi Južne Tirolske. Ozračje je tam še vedno napeto. Napadalna tirolska organizacija »Berg Isel Bund« še vedno nadaljuje z akcijo. Izdala je celo poročilo, da so se njeni člani spoprijeli v Bistriški dolini (Pustertal) z oddelkom vojakov in da je bilo več mr tvih. Oblasti pa spopad zanikajo. O Tirolski je govoril tudi minister Scelba pri proračunski razpravi. Izjavil je, da bo vlada postopala z vso odločnostjo za red in mit v Južnem Tirolu, pokazala pa da bo smisel za manjšinske pravice.
Prav o tem se bodo na sestanku v Rimu razgovarjali.
Rapackijev predlog
Poljski zunanji minister Rapacki, ki je znan po svojem načrtu o nevtralizaciji Srednje Evrope, je prišel v Washington z novim načrtom, kako naj se reši evropska politična kriza. Ameriškemu zunanjemu ministru Rusku bo predlagal, naj se vzdolž Srednje Evrope ustvari pas, v katerem se ne bo smelo uporabljati jedrsko orožje in se ne bodo smele postavljati postojanke za isto. Pas naj obsega tudi obe Nemčiji. Druga točka predloga vsebuje sprejem Vzhodne Nemčije v Atlantsko zvezo.
Na tak precej spreten način hoče Rapa-cki rešiti kozo in zelje. Zapadne države bi priznale Vzhodno Nemčijo, zato pa bi j° imele v Zapadnem oboroženem bloku. Sodelovanje obeh nemških republik v njeni bi ustvarilo sodelovanje vseh Nemcev |n dalo podlago za nevtralno ozemlje v osrčju Evrope. Železna zavesa med Vzhodno in Zahodno Nemčijo bi sc podrla in hrepenenju Nemcev po združenju bi bilo na nek' način ugodeno. Zdi se, da je Rapackiicv načrt odobril tudi Hruščev.
V desetih letih 000
Statistični urad pri Združenih narodih jo izdal zanimivo publikacijo o stanju in številu človeštva, številke presegajo dosedanje domneve. Vsega prebivalstva na zemlji je že 3 milijarde 700 milijonov, medtem ko jih je bilo leta 1949 šele 2 milijardi in 900 milijonov. V dobrih desetih letih nas je torej kar za 800 milijonov več. Prirastek povzročajo številnejša rojstva in manjša umrljivost. Na en smrtni primer prideta po dve rojstvi. Tri četrtine prirastka na po-
Samotni mož* v vodstvu narodov
Malokateri diplomat sedanjega časa je bil obenem tako občudovan in obrekovan, tako spoštovan in hkrati tako osovražen, kot je bil umrli glavni tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjbld. Ko so na dan njegove smrti zaplapolale na švedskem in drugod po svetu črne zastave na pol droga, so se poštenjaki po vsem svetu zavedli, da je skupnost narodov zgubila spretnega krmarja.
Samotar v stekleni palači narodov je bil marsikomu prava uganka. V vrtincu zgodovinskih dogajanj je stal samonikel in trden kot skala. Ni spustil izpred oči svetlega cilja, kateremu se je ves posvetil: služiti človeštvu. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj je ostal samski, je odgovoril, da se je zaročil Z vsem svetom.
Izhajal je iz ugledne rodbine prednikov, ki so bili vojaki in ministri. Že v gimnazijskih letih se je vsega posvetil samo študiju. Razvedrila je iskal samo v dolgih sprehodih v naravo. Srednje šole je končal kot odlič njak. Nato je položil v rekordnem času doktorske izpite iz narodnega gospodarstva. Vmes je dokončal še pravo.
30 let je bil star, ko je stopil v službo pri državni banki kot finančni svetovalec. Krna 'u nato je postal pomočnik finančnega ministra. Po drugi svetovni vojni pa je napredoval za tajnika v zunanjem ministrstvu. Obširno poznanje jezikov, hladno računajoči talent in sposobnost hitro vzpostaviti stike z okolico, so leta 1953 Ham-ntarskjbldu odprle vrata v tajništvo Združenih narodov. Na tem odgovornem mestu ■le razvil neverjetno delavnost. Njegov dc-Wni dan je obsegal 18 ur. Ob sueški krizi ,e spal samo po dve uri na noč. Njegove tajnice so morale delati v treh izmenah, da so ga dohitevale. Med vso zaposlenostjo je pa bil glavni tajnik vedno viteški in Ustrežljiv do podrejenega osebja.
Pri vsem delu in velikanski odgovornosti l’e pa še vedno našel čas, da je pisal romale in celo pesmi, prevajal in izdajal znanstvena dela. šteli so ga tudi za najbolj elegantno oblečenega moža. Ob tem pa se m Sramoval obleči irhaste hlače, da je plezal |*0 svojih priljubljenih gorah. »Tu gori je feba umolkniti, da se ne moti nebeška ti s,na,« je zapisal v uvodu za svojo zbirko Planinskih doživljanj.
dvanajst univerz je Hammarskjbldu pošalilo častni doktorat. Od leta 1954 dalje 1e sedel med osemnajstimi nesmrtniki, ki s° podeljevali Nobelove nagrade. Svoj slo vas je še utrdil ob velikih svetovnih politič-P/h krizah, katere je vedno spretno razvozil z edinim ciljem: pošteno sožitje vseh Prodov.
milijonov ljudi več
dlagi rojstev je samo v Aziji. Tu sta tudi dve velikanski okrožji z največjo gostoto prebivalstva, in sicer Kitajska ter Indija. Drugi dve gosto naseljeni deželi sta Sovjetska zveza in vzhodni del Združenih držav. Največjo gostoto izkazuje Monaco s 15.000 prebivalci na kvadratni kilometer, najmanjšo pa ima otok Gronland, kjer živi komaj en človek na 1000 kvadratnih kilometrih. Povprečno je na svetu 22 prebivalcev na enem kvadratnem kilometru.
Izračunali so tudi, da učakajo najvišjo starost Norvežani. Povprečna moška starost je pri njih 71 let, ženska celo 75. Danes že prevladujejo na svetu ženske; moških je 49,9 odstotka, žensk pa 50,1. Več žensk kot moških je v Evropi, v Združenih državah, v Sovjetski zvezi in v Južni Ameriki. Moški pa drže večino še v Aziji, Kanadi in Avstraliji. Na tem kontinentu je še vedno občutno pomanjkanje ženskega spola.
Tudi vrstni red velikih mest je drugačen, kot je bil. Na prvem mestu je Tokio z 8 milijoni in 300 tisoč prebivalcev; sledi New York s skoro 8 milijoni ljudi, na tretjem mestu je pa šangaj s 7 milijoni. London je šele na desetem mestu s tremi milijoni in 200 tisoč prebivalcev.
050
PREVELIKA VNEMA
V nedeljo se je odigrala v Vidmu nogometna tekma med moštvi Udinese in Inter. Med gledalci je sedel na tribuni tudi 61-let-ni doktor Venier, ravnatelj pivovarne Dor-misch. Vedno je bil navdušen za nogomet in je -kajpak navijal za domačine. Ko je nasprotni vratar odbil dobro pomerjeno žogo, je Veniera tako prevzelo, da ga je zadela srčna kap. Hitra zdravniška pomoč mu ni nič pomagala.
Temeljni kamen za
Slovensko šolstvo na Tržaškem je prejšnjo soboto obhajalo pomemben dan. Položen je namreč bil temeljni kamen novega poslopja za slovensko višjo realno in klasično gimnazijo ter za slovensko trgovsko akademijo. Slovesnosti so se udeležili predsednik pokrajine dr. Delise in več pokrajinskih ter občinskih svetovalcev, poslanec Vidah, šolski skrbnik, predstavniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij ter ravnatelji slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. Temeljni kamen je blagoslovil msgr. Salvadori.
Ob tej priložnosti je predsednik Delise v kratkem govoru poudaril pomen slovesnosti in podčrtal, kako se pokrajinska uprava trudi, da bi vse šole imele primerne prostore in učila. Zatem je obrazložil tehnične značilnosit novega poslopja, za gradnjo katerega je uprava prejela od generalnega komisariata 180 milijonov lir.
Nova zgradba bo stala ob križišču Vrdel-ske in Lonjerskc ceste. Imela ibo skupno 20 učilnic, v katerih bo prostora za 480 dijakov. Vsak zavod bo imel svojo profesorsko zbornico, tajništvo in ravnateljstvo, telovadnica pa bo skupna. Na dvorišču pa bo igrišče za odbojko. Predvidevajo, da bodo gradbena dela zaključena v 420 dneh, kar pomeni, da bodo dijaki lahko zasedli no-
Zasebna šola
Pri razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva so se pokazala različna mnenja med vladnimi strankami, kar se tiče zasebnih šol. Republikanci so izjavili, da bodo sicer iz discipline glasov za proračun, toda se ne strinjajo z vladnim načrtom, ki predviaeva državno podporo tudi zasebnim šolam. V imenu socialnih demokratov je poslanec Orlandi ugotovil, da se je treba držati ustavne določbe, ki pravi, naj bo šola obvezna, svobodna in odprta vsem.
Javne državne šole, naj se podpirajo iz javnega denarja, zasebne pa iz zasebnega. Temu mnenju so se pridružili tudi liberalci. Nasprotni teh idej v prvi vrsti seveda krščanski demokrati pa ugovarjajo, da se prav v svobodnem ustanavljanju šol odraža duh ustave po svobodi.
Drag sprehod
Prejšnji teden so se sestali na XII. mednarodno zborovanje astronavti z vsega sveta. Predsednik ameriške astronavtske zveze Koelle je v poročilu omenil, da bo v letu 1968 polet na Luno že vsakdanja zadeva. Vozni listek za tja in nazaj bo stal kakih 15 milijonov dolarjev ali 9 tisoč milijonov /ir. Začudene poslušalce je pa brž potola žil, da bo sedem let kasneje padla cena na dva milijona dolarjev. Kdo si bo mogel privoščiti tako drag izlet, je pa res veliko vprašanje. Portugalec Fonseca je v svojem predavanju dokazoval, da bo že čez nekaj let mogoč tudi polet do Marsa. Na kongresu je predaval tudi kapitan Glauco Partel, ki je doma iz Tržiča.
