List 19. XXIV. v í, r. pvh -^ntp- gosp dar brtnišk narodn 1 i i- I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrt leta 9 Okr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. r ; Ljubljani sredo maja 1866. Gospodarske stvari. Naj nam je pripuščeno, o tej reči nekoliko vec omeniti. Razstava kmetijskih pridelkov na Dunaji. Jez si moc ali rodovitnost zemlje tako mi- da čvrsto slim, da v nJl seme najde to,^česar potřebuje Govorilo se je, da zavoljo nemirnega časa y v kterem se je vojske bati, ne bode letošnje dunajské razstave. Al, kakor priča pismo, ktero je kmetijska dražba kranjska přejela od prvosedstva nemškega kmetijskega zbora, ne bode sicer napovedanega zbora, al razstava bode in se začne 17. dne tega meseca. kalí, čvrsto plenja in rodí. Cem več ima take rodovit-nosti v sebi, tem močnejša je zemlja. Močna zemlja Je tedaj tista, v kteri se rastlina dobro počuti > kjer je čaka z dobrimi jedmí bogato obložena miza, kjer dobí tisti zivez lahko ki Ako jemlješ zemlji 9 dajaj i è tudi! najbolj tekne in ga najlože prekuha; kjer imajo rastline dovelj vlažnosti in gorkote, da se morejo na vse straní gibati in svoja rastna opravila všečno dovrševati; kjer nahajajo korenike pri-merne rahlosti in kjer jim ni treba s silo življenja iskati. v * v zivez Umni gospodar se mi zdi kakor umni kapitalist, čegar vedna skrb je, da svoje premoženje ali svoj ka- od dveh straní. Nektere največ živeža svojega, postavimo, ogelnokisline, iz zraka po listji svojem v podobi raz- so Rastline srkajo svoj take, ktere srkajo pital modro rabi, kar se zmanjša. dá, pomnožuje, nikdar pa ne ličnih soparov in gazov, kterih obilo obilo iz zraka dobivajo brez vse človeške pripomoči, in za ktere se Kapital, ki ga jez mislim, je zemljišče njegovo > Je to mora, ako hoče priden in amen kme- polje njegovo tovavec v resnici biti, zmiraj enako dobro in plodno ohraniti; skrbeti y mora, da nam ni treba pečati. Nektere pa živež svoj večidel iz tal dobivajo, iz kterega svoje gredeljne in bilke se- stavljajo in seme redé. Tega iz zraka ne dobivajo. njivam tište zemeljne dele, iz ivež te baže so rudninske tvarine > ki so se ízprva kterih leto na leto dobiva pridelke svoje, zmiraj mar- naredile iz razprstenega kamnja, in ki jih zopet naha- ljivo povraća y zopet nadomestuje, sicer da kar so pridelki zemlji izpili, jamo v mu 9 rekli, da je zapravljivec pepélu 9 ako sežgemo rastlino. Te tvarine pa hranuje zemlja v dvojni podobi v sebi: ene so kakor svojega kapitala, da svoje njive ropa in da bode svojim v v°di rastopljene, da Jih korenine brž srkajo in otrokom in naslednikom le izpito zemljo zapustil. Al misliti si ne morem, da bi mogel gospodar vse se jih napi vaj o v živež svoj y druge pa so take, ki so kakor v kaki shrambi za prihodnje čase nasute 9 to živo pred seboj videti ako si pridno ne zapisuje jih rastline ne morejo pri tej priči povžiti in po- in marljivo ne računi (rajta), kar in koliko je přidělal srkati, po počasnem razpadu se pa sčasoma zgodé in J «v iwvuui c*J te*J y rvcii ju Auiiau jc pnuciai^ / i i---/ ----1 I— --------- o ako si ne prizadeva z gnojenjem dostojno nadome- so rastlinam dober živež. To je kamenje v več ali štiti tega, kar je s pridelkom pobral z njive nima zapisnika, v kterega zapisuje z njive in koliko ji mora dati. 9 9 ako koliko je dobil manj razpadlem in sprstenelem stanu. dele Dalje se moramo pa še ozreti na take zemljine > kteri prav za prav rastlin ne redé ; ampak samo veči gospouarji novejin casov aoveij ; resnica je, &aor iaoiuuo 4ajc f 1 c^uu"J^J^ *** ^vmc*v\j<\jv je tak zapisnik pri'svojem kmetovanji enkrat vpeljal, kar so povžile. V to vrsto spadajo gnjijoči organski Da tako ravnanje ni prazna igrača, spričujejo slo- rejo pospešujejo, ker tla ogrevajo, rahljajo in gospodarji novejih časov dovelj; resnica je, kdor rastline vzbujajo, da raje prekuhujejo in prebavljajo to več opustil, sicer bi se mogel od svo- gotovo ga ne bo jega najzvestejšega prijatla in pravega svetovavca ga nikdar ne goljufá, ki se mu nikdar ne hlini, ločiti, in gnjilca prosti ostanki slame, korenin itd. ki zakaj ki jih sploh rodovitno zemljo (črno zemljo) imenujemo. Po svoji temni barvi vlečejo solnčne žarke bolj na se pcT tej poti je v stanu napake svojega kme- in tj?ko razgrevajo tla; po svojem gnjijenji razne gaze, tijstva opaziti in pogreške tovanje njegovo vrinili 9 ki so se tù in tam v kme- kteri srdico na njivi rahljajo in ob enem razvezljivost kamenja pospešujejo. Sèm se prištevajo pa tudi z uj^uïv »w«..., najpred in natanko izvedeti, da -------j- r-r—v-j- jih popravi in odpravi. Taki zapisniki so živa ogledala, gnjilcem navzeti deli ali redivne ki gospodarja nikoli ne motijo reči, ktere so zeliščem pred očí stavijo. , pa mu zmiraj resnico in rastlinam deloma tudi živež, še več pa, da zbujajo in naganjajo rastlino, da raje jé in pije. Neki prijazen grajščak mi je pravil, da se je po tej poti spametoval in gnojenje svojih njiv za več kakor za polovico pomnožil memo poprejšnje starodavne Gospodarska skušnja * Hooinbrenk navade svojega očeta plodovanj so sku veče s tem je dosegel štirikrat šali tudi v Belgii in na Francozkem, al ne daj • • 1 m"' A v f 1 • • f 11/ \t v JL 0 v • f* . w „ . u^cio , «a o kum j v wuocgci ùtuiM ai< ořixi tuui v -u o i ^ n iu uč* jl i auti vf" ^ pridelke od poprejšnjih. Od tega časa pa hodijo mu nobene hvale. Ne govoreč o tem tudi gospodarji bližnjih in daljnjih krajev vidijo, kaj delà in kako. pisejo fran njemu 9 da cozki listi da se plodovanje more samo na majh nem prostoru rabiti, je tudi še na tem brez vspeha ✓ 150 Narodne stvari. Slovenščina naših šolah Prašati pa moramo vendar še te dobre dunajské gospode: čemu se vtikajo v naše reči, in kako se naroda, ko ne skih profesorjev. pod krilom dunaj- predrznejo soditi 0 zadevah našega Časnik „Ostdeutsche Post" od t. m. prinasa poznajo ne jezika, ne naših okoliščin in potreb? Sutor ne ultra crepidam ! Ali jih je morebiti kdo najel in naprosil? Čudno novico 9 "»«» jj\y olucuiohic x wou v w j. • v • lut 1umom j j .-m v* v/v* uhjui iu » ---- * — da je v društvenem zboru učiteljev sred- se nam dozdeva to, da so se dunajski g. profesorji lo- njih šol na Dunaji dne 28. u. m. pod prvosedstvom tili te reci ravno zdaj, ko je ministerstvo prašanje ravnatelja Pokornega imel . profesor Egger govor o poslalo do vseh šolskih ravnateljstev: ali se dajo in ko- ravnopravnosti jezikov na srednjih šolah. Ko se pri tej reči, je neki rekel, ne gledalo liko se dajo v djanje vpeljati tišti predlogi zastran slo- ktere so bili postavili slovenski domorodci v bil kak du- venscine samo na národno, ampak tudi na pedagogicno-didaktično deželnem zboru kranjskem. stran, potlej bi po njegovih mislih zmešnjava v raz- najsk ali ljubljansk gospod Pa ne ko > ki bi se rad skril za umkih kmalu zginila. Govornik je neki obširno pre 99 objektivne dunajské" hrbte, pomignil tamošnjim profe- tresoval znano debato k r a n j ske ga d ežel n ega z b o r a, sorjem, naj oddajo svoj tehtni 9 ,votum", češ, da utegne v kteri . xv^tx, kakor je trdil, izvedenski razpravki (fachge- ob svojem času prav hoditi proti kakim učitelj s kim ul- másse Ausfuhrungen) grofa Auersperga, dr. Wurzbacha, trasom na Slovenskem? Mi sicer