MIHPS Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Poštnina plačana pri pošti 3310 Žalec o CT> (Л S 2 ; o< Q. Ф_ m < 0) 3 ф_ 'S' Q. N< m < I CD O < hO o hO hO hO o hO CO International Hop Growers' Convention IHGC - Economic Commission Summary Reports Nuremberg, Germany - November 27,2023 Country Hop Acreage 2022 (Hectares, Ha) Hop Production 2022 (in MT = 1.000 kg) Alpha acid Prod. Hop Acreage 2023 (Hectares, Ha) estimations Hop Production 2023 (in MT= 1.000 kg) estimations Alpha acid Prod. Aroma Alpha Hop area' New Total Aroma Alpha Total MT Aroma Alpha Hop area' New Total Aroma Alpha Total MT Argentina 131 47 178 0 178 240 85 325 29 131 47 178 0 178 189 65 254 22 Australia 678 109 787 132 919 1 659 165 1 824 279 795 109 904 47 951 1 823 142 1 965 342 Austria 200 57 257 6 257 345 105 450 33 206 57 263 1 263 296 84 380 27 Belgium 124 58 182 0 182 137 105 242 21 126 59 185 3 185 153 141 294 28 15 Bulgaria 18 15 33 0 33 35 23 58 6 18 15 33 10 33 35 25 60 6 Czech Republic 4 627 56 4 683 260 4 943 4 324 128 4 452 170 4 568 80 4 648 212 4 860 7 050 150 7 200 250 France 451 53 504 43 547 602 78 680 27 448 77 525 43 568 714 122 836 44 Germany 10 551 9 557 20109 495 20 604 13 750 20 656 34 406 3 725 10 238 9 735 19 985 644 20 629 17 759 23 475 41 234 4144 Great Britain 512 137 649 0 649 488 151 639 45 434 121 555 0 555 588 188 776 63 New Zealand0 1 000 400 1 400 0 1 400 1 400 630 2 030 204 1 000 400 1 400 0 1 400 1 400 630 2 030 204 Poland 838 826 1 664 64 1 728 1 477 1 947 3 424 321 850 878 1 728 20 1 728 1 510 2 048 3 558 364 Serbia 8 0 8 0 8 8 0 12 2 11 0 11 0 11 22 0 22 2 Slovakia 38 0 38 0 38 20 0 20 1 38 0 38 0 38 23 0 23 1 Slovenia 1 455 25 1 480 146 1 626 2 200 83 2 283 118 1 508 19 1 527 148 1 675 2 690 45 2 735 197 324 15 Spain 8 561 569 10 579 14 986 1 000 112 8 556 563 10 573 13 830 843 96 USA 20 454 4 303 24 757 0 24 757 35 625 10 726 46 351 5 522 16 759 5510 22 268 0 22 268 32 659 14 622 47 282 5 779 IHGC 42 012 19 167 61 180 1 176 62 342 63 840 42 515 106 359 11 281 38 060 20 635 58 705 1 260 59 916 68 612 49 744 118 357 12 287 * Since no country updates were available, figures from August 2023 were used. Difference 12023-2022 -3 952 1 468 ■2 475 84 -2 426 4 772 7229 11 998 1 006 ' Acreage without new hop areas Difference 12023-201 -886 844 •40 -1 032 -268 -104 -229 •348 650 Difference 12023-201: 12 990 1 547 14 547 -427 14 158 30 789 5 287 36 077 4 268 СЛ f-. m 16 000 14 000 2009 2010 2011 2012 12 000 10 000 8 000 6 000 4 000 3 acreage I production alpha prod. Določanje sprememb v kemijski sestavi hmelja pri različnih pogojih skladiščenja ter vrednotenje vpliva postaranega hmelja na aromo in grenčico piva Dr. Ksenija Rutnik, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Hmelj (Humulus lupulus L.) je dvodomna trajnica, ki obrodi enkrat letno, uporaba pridelka, ki je omejena skoraj izključno na pivovarsko industrijo, pa poteka skozi celotno leto. Zato je izjemnega pomena ohraniti kakovost hmelja od obiranja naprej na kar se da visoki ravni. To je bil cilj moje doktorske disertacije, katere osrednja tematika je bila staranje hmelja -spremembe v njegovi sestavi pri različnih načinih skladiščenja ter vpliv ter sprememb na kakovost piva. Delo sem opravljala pod mentorstvom dr. Iztoka Jožeta Koširja v okviru oddelka za agrokemijo in pivovarstvo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, študij pa je potekal v programu mladih raziskovalcev, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Doktorsko delo predstavlja obsežen vpogled v spremembe kemijske sestave hmelja pri različnih načinih skladiščenja in spremembe arome in grenčice piva, pripravljenega s postaranim hmeljem. Kakovost hmeljne arome pri hladnem hmeljenju \ 0,30 0,40 0,50 0,60 0,70 HSI Graf prikazuje slabšanje kakovosti hmeljne arome pri hladnem hmeljenju z višanjem vrednosti HSI Sobna temperatura ali vzdrževana na 4°C? V sklopu naloge smo ovrednotili vpliv različnih pogojev pri skladiščenju hmelja (anaerobno - brez prisotnosti kisika / aerobno - s prisotnostjo kisika, 4°C / sobna temperatura) na vsebnost alfa-kislin, beta-kislin, eteričnega olja, komponent eteričnega olja in na vrednost HSI-ja (hop storage index - indeks staranja hmelja). Preučevali smo šest različnih sort (Celeia, Aurora, Bobek, Styrian gold, Savinjski golding in Styrian Wolf), vse v obliki storžkov in v obliki peletov. Parametre smo spremljali dve leti in napisali kar nekaj znanstvenih člankov. To so obenem prve tako obširne in dolgo trajajoče študije o stabilnosti hmelja pod različnimi pogoji skladiščenja na svetu. V nadaljevanju smo z varjenjem piva preučili vpliv postaranega hmelja na kakovost in intenzivnost arome ter grenčice piva in tudi na tem področju objavili eno prvih raziskav na svetu, rezultate pa smo predstavili tudi na konferencah v Sloveniji in tujini. Kakovost grenčice pri hladnem hmeljenju a» C Ш o > o • Aurora —•—Styrian Wolf 0,30 0,40 0,50 HSI 0,60 0,70 Graf prikazuje slabšanje kakovosti grenčice pri hladnem hmeljenju z višanjem vrednosti HSI Kateri so ustrezni pogoji pri skladiščenju? Z vplivom na pogoje skladiščenja vplivamo na kakovost hmelja. S primernim skladiščenjem upočasnimo procese staranja. Boljši pogoji za skladiščenje so anaerobni pogoji in nižja temperatura (4 °C). Obratno slabo vplivajo aerobni pogoji in višja, v našem primeru sobna temperatura. Na vsebnost beta-kislin in HSI-ja je vplivala tudi oblika hmeljevega proizvoda (tj. storžki / peleti); peleti so se izkazali za obstojnejše. Odstotek vsebnosti n-humulona v alfa-kislinah se skozi skladiščenje ni spreminjal, se je pa spreminjala vsebnost n-lupulona v beta-kislinah v peletih. Razmerje med alfa- in beta-kislinami se je pri neoptimalnih pogojih skladiščenja v storžkih povečevalo, v peletih pa se je to razmerje nižalo. Vrednost HSI se je s povečavanjem časa povečevala, s čimer smo potrdili povečevanje vsebnosti produktov staranja alfa- in beta-kislin. Vpliv pogojev pri skladiščenju ima vpliv tudi na pivo Povečevanje oksidacijskih produktov se je odražalo tudi v pivu; višji kot je bil HSI hmelja, uporabljenega za pripravo piva, nižja je bila kakovost piva. Pri hladno hmeljenem pivu se je s povečevanjem vrednosti HSI pri hmelju, uporabljenem za hmeljenje, zmanjševala intenzivnost in kakovost arome in vsebnost komponent eteričnega olja. Zmanjševala se je tudi kakovost grenčice. Prekomerno penjenje (Foto: K. Rutnik) Pri uporabi hmelja s HSI vrednostjo višjo od 0,6 pa smo zaznali prekomerno penjenje. Pri tradicionalnem postopku hmeljenja postaran hmelj manj vpliva na kakovost piva, sploh kadar je dolg čas vrenja. Se pa predvsem pri aromi zazna prisotnost oksidacijskih produktov, ki v pivo vnesejo vonj po postaranem in oksigeniranem. Na podlagi rezultatov smo postavili mejo vrednosti HSI za kakovosten hmelj, ki ne vpliva negativno na aromo in grenčico piva. Pri hladnem hmeljenju je ta meja 0,4 pri sorti Aurora in sorti Celeia ter 0,5 pri sorti Styrian Wolfu. Pri tradicionalnem hmeljenju je ta meja 0,5. Razlika v barvi zmletih peletov, skladiščenih pri različnih pogojih (A - anaerobni pogoji, hladilnica; B - anaerobni pogoji, sobna temperatura (T); C - aerobni pogoji, hladilnica; D - aerobni pogoji, sobna T) (Foto: K. Rutnik) Vsem poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za sodelovanje in vam želimo vesele božične praznike ter uspešno novo leto 2024 zastopnik JOHN DEERE, strugarstvo, izdelava, prodaja in popravilo kmetijske ter gradbene mehanizacije Ojstriška vas 26, Tabor, www.basle.si, T: 031 370 186, 031 650 439, E-mail: basle.tabor@siol.net Male pivovarne - trenutno jih je v Sloveniji že okoli 100 Izr. prof. dr. Iztok Jože Košir, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Po definiciji Ameriškega pivovarskega združenja je »craft« pivovarna tista, ki ima letno proizvodnjo piva do 7 mio hl in med lastniki nima več kot 25 % deleža podjetje, ki ni tudi samo »craft« pivovarna. V letu 2022 je bilo v ZDA 9552 delujočih »craft« pivovarn, ki so skupaj proizvedle 13,2 % celotne proizvodnje piva. V Sloveniji je kot mala pivovarna opredeljena pivovarna, ki ima letno proizvodnjo piva do 20.000 hl. Zadnji podatki statističnega urada Slovenije kažejo, da te skupno proizvedejo 1,9 % piva, danega na tržišče. V zadnjem času so proizvodi malih pivovarn postali priljubljeni v skupnosti pivcev piva. Eden glavnih razlogov za to je odgovor na globalizacijo pivovarske industrije, saj ponujajo posebne in edinstvene pivske izdelke. Še v letu 2015 smo imeli v Sloveniji samo 45 registriranih malih pivovarn, medtem ko jih imamo trenutno okoli 100. Se pa razvoj malega pivovarstva ni začel v Sloveniji in šele v preteklem desetletju ampak že prej. Poglejmo si na kratko, kaj je botrovalo razvoju malega pivovarstva. V 60. letih prejšnjega stoletja so tipi evropskega kontinentalnega ležak piva povsem prevladali nad ostalimi pivi tipa ale. To je pripeljalo do zaprtja ali prevzema številnih manjših, lokalnih pivovarn s strani večjih, »industrijskih« pivovarn, ki so proizvajale predvsem v okusu in aromi manj intenzivna piva. Velike pivovarne so poskušale proizvesti pivo, ki je bilo v večini poenoteno po značaju in s tem sprejemljivo večini potrošnikov. Vendar je pivo s tem izgubilo individualnost, dediščino, tradicijo in izgubilo se je odkrivanje vedno novih nians. Leta 1971 so pivski navdušenci v Združenem kraljestvu ustanovili CAMRA (Campaign for Real Ale), s katerim so želeli promovirati individualnost piva. Že naslednje leto so pričeli z izdajanjem pivovarskega vodnika Good Beer Guide, ki prinaša informacije o najbolj priporočanih ale pivih in pubih, kjer se le-ta Združenem kraljestvu točijo. Leta 1977 je začel izhajati še The World Guide to Beer, ki predstavlja različne tipe piva s celega sveta, vključno s povezavo piva s hrano. Od sedemdesetih let do nekje leta 2000 je nadaljnja konsolidacija in globalizacija pivovarske industrije vodila v poenotenje piva za množično potrošnjo brez izrazitega okusa in arome, vzporedno pa se je razvijala tudi proizvodnja in inovacije v malih pivovarnah. Po letu 2000 so začeli, predvsem v študentskih kampusih ameriških univerz, posamezniki improvizirano v kuhinjah in garažah variti pivo za individualno oziroma ozko lokalno potrošnjo. Na tej podlagi so potem ustanovili prva zagonska podjetja (»start up«). Značilno za proizvodnjo piva v teh obratih je bila uporaba različnih načinov hmeljenja, kot so pozna hmeljenja, hladno hmeljenje, uporaba raznovrstnih sevov kvasa in uporaba različnih sort hmelja, s čemer so želeli proizvesti pivo, ki se je v osnovi razlikovalo od takrat prevladujočih tipov piva na tržišču. Prva ne-tradicionalna sorta hmelja, ki ni imela tipične hmeljne arome in so jo začeli uporabljati v Pivovarni Sierra Nevada, v ZDA, je bila sorta Cascade, ki je bila sicer sproščena v uporabo že leta 1972. Z njeno uporabo v poznem hmeljenju in povečani količini na enoto proizvedenega piva so razvili neprimerljivo aromo in s tem pokazali pot nadaljnjega razvoja malega pivovarstva, s tem pa vplivali tudi na žlahtniteljske programe pomembnih držav, pridelovalk hmelja. Ti so v svoje cilje, poleg tradicionalne fine grenčice, visoke vsebnosti alfa-kislin in tipične hmeljne arome, umestili iskanje novih okusov in vonjev. Ti se lahko, poleg osnovnih hmeljnih, izražajo v specifičnih sadnih, citrusnih, cvetličnih in začimbnih notah. Po celem svetu so se začele rojevati nove dišavne sorte, ki pivovarjem omogočajo doseganje novih izvirnih arom in okusov. Tudi slovenski žlahtniteljski program, ki poteka na IHPS, se je, zahvaljujoč izjemnemu delu v preteklosti, lahko zelo hitro odzval na nove zahteve pivovarskega trga in omogočil registracijo kar šest novih dišavnih sort hmelja, ki jih pivovarski poznavalci prepoznajo po živalskih imenih Styrian Wolf, Styrian Eagle, Styrian Dragon, Styrian Fox in Styrian Cardinal. Mali pivovarji so na pivovarski trg prinesli dobrodošle spremembe in predstavljajo v smislu denarnih tokov in števila zaposlenih vedno višji pozitivni prispevek k nacionalni ekonomiji. Upamo lahko, da se bo razvoj in njihov delež na tržišču v bodoče še okrepil in tako pozitivno prispeval k ponudbi na pivovarskem področju. MMN!! Število malih pivovarn v Sloveniji od leta 2016 do 2023 (Vir: SURS) Antioksidanti v hmelju - od spomladanskih poganjkov do piva Dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Antioksidanti so spojine, ki imajo izjemno sposobnost, da v človeškem telesu zaustavijo ali upočasnijo oksidativno škodo, ki jo povzročajo prosti radikali; slednji lahko namreč povzročijo škodo na celicah in prispevajo k različnim boleznim, kot so rak, bolezni srca in ožilja ter Alzheimerjeva bolezen. Kot potencialna alternativa sintetičnim antioksidantom so identificirali okoli 1000 naravnih antioksidantov. Ti so naravni sestavni del rastlin, na