Izdaja Konzorcij Novega list* Odgovorni urednik Drago Legi la Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiik* 20 Telefon 29-477
ensko gimnazijo v Trstu
ve prostore konec leta 1962 ali v začetku leta 1963.
Nekaj dni pred položitvijo temeljnega kamna so znani nacionalistični krogi skušali nahujskati italijansko dijaštvo, naj protestira proti gradnji poslopja za slovenske srednješolce, češ da gre za novo slovensko »prodiranje« v italijanski Trst. Kazalo je že, da se zopet pripravljajo ulične protislovenske povorke, kakršne so bile v začetku tega leta. Nacionalistom pa se to pot ni posrečilo nahujskati dijakov, tako da je pouk na italijanskih šolah redno potekal in ni bilo nobene demonstracije.
Da bi preprečila morebitne izgrede, so policijska oblastva močno zastražila prostor, kjer je bila slovesnost položitve prvega kamna. Ker pa se ni prikazal noben razgrajač, je vse poteklo v redu.
Ob tem pomembnem dogodku si pa dovoljujemo kratko pripombo: pogrešali smo kratek govor tudi v slovenščini, saj gre vendar za zavoda, v katerih se bo izobraževala in vzgajala slovenska mladina. Od predsednika Deliscja tega seveda ne moremo zahtevati, ker ne zna slovenski, a sodimo, da bi kak slovenski funkcionar s šolskega skrbništva vendar lahko spregovoril nekaj besed v našem jeziku.
T^Zfihhvtjft
Tržaški pokrajinski svet:
ZAČELO SE JE JESENSKO ZASEDANJE
Po poletnih počitnicah se je v ponedeljek pričelo redno jesensko zasedanje tržaškega pokrajinskega sveta. Predsednik Delise je najprej predlagal, naj se potrdi izvolitev novega svetovalca republikanske stranke dr. Fragiacoma, ki je prevzel mesto bivšega svetovalca Bazzarra, kateri je odstopil, ker je postal občinski odbornik. Svet je predlog sprejel z večino glasov.
Zatem je predsednik s kratkim govorom počastil spomin tragično umrlega glavnega tajnika OZN Hammarskjolda in spregovoril nekaj besed v zvezi s sedanjo hudo mednarodno napetostjo. Izrazil je željo, da bi se s pomočjo pogajanj dosegel in utrdil mir, ki mora temeljiti na svobodi. Poročal je tudi, da se je pokrajinski odbor od vsega začetka zanimal za stanje v miljski ladjedelnici Felszegy in posredoval, da se čim-prej uredi sporno vprašanje.
Predsednik in odborniki so nato odgovarjali na vprašanja, ki so jih postavili razni svetovalci. Komunistu Semi, ki se je zanimal za stanje na določenih italijanskih srednjih šolah, je bilo pojasnjeno, da je pokrajinska uprava že zaprosila pristojna obla-
I v italijanščini izročiti prizadeti stranki tu-1 di obrazec s slovenskim prevodom, če to ! zahteva. Zgodilo se je, da se prve dni to j navodilo sploh ni spoštovalo, in sicer zato, j ker popisovalci obrazcev v slovenščini sploh stva, naj nakažejo 680 mliijonov lir, da se niso imeli s seboj. Odbornik Gasparro, ki
zgradita poslopji za višjo realno gimnazijo in za žensko tehnično šolo. Isti svetovalec je tudi vprašal, ali je uprava posredovala, da bi v srednje šole uvedli pouk zgodovine odporniškega gibanja. Pristojni odbornik je odgovoril, da so se za zadevo že zanimali, a da bodo v tej zvezi spet navezali stike s šolskim skrbništvom.
Svetovalec KP Gombač pa se je dotaknil vprašanja ljudskega štetja ter vprašal predsednika, ali so oblastva vprašala za mnenje pokrajinsko upravo, preden so se odločila, da v popisno polo vključijo posebni stolpec o občevalnem jeziku v družini. Svetovalec je izrazil nezadovoljstvo s tem ukrepom ter izjavil, da izidom popisa ne bo mogoče priznati nobene veljave, ker bodo nujno izkrivljeni.
Javite nerednosti
Z več strani smo prejeli pritožbe, da se nekateri uradniki, ki raznašajo obrazce za ljudsko štetje, vsaj prve dni niso držali navodil, ki jih je bil še pred začetkom del sporočil javnosti pristojni urad tržaške občine. Javljeno je bilo na primer, da bo vsak popisovalec moral poleg uradnih obrazcev
je odgovoren za reden potek popisovalnih del v tržaški občini, je v torek v razgovoru s časnikarji v tej zvezi izjavil, da popisovalci prvp dni niso imeli pri sebi slovenskih prevodov, ker jih pokrajinski statistični urad ni pravočasno dostavil občini. Dodal pa je, da sedaj ima vsak popisovalec s seboj dovolj obrazcev tudi v slovenščini.
Od nekaterih popisovalcev samih pa smo zvedeli, da niso o tej zadevi sploh bili natančno poučeni in .da so šele pred nekaj dnevi dobili podrobnejša navodila. V dopolnilo tega, kar o ljudskem štetju objavljamo
na drugem mestu, pojasnujemo, da se o-brazci lahko izpolnjujejo tudi v slovenščini. Tako je namreč časnikarjem izjavil že omenjeni odbornik Gasparro na tiskovni konferenci v torek.
Kdor pa ugotovi kakršnokoli nerednost, naj nemudoma sporoči pristojnim občinskim uradom, ki bodo poskrbeli, da se odpravijo.
Nekaj navodil za ljudsko štetje
V 11. stolpcu brez obotavljanja napišimo resnico!
V zvezi z ljudskim štetjem in zlasti z 11. deče. Povsem razumljivo je, da bi posamez-stolpcem popisne pole, ki zadeva vprašanje I ni pripadniki slovenskih družin morali na-
»občevalnega jezika v družini«, smo od na ših bralcev prejeli več pisem, v katerih sprašujejo po podrobnejših pojasnilih. Zato vsem skupaj odgovarjamo tole:
Najprej pojasnjujemo, da bodo popisovalci raznašali popisne pole po družinah do sobote, 14. t. m. Družinski poglavar, podjetnik, obrtnik ali trgovec, ki do tega dne še ni dobil obrazcev, mora do 18. t. m. to sporočiti pristojnemu občinskemu uradu, ki bo poskrbel, da se mu izročijo popisne pole. Če bi se pa zgodilo, da bi do 31. t. m. nihče ne prišel dvignit obrazcev na dom, v podjetje ali trgovino, jih mora prizadeti sam izročiti že omenjenemu uradu.
O izpolnjevanju obrazcev velja splošno pravilo, da jih mora lastnoročno podpisati družinski poglavar, podjetnik, trgovec itd., ali pa njegov namestnik. Vprašanja v raznih stolpcih popisne pole, ki jo dobi družinski poglavar, se nanašajo na stanje z dne 15. oktobra. Zato svetujemo, naj prizadeti prično izpolnjevati obrazce po tem dnevu. V obrazcih, ki so jih dobili podjetniki, trgovci, obrtniki itd., pa je treba orisati stanje z dne 16. t. m. in zato je prav, če se pole izpolnjujejo po tem dnevu.
Ker so določena vprašanja zapletena, sve tujemo, naj se obrazci izpolnjujejo v prisotnosti popisovalca, ki je dolžan dati vsa potrebna pojasnila in nuditi vso potrebno pomoč. Natančni zakonski predpisi jamči jo tajnost podatkov, ki so dostopni le statističnim ter anagrafskim uradom in ne drugim uradom, kot je na primer finančna intendenca.
O znanem vprašanju v 11. stolpcu, ki se tiče »občevalnega jezika«, pa povemo sle-
pisati, da doma govore slovenski. Vsak strah, pomislek ali vsako obotavljanje so že zato odveč, kajti vsi — od raznih oblastev do navadnega človeka z ulice — vedo, katera družina na Tržaškem je slovenska in katera ni. Če se ti torej do zdaj še ni nič hudega pripetilo, se ti ne bo tudi potem, ko boš na obrazcu napisal resnico. Kdor pa je zaradi svoje narodnosti že doživel kako krivico — in teh ni malo — se mu ta zaradi štetja ne bo niti popravila niti povečala. Zato je vsak strah prazen.
V narodno mešanih družinah mora vsak član odgovoriti, kateri jezik običajno govori doma. če je n. pr. žena Slovenka, mož pa Italijan, bo prva napisala, da je njen občevalni jezik v družini slovenski, ker je naravno, da z lastnimi otroki govori slovenski (tako bi vsaj moralo biti). Mož pa bo odgovoril, da v družini govori italijanski.
Ker je zlasti v Trstu precej Slovencev in Slovenk, ki zaradi zaposlitve žive pri ita lijanskih družinah, opozarjamo, da mora družinski poglavar pri izpolnjevanju obrazca napisati jezik, katerega omenjene osebe govore v lastni družini, če je na primer hišna pomočnica doma s Krasa, bo družinski poglavar napisal, da govori s’ovenski, v tem jeziku pomočnica govori v svoji družini. Enako pravilo velja tudi za osebe, ki žive v raznih skupnostih (zavodih, bolnišnicah itd.).
Tudi za vse te osebe velja, kar smo že zgoraj napisali: vsaka bojazen je prazna, kajti že tako vsi vedo, iz kakšnega debla je kdo zrastel. Zato lahko brez kakršnega koli pomisleka napišemo v 11. stolpcu samo resnico, in sicer da smo Slovenci.
špjetar:
PO ŠKOFIJSKI SINODI
Dne 28. septembra se je v Vidmu zaključila nadškofijska sinoda. V dnevnem tisku smo brali, da je bil zaključek izredno slovesen in radosten, saj so udeleženci celo ploskali nadškofu v stolnici.
So torej ploskali tudi naši duhovniki in s tem izpričali, da so zadovoljni z novimi sinodalnimi določbami?