nočemo brez vzroka Kromerja in Deschmana vsacega šolskega člověka zeló nikogar dolžiti; al to moramo na glas in resnobno vis. zeló zanimajo. Na zadnje je pozval Egger vse priču- vladi povedati, da, dokler bo ona zastran naše národně joče, naj se udeležijo debate, češ, da bo njihova mirna ravnopravnosti za svèt prašala take in izvedenska razsodba „tudi zunaj njihovega zbora" dokler bo starokopitnim uradnikom 9 ki in je nočejo 9 pa nemškim svojo moč pokazovala. Na to so se neki udeležili pro- in nemŠkutarskim šolskim nadzornikom , ravnateljem fesorji Wretschko, Schmued, Griin in ravnatelj Ko- in učiteljem na razsodbo dajala: ali se ima sloven- petzky. — Profesor Wretschko, pravi „Ostdeutsche P.", ščini pravica izkazovati v pisarnici kije in šoli, do tistihmal L 1 VlVUVl f I 1 V VVJVU I» J^i u » i ^ giuvuiuviiv JL t y —' ~ • • » v^ f AWVW V^ T ^ * - —• — — - ^ • ^ v * " ^ - to leto přišel iz Ljubljane, je z objektiv- ne bomo imeli nobenega zaupanja, da bode bolje. Ubogo nostjo, spoznanja vredno, pretresal predlog „ultra- malo bomo mi jedli kruha od narodne ravnopravnosti slovenca" dr. Bleiweisa tako, da mu je zbor ploskal, dokler nam ga bodo naši znani nasprotniki rezali! Saj ko je končal. daljevala. prihodnji seji se bo neki debata na- nas je s kušnja mnozih let podučila do dobrega, da je zastonj cesarska beseda, zastonj ministerská zapoved, Smejalo se nam je , ko smo prebrali to dunajsko zastonj vsi ukazi, vse postave , dokler je njih izpolno- novico. Profesor Egger Wretschko in pa ob- jektivnost proti nam Slovencem ! ! Mi poznamo njuno objektivnost še prav dobro iz Ljubljane, in mirne duše rečemo, da sta bila proti Slovencem najbolj takrat objektivna, ko sta si iz Ljubljane proč pomagala. Da bi ju hoteli v tej objektivnosti pač še kteri drugi enaki vanje v nasprotnih rokah. Ako nam tedaj vlada hoče • v zares pravična biti, mora premeniti o s e b e. Slovensko slovstvo. navdaja ta dva kulturonosci posnemati! kakošna je objektivnost gospoda, vidi se do dobrega iz tega, da sta našla, da so govori Auerspergove stranke izvedenski. To je čast, ktere si ti gospodje sami niso lastili, ker večidel v istih govorih sami spoznavajo, da niso izvedenci. Ko Čitavnica." Podućni spisi za slovenski národ. Vreduje dr. Ivan G ers a k. . v r VII. zvezek. - • (Konec.) Prihodnji spis: „Obrazi iz starodavnega življenja je po Borovském spisan po najboljših virih in zanimiv bi bila gospoda profesorja res objektivno prebrala za vsakega, ki hoče nekdanje razmere z današnjimi njihove govore, z lahkoma bi se bila prepričala, da ti gospodje niso ne le izvedenci, ampak da so še tako primerjati, kajti „opposita juxta se posita ellucescunt." Posebno všeč mi je in gotovo z menó većini brav-odgovarjali, kakor da bi odborovih predlogov ne bili cev Pleteršnikova: „Najstarša doba slovenske zgo-razumeli. Zakaj njihovi govori so ali vse drugo pre- dovine", ktero vzlasti našim dijakom prav živo pripo- zirajoči slavospevi nemški kulturi ali 9 tište Kranjskem „čisto pregnati. xxv,xxxoat nuibuu, an pa grom zoper o kterih se kramljá, da hočejo nemščino na rocam da jo zopet in zopet beró. Kdor hoče drugih zgodovino brati, mora dobro lastno prej spoznati << Tudi Ali prašamo: čemu je bilo vse le-to? Odborovi njeni spis: zoper . ži ičarjev po Lj. Šturu poslove-narodnih pesmih in pravlicah plemén * CAO t*. iu v • v v uj u j v uliv v o u ig-tu i \s u UL/i yj v i. ijj la l vj a o • j j v UGl UUiliU jjgo ULI iu i jul ^i a v linuli íxi v^ u predlogi niso nikjer kratili spoštovanja nemški litera- slovanskih" ne bi imel ničesa, ako bi bila vsa knjiga turi 9 in nikoii jim ni bilo na misli, da bi nemščino preganjali ; saj pred meno ^nv u« uiiDii, ua ui uvm^iuu rv« muuu, in bi tedaj ne bil spis sila preobširen za na srednjih šolah še več pravice „Čitavnico." Kolikrát, najmanj desetkrát (ker knjiga so v v « • puscali še 9 nego slovenščini. Ravno tako je v odborovém je jako obširna) bo treba trgati in trgati, predno bo poročilu na tanko in s številkami povedano , da imamo vse prišlo po tacih koscih med svet? dovolj slovenskih učiteljev, če jih vlada hoče, — a ti isti gospodje so se delali, kakor da tega spisom ne daja^ prostora, ker s tem marsikterega braves niso slišali, pa so vsi hrup gnali, da za slovenske pred- ostraši. Gosp. Žl ičar pa tudi s Sturovim spisom prav poklicati isti gospodje so se delali, kakor da tega spisom ne daja izdatelju svetoval, da preobširnim prostora, ker s tem Sploh 9 gosp. zlasti poslovenjenim marsikterega bravca mete ne bi bilo učiteljev. Pa take govornike Kl tako v dan kričé in prazno slamo mlatijo ne ravna, ker veliko V V irvo , i loau uu xc*vxjc«, aoi vv/uau lZpUSCâ , iu i_tai_u ui te se drzne vživati lepote te res zanimive knjige. Svetoval in nam tedaj ni mogoče mu Egger-Wretschkova objektivnost izvedence imeno- naj posloveni vso knjigo na tanko , in jo potem izroči vati?! Dr. Bleiweis pa, to se vé, je dunajskim sodnikom ali „Matici" ali marljivemu Janežiču ali kakor že bodi J-/L» uivniutu oc YO, jc uuuajottiui suuuiiiuui ali „ixia slovenski ultra." Grof A. Auersperg in tovarši, da dobi Pfvi „ ki slovenščini niso privoščili nič, a nemšcini vse naše občinstvo Šturovo delo celo v posebni so izvedenci Blei i we i s ki nemšcini dr. privoljujejo več ko je pravo 9 ti Tudi naj dal ki je zastopal on knjigi in ne razkosano in pristriženo. rokopis izvedenemu slavistu v roke, ker Stur ni narodnih pesmi povsod navajal in so se tedaj vriniie tù in I I i^M H^H H ^HM je slovenski ultra! In take razsodbe imenujejo tam pomote, kterih na prvi mahljej ni moč zaslediti. na Dunaji objektivne? Takim izrekom se hvala Slednjič naj gospod prestavljavec citira pesmi izvirno poje in ploska? Naj gredo rakom žvižgat taki sodniki! (to je, na pr. ruske rusko, češke česko) in še le poleg 151 izvirnika prestavo, kajti národni duh in pesniška lepota izviral iz veliko veče navdušenosti, kakor bolj trezna po prestavi čisto onemoreta Kratek popis zemlj kritika „Kratek popis zemlje- (V. Ugrinec) in „ťogoji uopova v „mír. bi." leta 1S33., al Prešerin je bil ljenja" (A. Zupancič) se bodeta tudi gotovo prikupila naš pesnik, in zato smo gorkeje pisali o njem kakor Ogrinec) Pogoji Cop Celakowskega v „českem muzeji" leta 1832. in Illir. BI." leta 1833 P je bil da ali • V raj se občinstvu, kteremu je knjiga namenjena, sestavek tù in tam nekaj preučeno pisan , djal piše , brez koristi, ker govori v jeziku národu neznanem prví bi Celakowsky, in leta 1847. je národno čutj živejše se razodevalo kakor leta 1833 ze mnogo ko f y národ pisatelja ne bode umel. Ker za národ vanje tadanjih rodoljubov v mični „Cbeliei bi radi, da bi pisatelj citate poslovenil, je vse delo sicer so ---j - ------J-"----. . „v^w.HViX IV bolj bava bila kakor globokeje národno gibanje. Ko so za- v Se v r OCl zatisnili Z celó genesis navaja yy und Gott prach ks-v-* -uw.uw» Linhart in Vodnik, ki so se es werde borili za slovenščino na političnem polji (glej Vodnikove y Licht", ravno kakor da bi bil Bog svet nemški stvarjal polit yy Novice Sedanjemu času prav pnmerna sta sostavka: „So razmere na Francozkem" Srnec) u cijalne zgodovinskem pravu deni slovenski pravniki naši pravniki pisali kaj o Gršak) in yy javnem življenj > )) (glej Ilirij U U lovens k itd.) v in v ljublj. y o kterima naj izve- dij Dobro bilo > ako bi gledišču onega časa itd.), zamrla je potem mila Slove kogar ni bilo vec, ki bi bil prédirai zapreke ke m pravu, vzlasti nija; ni rodne, kajti bili )) so boli Cbelarj " - velike hvale vredni možaki ; » uvaiu v ivuu la vi s ti kakor Slovani. Z at prejšnjih časov. Odkar imamo tako izvrstna delà o hvaležni Slovenci in bodo slavili veke Vodnik slavij y na- tem predmetu, kakor so na pr. Maciej owskega Historya prawodawstw slowianskich tom. I-IV. w War szawie" schichte šega prvega buditelj govih. Pesem y a ne samih pesem nje je sicer krasna stvar; al le ena cvetlica 1832 1835 (tudi nemški: Slavische Rechtsge- je med družim cvetjem na narodnem polji dem Polnischen iibersetzt von Russ Naw rocki. Stuttgart und^ Leipzig 1835) ali „Slovanské pravo v Čechách a na Moravě J i r e č k Ako se pise „ozir na našo mlado literaturo in se v takem popisu ozira celó na pesnike tuji h narodov I. zv. 1863; II. zv. 1864) da in vec druzega , se ni bati Praze, čudno se nam dozdeva po tem to y y ster ; ki je bil vrstnik Prešernov da se ignorira moj K o s e s k kte po temi tavali. Enaki sestavki bodo gotovo na- remu je svet izvedencev že davno vès navdušen přiznal v pesništvu odprl nam pred njim všeč, kakor mu dopadaj o, to vem sam slavo da O županovanji" rodu tako sakovi članki je on narodu posebno prikupil ter mu v marsikteri za- neizmerno krepost in veličanstvo ; saj vendar vsak dreg s kterim člankom se neznane, čudapolne zaklade jezika slovenskega, njegovo ustregel gladkem in lepem jeziku so spisani pomni leto 1844., dobro vé, da tudi Preš > Gorenčevi spisi in so tudi tako lahko umevni da iiw uuiovm J WH OSUpnjcu, «w jo iota pil&ia 11» UfcHl Û.U8BS eknjižnik mogel „Slovenija" in da prav res se je videlo takrat ko ki bil se gotovo ni spotekniti bati da bi se enem spisu nas tudi podučuje o zimskem Latinec 1844. leta prišla na dan Koseskeg j kar bant." ln čedalj • • • • spanjl til V OH, v pc ^ m i** ** ~ m «'T.jvuj. , Ameriki, tu kakor tam prav živo in po domače gotovo ni V • 1 • zivah v drugem pa o živalskem živijenji v j y kar obstup več omneš, intentique ora te bilo navdušenj o K bodi kega geniju, ko so sledile druge izvirne pesmi in prevodi. To so dogodb ki li 1 t\ai Ol M W V-* I • uv UV^UU WO , XVI i vsega tega se lahko posname, kako zanimive kterim bi se bila spodobila saj se molčati ne stvari donaša v svojih predelih „Čitavnica nem spisu se ne sme reci, da bi bil slab y nobe a o marsi če tudi besedica, kadar daj y in se pise memo gredé „ozir na našo mlado literaturo Radujemo se , da imamo P kterem leti y da je izvrsten, kakor sem zgoraj omenjal Ze tedaj da dobi to zares podučlj «v j u«i iLUMUiv/ a i u o ^ x u a ^ v il njega pa nikdar ne zabimo domaćih prvakov v radosti do ako edovano delo prav obilo materijalne podp in izvrstno ker du- prilik tako blizo y y jakih: talijanskih, nemških itd MMuiuiu uuoifluiu jJi v <*cs.\j v , cum; j < da govorimo celó o tu jih izvrst v sevne ima y kakor sem slišal, obilo Naj bode tedaj ta knjiga prav živo vsem priporočana, kterim je na srcu Nobeden pa ni brez marog m i k . nasega ní Gradcu 25 da prila ni P brez ijih pa kaj Ce tudi mi ne prikladamo tistim saj še solnce Dr Kranjec" in še V ' i ' ocitaj y da y kteri v jeziku bil „enostransk kazal s silo, s ktero j posebno „Gorenec" in da je to očitno vsaki besedi nakladal akcent Klasja z domaćega polja Drug 1 oddelek snopič. (Konec.) snopića pregleduje Prešernov% da se mu je mrzilo bližanje našega jezika jeziku naših južnih bratov (Celakowsky in Stanko Vraz sta mu v pismih 1838 — 1840. pa brez vspeha na srce govorila tem) o y da so njegove pesmi ki z natanjčnim znanjem sta mu očitala Celakowsky in vse polne elizij, kar op in o kterih poezije. Gosp. Stritar sake vrstice Prešernovih pesem in z izurjenim peresom Koseski trdi, da so večidel le lenoba pesnikarska ploh pisal ta oddelek, sam kaže, na ktero stališče se v da je Prešerin naj najraji ljublj pel y y tem pregledu vstopil, rekši, da na pesniku, ki ga čislamo da kakor je bil mojster v sonetih, ottavi rimi in terci yy je lep y ljubo y njegove napake." Po takem rimi, je bil slab v dis ti honu itd., bili bi vendar ze- je pa tudi čisto naravno, da v „oziru na našo literaturo (pesniško)" pred Prešernom je videl leli y y Vodnik tni ka Prešernovega nobenega in tudi potom da bi se bilo saj to opomnilo y o cem naj se n e da posnema Prešerin, in to bi bilo temveč potrebno, bi se bilo saj nekoliko opravičilo to, zakaj so se v nobenega. Zato se ta sestavek res more bolj imeno- sedanjem ponatisu delali po prav ki tacih poezij y vati himna kakor kritika Prešernovih pesem tiko nahajamo pričakovali bolj 5 kri- je Prešerin sam izdal in m ktere skrbno pregíedoval pred v yy V oddelku popravkih", ki jih pa nismo natisom yy ponatisu njegovih poezij Klasj a y to y v drugem To pa nas napotuj vako Da je P zdi, da jo spregovorimo eden izmed naših pesnikov pr- Izrekati moramo tù po samostojnosti in izvirnosti svojih idej in po Prešernovih pesem dovršenosti oblike jezikove, in da je prvi lirični pesnik, ni pripuščena to je že davno dogn auu , in BU loti, leia, UUimc. uuimo m j^xavupio UlOU Vio itvu« oivai , po svojo zbirko, zeló obširno govorile sta tedaj storila izdatelja, da sta zastaréle oblike pre Je zdal P J i 1 VUl ^ U OU 1 JL* } Ui £SJLJL£S UUVVU WW J ------^ J ^ v ^ " w ~ - — ~ ~ ^ % Novice" so 1847. leta, ko oblike. Oblike in pravopis niso bistvena stvar a besedo, ki se nam potrebna ponatisu Prešernovih poezij. , naj bi se pri popravljanji egalo čez m ej o, ktera nikomur ktero ne smemo, so prav in ta meja, čez o klasiku našem Res govih poezij, s kterim y da je N „a.-* \j y a v u * ^»i cii co "J*5 prikupile vsem čitateljem pretres nje- menila, na priliko iga y i mu y moški am, de, per itd V v y Take starine predelati v novine je pripusceno, * tako tudi / 152 bohoricico prepisati v gaj i co, ako bi bil Prešeria ima svojo kaso in svobodno ravná s svojim denarjem ; izdal svojo zbirko v bohoričici, ktero bi dan danes že pravila vsake posebne lože morajo biti taka, da niso v málokdo brati znal. (Dabi bilČelakowsky pregovoril glavnih stvaréh nasprotna unim celega reda ali kluba. Prešerna, da se je poprijel gajice, ni res, ker s Cela- Opravniki celega reda, vsakega distrikta in vsake lože kovskim tista leta nista bila v zvezi in že tudi prejšnja se volijo iznova vsako leto. Na leto je v vsaki loži leta malo vec; saj mu je Čelakowsky 1840. leta pisal: najmanj dvakrat občni zbor, ki se v svojih zadevah ,,Ein langes, j a h relange s Schweigen wird mit diesen pogovarja, v vsakem distriktu enkrat, kjer se poslanci Zeilen wieder gebrochen.") Da so se popravili nekteri posebnih lož zbirajo, kamor vsaka navadno po enega slovniški pogreški, tudi je prav. Ali je pa prav bilo, da se je „specifičinemu Gorencu" Presernu š predelal V V V SC ) 99 ne vemo Prešerin, kakor smo ga dobro znali, bi VCUIV ) J. » WUV41U J ».ui^vsi. vj lu J « uu^ ga gotovo zopet izbrisal, kakor vsaj po- uže posije, izvolil. vseh dotičnih lož ter stvari poravnavajo in vredujejo. Vsaki distrikt voli in pošilja navadno sopet enega po- kterega je njen zbor za naj bolj šega spoznal