primer vitamina C in E, karotenoidi, flavonoidi in fenolne kisline. Polifenoli v storžkih hmelja Hmelj lahko štejemo za vir naravnih antioksidantov, saj storžki vsebujejo a-kisline, ß-kisline in polifenol ksanthohumol, ki imajo sposobnost lovljenja hidroksilnih radikalov in dokazano antioksidativno aktivnost. Njihova količina v hmelju je odvisna predvsem od sorte, torej je v povezavi z genetskimi zmožnostmi za biosintezo določenih snovi, pa tudi od območja pridelave in vremenskih razmer med rastno sezono. Antioksidativna aktivnost v izvlečkih, pridobljenih iz svežih vzorcev hmelja, je na primer večja od tiste, izmerjene v izvlečkih cvetov konoplje. Suhi storžki hmelja vsebujejo 4-14% polifenolov. To vsebino smo raziskovali tudi slovenski raziskovalci v okviru programske skupine, ki jo vodi prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, v kateri delujem tudi sama, in poročali, da sorta Aurora vsebuje okrog 3,9% skupnih polifenolov, sorta Hallertauer Magnum pa od 2,0% do 3,0%. Beli poganjki hmelja (Foto: B. Čeh) Beli poganjki hmelja spomladi - odkopljimo jih Medtem ko je antioksidativna sposobnost storžkov relativno dobro poznana, pa drugi deli hmelja, ki so bili prej spregledani, pridobivajo vse večjo pozornost kot potencialni viri antioksidantov, antibakterijskih in protivirusnih snovi, pa tudi zaradi njihovega potenciala pri preprečevanju raka. Na primer poganjki hmelja, ki zrastejo spomladi na koreninskem sistemu hmelja (med 15 in 40 poganjkov na eno rastlino), ki so bele barve, dokler ne pokukajo iz tal. Te poganjke lahko pred rezjo hmelja ročno poberemo in jih uživamo podobno kot beluše. Raziskave naše programske skupine so pokazale, da je vsebnost polifenolov in antioksidativna moč belih poganjkov hmelja zelo odvisna od sorte hmelja in leta. Zelo zanimiv vir polifenolov so ravno zato, ker predstavljajo del hmelja, ki se sicer odreže in pusti v tleh, da propade, obenem pa smo izmerili v njihovih izvlečkih večjo antioksidativno sposobnost kot v storžkih in listih hmelja. Torej - recepte z belimi poganjki hmelja na plan! Zeleni poganjki hmelja (Foto: B. Čeh) Zeleni poganjki hmelja Kot navajajo Ruggeri in njegovi sodelavci iz Italije, so zeleni poganjki hmelja, ko dosežejo dolžino približno 30 cm iz tal, najdražja zelenjava na svetu. Visoko ceno pripisujejo njihovi omejeni dostopnosti, ki traja le nekaj dni, in delovno intenzivni naravi njihovega spravila. Pripravijo se lahko na različne načine, pri čemer predstavlja pečenje eno možnost, v Italiji pa pripravljajo na primer rižoto. Vsebnost polifenolov je bila po njihovi raziskavi odvisna od lokacije nahajališča. Če pa pogledamo po drugi strani, kako bi lahko pridobili te poganjke po najbolj smiselni poti, je to pri gojenem hmelju takrat, ko poteka napeljava poganjkov in odvečne poganjke odrežemo. Lahko jih polagamo v medvrstni prostor in jih za nami nekdo pobira v vreče. Tudi na antioksidativnih lastnostih tovrstnih poganjkov hmelja potekajo raziskave naše programske skupine. Listi hmelja, ki ostanejo po obiranju storžkov Naša programska skupina je ugotovila, da vsebujejo polifenole tudi listi hmelja, ki ostanejo po obiranju storžkov in imajo tudi določen antioksidativni potencial. Preučevali smo dve sorti hmelja (Aurora in Hallertauer Magnum) iz štirih različnih hmeljarskih regij (Žalec, Slovenija; Leutschach, Avstrija; Hüll, Nemčija; Žatec, Češka) in ugotovili, da se je vsebnost polifenolov razlikovala glede na lokacijo in leto pridelave ter da so listi vsebovali približno 3 do 30-krat manj polifenolov kot storžki. Vendar velja opozoriti, da so listi sicer rastlinski odpad, neizkoriščen material, ki ga z vsakega obranega hektarja hmeljišč dobimo približno 7,5 ton. Tudi drugi raziskovalci so ugotovili, da so listi hmelja potencialni vir polifenolov; sicer so merili vsebnost v listih hmelja med rastno sezono, kar za prakso nima takšne vrednosti, kot listje, ki ostane po obiranju hmelja, ki je že zbrano na kupu pri obiralni hali. Tudi v iztrošenih storžkih hmelja so ugotovili antioksidativni potencial (Foto: arhiv IHPS) Polifenoli v stranskih produktih v proizvodnji piva Rezultati raziskav kažejo, da imajo vsi stranski proizvodi v proizvodnji piva, vključno s hmeljevimi peleti, iztrošenim hmeljem in hmeljevimi ekstrakti, antioksidativno aktivnost, pri čemer so hmeljevi ekstrakti pokazali najvišjo. Obetavno priložnost predstavlja dejstvo, da so tudi v iztrošenih storžkih hmelja (storžki po ekstrakciji surovin za pivo) ugotovili antioksidativni potencial, saj se večina polifenolov iz njih ne ekstrahira. Njihov tržni potencial je trenutno omejen, to pa predstavlja možnosti za njegovo valorizacijo. Sklep Če povzamemo, dostopne raziskave kažejo, da imajo hmelj in njegovi stranski proizvodi velik potencial kot naravni vir antioksidantov. Dozorevanje hmelja v letu 2023 Dr. Barbara Čeh, Monika Oset Luskar in Irena Friškovec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Celje S spremljanjem dinamike parametrov tehnološke zrelosti (vsebnost vlage v storžkih, masa suhih storžkov, dolžina storžkov in vsebnost alfa-kislin) na več pedološko različnih lokacijah v časovnem intervalu od 3 do 4 dni lahko zanesljivo napovemo čas, ko je določena sorta tehnološko zrela, kar pomeni največji pridelek in najvišjo vsebnost alfa-kislin, storžki pa so še zaprti, da se lupulin pri manipuliranju z njimi čim manj izgublja. Pri t.i. dišavnih sortah je pomemben tudi vonj. V sezoni 2023 smo parametre tehnološke zrelosti v okviru strokovne naloge Tehnologije pridelave in predelave hmelja, ki jo financira MKGP, spremljali na različnih lokacijah za sorte, ki zavzemajo več kot 30 ha površin: Savinjski golding, Aurora, Celeia, Bobek, Styrian gold in Styrian Wolf. Naloga zajema pripravo programa in potrebnega obsega vzorčenja, napoved začetka in konca tehnološke zrelosti pri posameznih sortah, analize vzorcev in v končni fazi prognozo tehnološke zrelosti. Obiranje hmelja z obiralnim strojem Allays (Foto: D. Vrhovnik) Vzorčenja smo izvajali v časovnem intervalu od 3 do 4 dni, rezultate pa objavljali sproti na spletni strani IHPS pod AKTUALNO in jih ažurirali ob torkih in petkih po 14 uri, razen v primeru dežja, ko smo vzorčenje prestavili na prvi dan brez padavin. Poročali smo tudi preko Hmeljarskih informacij, ko so le-te izhajale (štirikrat), FB strani IHPS (trikrat) in enkrat v Kmečkem glasu, prve rezultate pa smo predstavili tudi na tehnološkem sestanku s hmeljarji v začetku avgusta. Obiranje hmelja pri Cizejevih (Foto: D. Vrhovnik) Sorta Savinjski golding je v Savinjski dolini prišla v tehnološko zrelost okrog 16./17. avgusta. Rastline so bile primernega, vretenasto valjastega habitusa. Storžki so bili zlato zeleni, so šumeli, dišali, se odbijali, šli so že od vretenc, nekaj jih je bilo sicer še vedno medlih in drobnih, ponekod pa so se zaradi neugodnih vremenskih razmer v dneh zorenja nekoliko drobili. Vsebnost vlage je bila na nepoplavljenih lokacijah, kjer smo vzorčili, 78,4 %, na poplavljenih lokacijah, kjer smo vzorčili, pa je bila vlaga 79,4 %. Tako masa storžkov kot dolžina sta se ustalili, in sicer masa 100 suhih storžkov med 7,1 in 12,1 g in dolžina pri 25,8 mm. Vsebnost alfa-kislin je bila 3,0-3,6 % v storžkih z 11% vlago na lokacijah, ki niso bile poplavljene, in 2,2-3,2 % v storžkih z 11 % vlago na lokacijah, kjer izvajamo meritve in so bile poplavljene. V Radljah je sorta Savinjski golding prišla v tehnološko zrelost nekoliko kasneje, okrog 21. avgusta. Vsebnost alfa-kislin je bila 5,6% v storžkih z 11 % vlago, masa 100 suhih storžkov 10,1 g. Tehnološko zrelost je ta sorta v Savinjski dolini prešla okrog 25. avgusta. Sorta Aurora je v tehnološko zrelost v Savinjski dolini prišla okrog 24. avgusta. Storžki so bili zeleni, zaprti, lepo so dišali, šumeli, šli so od vretenc, zelo malo je bilo še medlih. Vlaga je bila med 77,1 % in 78,2 % glede na lokacijo, vsebnost alfa-kislin 8,1 % do 9,1 % v storžkih z 11 % vlago. Dolžina storžkov je bila 21,1 mm, masa 100 suhih storžkov 8,0 g do 10,7 g. Med poplavljenimi in nepoplavljenimi lokacijami ni bilo bistvene razlike. Konec avgusta je sorta dozorela tudi v Radljah. Storžki so bili zeleni, zaprti, debeli. Vlaga v storžkih je bila 79,2 %, vsebnost alfa-kislin 11,3 % v storžkih z 11 % vlago, masa 100 suhih storžkov pa 8,3 g. Sorta Styrian gold je na vzorčenih lokacijah prišla v tehnološko zrelost okrog 28. avgusta. Storžki so bili zaprti in so že imeli lep vonj, so se odbijali, že šumeli, šli so od vretenc. Vlaga je bila 77,2 %, vsebnost alfa-kislin 4,8 % v storžkih z 11 % vlago, masa 100 suhih storžkov 16,8 g, dolžina 32,9 mm. Sorta je tehnološko zrelost prešla okrog 8. septembra, torej je bila v tehnološki zrelosti okrog 10 dni. Sorta Bobek je na vzorčenih lokacijah v Savinjski dolini prišla v tehnološko zrelost okrog 31. avgusta. Storžki so bili zeleni, so se odbijali, bili so zaprti, malo jih je bilo še medlih, šli so od vretenc, so dišali in šumeli, vendar pa so se zaradi izredno visokih temperatur v dneh pred tem storžki na vzorčenih lokacijah zelo drobili. Vlaga v storžkih je bila 77,2 %, vsebnost alfa-kislin 5,4 % v storžkih z 11 % vlago, masa 100 suhih storžkov 7,8 g, dolžina 19,9 mm. Sorta Styrian Wolf je na vzorčenih lokacijah v Savinjski dolini prišla v tehnološko zrelost okrog 1. septembra. Storžki so bili zeleni, so se kar odbijali, bili so zaprti, malo jih je bilo še medlih, šli so od vretenc, so dišali in šumeli. Vlaga v storžkih je bila 73,3 % do 73,9 %, vsebnost alfa-kislin 12,9 % do 13,7 % v storžkih z 11 % vlago, masa 100 suhih storžkov 10,1 do 10,7 g, dolžina 16,9 mm. Sorta je tehnološko zrelost prešla okrog 13. do 16. septembra, torej je bila v tehnološki zrelosti okrog 12-15 dni. Sorta Celeia je v Savinjski dolini prišla v tehnološko zrelost okrog 4. septembra. Vsebnost alfa-kislin v storžkih z 11% vlago je bila 3,9 do 4,5 %, masa 100 suhih storžkov 9,1 do 11,9 g glede na vzorčeno lokacijo, dolžina 21,2 mm. V Radljah je ta sorta prišla v tehnološko zrelost okrog 7. septembra. Vlaga v storžkih je bila sicer še 80,2 %, obenem so se nekateri storžki že nekoliko drobili. Masa 100 suhih storžkov se je ustalila pri 11,5 g, vsebnost alfa-kislin je bila 4,4 % do 5,7 % v storžkih z 11 % vlago. Šempeter v Savinjski dolini (Foto: M. Žolnir) Pridelava hmelja letnika 2023 v Sloveniji Žan Trošt in Joško Livk, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Površina pod hmeljem Površina pod hmeljem se v svetu in tudi v Sloveniji iz leta v leto zelo spreminja. Na to in tudi na zastopanost posameznih sort hmelja v pridelavi pa vpliva več dejavnikov. Glavni so predvsem povpraševanje svetovne trgovine po hmelju na splošno, povpraševanje po posameznih sortah hmelja ter občutljivost hmelja na določene bolezni. V letu 2023 so se površine pod hmeljem v Sloveniji v Pridelek hmelja Hmeljarji oziroma nosilci kmetij morajo vsako leto pridelek hmelja, ki ga pridelajo na svojih pridelovalnih površinah, priglasiti do 30. oktobra v letu pridelave, kot to določa veljavna slovenska zakonodaja. Tako je bila tudi priglasitev pridelka hmelja letnika 2023 zaključena s 30. oktobrom 2023. Ves priglašen pridelek hmelja so vsi hmeljarji do tega termina tudi že certificirali. Večino pridelka so jim centri za certificiranje certificirali hkrati s tehtanjem in etiketiranjem, kar pomeni, da se je zelo malo primerjavi z letom 2022, ko je bilo skupno v pridelavi 1.625 ha hmelja, povečale za 51 ha, torej na 1.676 ha. Od tega je bilo 1.528 ha rodnih nasadov in 148 ha prvoletnih nasadov. Sortna sestava hmelja pa je bila v letu 2023 podobna kot v letu 2022. Iz preglednice 1 je razvidno, da sta sorti Aurora in Celeia še vedno, gledano na površino, ki jo zavzemata, najbolj v porastu; trenutno je Aurora posajena na 45 % vseh pridelovalnih površin, Celeia pa na 28 %. Sledita sorti Bobek in Savinjski golding. hmeljarjev poslužilo možnosti samostojnega tehtanja in etiketiranja tovorkov svojega pridelka hmelja pred certificiranjem. Zahteva po priglasitvi pridelka hmelja pa bi bila izpolnjena že, če bi hmeljarji samo stehtali in etiketirali svoj pridelek hmelja ter posredovali te podatke pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje. Skupno je bilo certificiranih 2.734.924 kg hmelja letnika 2023. V primerjavi s preteklimi leti ga je bilo nekoliko nad večletnim povprečjem. Eden izmed vzrokov večjemu pridelku je gotovo povečanje Preglednica 1: Sortna sestava nasadov hmelja v Sloveniji v letu 2023 SORTA HMELJA Rodni nasadi (ha) Prvoletni nasadi (ha) Skupaj (rodni nasadi + prvoletni nasadi) ha Odstotek (%) Aurora 682 65 747 45 Celeia 418 55 473 28 Bobek 148 9 157 9 Savinjski golding 131 11 142 9 Styrian Wolf 54 54 3 Styrian gold 31 2 33 2 Hallertauer Magnum 14 14 <1 Styrian Dragon 10 2 12 <1 Styrian Cardinal 8 8 <1 Fuggle 6 6 <1 Cascade 5 5 <1 Dana 5 5 <1 Sorte v preizkušanju 3 1 4 <1 Akoya 2 2 4 <1 Styrian Fox 3 3 <1 Drugo 3 <1 3 <1 Styrian Eureka 2 2 <1 Styrian Eagle 2 2 <1 Styrian Kolibri 1 1 <1 Eureka! 