Kakšni so novi predpisi še ne vemo, ven dar upamo, da so na tem pomembnem zboru razpravljali tudi o preureditvi in zboljšanju verskega stanja v Beneški Sloveniji. Upamo zlasti, da bodo nove določbe naredile enkrat konec krivični in vsiljeni navadi, da se v slovenske župnije pošiljajo duhovniki, ki ne poznajo jezika vernikov in se ga tudi nočejo naučiti ter mu celo nasprotujejo. Saj se vendar katoliška Cerkev sedaj pripravlja na ekumenični koncil, katerega namen je, da se popravijo stare krivice in da se ves krščanski svet zedini v Kristusovem duhu.
TERSKA DOLINA
Vsem je znano, da imamo pri nas zelo slabe prometne zveze, že leta in leta pričakujemo, da bodo oblastva uredila cesto, ki pelje iz naše doline ob Belem potoku do Učje. Ta vas je res Bogu za hrbtom. Pol leta je skoro odrezana od sveta; pa tudi za vso našo dolino bi prav prišla zveza z Bov-ško kotlino.
Zato bi bilo potrebno, da se najprej cesta asfaltira in potem uredi vožnja z avtobusom. Drugo vprašanje, ki je prav tako potrebno nujne rešitve, je obmejni prehod v Učji. Sliši se, da bodo pri prihodnjem sestanku mešane komisije za obmejni promet sprožili tudi to zadevo, če ne bo nihče nič podrezal, bo pa še drugi rod čakal na cesto, asfalt in na morebitni obmejni prehod.
MATAJUR
V vasi Strmica, ki je ena še največjih pod Matajurjem, se je spet zrušila ena naših
SOVODNJE
Po dolgem času se bodo tudi naši Občinarji oddahnili, ko so toliko časa čakali, da se uredi vodovodna mreža. Končalo bo tisto škripanje kolesa na vodnjaku pred občinsko hišo, kjer so morali ljudje zlasti v poletni suši čakati kar v vrsti, da so si načrpali vode za kuho in napajanje živine. V nedeljo, 22. t. m., bo slovesna otvoritev nove vodne napeljave. Oblastva in Občinarji se bodo zbrali dopoldne pri otroškem vrt cu, kjer bodo slovesno odprli pipo in se bo prikazal prvi curek vode. Stroški za no--vo napeljavo so precejšnji. Za glavne dovodne žile je dala vlada trideset milijonov. Občina pa je s 25 milijoni prispevala za stransko vodovodno omrežje.
KONEC STAVKE
Po treh tednih brezdelja se je stavka u: službencev pri NRibijevem prevoznem pod ietju vendarle končala. V soboto dopoldne so se na goriški prefekturi zbrali zastopniki sindikatov, delavskega urada in podjet ja ter so začrtali v glavnih smernicah, kako naj se ugodi zahtevam uslužbencev. Zato jo tudi odpadla splošna stavka vseh delavcev v goriški pokrajini, ki je bila napovedana
• Kaiial^lid r/olcitri
stara korenika, že pred nekaj časa je umrl gospodar Jože Goleš. Učakal je kljub trdemu življenju in neprestanemu delu prav lepo starost. Nosil je kar osem križev in pol. Marsikaj je znal povedati iz starih časov in iz dveh vojn. Ker smo že omenili njegovo starost, se nam zdi, da so naši kraji, naš dober zrak prav primerni, da se učaka vi soka starost. Po naših vaseh je še dosti starih ljudi, ki ne učakajo visokih let zastran izobilja, morda bolj zato, ker so ved no vajeni vztrajnega dela, kot ga je bil rajni Jože. Naj pa po smrti uživa zasluženi počitek!
ŽABNICE
V Kanalski dolini gredo dela za razširjenje radijske in televizijske mreže že proti koncu. Gorato ozemlje je predstavljalo največjo oviro za dober prenos in sprejem oddaj. V sredo je že začel delovati televizijski ojačevalec na Sv. Višarjah. Ta bo omogočil brezhibno sprejemanje televizijskih sporedov v Žabnicah, Ukvah in Naborjetu. Proti koncu tega meseca bo začel delovati tudi prenosnik na Pontebi, ki bo služil za spodnjo Kanalsko dolino.
Računajo, da bo v novembru postavljen tudi ojačevalec na Prešniku nad Trbižem, ki bo služil za sprejemanje v vsej trbiški kotlini in okolici. Koristil bo tudi Gorenjski do Radovljice.
KOKOVO
Na pobudo furlanskih dobaviteljev lesa za pohištvo in stolice so se na meji med Avstrijo in Italijo zbrali na posvet njih zastopniki s predstavniki izvoznikov bukovega lesa iz Koroške. Podjetniki so sklenili, da bodo ustanovili v Beljaku in v Trbižu poseben urad za boljše poslovanje.
Potreba se je pokazala zaradi vedno večjega povpraševanja po lesu. Lani je uvoz hlodov iz Koroške znašal že eno milijardo lir. Letos pa bodo industrijci v Furlaniji naprosili trgovinsko zbornico, naj dovoli povečanje uvoznega kontingenta.
za soboto od desete ure do poldne. Ribije-vi avtobusi so v soboto že začeli redno vo žiti. Prebivalci okoliških vasi, zlasti študentje in delavci, so si kar oddahnili, ker so morali za časa stavke peš ali z zasilnimi prevozi v šole in na delo. Odprto je pa še vprašanje, kakšen bo zaključek pogajanj, ki so se vlekla tako dolgo.
LJUDSKO ŠTETJE
Po mestu in okolici je več kot 50 popisovalcev že razneslo vprašalne pole za ljudsko štetje. Razdeljevanje se bo končalo 14. t. m. Podatki na polah se morajo nanašati na tisti dan. Zato svetujemo, naj družinski glavarji in predstavniki življenjskih skupnosti (zavodov, podjetij itd.) šele po tem dnevu izpolnijo obrazce. Od 18. oktobra do konca meseca bodo isti uradniki prihajali na dom po vprašalne pole. Slišijo pa se že sedaj glasovi, zlasti od preprostih ljudi, da ne znajo izpolniti pol. Na ta vprašanja od govarjamo, naj počakajo na uradnika, da jim bo pri izpolnjevanju pomagal.
»NA JUNAŠKI MEJDAN«
V prejšnjem tednu so goriški meščani opazili na oglasnih deskah po vogalih ulic velike lepake, ki nimajo nič opraviti z navadnimi oglasi ali z vabili na prireditve. Plakati v zelenih, rdečih in drugih barvah so popolnoma politične vsebine. Na njih se stranki krščanskih demokratov in komunistov druga drugo pozivata na »junaški mej-dan«, to je na govorniški dvoboj pred občinstvom in na javnem prostoru. Krščanski demokrati očitajo komunistom, da molčijo, ko v Sovjetski zvezi razstreljujejo atomske bombe in zastrupljajo ozračje. Komunisti pa odgovarjajo, kje so pa bili krščanski demokrat je, ko so v Sahari in v Ameriki prav isto počenjali. Ti pa spet lepijo plakate z imeni preko sto italijanskih vseučiliških profesorjev in znanstvenikov, ki so takrat protestirali, proti sovjetskim bombam pa komunisti sedaj na višji ukaz lepo mo'čijo. Dobro, pravijo spet komunisti na novem lepaku, pridite na javni shod, tam se bomo pomerili. Drugi pa spet odgovarjajo, da se ne bojijo javnosti, a komunisti naj prej obsodijo sovjetske poskuse. In tako gre dalje v veliko veselje tiskam, ki imajo vsaj nekaj dela.
PLEšIVO
V šoli v naši va*i se dogajajo prav čudne stvari. V časopisju se je že dosti pisalo o pomanjkljivostih v šoli in pri pouku, da so menda tudi šolska oblastva že dovolj poučena. Slovenska šola v Plešivem bo počasi shirala. Sram nas je povedati, da dobršen del krivde leži na starših, še večji pa na učni moči. Prav žalostno je, da kak učitelj ali učiteljica rine z vsemi štirimi v slovensko šolo, potem pa jo zanemarja. Letos se bo večina otrok iz Plešivega po vseh teh »zaslugah« raje vozila z avtobusom v Kr-min, kot da bi hodila v domačo šolo. Gro-bokopi naše šole se bodo pa smejali.
OBMEJNI PREHODI
V mesecu septembru je bil prehod čez goriške obmejne bloke še vedno prav živahen. Raznovrstnih dovoljenj, od potnih listov do kmečkih dovolilnic, se je poslužilo 74.805 oseb z jugoslovanske in 28.382 z ita-
lijanske strani. Preko mednarodnega bloka pri Rdeči hiši je pa šlo 652 italijanskih državljanov in 4227 tujih, kar je približno 300 oseb dnevno. Te številke navajamo v glavnem zato, da opozorimo, kolikega gospodarskega in moralnega pomena je mali obmejni promet ob državnih mejah. Pričakujemo, da bo mešana komisija pri prihodnjem zasedanju sklenila še nove olajšave.
ŠTEVERJAN
Danes bi radi nekaj povedali o možeh, ki vodijo našo dokaj obširno občino in pa o Občinarjih samih. Pred naše novoizvoljene občinske zastopnike se je po volitvah postavilo precej novih vprašanj, ki terjajo nujno rešitev. To so vodovodi, ceste in druga javna dela. Izvedba načrta se pa nekam prepočasi uresničuje. Nekateri možje se le preveč zanašajo na razna oblastva, ki se pa seveda ne zganejo, če jih ne bomo vedno drezali. Same obljube še ne naredijo cest!
Poudariti moramo tudi, da se moramo v prvi visti zanašati sami nase. Imejmo ponos, da ne bomo upogibali hrbtenice pred ljudmi, ki so podirali našo občino, zdaj pa se ponujajo kot sodelavci, češ da je novi občinski odbor sestavljen iz mladih in še Leizkušenih moči. V resnici pa to ne drži, ker mladi želijo pomagati, a je treba tudi njih predloge upoštevati.
Nekateri naši sosedje so pa i:ost?li ne* kam preveč apatični do občinskih zadev ali pa gledajo zgolj na osebno in trenutno korist. Tako se je zgodilo pri nabiranju podpisov za neko ustanovo, ki nima nič opravka z domačim življem. Zato še enkrat: imejmo hrbtenico zravnano in skrb za skupne občinske zadeve!