in distriktnem zboru se pogovarjajo o zadevah Allan , Ui g» guiuvu Atvyj^ct lAunoai ^ aa&ui v o aj , u. a v/, » ocuvi uioiiiab vuu ijli jjvjoujc» uavauuu oupet ouc^e» yv/- lehko itd., ako bi se mu korektura poslala na uni slanca, ki ga v občni ali glavni zbor celega reda ali svet. Al če kdo izveličanja išče v teh oblikah, fiat! — kluba posije. Mesto za glavni zbor distrikti odločijo; Druga pa je s prenaredbami, ki segajo čez ob- al ni treba, da bi bil ravno tam, kjer je stolica nje- like. mnogo. se je moglo tako delati AMtn Arri U AAffll ( ( HaIt 1 A )z ob-nahaja To pa je greh! Pa res tudi ne razumemo. kako In tudi tacih prenaredeb se v v Klasji ít gov a 7 treba temoČ v tem mestu, kamor je poslancem najpri- ; ) Prešernovih poezij" reklo, da so v ker se je vendar v ,,pregledu ročnije in najceneje iti. tem glavnem zboru se po- v s e m dovršene. Da se govorijo in vredijo obče potrebe, dadó pravila in po- rnu v pesmih prestavljajo stavki in se tako celó ravnaj o volijo. zadeve celega kluba y ter se opravniki vnovic kazí tudi rima, kakor v 2. odstavku v „Spomin na Tako predstavlja celi klub veliko ljudovlado (re- Vodnika", to je napaka, ki naj bi se vprihodnje že iz publiko), ktera obsega vec distriktov, in vsaki distrikt pietete do vélikega našega pesnika opustila! Se pre- ima sopet neodvisne majhine republike, lože. Vse sku- membi oblike „bila šernova, bi mi ne pritrdili. > v • 14 • se živo ", ki je bila prava posebnost Pre- paj je v ravnopravni zvezi; član podpira člana željo j f repu- Sklepamo tedaj te vrstice bliká republiko, in tako je združena moč. — Da se nov naj se nam ne prenareja Prešerin 7 član v društvo sprejme, je treba mnogo in to smešnih nobeni stvari, ki sega sploh čez pripuščeno mejo ga imamo tacega, kakor se nam je sam dal nam tudi njegove napake ljube. 7 7 saj da so Vabilo družbe sv. Mohora. Da se morejo letošnje družbine bukve že meseca julija razposlati, mora se imenik čast. družnikov že prve dni prihodnjega meseca dati v natis ; naj se toraj ceremonij, kterih pa tukaj popisaval ne bodem; glavna stvar je pa ta, da mora član osebo, ki želí v klub stopiti, opravnikom predstaviti in za njo porok biti, da je poštena. Ko je to dovršeno, se ji pravila predložijo y vsak 7 r * —* M*.«*« j J. ki želi še za tekoče leto v družbo stopiti > oglasi po kterih se ravnati obeča tudi s prisego. Na poštenje vsakega uda se oštro gleda; nepošteni se odpravijo. Takošnih klubov pa nimajo samo možki, temoc tudi ženske ženske. tako je omenjeni „ red ovčaric" samo za zbor ne sme nikdo 7 kdor ni član ; m žene vsaj pred koncem tekocega meseca majnika. Družbin odbor. imajo pri svojih zborih, tako v ložah kakor v distriktih in stolici klubovi samo eno moško osebo, namreč vselej „starega tajnika." Vsaka loža, kadar se osnuje in s Visokočislani gospé Luizi Pesjak-ovi. kterim glavnim redom ali klubom v zvezo stopi 9 si 97 Bodi poslavlj blaga in vrla buditelj puui ^uoiavijuua ^ uiaga iu vua uuuituiju« D10J&« Kličem danes prevesel Tebi v hvaležni spomin 1« posebno ime > in tako je v enem distriktu po 10 9 dá po klicem si Svojim navdušila Da za dragi svoj dom neugaslj mi s plamom ljubezni 20, po 30 lož istega kluba, vsaka s posebnim imenom, akoravno istega kluba. Udje možkih klubov se imenu- 9 gon jejo v zborih med seboj bratje a 9 ženske pa 77 sestre." Spolniti vedno najdražja mi bodejo Tvoja po Ločil domači se sin nikdar domovja ne bo Sedaj pa natančneje, kaj je namen teh družeb. Navadno se imenujejo „Sick and funeral Societies" Ljubij maj 1866 (zgovarjaj sik end fjúneral sosajétis Josip Cimperm bolniške in pogrebške družbe) ali „benefit, »» friendly societies" (izgovarjaj benefit, frendli sosajétis, to je, d o br o tn e ali pri j at e 1 s k e družbe). Glavni namen vseh je potrebnim svojim družbenikom pomagati. Vsaka loža ima pravila, koliko mora vsaki ud na teden, na 14 dni ali na mesec pla-čevati, in koliko potem v potrebi iz ložne denarnice to je 9 ali Národno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) Pravila (štatuti) vseh teh redov ali klubov so kakor dobiva. Navadno je tako, da vsaki ud, ki zboli ali po sem omenil slična v „miniaturi" združenim državam. u vuivui i, o 11V-/ u c* v nmim«iuu mi u^uim ^^cvc^. nesreči delati ne more, na teden po 5 gold. (10 šilin- enem glavnih mest (za Angležko navadno v Lon- gov) v podporo dobiva; pa navadno pristopijo boljši donu ali Manchester-u (izgovarjaj Mánčestru) je u^avu v veo , , u« «w xV stolica ali glavno opravilstvo klubovo. Opravilniki so: teden dobivajo; in poleg tega ima vsaka loža tudi svo- delavci v vec klubov tako da po 10 do 15 gold, na predsednik, podpredsednik ui cvaov^vai-h** j ^uujji cuocuum y tâjoikj ucuai muai • jli^jjvj- «vtiw? v* v% w ? ~ ~ ^ srednje k temu glavnemu opravilstvu spadajo distrikti; zine kase po 100 gold, več; ako je pa umrli bil ud vsako drugo mesto po Angležkem, kjer je tak klub razširjen, je en distrikt; tako na priliko mesta Huli, Leeds, Sheffield itd. so distrikti za rede, ki imajo denarničar. Nepo- jega zdravnika. Kadar kteri ud umrje, se plača iz lo- vec klubov, dobi po 200 ali 300 gld. S tem denarjem plača se pogrebšcina in zapuščenim pomaga. Ako se kteremu udu in njegovi rodbini prigodi velika nesreća » ne stolice v Londonu ali Manchester-u. Vsaki distrikt ima ktere si ni sam kriv, in mu sama loža, ktere je ud, sopet v enem in istem mestu več lóž. Obravnave so more pomagati z denarji po potrebi, se obrne ta loža do tako: Vsaka lóža je v enem obziru za-se in skoro ne- distrikta ali glavnega opravilstva in tako se navadno odvisna. Clani vsake posebne lože imajo svoje oprav- lep znesek potrebnim v pomoc nabere. V obče se gleda nike, to je, predsednika, podpredsednika, denarničarja pri opravilstvu na veliko varčnost in na to, da udje in tajnika 9 ^ivuovuutaw^ ^uu^/i vuoguuiaa , UUUH<.UIUMÍJ(« y J• v » si dajajo svoje zakone, pravila ali statute, redno plačujejo. (Dal. prih.) po kterih se mora vsak član te . posebne lože ravnati ; 153 i 1 Dopisi. V Buda-Peštu 4. maja. V. — Skoraj neogibljiva vojska je politično gibanje na Ogerskem nekako ustavila. Zdi vici , ki jo imenujejo božjo in naravno. Naj tedaj tudi jez priložim nekoliko drobtinic „narodnemu novičarju." Gradcu se mi, kakor da bi Magjari razumeli, da je za nje naj- veća nevarnost, ako se Avstrija zdaj v kak vnanji boj zaplete, kteri bi utegnil sedanje, njim ugodne razmere So Slovenke, prekucniti. Zdaj jih navdaja upanje, da bojo gospodoval» mmI V dokaj večemu številu Slovanov in Rumunov. r>-~ je v predmestji, Karlau imenovanem, jetniš- nica, v kteri se pokori okoli 450 možkih, med kterimi ste gotovo dve tretjini slovenskega rodů; v Lankovicah pa je kakih 190 žensk zaprtih, kterih polovica ri t I P^t m m 1 • ^ • Ce Pri razpravah o volitvi odbora za, národně zadeve so zopet odkrito pokazali, kaj da hočejo. Celó Deák, vodja da „številke najglasneje govoré razvidi, kako živa je res, kar navadni pregovor pravi, , se pac iz tega lahko gospodje, naj • t . • « * • • J.MMVAV.A, *>«.