0 1 1 <1 Skupaj: 1528 148 1676 100 površin pod hmeljem, ki jih je bilo v letu 2023 največ v zadnjih 20 letih. Kot lahko vidimo na grafu, se pridelek od leta 2021 povečuje sorazmerno s povečevanjem površin. 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Certificiran pridelek (t) Površine (ha) Površine nasadov hmelja in certificiran pridelek v letih 2014-2023 Certificiranje pridelka hmelja se je izvajalo v 13 centrih za certificiranje pridelka hmelja. Izvajali so ga izvajalci oziroma izvajalke certificiranja pridelka hmelja, ki predhodno na IHPS opravijo izobraževanje za imenovanje. Podatke o količinah in kakovostnih parametrih certificiranega pridelka hmelja sicer lahko mesečno spremljate na spletni strani IHPS. V preglednici 2 so prikazani podatki o priglašenih in hkrati že certificiranih količinah pridelka hmelja letnika 2023 ter pridelkih na enoto površine (hektar) po posameznih sortah. Preglednica 2: Skupne količine certificiranega pridelka hmelja letnika 2023 po sortah V letu 2023 je bilo pridelano največ hmelja sorte Aurora, sledijo sorte Celeia, Bobek in Savinjski golding. Če primerjamo pridelovalne površine posameznih sort hmelja s količinami pridelka hmelja po sortah, vidimo, da podatka dokaj sovpadata. So pa pridelki posameznih sort hmelja na enoto površine od leta do leta precej različni. Če primerjamo samo sorti Aurora in Celeia, vidimo, da je le-ta v določenem letu višji pri eni sorti, v drugih pa pri drugi. Iz tega sklepamo, da ob podobni agrotehniki pridelave hmelja na pridelek precej vplivajo vremenske razmere, predvsem ekstremni pojavi (temperatura, toča, veter, ...). To je razvidno tudi iz zadnjega stolpca preglednice 3, v katerem so zapisani povprečni pridelki na hektar za štiri najbolj razširjene sorte po letih. Preglednica 3: Pridelek sort hmelja, ki se največ pridelujejo v Sloveniji, na enoto površine (kg/ha) LETO Aurora Celeia Sav. golding Bobek 2023 1953 1975 1317 1798 2022 1620 1743 983 1780 2021 1536 1822 1016 1648 2020 2310 2024 1396 2063 2019 1698 1935 1281 1786 2018 2325 2264 1116 2229 2017 2092 2163 1290 2045 2016 1732 2130 1551 2121 2015 1216 1872 809 1393 2014 2164 2260 1597 2179 2013 1186 1606 1030 1335 2012 1419 1768 1071 1707 2011 1973 2486 1115 1825 2010 1744 2169 1454 1787 2009 1536 2072 1211 1889 2008 1482 2217 1299 1788 2007 1317 2139 971 1692 2006 1301 2006 1017 1858 2005 1889 2177 1280 2275 2004 1832 1918 1544 2216 Povprečje* 1660 1839 1167 1827 * Večletno povprečje (1992 - 2023) Presušen vzorec hmelja (levo) ter primerno posušen vzorec hmelja (desno); v presušenem hmelju skoraj ni vidnega celega storžka, medtem ko je pri pravilno posušenem hmelju le ta obdržal osnovno obliko. (Foto: J. Livk) V preglednici 4 so predstavljeni povprečni pridelki hmelja po sortah na enoto površine v letu 2023 v primerjavi z večletnim povprečjem. SORTA Certificiran pridelek (v kg) Aurora 1.282.230 Celeia 799.215 Bobek 250.625 Savinjski golding 166.173 Styrian Wolf 90.170 Styrian gold 54.795 Hallertauer Magnum 26.078 Styrian Dragon 14.111 Styrian Cardinal 11.131 Cascade 9.492 Dana 7.243 Sorte v preizkušanju 4.616 Styrian Fox 4.249 Fuggle 3.691 Styrian Kolibri 3.568 Akoya 3.485 Styrian Eureka 2.264 Styrian Eagle 1.588 Eureka! 200 Skupaj 2.734.924 Preglednica 4: Pridelek hmelja v letu 2023 po sortah in primerjava z večletnim povprečjem po sortah Pridelek v Večletno SORTA letu 2023 (kg/ha) povprečje (pridelek v kg/ha)* Aurora 1954 1660 Celeia 1975 1839 Bobek 1799 1827 Savinjski golding 1318 1167 Styrian Wolf 1736 2378 Styrian gold 1885 1624 Hallertauer 2033 1399 Magnum Styrian Dragon 1476 1596 Styrian Cardinal 1379 1912 Cascade 2024 2108 Dana 1579 1604 Sorte v 1543 754 preizkušanju Styrian Fox 1433 2218 Fuggle 679 1058 Styrian Kolibri 2509 2690 Akoya 1841 1552 Styrian Eureka 1272 1532 Styrian Eagle 1103 1487 Skupaj 1790 1599 * Povprečje od leta 1992 oz. od začetka tržne pridelave sorte v Sloveniji V letošnjem letu sta torej sorti Aurora in Celeia dosegli višji pridelek od večletnega povprečja (Aurora za 18 %, Celeia za 7 %), nekoliko nad povprečjem pa sta bili tudi sorti Savinjski golding in Styrian gold (za 13 % oziroma za 16 %). Pri sorti Bobek ni bilo večjega odstopanja od večletnega povprečja (2 % manj od večletnega povprečja), manjši od večletnega povprečja pa je bil pridelek pri sorti Styrian Wolf (za 27 %). Povprečni pridelek vseh sort skupaj na enoto površine je bil v letu 2023 za 12 % večji od večletnega povprečja. Preglednica 5: Vsebnost vlage, deleža listov in pecljev ter vsebnost semena v vseh certificiranih pošiljkah slovenskega hmelja letnika 2023 KAKOVOSTNI MIN MAX Povprečna vrednost (%) Dovoljena vrednost (%) PARAMETRI (%) (%) Vlaga 5,1 13,9 9,4 14 Listi in peclji 0,2 6,9 0,9 6 Odpad 0,1 7,2 1,5 4 Seme 0,0 6,4 0,6 2 Kakovost certificiranega pridelka hmelja letnika 2023 je predstavljena v preglednici 5. Vsebnost listov in pecljev ter drugega odpada v vzorcih hmelja je bila v povprečju relativno majhna, kar kaže na to, da hmeljarji vložijo veliko pozornosti in truda v prebiranje hmelja ob obiranju. V povprečju je bila vlaga v vzorcih hmelja primerna, so pa bili vzorci, ki so bili blizu zgornje dovoljene meje, ter precej vzorcev z zelo nizko vlago. Več kot 30 pošiljk hmelja je imelo vlago, manjšo od 8 %, najnižja vsebnost vlage v vzorcu je znašala le 5,1 %. Tako previsoka kot prenizka vlaga sicer slabo vplivata na kakovost pridelka. Vzroke za vse več vzorcev s prenizko vlago gre iskati predvsem v zahtevah trga, saj se v zadnjih letih zelo poudarja to, da spakiran pridelek hmelja ne sme imeti vsebnost vlage nad 12 %, čeprav je po zakonodaji o certificiranju pridelka hmelja dovoljena vlaga v hmelju, ki se certificira, celo 14 %. Hmelj pripravljen za certificiranje in prodajo (Foto: D. Vrhovnik) Opozoriti želimo tudi na problem prekomerne osemenjenosti hmelja, ki se je v letošnjem letu pojavila pri več hmeljarjih. Najvišja zakonsko predpisana dovoljena vsebnost semena, da se pridelek hmelja označi kot neosemenjen, je 2 %. Skoraj 100 ton (več kot 3 %) certificiranega pridelka hmelja letnika 2023 pa je to vrednost preseglo. Vsem tistim, ki so to vrednost presegli in tistim, katerih pridelek je imel vsebnost semena v pridelku blizu 2 %, svetujemo pregledovanje nasadov ter širše okolice in odstranjevanje moških rastlin. Odstraniti je potrebno tudi divji oziroma podivjani hmelj, ki raste ob potokih, obronkih gozdov, divjih odlagališčih in drugod. Cvetni prah hmelja lahko namreč veter raznaša več kilometrov daleč. Osemenjen storžek hmelja (Foto: J. Livk) Ocena letnika hmelja Vsako leto v času obiranja hmelja v okviru strokovne naloge Ocena letnika hmelja po terenu poberemo okrog 120 vzorcev pridelka suhega hmelja tistih sort, ki se največ pridelujejo v posameznem letu v Sloveniji. Podatki iz preglednice 6 kažejo, da je bilo leto 2023 glede vsebnosti alfa-kislin skoraj pri vseh sortah hmelja nadpovprečno. Glede na večletno povprečje je bila vsebnost alfa-kislin nižja le pri sortah Savinjski golding in Styrian gold. Osemenjenost hmelja letnika 2023 (v %) Preglednica 6: Primerjava povprečnih vsebnosti alfa-kislin pri 11 % vlagi v hmelju, v letih od 2014 do 2023 Sorta 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Povprečje Aurora 10,2 8,5 8,6 7,4 8,9 7,8 11,4 6,7 7,0 9,6 8,6 Savinjski golding 3,9 2,0 3,4 2,2 3,3 3,1 4,5 2,2 2,4 3,0 3,1 Bobek 6,3 4,9 4,4 3,5 4,3 4,9 5,9 3,9 3,2 5,8 4,7 Celeia 4,6 3,2 3,2 3,2 3,0 3,4 4,1 3,3 2,6 4,1 3,5 Styrian gold 3,1 3,3 4,4 3,3 3,9 4,0 4,6 3,2 3,5 3,3 3,8 Styrian Cardinal - - 9,1 7,7 9,3 8,6 11,2 9,5 8,4 10,3 9,3 Styrian Wolf - - 11,9 11,8 11,8 12,5 14,7 12,9 12,6 12,9 12,6 Styrian Dragon - - - - - - - 6,5 6,3 8,0 6,9 Da bo pridelek dober, kakovosten in brez primesi (Foto: D. Vrhovnik) Zakaj saditi certificiran sadilni material hmelja? Monika Oset Luskar in dr. Magda Rak Cizej, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Kaj pomeni certificiran sadilni material? Certificiran sadilni material je sinonim za izvorni in razmnoževalni material (seme, sadike) kmetijskih rastlin, ki ustreza strogim kriterijem glede prisotnosti škodljivih organizmov, kateri sicer zmanjšujejo tako količino kot tudi kakovost pridelka. V Sloveniji se izvaja vodenje in odločanje v postopku uradne potrditve semenskega materiala kmetijskih rastlin skladno z zahtevami predpisov s področja varstva in registracije sort rastlin, pridelave in trženja semenskega materiala kmetijskih rastlin, zdravstvenega varstva rastlin ter po priporočilih mednarodnih organizacij EPPO (Evropska in mediteranska organizacija za varstvo rastlin) za naslednje skupine kmetijskih rastlin: seme poljščin (žita, krmne rastline, pesa, oljnice, predivnice), seme zelenjadnic, semenski krompir, trta, sadne rastline in hmelj. Postopek certificiranja sadilnega materiala zagotavlja, da je le ta pregledan in ustrezen z vidika zdravstvenega varstva in sortne pristnosti. Zahteve za hmelj V skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/2072 na rastlinah hmelja za sajenje ne smeta biti prisotna škodljiva organizma: letalna oblika glive Verticillium nonalfalfae, ki povzroča verticilijsko uvelost hmelja, in huda viroidna zakrnelost hmelja, ki jo povzroča Citrus bark cracking viroid (CBCVd). V Sloveniji imamo za razmnoževalni in sadilni material vpeljano tudi certifikacijsko shemo, ki obravnava poleg teh dveh bolezni še druge gospodarsko pomembne škodljive organizme (virusi in viroidi). Namen certifikacijske sheme je pridelava sortno in kakovostno ustreznega sadilnega materiala hmelja brez vseh bolezni, za katere ni ustreznih kemičnih sredstev za zatiranje (virusi, viroidi, verticilijska uvelost) in je tudi osnova za preprečevanje vnosa in nadaljnje širitve teh škodljivih organizmov. Kako IHPS zagotavlja zahteve? IHPS je vpisan na sortni listi kot žlahtnitelj in kot vzdrževalec sort hmelja, ki v skladu s certifikacijsko shemo vzgaja izvorne in osnovne matične rastline hmelja ter iz njih prideluje certificiran sadilni material - certificirane sadike A (CSA). Pogoj za pridelavo certificiranih sadik je vsakoletno testiranje vseh matičnih rastlin pred pridelavo sadik, ki morajo biti proste vseh nevarnih povzročiteljev bolezni. Preprečevanje ostalih škodljivih organizmov v certifikacijski shemi poteka v skladu z dobro agronomsko prakso in dodatnimi smernicami vzgoje sadilnega materiala v zavarovanih prostorih. Pridelava poteka po protokolu, ki upošteva zahteve smernic, ki definirajo zavarovan prostor, za katerega se štejejo rastlinjaki, plastenjaki, senčnica oz. objekti, ki s fizično pregrado (mreža, stena) preprečujejo nenadzorovan dostop nepooblaščenim osebam, omogoča nadzorovan vnos rastlin in materiala ter dosledno zahteva razkuževanje orodja in ostale delovne opreme. Delo na območju zahteva ločeno delovno opremo in orodje, obvezno uporabo ločenih delovnih oblačil za zaposlene, zaklepanje vhodnih točk, razkuževanje obutve, rok (razkuževalne bariere), prepovedan vstop nezaposlenim osebam oziroma je vstop zunanjim obiskovalcem dovoljen le ob uporabi zaščitnih oblačil in obutve in prisotnosti pooblaščenih oseb. Na območje je dovoljeno vnašati le rastline hmelja, ki ustrezajo zahtevam certifikacijske sheme. Prav tako je v območje prepovedan vnos drugih vrst rastlin, s katerimi je možen prenos škodljivih organizmov, kot so okrasne rastline ali plodovi agrumov. IHPS izvede tudi testiranje substratov na prisotnost gliv, ki povzročajo verticilijske in fuzarijske uvelosti. Za rastline, gojene v zavarovanem prostoru, je zagotovljena sledljivost do izvora, hkrati so vodeni zapisi in dokazila o opravljenih delovnih postopkih ter testiranjih. Plastenjak s sadikami v septembru 2023 (Foto: M. Oset Luskar) Rezultat vzgoje certificiranega sadilnega materiala na IHPS je sadilni material, ki omogoča do 20 % višje pridelke in višjo vsebnost alfa-kislin v prvem letu ter v nadaljnjih letih nasada, je brez škodljivih virusov, viroidov in talnih gliv, ima višjo toleranco na ekstremne vremenske razmere, je sortno pristen s certifikatom kakovosti. Sistem pridelave sadilnega materiala hmelja na IHPS z delnim kritjem vsakoletnih testiranj finančno podpira MKGP -Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, nadzira in certificira ga organ za potrjevanje, to je Kmetijski inštitut Slovenije. Dodatne kontrole sistema in dela na tem področju v skladu s področno zakonodajo izvaja Fitosanitarna inšpekcija. Zakaj bi si sami pridelovali organsko gnojilo -kompost na svoji kmetiji? Zakaj pa imamo najraje zelenjavo z lastnega vrta? Dr. Barbara Čeh, Ana Karničnik Klančnik in Lovro Čeh Brežnik,, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in študent Gnojila so