RUPA
Danes nam sili v pero, da povemo nekaj bridkih resnic, ki so v zvezi z delom v naši papirnici. Ko se je začela ustanavljati in se je delo v njej pričelo, so se mnogi domačini, zlasti mladi, kar oddahnili, ker se jim je obetalo delo v rodni vasi. Koliko prihrani aa času, denarju in zdravju, kdor dobi zaposlitev v rodni vasi. Naši ljudje so delavni in potrpežljivi; uverjeni so pa tudi bili, kakor je pač povsod po svetu, da bodo najprej domačini zaposleni, potem šele tujci.
Kaže pa, da so vodilne osebe v papirnici drugačnega mnenja in da so naperjene pro-li domačinom. Naši delavci se res trudijo, da bi točno in pravilno izvršili svoje delo in nalogo. Ne dosežejo pa nikakšne kvalifikacije, marveč ostanejo vedno navadni delavci. To pa še ni vse. Nekaj domačinov so že odpustili z dela, drugi so pa na tem, da pojdejo za njimi.
Gotovo ni vzrok odpustov zastarelost in okvara strojev, kot se izgovarja vodstvo. Znano je, da delavcev iz drugih krajev ne pošiljajo proč, marveč da še nastrvl;a:o mlade tuje delovne moči.
Podobnih slučajev, kjer se začenjajo delati krivice domačim delovnim silam, bi lahko navedli še več. Medtem ko se povsod po svetu krepi socialna pravičnost, se pri nas tepta v vipavsko blato.
IZ KULTURNEGA ŽIVJUfENJA
Literatura pod nacistično diktaturo
Pri znani založbi Otto Walter-Verlag v Oltenu v Zah. Nemčiji je izšla pred kratkim zelo zanimiva knjiga, ki nosi v izvirniku naslov: »Deutsche Literatur im Dritten Reich«, to je: Nemška literatura v Tretjem Reichu. Napisal jo je Franz Schonauer. »Najbolj presenetljivo je, da je napisal to knjigo štiridesetletnik, ki je bil star šele trinajst let, ko je prišel Hitler na oblast,« je zapisal neki nemški kritik. »Ze mnogo prej so bile nemške šole zastrupljene s šovinizmom, tako da bi jih bili lahko označili za uvodni pouk za nacionalsocializem. Tako je Franz Schonauer rastel kot deček v vzdušju duhovnega vistosmerjenja (»Gleichschaltung«), Maturo je napravil leta 1939 in študiral nato pri univerzitetnih profesorjih, »katerih duhovi so se pijano opo tekali po nemštvu in se opajali z nacionalsocialistično retoriko. Hote ali nehote so postali »propagandisti nacističnega barbarstva«. Kakšen nesrečen balast je moral Schonauer odvreči, da se je mogla njegova ladja dvigniti s čeri in svobodno zapluti!« vzklika isti kritik.
Franc Schonauer se je namreč lotil v svoji knjigi zanimive, aktualne, hkrati pa težke naloge, da kritično osvetli in oceni nemško literaturo v času nacizma. Pri tem se je kljub vsej polemičnosti držal predvsem dejstev, kar mu šteje kritika v veliko zaslugo. Njegova knjiga je tako dragocen dokument ne le za določeno razdobje nemške kulturne zgodovine in literature, ampak tudi v tem smislu, da kaže, kaj lahko postane iz literature, ki se udinja totalitarnemu režimu. V tem pogledu je namenjena knjiga kot svarilo mladim generacijam, ki ne poznajo iz lastne izkušnje Hitlerjeve totalitarne vladavine in drugih totalitarizmov.
Schonauer je pri tem posegel precej daleč nazaj in rekonstruira na podlagi zgodovinskega literarnega gradiva vzdušje, ki je vladalo v nemškem kulturnem življenju in zlasti seveda v literaturi že pred Hitlerjevim prihodom na oblast. Že prej so bile »mnog« glave mistično zameglene«, kot pravi Schonauer. Zmedla so jih gesla kot »Kri in zemlja« in zahteve, da je treba dejstva in zgodovino tolmačiti in jim dati smisel v »nordijsko-mitološkem duhu«. Zato navaja avtor konkretne primere, vendar mu ne gre za to, da bi podal ves seznam takih grešnikov iz tistega časa, od katerih so še mnogi živi. Zadostujejo mu primeri, kj jih citira. A že ti primeri današnjega bralca kar prestrašijo, tudi če je doživljal tisti čas. Šele danes se zaveda, kako po gubni so bili tisti vzgledi. Eden izmed takih zmedenih duhov je bil pisatelj in pesnik Gottfried Benn, ki je pred nekaj leti umrl. Danes ga mnogi časte, a kakšno zmešnjavo je znal povzročati, si je treba
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V soboto, 15. oktobra, ob 20.30 v Avditoriju v Trstu Krstna predstava W. SHAKESPEARE
Jfuuilvt
Prevod: Oton Zupančič — Scena in kostumi: Vladimir Rijavec — Glasba: Pavle Merku — Režija: Jože Babič Nastopajo: Klavdij, kralj danski: Jožko Lukeš — Hamlet, nečak kralja: Stane Starešinič — Polonij: Rado Nakrst — Horatio, Hamletov prijatelj: Stane Raztresen — Laert, Polonijev sin: Livio Bogateč — Gertruda, danska kraljica: Mira Sardočeva — Ofe-lija, Polonijeva hči: Miranda Caharija — I. igralec: Modest Sancin — Gildenstern: Alojz Milič — Rozen-kranc: Silvij Kobal — Osrik: Adrijan Rustja — Marcel: Dušan Jazbec — I. grobar: Justo Košuta — II. grobar: Edvard Martinuzzi — Fortinbras: Julij Guštin — I. dvorjanka: Zlata Rodošek — II. dvor-janka: Leli Nakrstova — I. dvorjan: Josip Fišer — Igralka: Nora Jankovič (igr. šola). V vlogah dvorjanov, vojakov, pažev nastopajo še: Vojko Cesar, Drašič Franko, Antoni Dimitrij, Jože Dekleva, Pečar Fabjan, Reinhardt Enio, Jurij Kuferzin, Guštin Edvin, Gorkič Ivan, Bruno Jankovič, Aleksander Per-tot, Bruno Jankovič, Aleksander Pcrtot, Vinko Ščurek, Bruno Počkaj, Filip Fišer, Rafael Vitez. Ponovitve v Avditoriju:
1. v nedeljo, 15. oktobra, ob 17. uri;
2. v ponedeljek, 16. oktobra, ob 18. uri, kj je. rezervirana samo za dijake;
3. v torek, 17. oktobra, ob 20. uri.
prebrati njegov govor »o novi državi in intelektualcih« z dne 24. aprila 1933, ki je objavljen v Schon-auerjevi knjigi kot tudi v tistem pred dvema letoma objavljenem zvezku Bennovih zbranih spisov, ki vsebuje njegove eseje, govore in predavanja.
Med takšne pisatelje — da omenimo samo najbolj znana literarna imena iz Hitlerjevega časa — uvršča Schonauer tudi Hannsa Johsta in Rudolfa' Bindinga. Določa pa tudi odgovornost Ernsta Jiin-gerja z njegovimi »Vojnimi dnevniki« in Friedricha Georga Jungerja, ki ju navadno ne prištevajo med direktne nacistične sopotnike. Najbolj pa preseneti, da je zapadel pod vpliv totalitarne nacionalsocialistične retorike celo znani filozof Martin Heidegger. V svojem rektorskem govoru na univerzi v Frei-burgu dne 27. maja 1933 je označil »opevano akademsko svobodo kot nepravo svobodo« in jo skušal nadomestiti spričo »čudovitosti« in »veličine tega novega vzgona«, — namreč nacističnega — s tremi »enako potrebnimi in enakovrednimi obveznostmi«. Te je označil kot »delovno službo, vojaško službo in znanstveno službo«. Eduard Spranger je slavil Hitlerja kot voditelja na seji Pruske akademije znanosti in umetnosti in znani pisatelj Friedrich Sie-burg je odkrito poudarjal. svoj nacionalsocializem.
Schonauer prišteva med hitlerjanstvu služečo literaturo vse tiste pisatelje, ki so pisali v smislu gesla »Blut und Boden« (»Kri in zemlja«), pri čemer so mistificirali kmeta in slikali lažno idilo na kmetih. Nemški kritiki podčrtavajo zlasti dejstvo, da
V založbi Slovenske akademije znanosti in umetnosti je izšla pred kratkim v razredu za filološke in literarne vede publikacija Ljubomira Andreja Lasiča »Slovenska korespondenca Vraz-Kočevar 1833-
1838«.
Čeprav je literarna zapuščina Stanka Vraza v slovenski in hrvaški literarni zgodovini že temeljito obdelana in tudj že po večini objavljena, ta La-sičeva knjiga vendarle dokazuje, da je še mogoče najti tekste, ki so dosedanjim urednikom Vrazove zapuščine ostali popolnoma neznani. Sedaj objavljena Vrazova korespondenca dopolnjuje njegov li terami in psihološki profil, zanimiva pa je tudi zato, ker je Vraz v svojih pismih Kočevarju zapisal več svojih pesmi in epigramov, ki so bili dozdaj neznani. Pisma vsebujejo tudi en Prešernov sonet. Vraz si je dopisoval s Kočevarjem kot študent na univerzi v Grazu, in sicer v štajerskem narečju, v katerega pa je mešal knjižno slovenščino in hrvaške izraze.
Bo Pasternak rehabilitiran?
Edvvard Crankshavv je objavil v londonski reviji »The Observer« članek, v katerem prihaja do zaključka, da nameravajo Sovjeti Borisa Pasternaka rehabilitirati. V članku se podrobno ukvarja s primerom Pastemakove zaupnice in tajnice Olge Iwin-skaje, ki so jo, kot znano, lani obsodili zaradi domnevnega deviznega prestopka. Sprejela je namreč honorarje za inozemske izdaje »Doktorja Zivaga«. Crankshavv objavlja korespondenco med Davidom Carverjem, glavnim tajnikom Mednarodnega PEN-kluba, in sovjetskim literarnim funkcionarjem Šur-kovom. PEN-klub je želel dobiti na vpogled sodbo, s katero je bila obsojena gospa Ivvinskaja, medtem ko se Šurkov v svojih odgovorih grdo izraža o zasebnem življenju Olge Iwinskaje, pri čemer so seveda pretiravanja opazna na prvi pogled. Potem ponavlja stare očitke proti Pasternakovi prijateljici.