«»v/ »i > a potreba je, g^o^uujo? u»j so viši ali niži državni pravdniki ali sodniki, ki imajo s tema jetnišnicama opraviti, razumejo slovenski da zbornice poslancev, se je predrznil trditi, aa aezeini poslanci nimajo pokliča, na deželnem zboru pravic svo- da deželni jezik, gledalo ni prejšnjih časih se pa na to potrebo čisto nic 7 jega naroda braniti, ampak vsak poslanec je le poslanec cele dežele, ter mora toraj pravice deželne, pravice ogerskega političnega naroda braniti! Res! da ni prav __ H nobenega razločka med ogerskim deželnimvzborom znati. Hvala mu! in med dunajskim državnim zborom pod Smerlin- govo ^vlado. Kako si Magjari le upajo bivšemu mini- • • ker gg sami in še pri poslednjem imenovanji c. kr. državnega pravdnika bi se tej tako očitni potrebi ne bilo zadostilo, ako bi sam gospod minister pravosodja ne bil odločil, da državni pravdoik mora tudi slovenski Poslednje „Novice" so povedale ) le upajo stru Šmerlingu najmanjšo stvarco očitati o narodnih zadevah tako do pičice po njegovih pravilih da so presvitli cesar milostivo dovolili, da se že več zaprtim in spokorjenim jetnikom odpustí zadnji čas njih zapora. To milost je, kakor slišimo, doseglo v tukajšnji ravnaj o t Rumuni so po pravici zahtevali ) da bi bili jetnišnici 10 Slovencev in 16 Slovenk in 10 Nemk. Nemcev, v Lankovicah pa Karlav-i je visokocenjeni naš rojak gospod dr. Melè pomilostene pokorjence o odboru za narodne zadeve vsi narodi ogerske dežele primerno zastopani. Res je,^da, z ozironi na Slovake to (Slovence in°Nemce) pred odhodom nagovoril v'obéh je videlo vsem na obrazu nikakor ni mogoče, ker Slovaki žalibog nimaj onobenega jezicih, tako izvrstno, da se narodnega poslanca na deželnem zboru, dasiravno jih da jim je globoko segel v srce. Slovenci so vsi ginjeni čez 2% miljona. Al kdo drug je tega kriv, kakor kiicaij „živio" Njih Veličanstvu, Nemci pa tudi tako Magjari, da med 30 slovaškimi kandidati ni mogel no- svoj vivat." Lankovicah — pravijo — je ravnatelj beden v deželni zbor priti! — En poslanec (ako se nemo- tukajšnjega c. kr. višega državnega pravništva gospod tim Rudnjanski) je rekel, da Slovaki njegovega okraja Gabriel tudi s slovenskim ogovorom izpustil pomilostene so najzvestejši (ogerski) domoljubi, in ako bi med Slovenke; če je res govoril slovenski Je moral za njimi ne bilo (národnih) šuntarjev, ne bi bilo nobenih sil0 naučiti nekoliko slovenŠčine, ker saj nam ni znano narodnih razprtij. Dobro " zagodil mož Rumuni se pa Magjarom nikakor ne bodo dali potlačiti ; tudi jih je na Ogerskem dosti lepo število ; celó neki magjarsk časopis je přiznal, da jih je okrog 2 miljona in 200 tisoč. bolj kaže da govori slovenski. Ako je tedaj res slovenski in če tudi le kake besede govoril, je s tem djansko spričal potrebo znanja slovenskega jezika. In tako se čedalje ~—j- r——? — i — )------©----j—;---------f - uuij resnica, da narodni nasi mozje, o^ Stevilo Slovakov pa se od dne do dne manjša. Ne vém, njajo za pravično obveljavo našega jezika v uradnijah, ali je res ali ne, kar mi je neki Slovak pravil, da sena se ne sprehajajo v utopijah, ampak da hodijo trezno peštanskem vseučelišču število Slovakov dijakom p0t prave djanske potrebe. samo na pol miljona poštéva. Na taki način vseuciliščna ki se poga- Iz Ptuja na Staj. Čitalnica naša ima 17. dne mladež lepo število nemagjarskih narodov pri vsaki pri- tega meseca ob 10. dopoldne véliki zbor. Nacrt raz- ložnosti pojužnja Ce ne bodo Magjari drugim na- prav je: rodnostim pravičnejši, gotovo zapustij o rumunskivpo- v preteklem letu slajici magjarski deželni zbor, kakor so zapustili Cehi Sporočilo ravnatelja o družbini delavnosti ; sporočilo blagajnika; volitev Po in Poljaki pred leti dunajski državni zbor. Ne davno sem od nemagjarskih poslancev slišal, da vkrat- času pričakujejo razpuščenja deželnega zbora ali zarad grozeče vojske ali zarad dose- odbora; 4. predlogi in nasveti posameznih udov. shodu je občni obed, zvečer pa „beseda" s petjem kem tega ne vem danjega neugodnega delovanja poslancev. IV »V . 1 HT . . 7 ----™ Jv .--* glediščno igro in plesom. y Iz Kastva na Primorskeni 19. aprila. Odbor. Dovo končam na] se omenim, da so Magjari v Predno národnih ža- lite, drage „Novice", da vam moje slabo pero prvikrat kaj piše. Pa kaj bi pisalo? Kastav je majhen grad 7 m malo se pri nas novega godi. Kakor dopis iz Kastva dévah drugih deželá avstrijskih zeló nevedni, kar ni mnozih poprav potřebuje, kterega je g. Plešarjev v 13. čudo 7 ker razun magjarskih in nemških časopisov in broji >7 Novic" popravil, tako ima tudi njegov mnogo in knjig ne beró druzih. Ni dolgo tega, kar sem nekemu velicih pogreškov. Gosp. Plešarjev veli, da v drugih rečeh dosti izvedenemu Magjaru o Slovencih je gosp M. Kranjskem, Goriškem inPri- Jurinac kakor ..Cicero pro domo sua" govoril in na Štajerskem, Koroškem morskem pripovedoval, kako se njih narodnosti godi v svoje rojstno mesto potezal roják Resnica je to; saj žalostno bi bilo 7 da da ima ne délai, se za važnih in je rekel, da je za trdno misiil, da vse te dežele so čisto nemške. Ko sem mu pa od poslednje „okrožnice" ljub- uradnijah in ria drugih veljavnih mestih; naravnost mi veljavnih razlogov. O tem mu hvala in dika! Nastaje prašanje: Jeli je gosp. M. Jurinac imel dostojnih raz- ljanskega škofij stva pripovedoval logov za svoje zahteve? Da! imel jih je dosta 7 in mi pritegnil in na kteri so to bili? Evo jih! Vrhovno sodišče ktero kratko odgovoril: „Rajše naj moji otroci črke ne poznajo, je imelo oblast tudi člověka na smrt obsoditi ; 2. mnoge kakor da bi se v šoli potujčevali ter se učili mene ' 1 ' * ' T v " T ' " ' XT 1 pohvalnice od cesarja Jožefa I. in maršala Nugent a, o mojo narodnost zaničevati." — Bog daj, da bi se hudi kterih g. Plešarjev trdi, da tudi na Volovsko spa- viharji, kteri se zdaj na političnem obnebji Avstrije kèpi- «aju. ui ^ uu«, ui * """ brez škode kmalu převlekli. Bog naj budi nad hvalnicah tudi ime Volovsko čitalo, a tega nismo. dajo. Ako bi to istina bila se gotovo v teh po- cijo, ^ Avstrijo ! Iz Gradca — - ^• maja. J. . ---- ^«v I vuw J v^o luui jiu sedanji^ čas vojskini hrup po časnikih gluši, vendar niso P. Slovenci Strašilo je beseda „veliko", ml g. ivcu, v*« če tudi jih imajo podžupanije: Zvoneca, gornji in doljni Rukavac, 1 • TT f I • T^ • f # 'Ti I # T-v •• TI /T A 1 * # 1 # I 1 X kar Plešarjev veli da Kućeli Perenici, Pobri, Bregi in Matulji veliko lepšo ogluseu za narodno ravnopravnost, ampak oni vedno in krajšo, pot v Volovsko, kakor v Kastav; al to ni radi slišijo, kako se po slovenskem svetu godi tej pra istina. Ce imajo nektere od teh malo krajšo pot v 154 Volovsko kakor v Kastav, lepše je nima nobena. Veliki in mali Bergud, Puži, Jurdani, Jušici, Trinajstiei nimajo le 5 minut krajše poti v Kastav kakor v Volovsko, ampak dvakrat krajšo , in to od Jušić v Kastav je 0.375 milj, v Volovsko pa 0.686 milj, — to je tistih 5 minut, o kterih Plešarjev piše! Kar se pa Novograjcev tiče, jim gosp. Plešarjev zlo svetuje in zlo želi, ker jim svetuje, da gredo po novi cesti do Blažinove hiše, od tamo v Volovsko. Na to odgovarjam, da gosp. Plešarjev Novograjce slabo slabo pozná in ne vé, da imajo Novograjci v Rejki opraviti in da skoraj vsaki dan tje vozovi gredó. Ce bi pa v Kastvu kaj opravila imeli, bi med potjo opravili in naprej ravno šli; ako hočejo iti v Volovsko, bi zgubili 4 ure, in to dve uri iz Reke v Volovsko, 2 iz Volovskega do Jušić z