ključnega pomena za kmetijstvo EU, razmere na trgu fosilnih goriv in mineralnih gnojil pa pomembno vplivajo na naše kmetije. Močno smo odvisni od uvoza surovin za namene gnojenja. Po podatkih Fertilizers Europe (industrijsko združenje, ki zastopa interese evropske industrije gnojil) je bilo v letu 2022 v EU iz uvoza 30 % dušika, 68 % fosforja in 85 % kalija od za gnojenje porabljenih količin. Proizvodnja in transport gnojil zahtevata veliko energije, zaradi česar se njihova cena povečuje, obenem le-to močno vpliva na ambiciozne cilje EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Gnojila pa so po drugi strani ključna za prehransko suverenost. Hkrati je pomembna tematika v EU rodovitnost tal. Več kot 60 % evropskih tal je (slabo / ne) rodovitnih ali degragiranih zaradi netrajnostnega gospodarjenja s tlemi, onesnaženja (prekomerna uporaba mineralnih gnojil, onesnaženje z mikroplastiko itd.), prekomernega izkoriščanja in podnebnih sprememb. Izguba bistvenih lastnosti talnega ekosistema, kot so vezava ogljika, kroženje hranil, zatiranje škodljivcev in zadrževanje vode, EU letno stane najmanj 50 milijard evrov (EK, 2023). Zato nove strategije EU za tla določajo konkretne ukrepe za zaščito, obnovo in trajnostno rabo tal v medsebojni povezavi z drugimi politikami evropskega zelenega dogovora. Eden od ukrepov je spodbujanje bolj trajnostnih kmetijskih praks in povečanje površin, vključenih v ekološko pridelavo. Za uskladitev z zelenim dogovorom EU, katerega cilj je ogljikova nevtralnost v EU do leta 2050, si EU prizadeva zamenjati do 30 % mineralna gnojil z gnojili na biološki osnovi. Ena od možnosti, kako stopiti na pot trajnosti oziroma uvesti trajnostne prakse, je recikliranje hranil iz s hranili bogatih odpadkov in stranskih tokov, kot so na primer kmetijski stranski pridelki, organski odpadki, agroživilski ostanki, blato iz čistilnih naprav. Na tem področju se v EU intenzivno izvajajo obsežne raziskave, produkt katerih so nova, visoko kakovostna gnojila na biološki osnovi. S tem bodo prehranjevalne verige bolj trajnostne in v skladu s cilji »Od vil do vilic« ter Evropskim zelenim dogovorom. In zakaj si torej ne bi na hmeljarskih kmetijah sami pridelali organsko gnojilo? Če si iz svoje hmeljevine na kmetiji s kompostiranjem pridobite lastno organsko gnojilo, ki je vsekakor gnojilo na biološki osnovi, je krog še bolj sklenjen. Vožnja rastlinske biomase (hmeljevine) v industrijski obrat in industrijski postopek predelave pri tem namreč odpadeta. Se pa moramo sami potruditi z rokovanjem s to biomaso. Če se držimo smernic za pravilno kompostiranje, ki ste jih že neka časa nazaj vsi hmeljarji dobili na dom, obenem pa so trajno dostopne na spletni strani: https://www.life-biothop.eu/wp-content/uploads/2022/08/Smernice hmeljevina-AVGUST-2022 FINAL-VERZIJA-1.pdf, boste z malo vaje in medsebojne izmenjave praktičnih rešitev zopet primer dobre prakse za celotno EU. Z izdelavo lastnega komposta in njegovo uporabo na lastni kmetiji izpolnjujemo skoraj vse cilje SoilDeal za Evropo, ki so: 1) Zmanjšati degradacijo tal, 2) Ohraniti in povečati zaloge organskega ogljika v tleh, 3) Preprečiti neto pozidavo tal in povečati ponovno uporabo urbanih tal, 4) Zmanjšati onesnaženost tal in povečati njihovo obnovo, 5) Preprečiti erozijo, 6) Izboljšati strukturo tal, da se bo povečala biološka raznolikost v tleh, 7) Zmanjšati odtis na tla na ravni EU in 8) Povečati vedenje o tleh. Kompostni kup premešamo tako, da pridejo deli, ki so bili prej v skorji, v notranjost kupa. Miha Mahor je to opravil dovršeno in natančno. Spremljanje temperature v kupih se nadaljuje do konca novembra oz. do takrat, ko se temperatura spusti pod 45°C. (Foto: A. Karničnik Klančnik) Kaj je v kompostu iz hmeljevine, če si ga pravilno pripravimo? Cilj kompostiranja na kmetijah je kompost, to je kvalitetno organsko gnojilo, bogato s hranili, varno, brez povzročiteljev bolezni in škodljivcev ter semen plevelov ter bogato z mikroorganizmi in členonožci. Najmanjša količina sveže hmeljevine za uspešno vzpostavitev razmer za kompostiranje je okrog 15 ton, kar pridobimo s povprečno 1 ha. Tona komposta iz hmeljevine s povprečno 70 % vlago vsebuje po dosedanjih meritvah IHPS 8,1 kg dušika (N), 2,6 kg P2O5 in 3,8 kg K2O. Z njim gnojimo kot s hlevskim gnojem, torej ga uporabimo za osnovno gnojenje spomladi ali jeseni in ga zadelamo v tla, skladno s potrebami rastlin in analizo tal. Na kmetijskem gospodarstvu pridelan kompost se lahko uporabi le na površinah istega kmetijskega gospodarstva. Če pa bi hmeljevina ali kompost zapustila območje hmeljarske kmetije, kjer sta nastala, pa se je potrebno držati Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Legenda: A, B, C - skakači (Collembola) D, E, F, G, H - pršice (Acarina) I - začetna faza v razvoju žuželke J, K, L - hrošči (Coleoptera) N, T - pajki (Araneae) O - paraščipalci (Pseudoscorpions) P - deževnik (Earthworm) R - ličinke (Larvae) S - mravlja (Ant); M, Š - stonoge (Centipedes) T, U - mrtvaška mušica (Soldier Fly) V zrelem kompostu je v aprilu, po sedmih mesecih kompostiranja, prava farma najrazličnejših živali. (Foto: A. Karničnik Klančnik) S pravilnim kompostiranjem pa postanemo tudi živinorejci. Makrofavna in mesofavna v dobro pripravljenem, zrelem kompostu obsega raznolike organizme, različnih oblik in velikosti, od drobnih pršic do velikih žuželk. Njihova vloga je drobljenje in razgrajevanje organskega materiala, ki zagotavlja hranila za celotno prehranjevalno verigo in na ta način se v kompostu vzpostavi naravno ravnovesje. Skozi proces kompostiranja moramo zato skrbeti, da imajo vsi ti organizmi poleg hrane in za mikroorganizme ugodnega razmerja med dušikom in ogljikom na voljo ravno prav vlage in kisika (obračanje in zračenje kupa, pokrivanje kupa čez zimo itd.). Cilj je pridobiti bogat, zrel kompost s favno, saj ti organizmi s svojim delovanjem sodelujejo pri ohranjanju fizikalnih in kemijskih lastnostih komposta in zatem tudi kmetijskih tal, kamor kompost zadelamo. V zrelem kompostu v aprilu so bili v naših kupih najštevilčnejši skakači, ki so bili različnih velikosti in barv, ter pršice. Pod mikroskopom smo opazili tudi amebe ter odrasle osebke in mladostne stadije (ličinke) deževnikov, paščipalcev, stonog, hroščev in drugih žuželk. Lončni poskus s svežo hmeljevino in zrelim kompostom iz hmeljevine Da bi ugotovili, kako v tla zadelana sveža hmeljevina vpliva na rast in razvoj rastlin v primerjavi z dodajanjem zrelega komposta iz hmeljevine, smo na IHPS izvedli lončni poskus s kitajskim zeljem. V prvo serijo lončkov smo dali po 185 g substrata (profesionalni substrat S25-Biotray+ Eco-mix 70L/45EP—Gramoflor (Vechta, Germany); to je bila K (kontrola). V drugo serijo lončkov smo dali po 27 g sveže hmeljevine + 148 g enakega substrata kot za kontrolo in jih poimenovali SH (sveža hmeljevina). V tretjo serijo lončkov smo dali po 27 g zrelega komposta iz hmeljevine + 148 g substrata in jih poimenovali ZK (zrel kompost). Potem smo vanje posejali seme kitajskega zelja. Gnojilni lončni poskus s kitajskim zeljem po 47 dneh od setve; levo: v lončkih sveža hmeljevina (SK) vmešana v substrat; sredina: zrel kompost iz hmeljevine (ZK) vmešan v substrat; desno: kontrola (K), substrat brez primesi. (Foto: A. Karničnik Klančnik) V prvih štirih dneh je v lončkih SH vzniknilo bistveno manj rastlin v primerjavi z lončki ZK in K, sčasoma pa se je število vzniklih rastlin poenotilo. To nakazuje, da je sveža hmeljevina nekoliko negativno vplivala na kalitev in mladostni razvoj rastlinic kitajskega zelja. Poskus smo vrednotili po 47 dneh. Porezali smo nadzemno maso in jo stehtali, potem smo izkopali korenine in jih umili, očistili in stehtali. Nadzemna biomasa rastlin je bila dokazljivo največja v lončkih ZK, poleg tega so bili listi kitajskega zelja v teh lončkih najintenzivneje zeleni. Med rastlinami v lončkih K in SH ni bilo pomembne razlike v masi nadzemne biomase, so pa bili listi rastlin v lončkih K bolj bledo zelene barve. Gostota in razvejanost koreninskega sistema sta bili največji pri rastlinah iz lončkov ZK in slabši na izgled pri rastlinah v lončkih SH. Korenine kitajskega zelja v gnojilnem lončnem poskusu po 47 dneh od setve; levo: v lončkih sveža hmeljevina (SH) vmešana v substrat; sredina: kontrola (K) - substrat brez dodatkov; desno: zrel kompost iz hmeljevine (ZK) vmešan v substrat. (Foto: A. Karničnik Klančnik) Zakaj ima gnojenje s kompostom iz hmeljevine prednosti pred gnojenjem s svežo hmeljevino? s Razpoložljivost hranil: Pri procesu kompostiranja se organska snov razgradi v stabilno, humusu podobno organsko snov, ki je bogata tudi z dostopnimi hranili. Sveža biomasa vsebuje veliko ogljika in drugih snovi, ki niso neposredno dostopne rastlinam in se morajo v tleh še mineralizirati. S Z zadelavo komposta povečamo v teh vsebnost organske snovi in dosežemo izboljšanje strukture tal: S povečanjem vsebnosti organske snovi v tleh se poveča sposobnosti tal za zadrževanje vode, s čimer se izboljša odpornost proti suši in pomeni tudi učinkovitejše upravljanje z vodo. Ti učinki niso merljivi le v pridelku, ampak tudi v spremembah v fizikalno-kemijskih lastnostih tal, ki vodijo do splošnega izboljšanja rodovitnosti tal. Strukturni agregati prispevajo k večji poroznosti tla, ki izboljša rast korenin in zagotavljajo ugodno okolje za organizme v tleh. To lahko prispeva k varčevanju z vodo z zmanjšanjem potrebe po namakanju. S Razmerje med ogljikom in dušikom: Sveža rastlinska biomasa ima pogosto široko razmerje med ogljikom in dušikom (C:N), kar pomeni, da se za njeno razgradnjo porablja dušik iz tal in s tem nastaja t.i. dušična depresija - rastline kažejo znake pomanjkanja dušika kljub temu da je le-ta v tleh, saj se porablja za razgradnjo sveže organske mase. Kompostiranje pomaga uravnotežiti C:N razmerje, ustvarjajoč stabilen in uravnotežen organski material. S Mikrobna aktivnost: Vpliv gnojenja s kompostom na biotsko raznovrstnost tal se sicer razlikuje glede na sestavo komposta, zadelano količino komposta in drugih agrotehničnih ukrepov, na splošno pa gnojenje s kompostom pozitivno vpliva na biotsko raznovrstnost tal. Zdrava mikrobna skupnost je ključna za kroženje hranil, razgradnjo organske snovi in celotno zdravje tal. S Biotska raznovrstnost: Tla, obogatena s kompostom, pogosto zagotavljajo bolj ugoden habitat tudi za druge višje organizme, ki živijo v tleh, kot so deževniki, žuželke in drugi. Povečana razpoložljivost organske snovi podpre večjo raznolikost in obilico teh organizmov, kar pozitivno prispeva k celotni biotski raznovrstnosti tal. S Semena plevela in povzročitelji bolezni: V procesu kompostiranja se dosežejo višje temperature, ki uničijo semena plevelov in patogene organizme, ki so lahko prisotni v rastlinski biomasi. S svežo rastlinsko biomaso lahko vnesemo te neželene organizme v tla, kar vodi v večjo zapleveljenost in potencialno prerazmožitev škodljivcev in povzročiteljev bolezni. S Kompostiranje pomaga vezati ogljik v tleh. S pretvorbo organske snovi v stabilen humus se ogljik shranjuje v bolj stabilnih oblikah ki se počasneje razgrajujejo, s čimer se zmanjšuje sproščanje ogljikovega dioksida v ozračje. S Nadzor vonja: Kompostiranje običajno zmanjša ali odpravi vonje, povezane z razgradnjo. Sveža biomasa, še posebej, če ni ustrezno obdelana oziroma takoj zadelana v tla, lahko sprošča med razgradnjo neprijetne vonjave. Samo Šlander pri preverjanju vlažnosti kupa. (Foto: A. Karničnik Klančnik) Sklep S kompostiranjem hmeljevine na svojih kmetijah lahko pridelate fantastično organsko gnojilo, ki ga uporabite za gnojenje kmetijskih površin lastnega posestva in s tem sklenete krogotok organske snovi in rastlinskih hranil na kmetiji. Kompost, pripravljen po strokovnih navodilih, je varen, vsebuje hranila, organsko snov, številne mikroorganizme (bakterije, aktinomicete, glive in idr.) ter različne drobne živalske vrste, ki z vnosom na kmetijska zemljišča povečujejo biotsko raznovrstnost tal. S tem in zadelavo organske snovi pozitivno vplivamo na rodovitnost tal. Z ohranjanjem rodovitnosti tal skrbimo za dediščino. Saj stari rek pravi, da tal nismo dobili v dar od svojih dedov ampak smo jih najeli od svojih vnukov. Izdelava organskega gnojila na hmeljarskih kmetijah - prenos znanja v prakso Ana Karničnik Klančnik, Jon Žniderčič in dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, študent Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Da bi EU do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, sta ključnega pomena ločitev gospodarske rasti od rabe virov ter prehod na krožna sistema proizvodnje in porabe. Tehnologija za obdelavo in recikliranje trdnih organskih odpadkov in njena uporaba v razvitih državah se povečuje. Evropska komisija si prizadeva za dosego cilja ničelnega onesnaževanja