V enem oziru se je pa mnenje Šurkova popolno ma spremenilo. Ko je izšel »Doktor Zivago«, je bil Šurkov eden glavnih glasnikov kampanje proti Pa sternaku in ga je brezobzirno obrekoval, sedaj pa brani Pasternaka in piše, da je bil Pasternak »pod peklenskim vplivom Ivvinskaje«, in domneva, da je Pasternak pod tem vplivom tudi napisal uporni roman o Juriju Zivagu in Lari. Seveda ni dvoma, da je bila Ivvinskaja vzor za Laro. Še bolj nedvomno je, kot pripominja Crctnkshaw, da je Pasternak seh daj mrtev in da lahko zato vse obrnejo narobe in vse priredijo tako, da ga bodo lahko rešili za sovjetsko literaturo.
l se je. ves literarni kič predal hitlerjanstvu, kot do-| kazuje Schonauer. Le s tem se ne strinjajo, da je | Schonauer uvrstil med nacistične sopotnike tudi tiste literate, ki so s svojimi spisi o klasični grški, rimski ali gotski umetnosti in podobno vzbujali vtis, kot da sta tudi antična umetnost in oboževanje lepote vgrajena v idejne temelje nacizma.
Schonauer potem brezobzirno razdere mit o tako imenovani »notranji emigraciji« nemških pisateljev v Hitlerjevem času. Tisti pisatelji, ki niso hoteli za Thomasom Mannom in drugimi uglednimi pisatelji v begunstvu, so si namreč izmislili v lastno opravičilo frazo o svojem »notranjem begunstvu«. »Da so Carossa, Jiinger in Wiechert uživali — in še danes uživajo sloves — češ da so s svojimi knjigami nudili režimu odpor, je lahko samo dokaz, kako nejasni so bili pojmi o duhovnem odporu in kako korumpiran je bil pojem literature«, piše Franz Schonauer. Res je sicer, da so imele njihove knjige humanističen značaj in da so ohranjale v ljudeh gnus nad zločinsko prakso Hitlerjevega režima. Vendar niso vzbujale niti resničnega duhovnega odpora, niti niso vodile do učinkovitega političnega odpora. Kaj pa bi bili morali storiti nemški pisatelji v domovini? Lahko bi bili molčali, odgovarja na to vprašanje Schonauer. Lahko bi bili menjali poklic, kot so to storili nekateri ugledni nemški pisatelji v begunstvu, da bi se izognili pisanju zgolj za zaslužek. Johannes Urzidil je pustil pisanje in se preživljal z umetno obrtjo, in Carl Zuckmayer je kot farmar na ameriškem severu trdo garal. S tem, da so se pisatelji doma zatekali k »nevtralnim temam«, niso ničesar prispevali k boju zoper nacistično tiranijo, ampak so ji dajali že samo z objavljanjem svojih del določene argumente v roke.
Schonauerjeva knjiga je vzbudila v nemških literarnih krogih seveda veliko polemike.
Knjiga »Slovenska korespondenca Vraz - Kočevar« je izdana s poglobljeno uvodno študijo in skrbno premišljenimi opombami. V opombah povezuje Andrej Lasič problematiko pisem z literarnim in po litičnim dogajanjem tistega časa.
Stane Starešinič v vlogi Romea v Istoimenski drami. Ta igralec nastopa tudi v naslovni vlogi Hamleta. S Hamletom se prične nova sezona SG v Trstu.
cxo
Salvatore Quasimodo
Slava Nobelovega nagrajenca, italijanskega pesnika Salvatore Guasimoda, vedno bolj narašča. V Italiji mu je že več literarnih obzornikov posvetilo posebne, številke. Zbirka vseh njegovih pesmi je izšla v Varšavi v poljskem prevodu. Ruski pesnik Leonid Martinov je prevedel večino Quasimodovih pesmi v kritični zbirki, ki je izšla v Moskvi. V romunskem jeziku je pa izdal njegove najboljše pesmi pesnik Tudor Arghezi. Doslej so Ouasimoda bolj prevajali v vzhodnih državah kot pa na Zapadu.
Vrazova slovenska korespondenca
GOSPODARSTVO
Anglija in Evropsko skupno tržišče
Est ali Evropsko skupno tržiš.če je tvorijo doslej šest držav, in sicer Italija, Francija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska ter Luksemburška. Doslej je postalo veljavnih več dogovorov, a najbolj pomembno je, da je bila olajšana medsebojna trgovina, kar je posledica novih carin, ki so se že štirikrat znižale in vsakokrat po 10%. Kmalu po ustanovitvi Evropskega skupnega tržišča sta Turčija in Grčija izrazili pripravljenost, da se vanj vključita. Z Grčijo je zadeva urejena, s Turčijo pa so še v teku pogajanja
Ostale zahodnoevropske države ob tem gospodarskem in trgovinskem združevanju niso stale križem rok, temveč so se pod vodstvom Anglije združile v zvezo držav za prosto izmenjavo blaga (EFTA). V začetku se je zdelo, da bo med dvema skupinama nastal gospodarski boj, a do tega ni prišlo, ker sta zmagali zdrava pamet in zgodovinska nujnost.
Kot smo omenili, ima pri EFTA vodilno vlogo Velika Britanija. Ta pa je vezana na Commonwealth, se pravi na skupnost držav, kateri poleg Anglije pripadajo Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Indija, Pakistan in še vrsta drugih dežel. Velika Britanija ima pa zelo važne gospodarske stike tudi z državami, ki so organizirane v EST. Mnogi an gleški gospodarstveniki so se zato zbali, da bi vedno tesnejša vez med državami Evropskega skupnega tržišča polagoma izpodrinila angleške gospodarske koristi v teh državah. Začeli so iskati rešitev iz tega zapletenega položaja in končno prišli do sklepa, da je najbolje, če se tudi Anglija vklju-
Mednarodna pomoč za indijske petletke
Indija je glede na število prebivalstva druga država na svetu, saj s svojimi 400 milijoni ljudi sledi Kitajski, ki jili ima o-koli 650 milijonov. V Obeh-državah je življenjska raven zelo nizka, v Indiji najbrž še nižja kot na Kitajškem. Indija pa ima mnogo naravnih bogastev, zlasti mnogo rud in vodnih sil. A ta bogastva je treba gospodarsko izkoristiti. Temu cilju služi 3. petletka, za izpeljavo katere Indija potrebuje ogromna sredstva, sc pravi inozemska posojila ali mednarodno pomoč, že vnaprej pa ie treba vedeti, da so posojila izgubljena in da je vse skupaj le dar.
Celotna mednarodna pomoč predvideva vsoto 4.600 milijonov dolarjev ali nad 2800 milijard lir. Od te vsote prispevajo Združene države (ZDA) polovico, in sicer eno milijardo dolarjev v gotovini ter 1.300 mi iijonov dolarjev v obliki kmetijskih presež kov, ki bodo služili za prehrano ljudstva. Na drugem mestu je Zahodna Nemčija, ki bo do 1. 1963 prispevala 364 milijonov dolarjev, od leta 1963 do 1. 1965 pa 61 milijo nov dolarjev. Anglija bo prispevala za en krat 250 milijonov dolarjev, Japonska 80, Kanada 56 in Francija 30. Mednarodne gospodarske organizacije s Svetovno banko na čelu bodo Indiji nudile skupno 400 mi Iijonov dolarjev.
či v EST, zlasti ker se na ta način tudi o-hrani politična enotnost zahodnih držav.
Angleški ministrski predsednik Macmillan je 31. julija sporočil parlamentu, da je vlada sklenila zaprositi za vstop v EST. Anglija je o tem sklepu seveda obvestila vse člane EFTA in se obvezala, da jim bo sproti poročala, kako se razvijajo pogajanja za vključitev v EST. Velika Britanija bo skušala med drugim doseči nekatere ugodnosti za svoje kmetijstvo, ki bi drugače popolnoma propadlo, ker ne bi moglo vzdržati konkurence s kmetijstvom v ostalih dr žavah Evropskega skupnega tržišča.
Pogajanja med EST in Veliko Britanijo še zdaleč niso zaključena, ko se že oglašajo druge članice EFTA, ki bi tudi rade vstopile v EST. Najbrž se hitro -bliža čas, ko zahodno evropske države ne bodo samo vojaško povezane, temveč -tudi gospodarsko.
ooo
Huda suša
Poleti in delno še jeseni je letos pritisnila huda suša na vse evropske kraje južno od Alp in Karpatov, to je preko Italije in vsega Balkanskega polotoka z Ogrško in Romunijo vred. Večina rek je v teh krajih imela prav malo vode. Zelo so se skrčili alpski ledeniki, ki so največje zaloge vode.
V Apeninih in tudi v švicarskem kantonu Ticino je bila tako huda suša, da se je sušilo drevje, med drugim mnogo mladih hrastov.
PŠENIČNA LETINA 1961
Zaradi slabega vremena v lanski jeseni ni bilo mogoče posejati z ozimno pšenico vseh površin, ki so bile za to namenjene.
Ozimna pšenica je bila v Severni Italiji sejana povečini v blato, kar tudi ni pravilno. Kljub temu pa je žetev na'splošno dobro izpadla, saj je dosegla 82 milijonov stotov, kar skoraj zadostuje za domačo potrebo, a -samo za kruh, ne pa za testenine. Za kruh pride v poštev mehka pšenica, za testenine pa trda. Razlika med obema je v odstotku glutina. Trde pšenice Italija ne pridela dovolj — sejejo jo predvsem v južnih pokrajinah in na otokih — zato pa bo morala uvoziti nekaj milijonov stotov.
Sedaj je po vsej Italiji v teku setev, za katero je nekoliko ugodnejše vreme kot lani.