vozom po cesti, ktera gré zmiraj vkreber. To ste one 2 milji, kterima se gosp. Plešarjev čudi, da ju je gosp. M. Jurinac na-pomenil na deželnem zboru. — Kar pa gosp. Plešarjev o železnici meni, da bo postaja v Matuljib, to samo on vé; morebiti misli sam na svoje stroške železnico delati in po svoji volji v Matuljih postajo narediti. In ako bi ta postaja tudi v Matuljih bila, bi bilo ravno tako deleč v Volovsko kakor v Kastav, in to 0.437 milj. Gosp. Plešarjev trdi , da se je 4800 Kastavcev za Volovsko odločilo; to je res čudo, da se jih ni še več, ker sladké besede lahko vsacega premamijo, in kako ne bi še le prostega kmeta, kterega so vsakako nagovarjali, na priliko, da, če pride pretura v Kastav, bpjo plačevali enaka plačila kakor dozdaj ; vrh tega bojo morali večkrat tlako delati, najpoprej pa hišo za temnico zidati. Kaj se je še godilo v Kinkolnovi gostilnici, čez to vržem raje plajšć sosedne ljubavi. — Iz Volovskega v Reko, pravi Plešarjev, da je eno uro; al jaz mu rečem , da je dve dobri uri, kar sem sam skusil, vozeč se iz Reke v Volovsko v majhini ladii, na kteri so štirje veslali. — Vprašam dalje gosp. Plešar-jevega: čegav je Pre lok, in odkod drva na Preloku? morebiti iz volovske šume? Prelok je od več stoíetij kastavski, in drva se pripeljavajo v Prelok iz kastavske šume „Lisine", obroči tudi iz okolice kastavske, oglje ravno tako, in doge prav tako. Iz volovske okolice se tega vsega nic ne dobiva. Onemu duhovnemu pa povem, da je imel dosti prostora za stanovanje; ako je pa hotel imeti kakošno palačo, je že poprej lahko vedel, da je ne dobi v Kastvu , a še manj v Volovskem. Pozneje je prišlo še več duhovnov, pa so se lahko nastanili in dobro se jim godi. L. B. Z.....ć. S Pivke 1. maja. — Sadjoreja in spioh drevoreja je za naše kraje zeló tehtna reč; zatoraj gre vsakte-remu možu hvala, kteri se trudi o tej reči kaj zdat-nega stvariti. Drevesnice, sklenjene z ucilnicami, se za ta del sploh priporočajo. Tacih imamo v našem šolskem okraji zdaj že pet; tri so popolna lastnina dotičnih šol, namreč v Postojni, St. Petru in Slavini, kar je bilo že v „Novicah" povedano; dve ste se to spomlad ustanovili, pa svet ni v polno lastino dan, temuč v najem od grajščine v Senožečah, in v vžitek za čas od gosp. farmana Fr. Križaja v Hrenovi ca h. Govorica pa o sadjereji na Notranjskem zmiraj nas spominja, da en del Notranjcev in Istrijanov nikoli ne sme pozabiti moža, ki je pred leti krog Trnovega in Jelšan sadje in trto učil saditi, namreč preč. gosp. Petra Aleša, zdaj prošta med tržaškim korarstvom. — V naši strani se tudi od druge strani čedalje bolj podpira podučevanje za djansko življenje; obrtnijska šola za deklice v Postojni je od gospé Marije Kali- strove te dni dobila dve obligacii narodnega posojila za 200 gold, v dar. In tako ta šola zdaj šteje že 750 gold, zaloge v državnih papirjih. Naj bi se odprlo še več milodarnih rok! — Unidan je nekdo priporočal g. Zalokarjevo knjigo „Umno kmetovanje" za rabo v ljudskih šolah; on pač ni vedel, da imamo že lastuo knjigo tacega obsežka za nedeljsko šolo, namreč „Ponovilo šolskih naukov 3. del"; nalašč za mladino je spisana, in večidel po gosp. Zalokarjevi posneta^ zraven je prav nizke cene, 28 kr. Iz Podrage na Vipavskem 4. maja. J. J-k. — Ljube „Novice", razglasite svojim čitateljem veselo novico , da tudi pri nas v Po dragi bodemo kmalu napravili narodno-kmetisko knjižnico (bukvarnico), v kteri bodemo posebno o zimskih večerih in ob nedeljah se shajali in slovenske časopise iu slovenske knjige brali in o kmetijstvu in o druzih gospodarskih rečéh se po-govarjali. Pa tudi za domače branje bo knjižnica skr-bela, ker bodo udje tudi na dom si lahko knjige in časopise izposojevali. Hvala gre zato našemu srenjskemu predstojništvu, ker to reč lepo podpira in je tudi dovolilo knjižnico za tisto sobo, v kteri imajo srenjski odborniki seje in pisarnico. Že smo nabrali 23 podpisov, med kterimi je tudi naš župan gosp. Luka Žgur in srenjski svetovalec gosp. Tone Uršič in vec srenjskih odbornikov, pa tudi naš častiti gospod duhovni pastir; nadjamo se, da bode še več udov pristopilo. Ker pa želimo, da bi bila kakošenkrat kakošna skupščina in kaka mala zabavica, zatoraj se že postave snujejo, ktere se bodo* viši gosposki v potrjenje predložile. Tako bodemo tudi mi Podražani po izgledu druzih omikanih Slovencev napredovali in se tako omikali in likali. Tedaj živila knjigarnica, ali, kakor nekteri pravijo, čitalnica! Ako se ustanovi knjigarnica, gré posebna za- * hvala iskrenemu našemu rojaku in vrlemu domoljubu g. Tonetu Žgur-u, zdaj osmoŠolcu v Gorici, ki ni pred odjenjal, dokler ni dovršil blagega namena, dasiravno ni manjkalo mnogo zaprek. Vsak začetek je težek, tedaj tudi ta ; al trdna volja zmore vse , in po pravici se nadjamo, da tudi našim nasprotnikom se bode zgodilo, kakor slavni ipavski pesnik poje: „Taki tud1 dolgo ne bodo več spali ; Radi za nami se bodo podali — Cutje slovensko jih zmagalo bo !" Tedaj se je nadjati, da premila daničica narodne omike in dušnega in telesnega izobraževanja bode tudi nam Podražanom čem dalje tem prijaznejše svetila, saj imamo že svojo šolo, ktere pred 3 leti ni bilo, tedaj bodo čez nekoliko let vsi naši otroci znali brati; knjižnica pa jim bode ponujala več podučljivih in koristnih knjig za duševno izobraževanje. — H koncu pa še nekaj. Ker se ravno zdaj mnogo po časnikih piše o nemšcini v malih šolah, naj tudi jaz eno povem. Hodil sem pred 20 leti v S. v šolo; imeli smo, kolikor se spominjam, skoraj samo nemške knjige, razun katekizma; g. učitelj nas je prav dobro naučil po nemški odgovarjati, toda samo odgovarjali smo, — vedeli pa nisrno prav nič, kaj. Morebiti da so gospodje pri spra-ševanji mislili, da res to umemo, kar odgovarjamo, — al nič nismo razumeli. Bili smo kanarčki, ki pesmico pojó, kakor so ga na orglicah naučili ! Kaj mi tedaj zdaj koristi zgubljeni čas? , V Senožečah 27. aprila, (iStari denar. — „Ilirski Primorjan." — VremeJ Pred 14 dnevi je neki kmet četrt ure odtod v vasi Gaberčah tik svoje hiše pot po-pravljal in s pikonom (krampom) udaril po mestu, od kodar se mu 80 srebrnjakov razne velikosti in podobe izsuje. Nevedni kmet se sè srebernjaki hitro v Trst podá ter jih ondi zlatarju za 2 forinta prodá; samo enega in sicer najmanjšega najdenih srebernjakov mu je tukajšnji kupčevavski oskrbnik gosp. Avguštin Gardeli z velikim trudom izprosil, kterega vam pošljem s prošnjo: naj kak numismatik ta denar pregleda in - 155 pové, iz ktere dobe da izhaja? *) Starinski je gotovo kaže že njegova oblika. — „Ilirski Primorjan" se i to Ilirski Primorjan jako in na noge stav bvaležen biti. sicer pri nas razsirja, «.