do leta 2050, zlasti s podpiranjem tehnik in naložb za vpeljavo krožnega gospodarstva. Hmeljevina je biološko razgradljiv odpadek, za katerega je dovoljeno kompostiranje. Predelava hmeljevine v organsko gnojilo je smiselna, saj preprečujemo nekontrolirano gnitje in razkrajanje, zmanjšujemo količino odpadkov, preprečujemo nastajanje novih okoljskih problemov, preprečujemo onesnaževanje podtalnice in zraka, skrbimo za naravni krogotok, zmanjšujemo problem pomanjkanja prostora za odlaganje odpadkov, pridobimo organsko gnojilo. S tehničnega in znanstvenega vidika je kompostiranje izredno kompleksen proces, ki pa se ga vseeno da z malo volje in razumevanja ponotranjiti in vzeti za svojega. Cilj vsakega hmeljarja naj bi bil pridelati odlično organsko gnojilo, ki bo nadomestilo lep delež siceršnje potrebe po nabavi gnojil. Kompostiranje hmeljevine je aerobni proces, za katerega se potrebuje kisik za stabilizacijo organskih odpadkov, optimalna vlažnost in poroznost. Temperatura, kisik in vlaga so pogosto izbrani kot kontrolne spremenljivke v procesu kompostiranja, ker jih je obenem tudi enostavno določiti. september Shema kompostiranja hmeljevine po fazah (A. Karničnik Klančnik) Kot vidimo s sheme, je kompostiranje razdeljeno na več faz. Prva faza: Postavitev kompostnega kupa oz. dostava hmeljevine na mesto kompostiranja. Na izbrano mesto naložimo mešanico razrezane trte in listov. Druga je faza razkroja ali termofilna faza: Ta traja od 1 -3 mesece. V nekaj dneh po postavitvi kompostnega kupa se razvije temperatura do 60°C in takrat se začne razgradnja s pomočjo milijonov mikroorganizmov. Pri tem se hranila, vezana v organski snovi, spreminjajo v mineralne oblike. Ta proces se imenuje mineralizacija. Prostornina kupa se v tem času zelo zmanjša. Da bo biomasa higienizirana, sklepamo na podlagi frekvence mešanja in podatkov o izmerjeni temperaturi: če smo v štirinajstih dneh vsak dan izmerili temperaturo nad 55°C in vmes trikrat premešali ali dvakrat po 3 dni izmerili temperaturo 65°C in vmes enkrat premešali ali smo trikrat po 3 dni zapored izmerili temperaturo nad 60°C in vmes trikrat premešali. V naslednjih tednih, ko temperatura ne dosega več tako visokih temperatur, je pa višja od 45°C, premešamo kup enkrat tedensko. Priporoča se vpisovanje izmerjenih temperatur v tabelo, saj gre za tehnološki postopek, ki mora biti kontrolirano voden in se na podlagi izmerjenih temperatur kompostni kup ustrezno meša in obrača. Mlad hmeljar Luka Rožič je ponosen na svoje organsko gnojilo, ki si ga je pridelal sam. Kompostiral je hmeljevino, prepleteno z biorazgradljivo vrvico, zato je lahko kompost v aprilu brez problema s trosilcem razvozil po njivi (na primer pri pripravi tal za koruzo). (Foto: A. Karničnik Klančnik) Vseskozi je smiselno preverjati ustreznost vlažnosti komposta. Iz globine 50 cm vzamemo eno pest biomase in jo stisnemo v pesti. Primerna važnost je, če po stisku biomase v kepo ne izteče ven nič tekočine ter masa ohrani obliko kepe. Če šelesti, je presuho in je potrebno kup ali obrniti ob dežju ali ga zaliti. (Foto: A. Karničnik Klančnik) Tretja faza, faza zorenja: Temperatura v kupu se počasi znižuje na približno 45-25°C. Delo prevzamejo druge skupine mikroorganizmov ter manjše živali. Izhodne snovi in strukture so se v tem času že večinoma razkrojile. Kup zori do konca aprila oz. do takrat, ko ima sredica kompostnega kupa enako ali manjšo temperaturo kot okolica in ima vonj po zemlji. Merjenje temperature na KG Zupanc. Kot pravi Matej Zupanc, je merjenje temperature v kompostnem kupu enostavno in smiselno. (Foto: A. Karničnik Klančnik) Postavitev kompostnega kupa na KG Jeruzalem Ormož takoj po obiranju oz. najkasneje v dveh dneh po obiranju. Za kompostiranje je primerna uporaba celotne hmeljevine (listi+trte), najmanj z 1 ha, torej z vsaj 15 t hmeljevine. (Foto: A. Karničnik Klančnik) Če je hmeljevina ob svojem nastanku prepletena s plastično vrvico, iz nje pridobljen kompost še ni primeren za gnojenje! Tak kompost moramo pred uporabo presejati in presejane ostanke plastične vrvice oddati zbiralcu ali izvajalcu predelave tovrstnih odpadkov. Če smo uporabili biorazgradljiva vodila v pridelavi hmelja, le-ta pri pravilnem kompostiranju razpadejo na naravne snovi in presejevanje ni potrebno. Prenos znanja v prakso na področju izdelave gnojila poteka v okviru EIP projekta Smernice za ekološko pridelavo hmelja (EKOHMELJ), katerega vodilni partner je IHPS. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani: https://www.ihps.si/hmeljarstvo/eip-ekohmelj/. Zahvaljujemo se vsem hmeljarjem, ki so sprejeli pobudo IHPS za bolj trajnosten način pridelave hmelja in za konstruktivno sodelovanje pri različnih projektih na to tematiko. Vaše sodelovanje je za prenos v prakso na sosednje kmetije neprecenljivo! Pomembno je, da se kompostni kup postavi takoj po obiranju, saj se tako zelo hitro in dobro vzpostavijo razmere v kupu, ki vodijo v higienizacijo biomase - to pomeni, da bodo propadla semena plevelov in morebitni patogeni organizmi, obenem se bo začela razkrajati biorazgradljiva vrvica BioTHOP. Na sliki je prikazano mešanje / obračanje, ki ga je izvajal Bojan Leskošek. (Foto: A. Karničnik Klančnik) Grižljaj, ki nas resnično nahrani. ZADRUZNA —D ZVEZA SLOVENIJE Domačnost. Povezanost. Prihodnost. Zadružna zveza Slovenije povezuje 60 zadrug in več kot 13.500 družinskih kmetij. Kmetje pridelajo na njih množico domačih pridelkov, ki vsak dan bogatijo naše življenje. S skrbjo za domačo pridelavo, našo krajino in več kot 150-letno tradicijo slovenskega zadružništva pomagamo slovenskim kmetom ustvarjati prijaznejšo prihodnost za vse nas. Zima - priložnost za izboljšanje rodovitnosti tal Blaž Dimec in Irena Friškovec, KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Celje Pomembna novost v novem programu skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 je t.i. pogojenost. Gre za nabor obveznih pravil oziroma standardov, ki smo jih do sedaj poznali pod nazivom navzkrižna skladnost. Standard DKOP 6 sestavlja devet standardov. Eden izmed teh je minimalna pokritost tal za preprečevanje golih tal v obdobjih, ki so najbolj občutljiva. Le-ta zahteva, da morajo vsa kmetijska gospodarstva z ornimi površinami in trajnimi nasadi zagotavljati vsaj 80 % pokritost ornih površin in trajnih nasadov (tudi hmeljišč) na KMG med 15. novembrom in 15. februarjem. Standard morajo izvajati vsi vlagatelji subvencij. Posevek v marcu; z analizo tal smo potrdili, da se na površini, ki je bila posejana s prezimnim dosevkom, nitrati niso izpirali. (Foto: B. Dimec) Posevek Wintergrün pred mulčenjem (Foto: B. Dimec) Pokritost pomeni, da ostane na površini strnišče oziroma je površina nepreorana, je na njej zastirka ali zelen pokrov. Slednjo rešitev smo preizkusili v okviru EIP projekta Oblikovanje trajnostnih kmetijskih praks na priobalnih pasovih površinskih voda, in sicer smo v hmeljišču posejali mešanico Wintergrün ponudnika Camena Semen. Posevek je mešanica sedmih vrst rastlin, seme je iz ekološke pridelave, in sicer je v mešanici 30 % ozimne rži, 29 % rži za zeleno krmo, 25 % panonske grašice, 10 % inkarnatke, 4 % tritikale in 2 % oljne repice. Posevek je zrasel do višine 180 cm. Vse rastlinske vrste so se uspešno razvile in napravile gost rastlinski pokrov čez zimo. Pomladi se je mešanica močno razrasla in glede na analize tal preprečila izpiranje nitratov v podtalnico. Mulčenje posevka, ki je zrasel zelo visoko in dal veliko organske mase. (Foto: S. Šlander) Po mulčenju je ostalo ogromno mase za zeleni podor, ki bo zvišal delež organske snovi v tleh. Mešanice, ki so sestavljene iz več vrst, imajo večjo sposobnost akumulacije in zadrževanja nitratov, ki jih niso porabile glavne kulture, zaščitijo tla pred erozijo, izboljšajo kakovost tal in s tem zmanjšajo potrebo po nakupu mineralnih gnoji. Podsevek v različnih razmerah dobro uspeva, saj se v določenem letu razbohoti vrsta, ki ji trenutne razmere najbolj ustrezajo, prav tako pa varuje bujna pokritost tla pred izhlapevanjem vode. Organska snov posevka po mehanski obdelavi (Foto: S. Šlander) Strokovno izvajanje namakanja hmelja -izkušnje Dr. Boštjan Naglič, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Na treh lokacijah v Savinjski dolini smo tri leta spremljali stanje vlažnosti tal v hmeljiščih z dvema sondama, ki sta v smeri vrste hmelja nameščeni na globinah 20 in 40 cm. Z njihovo pomočjo obenem testno izvajamo tudi napoved namakanja, za katerega smo razvili metodo v okviru pilotnega projekta Napoved kapljičnega namakanja v hmeljarstvu. Nova metoda za napoved namakanja se je v izjemno sušni pridelovalni sezoni 2022 izkazala kot zelo uporabno orodje za strokovno pravilno izvajanje namakanja hmelja. Izvajanje namakanja na tej podlagi je vplivalo na zmanjšanje količine vode, ki se je porabila za namakanje. Kmetje namreč običajno namakajo premalo ali preveč, z optimalnim namakanjem pa je poraba vode racionalna, ob čemer pridelek ostane optimalen. Vzpostavljena napoved za kapljično namakanje prispeva tudi k preprečevanju sušnega stresa, saj kmetje v praksi večkrat začnejo namakati prepozno, kar je z napovedjo namakanja preprečeno. V poskusu je bilo z upoštevanjem napovedi namakanja manjše tudi izpiranje hranil iz tal. Takšno izvajanje namakanja je v največji možni meri pozitivno vplivalo na količino in kakovost pridelka in manjše stroške pridelave hmelja (manjša poraba gnojil in vode). Med tem ko smo spremljali vsebnost vode v tleh, smo pridobili odlične informacije o tem, kako se voda, ki je dodana s kapljičnim namakanjem, razporeja po talnem profilu, kjer se nahajajo korenine hmelja. Rezultati so pokazali, da je ključno, da se prične hmelj namakati dovolj zgodaj, ko so tla še precej vlažna. V nasprotnem primeru je namreč skoraj nemogoče doseči, da se tla omočijo do želene globine. Zakaj je torej tako pomembno, da z namakanjem tla omočimo prav do določene globine? Za optimalno količino in kakovost pridelka mora biti koreninski sistem v kritičnih obdobjih rasti vlažen, vendar ne preplavljen. Slovenski raziskovalci so ugotovili, da hmelj črpa 90 % vode na globini do 40 cm. Podobno so ugotovilu tudi tuji raziskovalci. Sloj tal do globine 40 cm (brez upoštevanja grebena) je torej cona najaktivnejšega odvzema vode in hranil oz. najaktivnejši sloj korenin in je zato primeren za ugotavljanje vlažnosti tal za določanje terminov namakanja. Informacije o odvzemu vode skozi korenine so pomembne za planiranje namakanja, da se prilagodi enakomernost aplikacije, razmik med kapljači in pretok kapljačev z obsegom rastlinskega koreninskega sistema in da se zagotovi enotna dostopnost korenin do omočene prostornine tal. Sonde, ki merijo vlažnost tal, morajo torej biti vstavljene v tej coni oz. na globini korenin, iz katere hmelj črpa največ vode. Sonde za merjenje vlažnosti tal, vstavljene v hmeljišču na globini 20 in 40 cm (Foto: B. Naglič) Pravilno upravljani kapljični namakalni sistemi enakomerno omočijo koreninsko cono. Voda, ki teče skozi kapljač, se v tleh pomika vertikalno in horizontalno in omoči določeno prostornino tal. Poznavanje dinamike vode predstavlja predpogoj za načrtovanje namakalnih sistemov, kakor tudi upravljanje (gospodarjenje) z vodo. Poznavanje časovnega razvoja omočene cone okoli kapljača v danem tipu tal pa lahko prispeva k vzpostavitvi ustreznih razdalj med kapljači in trajanje namakanja kot funkcije prostornine tal, kjer so locirane korenine. Tuji raziskovalci navajajo, da oblika omočenega vzorca tal ni odvisna samo od kapilarnih in gravitacijskih sil, teksture tal in hidravličnih lastnosti tal, ampak tudi od horizontalne in vertikalne prepustnosti tal za vodo, prisotnosti neprepustnih slojev v tleh, količine dodane vode, stopnje aplikacije vode ter začetne vsebnosti vode v tleh. Na primer, raziskovalci za peščeno ilovnata tla navajajo, da višja začetna vsebnost vode v tleh poveča širjenje vode iz kapljičnih namakalnih cevi in da so povečanja večja v navpično kot v ležečo smer. Tekstura tal, hidravlične lastnosti tal in začetna vsebnost vode v tleh v veliki meri določajo, kako se voda v tleh pomika, medtem ko imata dodajanje vode v pulzih in sprememba pretoka kapljačev minimalen učinek. To dejstvo potrjuje naše ugotovitve, da je potrebno s kapljičnimi namakalnimi sistemi pričeti z namakanjem, ko so tla še mokra (vlažna), saj le tako lahko dodana voda doseže želeno omočenost tal. Res je sicer, da rastline porabijo vodo tudi, če je obrok namakanja premajhen in globina omočenosti ni optimalna, a učinek namakanja je tako slabši in namakanje veliko manj učinkovito. Slabša je tudi poraba hranil, ker so v globljih plasteh tal sušne razmere in od tam rastlina hranil ne more črpati. Prav tako je težava, če se pri tleh v hmeljišču, ki niso omočena do želene globine, namakanje prekine za