Grozdje v številkah
Različne sorte grozdja dajejo različne odstotke mošta. Velika razlika tudi nastane, če tržemo teden dni po močnem dežju, ki je sledil suši, ali pa če dežja sploh ni bilo. Na splošno pa je treba vedeti:
Iz 100 kg grozdja dobimo 78 do 82 litrov mošta ali 65 do 70 litrov vina. Iz 100 kg mošta dobimo 85 do 88 litrov vina. Iz 100 kg grozdja dobimo 15 do 20 kg tropin. V teh je 4 do 8 kg grozdovine in 10 do 16 kg pešk. Iz 100 kg pešk dobimo 12 do 15 kg • olja. črno grozdje ima navadno več pešk kot belo.
Velikanski botanični vrt v Sovjetski zvezi
V Leninabadu ob reki Sir-Darja in pod gorovjem Mogol-Tau se nahaja velikanski botanični vrt, v katerem je zbranih okoli 500.000 redkih rastlin iz vseh predelov sveta. Uspevajo tudi banane, saj obilica vode in sončni žarki ustvarjajo tropično klimo. Vrt je last Akademije znanosti v Tadžikistanu, ki si je sedaj postavila za nalogo vzgojiti mnogo lepotičnih dreves, katera bodo rastla ob ulicah in cestah tadžikistan-skih mest in vasi, kjer je poleti neznosna sončna pripeka.
OTA	m BOM
KAJ MORA VEDETI ZENSKA
KI V SVOJEM POKLICU SEDI?
Zmerom več ljudi je, zlasti žensk, ki delajo v takih poklicih, da se premalo gibljejo. To velja še prav posebno za ljudi, ki opravljajo svoje delo sede. Dolgo dnevno sedenje prinaša s seboj mnogo nevšečnosti, ki pa jih lahko precej omilimo, če se z njimi pravočasno natančneje seznanimo.
Ako sedimo dalj časa, se nehote zgrbimo. Popustijo trebušne mišice in mišice v hrbtenici. Nenormalno pritiskajo potem trebušne stene na nekatere organe v trebuhu, kri se počasneje pretaka in zastaja v trebušnih organih. Črevesje deluje počasneje, zato tudi počasneje prebavljamo in presnavljamo. Prebavljena hrana se nabira v obliki maščobe v trebušni votlini, blato zastaja. Neredno odvajanje povzroča različna vnetja, kronična zaprtja in posledica tega je tudi nečista koža. Zaradi počasnega pretakanja krvi v trebuhu se leno pretaka tudi kri v nogah, ki so zato mrzle, in rade ozebejo. Tudi hrbtenica se zvije, kar ima lahko slabe posledice. In če pomislimo, da so prostori, v katerih navadno ves dan delamo, ponavadi še zaprti in mogoče celo slabo prezračeni, ni čudno, da imamo v kratkem opraviti z mnogimi nevšečnostmi.
Proti vsem tem težavam se najuspešneje borimo s telovadbo. Ne smemo pa misliti, da je zveličavna samo tista telovadba, ki jo opravimo zvečer pred spanjem. Telovaditi moramo tudi sede med delom, le da smemo delati tedaj samo tiste vaje, ki ne
vzbujajo pozornosti, skratka vaje, pri katerih napenjamo mišice brez velikih gibov.
Sede na stolu privzdignemo obe nogi naenkrat tako visoko, da dosežemo s koleni spodnjo ploskev mize. Prsti nog naj se ne dotikajo tal. Vajo napravimo večkrat, ker s tem telovadijo trebušne mišice in spodnje mišice hrbta in stegen. Večkrat vzravnamo hrbtenico. Potegnemo trebuh vase. Vse vaje napravimo večkrat med delom. Kadar moremo, vstanimo in napravimo nekaj korakov. Vsaka sprememba pri sedenju je namreč telesu dobrodošla.
Po delu pojdimo domov peš ali pa se peljimo s kolesom. Kolesarjenje je izvrstna telovdba za ljudi, ki pri delu sede. Nikar pa ne zanemarimo tudi večerne telovadbe. Ta nam nudi več sproščenosti v obleki in gibih.
Napravimo vsaj dvajset počepov. Na tleh leže vzdigujmo spodnji del telesa ali delajmo z nogami gibe, kot da gonimo kolo. Stoje krožimo v pasu z gornjim delom telesa ali večkrat izmenoma vzdignimo iztegnjeni nogi. Vzdignimo koleno do čela, se pri tem zgrbimo, nato pa sunkoma vzravnajmo in iztegnimo nogo navzad. Vaje ponovimo najmanj dvajsetkrat.
Ženska, ki veliko sedi, naj pazi tudi na prehrano. Uživa naj le lahko prebavljive jedi, ki niso mastne ali začinjene in ki ne napenjajo. Ob nedeljah ter v času dopusta pa naj pošteno razgiblje mišice, da bo ostala zdrava in vitka.
Dr. L. R.
VU a/elzfo vti •zaMZ...
«
»Nikar si ne delajte skrbi,« je tolažil mladenič jokajočo mater, »prepričan sem, da se bo vse dobro izteklo. Ostal bom pri o-troku v bolnišnici do vašega prihoda.«
Gospod Jerko Kvas je vozil previdno, kolikor je mogel. Otrok je še vedno bil v nezavesti. Nevina ni mogla obrniti pogleda od belega obraza. Solze so ji privrele v oči. Tedaj je srečala pogled mladeniča, ki je sedel poleg nje. Tolažljivo se ji je nasmehnil : »Ne, res, ni nič hudega. Fantek bo ozdravel.« Kar dobro ji je delo.
»Kar pomirjenega se čutim, ker vidim, da se spoznate na stvar,« se je oglasil Jerko.
»Moje znanje še ni prav veliko, saj sem komaj začetnik. Toda poklicu se mislim prav resno posvetiti. A dovolite, pozabil sem se predstaviti, Živko Obič.«
»Čestitam vam, gospod Obič,« je odvrnil Jerko, »da začnete svoj poklic z vso resnobo. Gotovo boste uspeli.«
»Velikih načrtov nimam,« se je nasmejal študent. »Rad bi postal podeželski zdrav nik, kot je bil moj oče. Na deželi je mnogo lepše kot v mestu. Ljudje potrebujejo tu tudi svetovalca, človeka, ki razume njih potrebe in skrbi. Jaz pa bi jim rad pomagal.«
»Vozim dovolj počasi? Vaše mnenje mi je zelo všeč. Pri mladih ljudeh ne slisim kaj podobnega. Kaj pa pravijo vaši tovariši?«
»Ne vem, jaz imam svoje načrte — za mnenje drugih se ne brigam.«
»Tako je prav, gospod Živko, samostojne ljudi potrebujemo. Smo že tu?«
»Da, kar v prvo stransko ulico obrnite.«
Ustavili so se pred bolnišnico. Nevina ni ves čas spregovorila besedice. Otroka so takoj sprejele -bolniške strežnice. Družba je pa čakala v predsobi ambulante na zdravniški izvid.
»Kako boste pa sedaj prišli do svojega motorja?«, je vprašal gospod Jerko mladeniča.
»Menda ga ne bo nihče ukradel. Mogočt ga bo policija pripeljala s seboj, če ne, pojdem pa peš po njega. Kratka pešhoja mi ne bo škodovala.«
»Tako pa ne. Vas bomo pa že peljali. Toda kam ste namenjeni?« Mladenič je imenoval kraj. Bil je prav tisti, kjer je nameraval gospod Kvas z ženo in Nevino preživeti nekaj dni oddiha.
»Tam prebiva moj starejši brat. Podedoval je hišo in zemljišče, zato pa me podpira na univerzi. Del počitnic sem preživel v mestu kot delavec, da sem si nekaj zaslužil. Zdaj se bom pa ustavil še pri bratu.« Prav videlo se je fantu, kako se veseli počitnic.
»Potem upam,« se je prijazno posmejal Jerko, »da se bomo še videli. Razkazali nam boste malo okolico.«
»Prav rad. Bržkone ste prvič tukaj pod našimi gorami.«
»Midva z ženo ne, toda naša mlada spremljevalka še ni videla teh krajev.«
Nevina je zopet čutila na sebi topli mladeničev pogled, ki jo je tako prijetno presunil, da sama ni vedela zakaj.
»Tudi gospodična potrebuje malo svežega zraku,« je pripomnil Živko. Nevini, hčer ki bogatega veleposestnika, se še ni pripe tilo, da bi jo kdo s takšnim sočutjem omenil.
»Prav potrebna je Nevina planinskega zraku,« je dostavila gospa Jasna. »Zadnje jesensko sonce ji bo morda vrnilo tudi nekaj barve v lica.«
»Brez dvoma bodo naše snežne gore in dobri zrak storili svoje.« Obrnil se je k dekletu in šaljivo dodai: »Mi imamo tudi se, stro Nevino, ki ji pravimo kar Neva.« De-
kličin obraz je navdahnila lahna rdečica. Kako prijazni so ti ljudje, si je mislila.
Medtem je stopil zdravnik v čaikalnico. Povedal je, da se medicinec ni zmotil in da bo fantku kmalu bolje, naj kar potolažijo mater. Policijski avto je pripeljal starše in tudi Živkov motor.
Iz bolnišnice proti Ovčji vasi je bila kaj vesela vožnja. Živko je dirkal naprej. Pri vsakem ovinfcu je počakal in kazal z roko. na bleščeče vrhove. V letoviški vasi je po Jerkovem naročilu poiskal primerno gostilno. Nevina se je kar na vratih ustavila in se čudila prijetni opremi v kmetskem alpskem slogu. Skoro proti volji ji je ušlo:
»Kako je vse pisano in lepo!«
»Ka'ko bi ne bilo lepo, ker je tako domače,« se je oglasil Živko.
»Neva se čudi, ker je v ravnini, blizu močvirij in plitvega morja vse ncikam bolj pusto in mračno,« je pojasnila Jasna.