«j*. - — ------------------v— m ---- stvo ga čedalje raje čita; izposojuje se ta list iz roke bila poštena doj kajti v 15 iztisih nam dohaja in ijud- Nihče tedaj ne more doj ljubi tud matere svoj ne ne tud ama me otroka vzetí maten, ker bi sicer nikakor ne ampak roparica ciganka To se v roko Uouaijc raje j OO ia AlOK ~ J^VWV^UM vivyjuiiua , "lup » »"^«HV;« Uigauno« JL yj »' kakor „Novice." Pisava njegova se je v zadnjih mi tako jasno zdi kakor solnce; zato pravo pot hodi v íun>\jf xvarvui. ----- ~ ; J o ' dveh listih mnogo na bolje zasuknila tudi Matevž" kdor se drži tega vodila se se slin mijo^u 11c* UUljC irtOUÚ-Ullrt , lUUl „1TXCÍLV. V ^ . . Slavoljubom" v poslednjih dveh listih veliko bolj jezika v, šolah C ^ ov » " -J----------^ I-------j------- -----' # J možko pogovarja. Sezite tedaj rodoljubi pridno tudi po naj je skozi in skozi domaća, — glavna šola naj v posebno pa vi gospodje duhovni, učitelji in slo- poznejših razredih podá učencu slovnice nemške toliko, čitalnice. kaiti notreba nam ie tudi v Trstu kolikor ie orimerno za mlado flavor v sredniih solah ; moj misel ta, da ) CJC4WVJ y i čl V U UUl uuuij Kar se tedaj tiče učnega naj skozi in skozi domaća začetna ljduska g1 šola naj njem, ----r- •• o--------? --------j- -- —- A rd. —;----- ---------- venske čitalnice, kajti potreba nam je tudi v Trstu kolikor je primerno za mlado slovenskega časnika kot ribi vode. Podpirajmo ,,Pri-morjana" na vso moč, da nam more kmalu v veči ob-liki in saj enkrat v tednu izhajati, tako pa osramotimo tište rogovileže v Trstu, kteri svetu trobijo, da so ga (gimnazii in realki) ednjih šolah naj si hodite nem šóina zmiraj vstne (paralel) , bodite naj pravi brat in sestra V V nemscina začetne ljudske šole naj se ker na tem mestu je sila ne vnva sila pa nikoli z ie rogovileže v IISIU , J&IUII »vetu huuiju, \xc* ou ge* uouiouiua J ati u« KvjLij Ilicom jc ic ona, oii<» pa uiivui] velikim trudom na dan spraviti pomagali; zdaj mu ni dobra! Ako bi kteri kratkovidni stariši hrepeneli po pa celó take progle nastavljajo, va» — »i . ^^ sem se, žalibog! v Trstu tega prepričal; mislim pa, da da zaspal! Sam tej šoli ? jim bode spodletelo. Celo preteklo zimo nismo pri nemscini ze v učiteljem, da otroka vsaki . v f uci naj se drag pogodij z nemsčino samo Sicer drugi dan eno uro posebej pa naj se v teh začetnih nas imeli burje; norčevali so se že ljudje, da Je kdo šolah ne črhne nobena nemška beseda, da se pazljivost do- nič ne luknjo zamašil; al hipoma, ko je preteklo saboto nekaj otrok ne cepi na dva kampa in nazadnje mirnega dežja padlo, se je zloděj zopet oglasil tako, seže. Ako reva blebetá par nemških besed, že včasih da nam je dosti škode, posebno pri drevji naredil, celó nektera letos brez kolov vsajena drevesica do tál na- 9 Bog vé kaj da zná ! To delà neko neumno ne- Polje stojí prav lepo; hruške, jabelka in češnje lavbarj misli , o čimurnost, ktero smo ravno zdaj večkrat slišali od „ur- gnil. jako veselo cvetó, marélice so že pred tednom odeve- teie ; 'MRH MÉMMMHtaHÉpflÍH| dobre letine, ako ne pritisne kakošna pozneja uirna. a i ako prav po mško zarentačil t ko tudi trava se je lepo přijela, in tako se nadjamo Trebnje na Dol. maja Senožeški. V. M. Trebanski. je slišal, da mora v vojsko, ga je občudoval marsikdo „lej, lej , kako Anže nemško zná!" Clovek, ki je kakih par besedi nemških, se v gostilnici, kadar je jel m baha mok Zateg in gl pol , z njimi najraji po Naznanite predrage „Novice" , da je danes nemila smrt ščine učiti Zato se pa vendar menda ni treba nem nam vzela blagorodno gospodično Josipo Greslnovo ktera je bila zvesta prijatlica in podpornica slovenskemu slovstvu vse svoje dni do smrti. Bila je pa ranjka tudi mnogim mnogim ubozim usmiljenega srca, toraj je njena zguba zlasti v današnjih časih za reveže okolice tre- plevemo pšenice s plevami vse na pravém mestu da „ne banske toliko veča zguba. Naj počiva nepozabljiva hci z\) Iz Ljublj Ama me je odgojila, Mati me je pa rodila Zato, ama, ljubim te. Mater svojo pa čez vse! matere Slave v miru Gospodovem! Iz Ćeinšenika 26. aprila. H. nica", zavolj ktere nekterim srce radosti poskakuje, da k dne t. m.) so bile poslednji seji mestneg lit h odb Glasovita „okrož- potr a povedal, da nikakor se narod naš némči, nekterim pa so ravno zavoljo tega spergovo nega odsek napraviti med hišo nekdanje poli Gosp. župan je po nasvetu stavbi ne kaže, nove ul srca vsa potrta ; mi daje povod, da tudi jez zarad jezika sije in knez-Auer Gosp. Blaznik se je pritožil, da vozniki v naših ljudskih, gimnazijskih in r e a 1 n i h šolah svojo vmes rečem, čisto objektivno. z gajžlami pok gmajni" bili; dr mesto na table zapiše, da je pokanje po mestu oštro po mestu kakor da bi na kaki rel nasvetuje, naj se pri vhodih v Nemški jezik je res jezik, ki se ga veliko po svetu prepovedano in gosp. Dežman je dodal, naj se.tudi to govori, tudi omikan jezik je. To vemo tudi mi Slovenci, na te table zapiše > kako se ima voz vozu ogibat Tudi vladni jezik je nemški jezik, in nam Slovencem, po mestu; gosp. Županje obljubil, da se oboje zgodi ko drage matere naše bilo slovenščine — nekdaj celó ni Dr. Orel je vprašal župana v šolah i G uaog - oiv/vcuov/iuu - uuau« ; vviv ui jl^a. \si\ji jc vjJiaoai «u^aua . an je i GO , ua jo iuuw»iu< je bil dojnica (ama), ki nas je izrejala ranjcega župana Ambroza do tolikega premoženja prišla res da rodovina ? ? da se ne * ua OG aAo ©podobí »ci/j utiuavui ujcguvim oc uinuouiuo m Po željah Vaših smo vprašali gosp. Dežmana, kustosa ljub- mestne kase dajati? Gosp. župan je obljubil, natanko otrokom njegovim še milošcine iz ljanskega muzeja, ki hranuje take starinske smo t in izvedeli da na ogled nam poslani srebernjak je benešk in pozvediti to stvar sicer dožde (doge) Frančiška Dand od leta 1330—1339. Na sprednj DVLO DVX (klečeći dožda v vojvodskem ornatu z rokama drži zastavo), na drug ki je voj vode val napis: FRA. DAN dežel predlaga, naj se mu zato zahvalnica temu Gosp. župan je naznanil, da je dbor mestu posodil 20.000 gold. Dr. Orel pošlje; zbor pritrdi Gospod župan poroča, da s tem, da je mestni (le-v obstretjo okoli glave drži s tacama zastavo je napis: S. MARCVS VENETI odbor dovolil, da se takim , ki jih je volja, prost Ljubljanski muzej Marka) m Dežman, da v knjigi Appel ze ta srebernjak, vendar pravi gosp ljnim stopit v oj aš t daj po 20 do 25 gld narje medalij ktera popisuje starinske de Wellenhei m 3. zvezku pod stev. 3921, kakor tudi v 1. razdelkn 2. zvezka pod st. 2990 zbirki na roko, se je mesto zopet letos popolnoma op s til o nabire novincev (rekrutov), in želí, naj bi dovoljenih 500 gold čez v se je ta srebernjak zaznamovan s Črko R redko nahaja in zato, čeravno po srebru ni J AV A UliV r J, AU «JVAA, UUj Kf í uw v v« vprihodnje za drugo rekrutbo 1 * v je, da se le dovolil tak naročni denar. Gospod Deb vprasa, en grošič > se cení Wellenheimovi knjigi na 2 gold vreden kakor Iz tega se lahko sodi, kako kratke pameti je bil oni kmet, ki je brez posveta s kakim izvedenim možem hipoma tirai v Trst, kar je naael, in vse naj dene novce prodal za 2 gold. Gledé na po koliko župan odgo se dajalo prostovoljcem na roko Gosp da bi premožni mestjani, rošti, nekoliko dodali tej zalog da po 20 do 25 gold. Dr. Orel želi vojaške sta f ki imajo sinove da ne bi mestna kasa ta dogodek in že več dvoj na korist naj den ikom in d najdene starinske denarje pa tudi drug V ______ ______• m « « « m m našli in kolik saj na o g 1 e d me novce prodal za z gold, tfiedé na > ^ ^VOVUH tacih dogodeb izrekamo tedaj željo vsega trpela. Gosp. Blaznik nasvetuje, naj se namesti 25 gold, daje 40 gold. Dr. Schoppl govori za žu- nikar naj se prostovoljcev preveč take naj Vf bi domá da poslali jim pove, kaj da so boje da b vrednosti da je najdena