dan ali dva, saj potem razmere zelo hitro preidejo v stres zaradi pomanjkanja vode. Za primerjavo -hmelj, ki bi rastel v plitvem loncu, globokem 20 cm (približna višina groba), bi vodo porabil zelo hitro, saj plitvo nasutje zemlje v lončku ne zadrži veliko vode in hmelj bi bilo strogo potrebno namakati vsak dan. Po drugi strani pa bi hmelj, ki bi rastel v loncu, globokem 40 cm, imel veliko ugodnejše razmere za rast, saj več zemlje zadrži veliko več vode. Na žalost se v praksi pri neustreznem izvajanju kapljičnega namakanja oddaljujemo od optimalnega stanja oz. od želene globine omočenih tal. Bolj dolgo kot se namakanje izvaja nepravilno, bolj neoptimalno je stanje vlažnosti v tleh in po določenem času, ko so tla preveč izsušena, jih je s kapljičnim sistemom skoraj nemogoče ponovno namočiti do želene globine. V praksi se dogaja tudi, da se namaka preveč, kar je prav tako slabo, saj se iz talnega profila izpirajo dragocena rastlinska hranila in onesnažujejo podzemno vodo. V obeh primerih govorimo o izvajanju namakanja 'na pamet'. Takšno namakanje je neučinkovito in z njim ne dosegamo optimalnih oziroma želenih učinkov. Pozimi (Foto: M. Žolnir) Varstvo hmelja v letu 2023 Dr. Magda Rak Cizej, Franček Poličnik in dr. Sebastjan Radišek, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Varstvo hmelja pred boleznimi Hmeljeva peronospora - primarna okužba Primarna okužba hmeljeve peronospore je gospodarsko pomembna bolezen hmelja, ki prizadene večino slovenskih sort hmelja. Nekatere so na omenjeno bolezni še posebej občutljive, med njimi so: Savinjski golding, Styrian gold, Bobek, Dana, Styrian Eureka, Styrian Wolf, Styrian Kolibri in Styrian Fox. Ostale sorte so na primarno okužbo srednje občutljive, razen sorta Styrian Eagle, ki ima visoko odpornost na primarno okužbo hmeljeve peronospore. Vsekakor je bilo potrebno v letu 2023 poseči po sredstvih, ki so bila dovoljena za zatiranje primarne okužbe na hmelju. V hmeljiščih je bilo v tem letu zadnjič dovoljeno uporabiti fungicid Fonganil gold (aktivna snov (a.s.) metalaksil-M), katerega so hmeljarji uporabili po rezi hmelja, ko so pričeli rasti poganjki, in do razgrnjenega prvega para listov (BBCH 08-11). Pripravek Profiler (a.s. fosetil-Al in fluopikolid) se uporablja, ko ima hmelj razvit tretji par listov do razvitega petega para listov (BBCH 13-15). Omenjen pripravek bi bilo potrebno uporabiti do konca aprila; ker je rast hmelja zamujala, ga hmeljarji niso uporabljali. V največjem deležu so hmeljarji za zatiranje primarne okužbe hmeljeve peronospore uporabljali pripravek Aliette flash (a.s. fosetil-Al), in sicer v primeru, ko so v nasadu opazili prisotnost kuštravcev na več kot 3 % rastlin. Sredstvo se lahko uporabi v odmerku 1,5 g na rastlino za preprečevanje primarne okužbe z zalivanjem po rezi hmelja, ko poganjki dosežejo višino 2-20 cm (BBCH 11-15). Zaliva se največ enkrat, pri priporočljivi uporabi 2 dcl vode/rastlino. Najvišjo učinkovitost Aliette flash dosežemo s foliarno aplikacijo v 0,25 % konc. po napeljavi poganjkov hmelja na vodila, ko ima hmelj razvitih od 5 do 9 parov listov (BBCH 15-30). Tretira se največ dvakrat, s ponovitvijo škropljenja v razmiku 7-10 dni. Izhodišče porabe vode je za vsak meter višine hmelja 300 do 400 l. V večini primerov so hmeljarji uporabljali Aliette flash po navijanju poganjkov na vodila, in sicer v maju. Hmeljeva peronospora - sekundarna okužba 8. maja smo pričeli s spremljanjem spor hmeljeve peronospore na standardnih lokacijah (Tabor, Breg pri Polzeli, Žalec - IHPS, Vojnik in Radlje ob Dravi). Na vseh opazovanih lokacijah so bile v maju spore hmeljeve peronospore več ali manj prisotne na vseh lokacijah, kar je bila posledica primarne okužbe in velika prisotnost kuštravih poganjkov. Lokacija: RADLJE OB DRAVI avsota 4 zaporednih <ш "I —kritični prag pred in med cvetenjem hmelja v a ■o 5 80 -'3 -e t o e* N 60 - Tt > h O f 40- >55 20 - — nffln_-JU)! — ГТТП_ 8 13 18 23 28 2 7 12 17 22 27 2 7 12 17 22 27 1 6 11 16 21 26 31 5 maj junij julij avgust Lokacija: VOJNIK i i Vsota 4 zaporednih dni 0) 100 90 ^—kritični prag pred in med cvetenjem hmelja -o — 80 43 70 o C. es 60 50 Tf u C C. >55 40 30 20 10 ПТП птп птПтп птп ГПТ1 ЈШћтПтпгПОнКл 13 18 23 28 2 7 12 17 22 27 7 12 17 22 27 1 6 11 16 21 26 31 5 maj junij julij avgust Ulovi spor hmeljeve peronospore v štirih zaporednih dneh na različnih lokacijah v Sloveniji letu 2023 V letu 2023 je bilo veliko padavin, kar je imelo za posledico idealne razmere za razvoj sekundarne okužbe hmeljeve peronospore. Tako smo hmeljarje redno obveščali o nevarnostih okužbe, še posebej velika težava pa je bila, da se je fungicidna obloga pogosto izpirala zaradi pogostih in močnejših padavin. V začetku julija smo izdali opozorilo, da so zaradi vremenskih razmer (pogostih padavin in relativno hladnega vremena, predvsem nizkih nočnih temperatur) idealne razmere za razvoj hmeljeve peronospore. V tistem tednu so se v nasadih množično pojavili primarni kuštravi poganjki, ki poganjajo iz korenike, vidni so bili posamezni okuženi poganjki. Svetovali smo tudi mehansko odstranjevanje okuženih - kuštravih poganjkov ali da z obsipanjem preprečimo nadaljnje širjenje spor in posledično sekundarne okužbe. Kjer so bile okužbe velike, smo uporabo Aliette flash še tretjič. Hmeljeva peronospora je bila še posebej močno prisotna na občutljivih sortah hmelja (Styrian Wolf, Styrian gold, SG, Bobek, Styrian Eureka Styrian Kolibri, Styrian Fox), zato smo za te sorte svetovali uporabo sistemičnega insekticida (Aliette flash) skupaj s kontaktnim fungicidom Folpan 80 WDG, katerega odmerek je bil uporabljen v skladu s fenološkim razvojem hmelja. V takšnih primerih, ko je okužba močna kljub izvedenim aplikacijam, svetujemo kombinacijo (0,25 % konc. - cca. 3 kg/ha) skupaj s kontaktnim pripravkom v odmerku 1,87 kg/ha. Tudi v juliju so bile ugodne razmer za okužbo s hmeljevo peronosporo, zato smo še pred cvetenjem svetovali uporabo kontaktnega fungicida Folpan 80 WDG ali Revus. V zadnjem tednu julija pa na večini spremljanjih lokacijah spore hmeljeve peronospore niso bile prisotne. Tako ni bil presežen prag gospodarske škode, ki v tem času znaša 10 spor v štirih zaporednih dneh. Kljub temu da zaradi suhega vremena in manjše prisotnosti spor v zraku niso bile izpolnjene razmere za sekundarno okužbo s hmeljevo peronosporo, smo priporočali uporabo enega izmed kontaktnih fungicidov. V večini primerov so hmeljarji uporabili pripravke na osnovi bakra: Badge WG (7,14 kg/ha), Cuprablau Z 35 WP (5,0 kg/ha). V ekološki pridelavi je bila poleg bakrovih pripravkov dovoljena uporaba fungicida Polyversum (Pythium oligandrum). V primeru večjih količin padavin (> 30-40 mm padavin) je potrebno ponovno nanesti fungicidno oblogo. V primeru, da je bila na spodnjih listih še vedno opažena prisotnost peg od hmeljeve peronospore, ki so posledica okužbe, smo svetovali uporabo fungicidov na osnovi a.s. azoksistrobin (Mirador 250 SC ali Ortiva ali Zaftra AZT 250 SC). V integrirani pridelavi je bila v letu 2023 omejena uporaba bakrovih pripravkov in sicer na 3,6 kg čistih bakrovih ionov/ha/leto. Začetek avgusta so bile izpolnjene vse razmere za okužbo s hmeljevo peronosporo, posledično je bila nevarnost okužbe s hmeljevo peronosporo zelo velika! Glede na obilne in intenzivne padavine je bila na rastlinah hmelja fungicida obloga izprana. Zato smo hmeljarje opozorili na ponovno uporabo fungicidov ali Revus (1,6 /ha) ali Cuprablau (5,0 kg/ha), namreč karenca za oba pripravka je 14 dni. V primeru, da so bile na storžkih že vidne sledi hmeljeve peronospore, smo svetovali kombinacijo Revus (1,6 l/ha) + Cuprablau (5,0 kg/ha), še posebej v hmeljiščih, ki so bila poplavljena in je stala voda. Pri kasnejših sortah, kot je Celeia, smo svetovali uporabo sistemičnega fungicida Ortiva (1,6 l/ha) ali Zaftra AZT 250 SC (1,6 l/ha), v kolikor je to čas do obiranja še dopuščal, namreč karenca za omenjena pripravka je 28 dni. V času obiranja na večini hmeljarskih kmetij niso imeli posebnih težav oziroma ni bilo prisotnosti hmeljeve peronospore na pridelku hmelja. Hmeljeva pepelovka V juliju in avgustu so bili ves čas izpolnjeni pogoji za hmeljevo pepelovko, še posebej v hmeljiščih, ki so bila poplavljena in se je dlje časa zadrževala voda. Ker na seznamu dovoljenih sredstev nismo imeli nobenega sistemičnega fungicida za zatiranje hmeljeve pepelovke na hmelju, smo hmeljarjem svetovali preventivno uporabo žveplovih pripravkov (Cosan, Kumulus DF, Microthiol SC, Pepelin, Vindex 80 WG) v priporočenih odmerkih ali Vivando (0,66 l/ha). Pri zaključnih škropljenjih smo odsvetovali uporabo žveplenih pripravkov in za varstvo pred pepelovko raje uporabijo pripravka na podlagi kalijev hidrogen karbonata (Karbicure-5 kg/ha in Vitisan- 12 kg/ha) ali Vivando. Vsi žvepleni pripravki, kot tudi pripravka na osnovi kalijev hidrogen karbonata (Karbicure in Vitisan), so imeli dovoljenje tudi v ekološki pridelavi. Siva plesen in pegavosti hmelja Pojav sive plesni je bil v letu 2023 zanemarljiv in omejen le na posamezne okužbe storžkov. Zelo nizek obseg okužb smo zaznali tudi pri spremljanju pojava hmeljeve sive pegavosti (Phoma exigua) in alternarijske pegavosti hmelja (Alternaria alternata), ki sta se pojavili konec avgusta na spodnjih listih in v obliki minimalnih okužb konic krovnih lističev storžkov. V primeru hmeljeve cerkosporne pegavosti (Cercospora cantuariensis), ki je med vsemi pegavostmi najnevarnejša, smo prve okužbe zaznali v prvem tednu septembra na sorti Celeia in Bobek, vendar le v obliki posameznih peg na listju, ki pa do konca obiranja niso bistveno napredovale. Okužb na storžkih nismo zaznali. Verticilijska uvelost hmelja V letu 2023 smo nadaljevali s spremljanjem pojava virulentnega patotipa glive V. nonalfalfae, ki povzroča letalno obliko verticilijske uvelosti hmelja. Pri tem smo preglede izvajali na območjih z visokim tveganjem za nastanek okužb. Skupno smo v letošnjem letu bolezen potrdili v 25 hmeljiščih, ki zajemajo 70,9 ha površin v okviru 18 kmetij. Okužbe so prevladovala na zelo občutljivi sorti Celeia, potrjene pa so bile tudi v na sortah Savinjski golding, Bobek in Aurora. Po obsegu žarišč izstopajo predvsem nasadi sorte Celeia z okužbami iz preteklih let, pri katerih je število okuženih in propadlih rastlin na določenih delih nasadov zajelo več kot 200 rastlin. Večina žarišč prestavljajo že spremljane lokacije okužb iz preteklih let, pri čemur pregledi kažejo na vsakoletno napredovanje bolezni. Tako od 25 okuženih hmeljišč, 5 hmeljišč predstavlja na novo okužene nasade, dva hmeljišča pa predstavljata ponovno posajena nasada na v preteklosti že okužene površine. Problematika te neozdravljive talne bolezni je tako še vedno zelo pereča predvsem na kmetijah, ki se vsakoletno soočajo z okužbami in škodo, ki ob tem nastaja. Sajenje odpornih sort je ena od rešitev, ampak je pogojena predvsem od povpraševanja, ki pa sledi predvsem potrebam pivovarstva in ne problematiki na kmetijah. Ker gre za bolezen, ki je posledica prisotnosti glive V. nonalfalfae v tleh, je poleg sajenja odpornih sort, ključnega pomena dekontaminacija tal s vpeljavo različnih tehnoloških ukrepov, ki vsakoletno prispevajo k zmanjševanju talnega infekcijskega potenciala oz. izboljšanju zdravstvenega stanja tal. Fuzarijska uvelost hmelja V letu 2023 smo ponovno zaznali pojav fuzarijske uvelosti hmelja v nasadih sorte Styrian Wolf. Obseg okužbe lahko v posameznih delih nasadov preseže 10% rastlin. Bolezenska znamenja se lahko pojavijo že v meseca maja v obliki oslabljene rasti ali celo odmiranja. V kasnejši fazi so lahko znamenja podobna verticilijski uvelosti ali pa rastline razvijejo slabši habitus z izrazito manjšimi storžki. Bolezen je posledica obolelosti korenike, kar lahko opazimo kot rjavenje in gnitje notranjega dela trt na skrajnem bazalnem delu in pa kot odmiranje posameznih delov korenike. Dosedanje analize obolelega tkiva so pokazale prisotnost predvsem gliv Fusarium equiseti in F. sambucinum, ki pa jih najdemo v tleh večine kmetijskih površin. Povečano dovzetnost sorte Styrian Wolf na fuzarijsko uvelost, povezujemo tudi z občutljivostjo korenike hmelja te sorte na hmeljevo peronosporo, ki lahko vzpodbudi začetni stadij te bolezni. V bodoče bo tej bolezni potrebno nameniti več pozornosti in razviti ukrepe za njeno preprečevanje. Fuzarijska uvelost hmelja - odmiranje in oslabljen razvoj rastlin (Foto: S. Radišek) Huda viroidna zakrnelost hmelja S pregledi nasadov smo pričeli konec meseca junija, v obdobju ko se na rastlinah pričenjajo pojavljati izrazita bolezenska znamenja. Pri tem smo se v skladu z načrtom pregledov v prvi fazi osredotočili na območja, ki spadajo v kategorijo visokega tveganja. Vseskozi smo se odzivali tudi na opozorila hmeljarjev glede pojava sumljivih rastlin. Skupno smo v letu 2023 izvedli pregled v 42 hmeljiščih (skupna velikost hmeljišč 87,7 ha) na 28 kmetijah in pri tem ciljno pregledali 48,8 ha površin. Okužbo CBCVd smo skupno potrdili v 14 hmeljiščih, ki zajemajo velikost 34,8 ha. Od teh smo okužbo prvič zaznali v primeru 3 hmeljišč, ki pa je bila omejena na posamezne obolele rastline. Okužena hmeljišča se nahajajo v okviru 12 kmetij, na katerih smo v preteklosti že potrdili okužbe. Stopnja okužb je bila v večini nasadov nizka, saj so bila žarišča v fazi posameznih okuženih rastlin. Pri pregledu kmetij, ki so izvedle popolno krčenje vseh nasadov v letu 2019 in ponovno obnovo nasadov, okužb nismo zaznali, kar kaže na uspešnost izvedenih ukrepov. Stanje je tako podobno zadnjim 3 letom, ključno pa je, da nadaljujemo s odkrivanjem žarišč in hitrim ukrepanjem, da preprečimo nastanek večjih žarišč in širjenje na ostale nasade. bil intenziven, saj v povprečju na rastlino priletela manj kot ena krilata uš na dan. V nekaterih hmeljiščih, predvsem tistih, ki mejijo na gozdnate površine, so bile mestoma uši prisotne v večjem številu. Prelet krilatih uši na hmelj je bil končan 21. junija. V večini hmeljišč so bile uši prisotne v manjše številu, vendar ker je v zadnji dekadi hmelj zaključeval vegetativno fazo razvoja, smo svetovali uporabo enega izmed sistemičnih insekticidov Afinto (0,18 kg/ha) ali Teppeki (0,18 kg/ha) ali Movento SC 100 (1,5 l/ha). V večini primerov so hmeljarji uporabili Movento SC 100, ker ima v začetni fazi sočasno delovanje tudi na hmeljevo pršico. J ..." Л1 ■O 2021 o 2022 o 2023 23.25.27.29. 