»Ah, ne, mene gorjana, pa privlačuje ravnina in tudi barje ter morje. No, seveda, pri nas je vse bolj domače. Poglejte naše cerkve, pašnike nad njimi in gozdove, nad vsem pa zlatobele pečine. Toda, gospoda, vi boste sedli h kosilu.«
»Prosim vas, gospod Obič, ostanite z nami kot gost.«
»Hvala lepa, ne bom odklonil. Saj veste, da je študentov mošnjiček vedno bolj suh.«
Neva je bila prijetno iznenadena in je izpod trepalnic pogledala mladeniča, čez hip se je pa spet zresnila, ko je pristopila brhka natakarica v narodni noši in prijateljsko potrepljala Živka po ramenih:
»Hej, glej ga, Živka! Si že v mestu doštudiral?«
»Ne, Mojca. Sem komaj začel. Kaj pa ti tukaj ?«
»V delo sem morala. Po očetovi bolezni so ostali še dolgovi. Ah, če bi tvoj oče še živel, bi moj še ne umrl. Novi, tuji zdravnik pa ne zna nič, prav nič! Toda, kaj klepečem. Gospodje, čakajo na kosilo?«
Ko je dekle odšlo, je Živko pojasnil, da je bila njegova sošolka. Devet otrok je v hiši. Materi mora pomagati.
»Ali res mislite,« je vprašal gospod Jerko, »da bi vaš oče prej ozdravil njenega, kakor novi zdravnik?«	(Dalje)
Ta zavest jih je napolnjevala z neko sveto grozo in hkrati z navdušenjem ter jim pomagala, da so potlačili v sebi, druga, bolj človeška in preprosta čustva. Zdaj pa, ko je postala fantastičnost tega poleta zanje navadna vsakdanjost, so njihove misli stalno prehitevale hitrost vesoljske ladje in iskale v praznini prostora pred njimi samo Zemljo. Polaščalo se jih je močno, skoro nepremagljivo domotožje. Zlasti ženske so bile podvržene vedno bolj pogostim živčnim krizam. V navalu nekake histerije so začele kri čati, se metati po tleh, si puliti lase, ali pa so zapadale v dolge krize duševne depresije, katerih znaka sta bila trdovratno molčanje in pogost, tih jok. Ves štab se je trudil, da bi napravil življenje na vesoljski ladji čimbolj normalno in prof. Magnussen je rad zatisnil ne le eno, ampak obe očesi nad flirtanjem med moškimi in ženskimi člani posadke, v upanju, da bo to zmanjšalo občutek neutešenosti in domotožja v njih. Saj tudi sam ni bil izjema in je prav tako trpel od domotožja, kot tudi drugi člani njegovega štaba, čeprav so se trudili, da bi ne kazali svoje tesnobe in da bi še drugim dajali poguma.
Prof. Magnussen se je začel zavedati, da postajajo stvari bolj zapletene, kot je predvideval v svojih načrtih, čeprav so bili ti dobro premišljeni in so jih preučila ter odobrila najvišja ob-lastva Svobodnega sveta.
Tudi sam je začel nestrpno odbirati čas z atomske ure s koledarjem, ki je še vedno kazala zemeljski čas in kateie kazalci
^oofcaiek oesotja
K. Z.
»O.
so kar drveli naokrog. Iztrgali so se bili kot prvi ljudje na Zemlji času in se spustiii tako daleč v vesoljski prostor kot še nihče pred njimi, a vendar so bili zdaj le spet ujeti v prostor in čas. Ničesar drugega niso mogli storiti, kot da so čakali, da jih vesoljska ladja z največjo možno hitrostjo prinese nazaj v sončni sistem in v bližino Zemlje.
Na skrivnem pa je začela profesorja tudi glodati skrb, kaj bo takrat. Ali bodo sploh lahko pristali na Zemlji in se izkrcali? Morda planet sploh ne bo več obljuden, če je človeštvo vztrajalo v svoji blaznosti in se samo uničilo s silami, katere je sprostilo v naravi, a jih ni znalo obvladati in upravljati. Morda življenje na Zemlji zaradi prehude okužbe zemeljske površine 'n ozračja sploh ne bo več mogoče. To bi pomenilo tudi izumrtje vseh živalskih vrst, ki služijo človeku za hrano.
(Dalje)
PORTNI P JR E Gr L E 13
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Partizan in Vojvodina na čelu lestvice
V nedeljo so jugoslovanske nogometne ekipe počivale, ker je državna reprezentanca odigrala v Beogradu prvo izločilno tekmo za svetovno prvenstvo. »Plavi« so nastopili v sledeči postavi: šoškič; Dur1-kovic, Jusufi; Radakovič, Nikolič, Vasovič; Čebinac, Fermatovič, Še kul a rac, Mujič in Galič. Brez posebnih težav so premagali šibko postavo Koreje. Petkrat so potresli nasprotnikovo mrežo (dvakrat Še-kularac in po enkrat Galič, Čebinac ter Radakovič) in prejeli samo en gol. Igra državnega moštva je bila precej bleda, poznala pa se je zlasti odsotnost levega krila Kostiča. Povratno srečanje bo 26. novembra v Seulu.
Letos je iz Jugoslavije odpotovalo v tujino kar pet dobrih nogometašev, ki so dolgo let bili v državni reprezentanci, in sicer Kostič (LR Vicenza), Kaloperovič (Padova), Boškov in Veselinovič (Samp-doria) ter Zebee (Alemmania - Nemčija).
Glavni favorit letošnjega tekmovanja je bil in je tudi zdaj beograjski Partizan, ki je v predtekmovanju osvojil pokal Hajduka (premagal je Hajduka 2:0 in Dinamo 2:0, izgubil pa s Crveno zve" zdo 0:1). V srečanjih za ta pokal je drugo mesto osvojil Hajduk (zmaga nad Crveno zvezdo 6:1 in neodločen izid proti Dinamu 1:1), tretje mesto je zasedla Crvena zvezda (neodločen izid z Dinamom 2:2), četrto pa Dinamo. Partizan je zelo hitro in Prodorno moštvo. Čeprav je Partizan izgubil Kalo-peroviča, je tudi letos zelo čvrst in uspešen, za kar imajo največ zaslug vratar šoškič, branilec Jusufi in napadalca Galič ter Kovačevič. Ekipa je v dosedanjih sedmih tekmah doživela le en poraz, in sicer v Beogradu proti Vardarju (1:3). Premagala pa je Dinamo v Zagrebu (2:0), Rijeko (1:0), Borca v Banji Luki (4:7) in Beograd (2:1); dvakrat je zaigrala neodločeno z Novim Sadom in enkrat s Crveno zvezdo. Partizan, ki se bo v kratkem spoprijel z italijanskim prvakom Juventusom za pokal evropskih prvakov, je zabil 13 golov, prejel pa 8.
Na prvem mestu lestvice je tudi Vojvodina, ki je dosegla 4 zmage (Vardar 4:2, Crvena zvezda 2:1, Dinamo 1:0 in Velež 4:3), dva neodločena izida (Borac 1:1 in Hajduk 1:1) ter en poraz v prvem kolu proti Rijeki (0:1). Ekipa je zelo pomlajena in mnogo obeta: zato Novosadčani ne pogrešajo preveč odsotnosti Boškova in Veselinoviča.
Večni nasprotniki Partizana so igralci beograjske Crvene zvezde, ki je letos izgubila dva odlična
nogometaša, kot sta Zebec in Kostič. Oba igralca sta tvorila steber enajstorice. Moštvo je zdaj sicer pomlajeno, toda izid tega poskusa sc bo pokazal šele čez nekaj let. Najboljša igralca Crvene zvezde sta Durkovič in Šckularac. Ekipa je do sedaj dosegla 3 zmage (Vardar 5:0, Velež 2:0 in Hajduk 3:0), dva neodločena izida (Sarajevo 3:3 in Partij zan 0:0) ter doživela dva poraza (Dinamo (0:3 in Vojvodina 1:2).
Z enakim številom točk kot Crvena zvezda se na tretjem mestu nahaja mlada ekipa Sarajevo. Moštvo je letos premagalo sledeče ekipe: Novi Sad (5:1), Hajduk (1:0) in Borac (3:2), zaigralo neodločeno dve tekmi (Crvena zvezda 3:3 in Rijcka 0:0) in izgubilo dve srečanji s precej visokim' izidom (Beograd 1:6 in Vardar 0:4).
V zlati sredini najdemo kar štiri enajstorice, in sicer vse z enakim številom točk (7). Te ekipe so: Vardar, Rijeka. Novi Sad (novinec v prvi ligi) in Beograd. Vardar je zelo nestalna ekipa: izgubila je na domačem igrišču tekmo s Crveno zvezdo (0:5) in Vojvodino (2:4), premagala pa v Beogradu Partizana (3:1).
Na koncu lestvice so tudi štiri ekipe: novinec Borac iz Banje Luke, Velež iz Mostarja ter slavni ekipi Dinamo in Hajduk. Hajduk, ki je sestavljen iz mladih igralcev pod vodstvom Vukasa, se do zdaj ni dobro izkazal, čeprav sta Ankovič in Bego boljša igralca. Dinamo pa je zelo slabo začel tekmovanje za prvenstvo, čeprav so njegove vrste postale čvrstejše. Odlikujeta se posebno Matuš, šantek in Pe-rušič.
■ Po sedmem kolu tekmovanja je lestvica sle-
■ deča: 1. Partizan (Beograd) in Vojvodina
e (Novi Sad) 10,	3.	Crvena	zvezda (Beograd)
m in Sarajevo 8,	5.	Vardar	(Skopje), Rijeka,
n Novi sad in Beograd 7, 9, Velež (Mostar), h Borac (Banja Luka), Hajduk (Split) in Di-k namo (Zagreb) 5 točk.
Strokovnjaki predvidevajo, da bo Partizan tudi letos osvojil častni naslov prvaka, čeprav bo moral voditi oster boj s Crveno zvezdo. Vojvodina bo vseskozi med prvimi. Uspešni bodo tudi nastopi Sarajeva in Vardarja. Hajduk in Dinamo bosta gotovo zboljšala svoj položaj,	a ne bosta mogla več popraviti	razlike v točkah,	ki	ju loči	od vodilnega m6-
štva. Častno se bosta izkazali Rijeka, Beograd, medtem ko se bo boj za obstanek bil med Veležem, Borcem in Novim Sadom.
ŠPORT PO SVETU
o Na odbojkarskem turnirju, ki je bil v Torinu za pokal Italija 1961, se je na prvo mesto uvrstila močna ekipa Jugoslavije.