stvar. Naj se ne 20 panov predlog, ne nabere, ker bi preobilno števiío tacih utegnilo mestu j im vz el k J njih 1 na gub priti Gosp. Horak e za naročni denar Vred po 20 do 25 gld. Dr. Bleiweis se ne spušča odločbo L. 156 zneska, ki naj se přepustí previdnosti županovi, al treba je, da se po tej poti mestjanom nakloni dobrota, da na- „Presse* stranki' t ( j bere pa oštre levite „tako imenovani nemški svetuje, naj pober svoj kopita in na mesti mladenčev, ki jih stariši s težkim srcem dadó v čelniki njeni naj se odpovedó vodstvu, za ktero nika vojake, v ^iuoiuïuijv»j ■ —— ^— ^ ^. dr. Orlov predlog. In ta je naposled tudi obveljal. se naberó prostovoljci ; vendar priporoča tudi kor niso sposobni Dopisnik v „Oest. Zeitg ( graja „raztresenost" (Zerfahrenheit) svoje stranke, 14. dne t. m. bode c. k. deželna vlada dežel- jezdari abotno svojo „intelligencijo u in tudi pa bildungo", ka- nému zboru v gospodarstvo izročila premoženje P. P. kor da bi narodni mestjani desetkrát v žakelj ne vtak Glavar jeve milodarne ustanove za uboge in nili onih kulturonoscev, kterih naj veča moč je bolne : v vsem skupaj znaša to premoženje 112.790 fl. se bahaj v tem, da z v voulu stvupoj tluču« vvr ^tvuivuuuju » w «v *j c* u a j u a „inteligencijo^, o kten uinjci ui uuu« uu Kmetijska družba je včeraj přejela iz Dunaja sluha. Naposled oklicuje ta dopisnik, da je v njegovem J« ixlvî It-i DA lzni nAololi TT ^ 11 n Q 1 C lr f\ T* Q — 4r n k Atili /\ n /\ anain širini anini^ a/^a i n I a rt f n í (í i rr r\ n n rw ni duha ne sporočilo, da taki, ki so kaj poslali v dunajsko raz- taboru mest s tavo, se morejo tudi sami po železnici v in organizatončnega talenta' P • njeno. Kam se imajo konkurenti oglasiti in s kakoš razredu tje in nazaj peljati, da plačajo le polovico nimi spričali imajo izkazati svoj „organizatorisches Ta vožnine, ako se izpričajo z razstavnimi kartami ) ki jim jih bode dunajska kmetijska družba te dni po pošti baral v Frankfurt lent", ni rečeno; brž ko ne je dopisnik za to še po poslala. Véliki sejm v pondeljek je přivábil veliko goveje živine na trg; drago se je prodajala, ker vojaki sedaj potrebujejo sila veliko mesá. Tudi senú je cena Novičar iz domaćih in ptujib dežel poskočila že čez 2 gold. Ni sicer še počila prva puška vse in povsod tako da Zadnjo saboto je s kmetov vrelo sila ljudi v Veči del pruske armade daj zdaj se utegn nastavlj to godit J* hranilnico, da so jemali vloženi denar iz nje vemo > kaj bi rekli njihovemu strahu. Vsak ) se ve > Ne da pnpra da nastopi pot jsko, kteri vojvoda bode princ Friderik Karl. Tudi na Laškem so že imenovani voditelji posamnih krdel na je gospodar svojega denarja in storí ž njim, kar mu je in zraven redne armade se 50 batalijonov narodne straže drago; al zakaj se jim v hranilnici zdaj ne zdi denar orožuje za vojskino službo na 3 mesece, za ktero bode varen, tega mi ne razumemo. med 1000 mehikanskih prostovoljcev ima po noči in 10. dnevom t. m. zapustiti naše mesto in se v Trst podati na pot čez morje v Mehiko. pripravlj kralju, verji 20 dne t m Garibaldi se ponudii nedeljo skozi Saksonsko v Avstrij Ako se začne boj, pravijo, da se začne v sena Pruskem in da pruska armada predere bode naša armada r xiou ^uumw ui* v^wi-i j * «j.vu.—v. » " ~ ~ ~ • j ^ ^Httouuoav v ííyouiju , t l ji uuuc uaoa ai ma opoldne je bil obed na slovó mehikanskemu krdelu. pod poveljstvom generala Benedeka spodoben odgov Ces. mehik. polkovnik g. Leiser je povabil mnogo go- dala stov, časnikarstvo nemško je gosp. Maršal nadvojvoda Albreht pa se je v saboto med kterimi tudi mestnega župana gosp. Costa ; zvecer z vsem svojim štabom podal v Verono zastopal vrednik „Laib. Zeit. 9 <1 Dimic. Radostno potovanje je Dunaj Pragi se vseučili bilo „Sokolom' t in na dentovsko četo, ako bi dijaki pripravljaj o v štu v ne- ko so se zjutraj ob 6. uri odpravili na pot v Povsod so vrle naše domaćine sprejemali z ve- pravlj treba bilo Tako se vse deljo, Dol. likim veseljem. Po sv. maši, kjer so peli slovenske poklic _ a « A m m m m m m M A Dunaj na sodepolni čas. Predn pa se začne, se za gotovo pricakuje cesarjev razg >jska dov avstrij skih; zagotovlja se tudi, da vlada zbore, so se sprehajali po prijazni okolici in z gimna-stičnimi igrami se kratkočasili ; opoldne so se snidli pri obědu prav „židane volje." Popoldne je za njimi mnogo f P< da i z h deželnih zb na bodo kot svetovavci na strani stali o vi- harnem času pa m Le za to (ad hoc) To za gostov prišlo iz Ljubljane, in to je še božj je pravo starega „ožjega državnega zbora" Tako se je Dolanom izpolnila želja, ki jo je v poslednjih povišalo veselje. p0 nobeni ceni ne! — Iz Pešta se sliši da se Deak gorjupa ? v ujiu „Novicah" izrekel g. Jan. Vodnik, „Sokolom" pa srečnega svojega programa ou meseca maja tudi ostane ta izhod v Dol v prav prijaznem spominu. To je čisti nemško-magjarski dvalizem gerskem zboru zopet prijel ne- od meseca maj 1861 C. kr. deželno poglavarstvo v Trstu je od tu- ? to Je kajšnega tiskarja Milica kupilo 200 iztisov „Ma le ga razmirje 20 milij sadjerejca", kterega bode razdelilo učencem malih 11 ni/ poved novih homatij v cesarstvu samem ) to druzih nenemških Avstrij šol na kmetih. To je koristna „okrožnica"! Sv. duh razsvetli Magjare, da opustijo pogubljivo početj Ces. postava, oklicanaô. maj in ij za vse ce- Iz zapuščine g. Gr. Riharja je přišel snopić sarstvo razun laškega, razglaša, da vse bank ravnokar na svetio, ki se do- 16 lepih Marijinih pesem bivajo pri Kremžarji in pri sestri slavnega rajncega skladatelja na prodaj. Navadna razstava cerkvenih oblačil, ktera tu- kajšna bratovščina presvetega rešnjega Telesa deli revnim cerkvam, se začne jutri v nunski parlatorii in bode trajala celih osem dní. Vstop je slehernemu ~ in gold j ki jih dozdaj vico imela izdajati, vzame so tedaj odsihmal d dunajska bank po pra na-se. Ti bankovei esarski in se imajo kot cesarski denar jemati povsod. V vsem skupaj bode teh^bankov cev po stih. in gold za 150 milij gold pripuscen. , učitelj ki jih je banka izdala in jih daj Ker je ti rza va Naš častiti roják gospod dr. Tancer zoboslovja na vseučilišču v Gradcu, je přišel za malo dni (do 13. t. m.) v Ljubljano na svèt in pomoč takim, ki imajo kako bolezen v zobéh. Kakor druge zdravni-ške vednosti, je tudi ta v novejšem času velik korak (vlada) prevzame, že za 112 milij stvom, jih bo država naredila še za da se dopolne znesek od 150 milij gold 38 milij med ljud gold gold Ves ta ? znesek je potem d i ti rt V Li i , 1*1 v J vec za vojskine priprave; ž njim si o sili saj za neko liko časa pomagati hoče, da ne naklada davkov ljudstvu ki ga vlada potřebuj naj naprej storila t in dr. Tancer se ves žrtuje tej ved- nosti. Zato ga priporočamo vsem, ki njegove pomočí potrebujejo; stanuje v gostilnici pri „Wilden Mann" poleg mestne hiše. Zdaj so se vendar oglasili nekteri dopisniki iz m da ne išče posojila ostanej bankovci po po svetu. Bank pa po takem 10, 100 in 1000 gold Kursi na Dunaji 8. maja Ljubljane zastran naših mestnih volitev. a Neue 5% metaliki 54 fl. 25 kr. Ažijo srebra 127 fl kr Narodno posojilo 57 fl. 70 kr. Cekini 6 fl. 14 kr. Odgo vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar «in založnik: Jožef BlaïCîfe v Ljubij