• Poleg tekme Jugoslavija - Koreja (5:1) so v nedeljo bila še naslednja mednarodna tekmovanja: Avstrija je premagala Madžarsko (2:1), Romunija Turčijo (4:0), ČSR Irsko (3:1), Luksemburška Portugalsko (4:2) in Škotska Sev. Irsko (6:1).
• Italijanski konj Molvedo (E. Camici) je v nedeljo zmagal v največji dirki na svetu — Are de Triomphe, ki je bila v Parizu.
« Poljska je v Palermu zmagala v lahkoatletskem dvoboju proti Italiji (127:80). Nemčija pa je porazila Madžarsko (119,5:92,5) v Avgusti. V Timisoari so tekmovale ženske reprezentance Madžarske, Romunije in Italije. Italijanke so klonile tako pred prvimi (46:57) kot pred drugimi (40:63) tekmovalkami.
o V Llandrindod Wellsu se je zaključila šestdnevna motociklistična dirka. Zmagala je. Zah. Nemčija pred Italijo in ČSR, ki je pa osvojila prvo mesto v tekmovanju za srebrno vazo. Glavno nagrado za industrijo je dobila italijanska znamka Capriolo.
‘J e sna zmaga ifalja na ffifedu
Ljubitelji šaha v Sloveniji in Jugoslaviji so bili i gal z izidom 3,5:0,5. Strokovnjake je zelo presene-v mesecu septembru priče enega največjih šahovskih tila zrela in predvsem smotrna igra mladega Bob
turnirjev vseh časov — velikega obračuna najbolj ših šahistov na svetu. Na tekmovanju so od velemojstrov tokrat manjkali le Botvinik, Reshevsky, Spaski in Korčnoj. Kandidat številka I za najvišje mesto je vsekakor bil bivši svetovni prvak Mihajl Talj, ki je imel najnevarnejše nasprotnike v prC’ ostalih predstavnikih ZSSR (Petrosjan, Keres in Gel-ler), medtem ko so iz ostalih držav posegli v boj za častna mesta predstavnik ZDA Fisher, in Jugoslovani Gligorič, Trifunovič ter Parma. Kakor se je predvidevalo, je Talj na šahovskem maratonu ob Blejskem jezeru res osvojil prvo mesto. Nabral jo 14,5 točk, to je 76,3% možnih točk.
■ Končna lestvica: 1. Talj (SZ) 14,5, 2. Fisher
■ (ZDA) 13,5, 3., 4., 5. Gligorič (Jug.), Keres
n in Petrosjan (SZ) 12,5, 6., 7. Trifunovič (Jug.)
■ in Geller (SZ) 10,5, 8. Parma (Jug.) 10, 9., 10.
■ Bisguier (ZDA) in Matanovič (Jug.) 9,5, 11.,
m 12., 13. Najdorf (Argentina), Darga (Zahod-
■ na Nemčija) in Donner (Nizozemska) 9, 14.
■ Olafsson (Islandska) 8,5, 15. in 16. Portisch
■ (Madžarska) in Ivkov (Jug.) 8, 17. Pachman
■ (ČSR) 7, 18. Bertok (Jug.) 6,5, 1-. Germek
■ (Jug.) 5,5, 20. Udovič (Jug.) 4 točke.
Turnir je torej potekal v znamenju premoči Ta-
lja in Fisherja, kar se je lahko opazilo predvsem v drugem delu tekmovanja. Konec tekmovanja je bil zelo razburljiv. Talj je v zadnji partiji premagal Najdorfa in s tem dosegel svojo 11 zmago ter prvo mesto na končni lestvici. Fisher pa je zaigral ne-odločeno z Ivkovom in se moral zadovoljiti z drugim mestom. Američan je edini igralec blejskega turnirja, ki ni doživel nobenega poraza. Gligoričevo tretje mesto je velik uspeh, čeprav je znano, da je ta velemojster eden najznamenitejših šahistov sveta.
Talj se je kar hitro opomogel od hudega poraza v tekmi z Botvinikom. Njegova igra na tem važnem tekmovanju ni bila več tako zaletava, kakor je bila prej. Zdaj se Talj izogiba zapletenih pozicij, igra z lahkoto in neprisiljeno. Kljub temu Rus ni bil gotov, da bo zmagal niti v predzadnjem kolu, ker se je Fisher izkazal kot nevaren tekmec. Fisher je posebno zadovoljen z uspehom, ki ga je dosegel v partijah s sovjetskimi velemojstri, katere je prema-
byja, ki je v določenih odlomkih igral kakor stroj.
Gligorič se nima kaj pritoževati s svojim tretjim mestom, ker sta Rus in Američan prodornejša igralca. Gligorič jc zelo bledo zaigral nekaj partij z belimi figurami in marsikdo se čudi, da jc kljub temu nabral toliko točk. Gligorič je izgubil samo eno partijo.
Zasedba na tem turnirju je bila zelo močna, kar potrjuje slaba uvrstitev Najdorfa, Olafssona, Ivko-va, Portischa in Pachmana, ki so vsi v drugi polovici lestvice. V prvi polovici najdemo Keresa, Pe-trosjana in Cellerja, ki so igrali z običajno močjo, tako da so bili vseskozi resni tekmeci voditeljema tekmovanja.
Jugoslavijo je tokrat zastopala kar osmorica igralcev. Največ zanimanja je vsekakor bilo za nastop Slovenca Bruna Parme, ki je v prvem srečanju v velemojstrski konkurenci dosegel velik uspeh: zasedel je 8. mesto. Talj meni, da Parma zasluži velemojstrski naslov. Nejgova igra na turnirju je bila prav prijetno presenečenje za vse.
Trifunovič je bil šesti in se je izkazal kot uporen borec, čeprav se hitro zadovoljuje z delitvijo točke. Matanovič in Ivkov sta slabo začela svoje nastope; Matanovič se je hitro znašel in še. zasedel zavidljivo mesto na lestvici, Ivkov pa je prišel v polno moč šele kasneje. Ivkov se je izkazal na koncu turnirja in dobil celo nagrado za najlepšo stvaritev na turnirju v partiji proti Portischu. Niso izpolnili pričakovanj Bertok, Udovič in posebno Germek.
Organizacija turnirja je bila odlična in zato bo blejski turnir ostal vsem v trajnem spominu.
Prsd zaključkom še nekaj številk. Na sporedu jc bilo skupno 190 partij; 89 srečanj (46,8%) se je zaključilo z zmago. Neporažen je bil samo Fisher, brez zmage pa je ostal Udovič, ki je. doživel tudi največ porazov (11); največ zmag ima Talj (11), največ remijev pa dr. Trifunovič (15 v 19 tekmah!). Z belimi figurami so najbolje igrali Fisher, Petrosjan in Talj 7,5 (9), s črnimi Talj 7 (10). V 32 nastopih proti sovjetskim velemojstrom niso Jugoslovani zabeležili niti ene zmage, ampak samo 14 remijev. Izid bi bil za SZ 25-7.
IJS'®
jm/a
f
■H
___
ammm
S*
C o
■- 6 Ul c
d (n
S č
S 'm 03
03 >U 03 >i/)
a-n o
C X3 O 03 C/J +-*
<L>
>c/) co
d _
^ n N c/}
03 P
M O
s O
~ cu
TJ . ‘C W Ph 03
A >N O
uS -g o o
O. I
o
g n e
O C
N >^1 03 03	>
a a? o
00 N
c <5 — a;
o . cn o
^ 'a?
H J
N CD C X
.y —
JH >2 S •-s G n « Sc > u h ~
> O •<-
w o u f
nC ftC
s§a|
» ^ <u
~	IS)
'O <u ^ .d (M ** C u O > p o h N
-. C/5 C)
¥ > -I •-
^ «* C —
»s O
C i u£
D- . a. - C/)
S 5 £|c-£
- 03 *5 i 1
-3	j«	S
J 1)	03
></>*> n
>	^	^	O)	c
!	o> .H, p	o)
J	-D	>(/)
sgs«
_ N o
,5«c2 «!*! — C
.- o 1> •
£ c N 3
^ S 2 E ra^-g.R c ° fi
o -H _rt
o a oj *-^ o d o
9-i >N ^
- o ^
03 U<
S
P G £
; • .S
i- js
Po .
1 is 1/5 dl
i "n-s : g />
' o <u •— ! TJ ^ C
<u 33 os .2^J2 S	2
C Tj >	u ^	G
? afl dOS o ^ ■a o ,-fi -a -	.2,	„	-	m
d,	03	"G	G
g ca «1 ca g > JJ
•§ S1 “SP " ° 3
_	3 > ra « e
c ca1 Ji
O !■ 11 S > .Si,
o C 2 ._'b _0 a
> _u N c N p.
2 b £ N c " «
g. cj g1 o v 2 'C
3 « g rg >n B S
_ J3 2 B >U
.—i rd >—3	P o<	<u
8ss*.s.r: ■g al^ s sl
p o ft . *§ P
<u 3 "g 'P
3 6 3 r, « 5i
00
G
o 2 •£
. 53 « g >n "S c
§2SSim
A ii A A .22, ,2 « 3 N S _ ■*
N O
Jh c r » w . tj « O o
G-g
ra	ra.	,_•
o	ra	ra	-S	.	g	>y
57 t« >N n 3
a	b	-	?	,H	o	rt
° °iS23"ft >	9	3	M	3	t	3
S	■§	s	'g	a	>	h
S	3	N	g)	g	a	.Ji,
N	>CJ	^	‘G .5	*3J	-g
03	03	d!	>	£	P
>. >	N	T3	T3	ji	,>
N tf) J O
,	ra	S.	.1»	tj
^	60	^	s	ra	g
00 N
i	cj	S	o
nS,nS«,S,
/Jj S «
d	^	w	^ -o	^>
<u > o i3 S	o	«	oi	^3
°	t»	c	^ c	.	(2
.2,;H	ra	S	S
3	c	3	—	'c	P	<u
«;	r,	o	<d	p?	>o
.G u > 'jz1 S ‘2 o ra	'*-i
W	B	tj	.2.	C	o	S
9	JJ	B	ra	«
vo	S	«	.2, E	.G	2
O	O	.p .13	3	,
-i	TJ	D.	*> >U	C	>