1. 3. 5. 7. 9. 11.13.15.17.19.21.23.25.27.29.31. 2. 4. 6. 8. 10.12.14.16.18.20.22. Pregled obsega potrjenih okužb hmeljišč s CBCVd v obdobju 2007-2023 Varstvo hmelja pred škodljivci Hmeljeva listna uš V sredini februarju smo ugotavljali populacijo jajčec hmeljeve listne uši na zimskem gostitelju - domači češplji in sicer na 10 lokacijah. Jajčeca smo šteli na vzorcu 400 brstov domače češplje za vsako lokacijo posebej. Naravna smrtnost jajčec je bila v povprečju 17,18 %. V povprečju je bilo število živih jajčec 2,0 na 100 brstih, kar je višje kot znaša desetletno povprečje (od leta 2012 do 2022), ki je bilo 0,96 živih jajčec na 100 brstih. V letu 2023 je populacija jajčec hmeljeve listne uši izstopala na lokacijah: Gomilsko, Podlog, Turiška vas, kjer smo našli od 2,75 do 12,25 živih uši na 100 brstov. Pri pregledu jajčec smo na nekaterih lokacijah opazili, da so se iz nekaterih jajčec že izlegle uši. Na podlagi rezultatov štetja zimskih jajčec hmeljeve listne uši na zimskem gostitelju, domači češplji, smo predvideli, da bo prelet uši v letu 2023 z zimskega gostitelja-domače češplje na letnega gostitelja- hmelj, številčen. Prelet krilatih uši z zimskega - primarnega gostitelja (navadne češplje) na poletnega - sekundarnega gostitelja (hmelj) smo spremljali na 10 rastlinah hmelja sorte Savinjski golding na lokaciji Žalec (IHPS). Zaradi daljšega hladnega obdobja v aprilu smo prvo krilato uš na hmelju našli šele 18. maja. Prelet uši ni Prelet krilatih uši na hmelj v letu 2023 (rdeča črta) v primerjavi z letom 2022 (modra črta), letom 2021 (zelena črta) ter letom 2020 (rumena prekinjena črta) Navadna (hmeljeva) pršica S hmeljevo pršico v letu 2023 v slovenskih hmeljiščih, zaradi specifičnih vremenskih razmer, ni bilo posebnih težav, še posebej v hmeljiščih, kjer je bil za zatiranje uši uporabljen sistemični insekticid Movento SC 100, ki ima delno stransko delovanje tudi na pršico. V preostalih hmeljiščih so pridelovalci uporabili akaricid Vertimec PRO, namreč uporaba Kanemite SC (acekvinocil) je še vedno omejena, ker hmelj, ki se izvozi na Kitajsko, ne sme vsebovati a.s. acekvinocil. V letu 2023 pršica ni predstavljala večjih težav in posledično poškodb na storžkih hmelja. Koruzna (prosena)vešča Z namenom ugotavljanja biomomije koruzne vešče, predvsem čas zabubljenja gosenic in izlet metuljev prve generacije, smo v oktobru 2022 na žetvenih ostankih koruze in na koruznih rastlinah nabrali gosenice koruzne vešče, ki so bile v večini v stadiju razvoja L4 in L5. Ustrezno označena koruzna stebla z gosenicami smo dali v insektarij, katerega smo postavili v meteorološki vrt, ki se nahaja v bližini IHPS (zunanje - naravne razmere). V konec aprila (30. 4. 2023) so bile gosenice v stadiju L5, nismo pa še našli nobene bube. Pripravili smo svetlobni vabi za spremljanje metuljev koruzne vešče, in sicer na standardnih lokacijah Žalec in Roje pri Žalcu. S spremljanjem smo pričeli v sredini maja. Prvo koruzno veščo smo na svetlobni vabi našli 22. maja in sicer na Rojah pri Žalcu. Zaradi hladnih noči in pogostega dežja v maju in tudi v začetku junija pojav ni bil intenziven. Prve gosenice koruzne vešče prve generacije smo opazili v drugi dekadi junija (16. junija). Konec junija je bil let metuljev koruzne vešče prve generacije na obeh spremljanjih lokacijah konstanten. Na Rojah pri Žalcu, kjer je bila populacija večja, smo ulovili do 10 metuljev/noč. Na območjih, kjer so imeli težave s koruzno veščo v preteklosti, smo svetovali uporabo enega izmed pripravkov na osnovi Bacillus thuringiensis in sicer Agree WG (1,0 kg/ha) ali Lepinox plus (1,0 kg/ha). Prav tako smo pozivali hmeljarje, ki so vključeni v intervencijo Biotično varstvo rastlin (BVR), da omenjena pripravka za zatiranje koruzne vešče uporabijo v skladu s potrjenim programom za BVR. Pri teh pripravkih je pomembno, da je dobra omočenost rastlin, da pride pripravek ne samo na list temveč do stebla rastlin, kamor se sicer zavrtajo gosenice prve generacije. Poleg tega je potrebno paziti na pH vode, saj imata Agree WG in Lepinox plus dobro delovanje, če je pH vode 6,5. 21 24 27 30 2 5 8 11 14 17 20 23 2 6 29 2 5 8 11 14 17 20 23 26 2 9 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 3 6 9 12 15 18 21 24 27 Let metuljev koruzne vešče na svetlobni vabi v Žalcu (zeleni stolpci) in Rojah pri Žalcu (rdeči stolpci) v letu 2023 v primerjavi z lokacijo Roje pri Žalcu v letu 2022 (sivi stolpci) Let metuljev koruzne vešče druge generacije se je začel 10. julija in je bil zelo intenziven (maksimalni ulov na lokaciji Roje pri Žalcu je bil preko 40 metuljev/noč). V drugi dekadi julija so se pričele pojavljati gosenice druge generacije. Zato smo svetovali uporabo Agree WG (1 kg/ha) ali Lepinox plus (1 kg/ha). Hmeljev bolhač Zaradi izredno hladnega obdobja v aprilu smo okrog 20. aprila zasledili posamične hrošče hmeljevega bolhača. Bolhači se intenzivno prehranjujejo na rastlinah hmelja, ko je temperatura zraka čez dan več dni zapored preko 15oC. Ker je hmelj v aprilu zaradi hladnega vremena slabše priraščal, je bila v začetku maja velika populacija bolhača, še posebej na prvoletnih nasadih, zato smo za prvoletnike svetovali uporabo t.i. biostimulantov - gnojila, ki pospešujejo rast in razvoj rastlin, kot so npr. Algo-Plasmin, Coralite KR+, Fructol ipd., ki delno tudi zavirajo prehranjevanje hmeljevega bolhača na listih hmelja. V primeru, da je je bila populacija hmeljevega bolhača velika, smo svetovali uporabo kontaktnega insekticida Karate Zeon 5 CS (a.s. lambda-cihalotrin). Konec julija smo opazili večjo prisotnost hmeljevega bolhača poletnega pojava. V večini hmeljišč je bil prisoten v manjšem številu, v glavnem smo ga našli na spodnjih panogah in na mladih listih hmelja. Izjema je bilo pri sorti Savinjski golding, ki je v tistem času že imela oblikovane storžke, v katerih je bolhač že povzročal škodo. Če je bila prisotnost bolhača nad pragom gospodarske škode, smo svetovali uporabo Karate 5 CS (a.s. lambda-cihalotrin), kar je bilo smiselno tudi zato, ker je zadel tudi gosenice koruzne vešče. Je pa potrebno opozoriti, da ima a.s. lambda-cihalotrin kratko delovanje v vremenskih razmerah, kakršne so bile konec julija (pogosta neurja z obilnimi nalivi). V večini primerov hmeljarji za zatiranje poletnega pojava hmeljevega bolhača niso uporabljali insekticida, pa kljub temu v času obiranja ni bilo opaziti večjih poškodb na storžkih. Hmeljev in lucernin rilčkar Konec marca in v začetku aprila, v času rezi hmelja, smo ugotavljali prisotnost ličink hmeljevega in lucerninega rilčarja v podzemnih delih stebla oziroma sadikah hmelja. Ugotovili smo, da so bile v večini hmeljišč prisotne ličinke hmeljevega rilčkarja, ki so bile v določenih hmeljiščih množično prisotne. Opazili smo, da se je populacija hmeljevega rilčkarja v letošnjem letu povečala; dejstvo je, da za njegovo zatiranje nimamo na razpolago nobenega pripravka (insekticida). Trenutno ostaja za zmanjševanje populacije hmeljevega rilčarja le dosledno izvajanje fitosanitarnih - higienskih ukrepov, kot so: globlja rez hmelja, pobiranje ostankov rezi, iznos obrezlin iz hmeljišč ter sežig obrezlin hmelja. Pisani (Foto: M. Žolnir) Avtomatske - samooskrbne vabe za spremljanje koruzne vešče Dr. Magda Rak Cizej in Franček Poličnik, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Na IHPS že preko 40 let vsako leto spremljamo let metuljev koruzne vešče s pomočjo klasične svetlobne vabe. Le-te so zelo učinkovite, sicer pa imajo veliko omejitev, ker za svoje delovanje potrebujejo elektriko, poleg tega je k vabi potrebno dnevno prihajati, da se nalije kemikalija in pobere ulove žuželk. Posledično že nekaj let iščemo alternativne vabe, ki bi bile energetsko neodvisne, da bi bil vir energije sonce, ter da bi lahko ulove spremljali preko računalnika. Skratka, strmimo tudi k digitalizaciji sistema. Klasična svetlobna vaba s HBO žarnico, ki privablja odrasle osebke metulja koruzne vešče (levo) in avtomatska svetlobna vaba Trapview CONE-NET skupaj s feromonom za privabljanje samcev koruzne vešče (desno). (Foto: F. Poličnik) S podjetjem EFOS d.o.o. z Razdrtega, ki se ukvarja z izdelavo različnih avtomatiziranih pasti za spremljanja škodljivcev, uspešno sodelujemo že več let. Tudi na temo spremljanja koruzne vešče smo se s tem podjetjem povezali in do danes že razvili določene avtomatske pasti, ki so pokazale potenciale za uspešne ulove. V letu 2023 smo sodelovali pri razvoju dveh novih pasti, Trapview FUNNEL SC in Trapview VERTICAL SC, s katerimi smo v rastni sezoni 2023 spremljali let koruzne vešče na območju Roje pri Žalcu, kjer je znana velika populacija koruzne vešče. Spremljanje je potekalo na dveh lokacijah v bližini hmeljišč in njiv s koruzo v Zgornjih Rojah. Izboljšan mehanizem spremljanja je namesto feromona za privabljanja samčkov koruzne vešče vseboval luč. Potrebno je poudariti, da feromoni niso najbolj učinkoviti za spremljanje koruzne vešče, hkrati pa z njimi ulovimo le samce, zato strmimo k uporabi svetlobnih pasti, s katerimi ulovimo poleg samcev tudi samičke koruzne vešče. Prva past, to je Trapview FUNNEL SC, je še najbolj podobna klasični svetlobni vabi. Past ima dve lučki. Zunanja luč deluje kot privabilna, druga, ki je nameščena pod lepljivo rolo v pasti, pa privabi koruzno veščo v notranjost pasti, kamor se nalepi na lepljiv trak. Lučki svetita izmenično in s tem še dodatno stimulirata metulje, da sledijo svetlobi v notranjost pasti. Druga past, to je Trapview VERTICAL SC, ima nameščeno eno lučko tik ob lepljivi roli, kamor privablja metulje koruzne vešče. Obe pasti sta prav tako kot vse avtomatske pasti do sedaj opremljene s solarnim panelom za polnjenje baterije z električno energijo, mehanizmom, ki ima nameščeno kamero za zajem slike in telekomunikacijski sistem za pošiljanje lokacije pasti in zajetih slik na strežnik. Na obeh vrstah pasti so luči svetile od 22 ure zvečer do 3 ure zjutraj. Novi pasti za spremljanje koruzne vešče; levo: Trapview FUNNEL SC, desno: Trapview VERTICAL SC. (Foto F. Poličnik) Dinamika ulova metuljev koruzne vešče je bila precej podobna klasični svetlobni vabi, vendar je bilo teh številčno precej manj. S spodnjih dveh grafov je razvidno, da sta bili tudi na obeh novih pasteh zaznani dve generaciji koruzne vešče. Prva se je pojavljala ob koncu maja in do sredine junija, potem je sledil let metuljev druge generacije. Ta let je bil številčno višji in tudi daljši od leta prve generacije, saj je trajal od začetka druge dekade julija pa vse do septembra. Na past Trapview VERTICAL SC se je v celotni sezoni ulovilo 39 metuljev, od tega 6 samic in 33 samcev, medtem ko se je na past Trapview FUNNEL SC ulovilo 45 metuljev, od tega 10 samic in 35 samcev. Dinamika ulova koruzne vešče na Trapview VERTICAL SC na Zgornjih Rojah v letu 2023 Dinamika ulova koruzne vešče na Trapview FUNNEL SC na Zgornjih Rojah v letu 2023 Novi pasti sta se izkazali kot učinkoviti za spremljanje leta metuljev koruzne vešče. Kljub temu da na pasteh nismo imeli feromona, ki bi privabljal metulje koruzne vešče, smo metulje do pasti privabili s svetlobnimi telesi. Številčno je bilo teh osebkov precej manj, kot se jih je nalovilo na klasično svetlobno vabo, ker je tudi jakost svetlobe pri avtomatskih pasteh manjša, vendar pa je bila dinamika leta odraslih metuljev zelo podobna kot na klasični svetlobni vabi. S preverjanjem ustreznosti obeh pasteh bomo nadaljevali tudi v letu 2024 in poskušali optimizirati njuno uporabo. Analiza tal, gnojilni nasveti in gnojilni načrti na IHPS Pomembno je, da je vsakega hranila v tleh naših hmeljišč, njiv, sadovnjakov, vinogradov in vrtov ravno prav -ne preveč, ne premalo. Če hranila v tleh niso v ustreznem razmerju, ni optimalnega in zdravega pridelka! Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije poleg osnovne analize (pH, fosfor, kalij) določamo v vzorcih tal tudi vsebnost humusa - organske snovi, magnezija, bora, rastlinam dostopnega dušika, mikroelementov, vam podamo gnojilni nasvet, izdelamo gnojilni načrt ter izvedemo hitre talne in rastlinske teste. Vzorce tal sprejemamo vsak delovni dan med 7:00 in 15:00 uro na Oddelku za rastline, tla in okolje, lahko pa jih pošljete na naslov: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec. Pri nas si lahko izposodite tudi sondo za natančen odvzem vzorca tal in se seznanite s pravilnim načinom vzorčenja. Uporaba plenilskih pršic na hmelju Dr. Magda Rak Cizej, Franček Poličnik in Monika Oset Luskar, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Hmeljeva listna pršica (Tetranychus urticae) je eden od gospodarsko pomembnih škodljivcev hmelja, s katero se v pridelavi hmelja srečujemo vsako leto. Zaradi spremenjenih klimatskih razmer se je njena populacija zelo povečala, posledično se srečujemo tudi s povečanim število generacij letno. Pršica na hmelju povzroča veliko gospodarsko škodo. Če je njen pojav v rastni sezoni zelo zgoden, negativno vpliva na rast in razvoj hmelja, storžki lahko ostanejo zakrneli-nerazviti. Najpogosteje imajo napadeni storžki spremenjeno barvo , ostanejo odprti in posledično iz njih izpada lupulin (alfa-kisline), kar vpliva na nižji pridelek, ki je tudi slabše kvalitete. V hmeljarstvu se soočamo z velikim pomanjkanjem akaricidnih aktivnih snovi, ki bi uspešno zatirale hmeljevo pršico, pri obstoječih pa opažamo odpornost (rezistenco). Zato že nekaj let iščemo alternativne pripravke za obvladovanje pršice v hmeljarstvu, kot so kakšna močila, pripravki na podlagi rastlinskih izvlečkov, ipd. Vse več je dobrih praks z uporabo biotičnih agensov, kot so plenilske pršice, ki sodijo v skupino makrobiotičnih agensov. Uporaba plenilskih pršic za zatiranje hmeljeve pršice na hmelju je ena od biotičnih metod, ki se zaradi uspešnosti zmanjševanja populacije hmeljeve pršice vse bolj uveljavlja. V Sloveniji imamo prisotnih precej domorodnih koristnih organizmov. Za zatiranje hmeljeve pršice sta to plenilski pršici Amblyseius andersoni in Neoseiulus californicus, ki sta tudi tržno dostopni. Neoseiulus californicus je zaradi zmožnosti preživetja tudi ob manjšem pojavu hmeljeve pršice precej bolj prilagojena in učinkovita v primerjavi s plenilsko pršico Amblyseius andersoni, zato bi bilo najbolje uporabljati kombinacijo obeh. V letu 2023 smo v rastlinjaku na IHPS pri matičnih rastlinah hmelja in pri pridelavi certificiranih sadik hmelja v okviru EIP projekta EKOHMELJ uporabljali plenilsko pršico Amblyseius andersoni (ANDERBAGS, proizvajalca Bioplanet). Amblyseius andersoni je plenilec za zatiranje pršic iz družine pršic prelk (Tetranychidae), evropska vrsta, ki je prisotna v različnih habitatih, kjer pa je njena prisotnost običajno zmanjšana zaradi uporabe zaščitnih sredstev. Je polifagni plenilec, ki lahko pleni tudi pršice šiškarice, majhne žuželke in se hrani s cvetnim prahom. Vrsta je primerna za preventivno naselitev. V naravi ta pršica prezimi v diapavzi. Aktivna postane, ko temperature zanesljivo presežejo 8-10°C, aktivna pa ostane tudi pri temperaturah 35-40°C. doseže populacija 30-50 pršic/m2. Pripravek je primeren za uporabo v trajnih nasadih (vinska trta, sadno drevje) in številnih drugih kulturah, kot so paradižnik, jajčevci, bučke in okrasne rastline. Po treh nanosih in sicer v drugi polovici sezone (avgusta in v septembru) smo dobili odlične rezultate. Potrebno je poudariti, da ni šlo zgolj za ozko raziskavo, temveč smo plenilsko pršico uporabljali v vseh plastenjakih in rastlinjakih in tako dobili zelo relevanten podatek. Z uporabo plenilskih pršic bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih, in sicer ne le v rastlinjakih, ampak bomo glede na vzpodbudne rezultate v rastlinjakih z njeno uporabo pričeli tudi na prostem, v hmeljiščih. Nanos plenilske pršice Amblyseius andersoni na matične rastline hmelja in sadike hmelja v rastlinjaku (Foto: M. Oset Luskar) Ko gledamo s srcem (Foto: M. Žolnir) Priporočena količina izpusta je približno 10 ali več plenilcev/m2. Nanos se večkrat ponavlja, dokler se ne Množičen pojav sovk in stenic v letu 2023 -grožnja za pridelavo hmelja? Dr. Magda Rak Cizej in Franček Poličnik, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije V letošnjem letu smo ob rednem spremljanju bolezni in škodljivcev na hmelju opazili tudi množičen pojav metuljev iz družine sovk in stenic. Množičnemu pojavu žuželk teh vrst je v letošnjem letu pripomoglo vreme, ki je bilo zaradi velike količine padavin in visoke relativne zračne vlage več kot ugodno za razvoj sovk in stenic. Poleg koruzne vešče (Ostrinia nubilalis), ki od metuljev na našem območju povzroči največ škode na koruzi in hmelju, se je v letošnjem letu množično pojavila tudi južna plodovrtka (Helicoverpa armigera). Ta vrsta metuljev je prav tako polifag in ob sporadični prerazmnožitvi na nekem območju povzroča škodo na gojenih rastlinah. V letošnjem letu je bilo povečano število gosenic predvsem na fižolu in koruzi. Škoda se kaže na nezrelih plodovih, na katerih nastanejo izvrtine kot izmaličenje (deformacija), na zrelih plodovih pa povzroča površinsko škodo. Poškodba na fižolu od gosenic južne plodovrtke (Foto: M. Rak Cizej) Na hmelju pa smo v času obiranja hmelja na obiralnih strojih opazili invazijo gosenic, ki so v večini primerov pripadale kapusovi sovki (Mamestra brassicae). Ker so se pojavile proti koncu obiranja hmelja, v predvsem v septembru, na hmelju nismo opazili večjih poškodb. Gre za polifagno vrsto, ki napada mnogo gostiteljskih rastlin, med katere sodi tudi hmelj. Glede na opuščanje kontaktnih insekticidov s širokom spektrom delovanja, lahko v bodoče pričakujemo na hmelju vse več težav tudi s to vrsto škodljivcev. Potrebno je poudariti, da so insekticidi, kot so pripravki na podlagi Bacillus thuringiensis, manj učinkoviti za zatiranje gosenic sovk. Poškodbe od gosenic sovk na zrnju fižola (Foto: M. Rak Cizej) Ličinka in odrasel osebek marmorirane smrdljivke na listu hmelja (Foto: M. Rak Cizej) V zadnjem času se na širšem območju Slovenije, tudi na območju Savinjske doline, srečujemo s pojavom stenic, kot so zelena smrdljivka (Nezara viridula), rjava ustnjatka (Coreus marginatus), vse pogosteje pa je prisotna tudi marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys), ki je škodljivka različnih vrst sadja (huške, jabolka), poljščin (soje, koruze), zelenjave (paradižnika, fižola). V letošnjem letu smo jo zelo pogosto opazili na visokem fižolu, npr. Savinjskem sivčku, pri čemer pa nismo opazili poškodb na zrnju fižola. Gre za stenico smrdljivca, ki poleg deformacije plodov pušča neprijeten vonj; pogosto poškodovani plodovi niso primerni za uživanje. Marmorirano smrdljivko smo v času obiranja hmelja zasledili tudi v hmeljiščih, predvsem pa na obiralnih strojih. Zaenkrat nismo ugotovili, da bi na hmelju povzročala kakšne poškodbe. Verjetno gre za gostiteljsko rastlino, ki ji nudi zatočišče - počivališče. Upajmo, da ostane tako, namreč za omenjeno stenico kot tudi ostale stenice obvladovanje s kemičnimi snovi ne daje želenega rezultata, njihovo populacijo le malo zmanjšuje, torej z insekticidi ne zmanjšamo gospodarske škode. Glede na dejstvo, da bomo v hmeljarstvu izgubili insekticide s kontaktnim načinom delovanja, pa bi bila bojazen še tako večja, če bi imeli kakšnega novega škodljivca, kot je npr. marmorirana smrdljivka. Ličinka marmorirane smrdljivke na stroku fižola (Foto: M. Rak Cizej) Alternativno zatiranje plevelov z vročim penastim tokom Silvo Žveplan, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije V zadnjih letih se v urbanem okolju srečujemo s težavami pri obveznem zatiranju plevelnih vrst, še posebej teh, ki so nevarne za zdravje ljudi. Na javnih površinah (športna igrišča, okolica šol, vrtcev, bolnišnic, domov za starejše občane ...) velja prepoved uporabe herbicidov za zatiranje plevelov. Na objektih javne gospodarske infrastrukture (ob cestah in železnicah) je raba herbicidov v zadnjih letih močno omejena. Zato intenzivno iščemo alternativne metode za zatiranje plevelov v urbanem okolju. Te, naravi prijazne metode, so še posebej pomembne na vodovarstvenih območjih, kamor spada tudi velik del Spodnje Savinjske doline. V Savinjski dolini, in še posebej na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, imamo že dolgo tradicijo gojenja zelišč. Pridelovalci se vso rastno dobo zelišč soočajo s pogostimi in neenakomernimi vzniki plevelov. Posledično je potrebno veliko ročnega dela -okopavanja in pletja, da pleveli ne prerastejo gojenih zelišč. V letih 2022 in 2023 smo v praksi preizkusili alternativno metodo zatiranja plevelov z vročim penastim tokom (Foamstream®) v urbanem okolju in pri pridelavi zelišč. Za to potrebujemo napravo Weedingtech, ki je dizelski agregat. Ta vodo v grelniku pod pritiskom segreje na 106°C. Računalniško krmiljenje doda priporočen odmerek aktivne sestavine in mešanico pošlje po cevi do nanašalnega ročaja. Na plano priteče vroča pena, ki jo delavec nanese na plevel. Pena služi kot fiksator vročine na površini plevela, posledično vroča voda učinkuje dlje časa. Zaradi vročine popokajo celične stene v plevelu in začne se proces odmiranja. Prikaz nanašanja vročega penastega toka na IHPS (Foto: S. Žveplan) Plevel po nanosu vročega penastega toka začne odmirati, ker popokajo celične stene; takole izgleda tretiran plevel po sedmih dneh. (Foto: S. Žveplan) letno. Vroči penasti tok lahko sterilizira tudi semena, kar še dodatno zmanjšuje potencial plevela. Z uporabo vročega penastega toka za zatiranje plevelov, mahu in alg na javnih površinah in objektih javne gospodarske infrastrukture ter pri pridelavi zelišč bi lahko v Savinjski dolini postali konkurenčnejši in do okolja še prijaznejši! Z napravo Weedingtech ustvarimo vroči penasti tok Foamstream® (Foto: S. Žveplan) $ & . • < V v^Tr 1 ^ Jy.i. V > • V. - \ f "'l* ^ 1 ~ * ■ J ^ ' ■ L iiy*# 'MCrJ ,fjm C /L * 5 Štirinajst dni po nanosu vročega penastega toka vidimo, da se je plevel popolnoma posušil. (Foto: S. Žveplan) Pena je patentirana in se imenuje Foamstream®. Sestavljena je iz rastlinskih olj (kokosovo, palmovo, ogrščično) in glukoze (iz krompirja, koruze, pšenice) in je biološko popolnoma razgradljiva. Dejansko gre za okolju prijazno metodo zatiranja plevelov, ki je dovoljena tudi v ekološki pridelavi. Naprava se lahko namesti na dostavna vozila (kombi, pick-up, terenska vozila) ali na prikolico. Če primerjamo znane fizikalne metode za zatiranje plevelov, lahko zaključimo, da s plinskim ožiganjem plevelov potrebujemo 14 izvajanj letno, z uporabo pare 12 izvajanj letno, z uporabo vroče vode 6 izvajanj letno in z uporabo vročega penastega toka 3 izvajanja Kontakta: marta.globokar@intercal.si - 041 -708-752 polona.kurez@intercal.si - 051 -267-962 Določanje kemijske sestave terpenov in kanabinoidov ter genetske raznolikosti odbranih fenotipov navadne konoplje Dr. Marjeta Eržen, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Konoplja (Cannabis sativa L.) je ena najstarejših gojenih rastlin na svetu. Je dvodomna enoletna rastlina z zelo širokim spektrom uporabnosti. In prav zaradi tega se raziskave na področju konoplje izjemno hitro odvijajo. V raziskavi v okviru moje doktorske disertacije smo v prvem sklopu preučevali različne fenotipe znotraj treh sort konoplje (Carmagnola selected, Tiborszallasi in selekcija Finole), pri čemer smo opredelili njihov kemijski profil. Določili smo vsebnost kanabinoidov, komponent eteričnega olja, celokupnih polifenolov in antioksidantov. V drugem sklopu pa smo določili populacijsko strukturo odbranih fenotipov ter izvedli študijo povezave fenotipskega profila z genotipom in za vsako fenotipsko lastnost določili najbolj značilne gene, ki opredeljujejo te lastnosti. Raziskovalno delo je potekalo pod mentorstvom izr. prof. dr. Andreje Čerenak na Oddelku za rastline tla in okolje na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Študij je bil financiran s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in je potekal na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ali obstajajo razlike med fenotipi znotraj sort na podlagi komponent eteričnega olja in kanabinoidov? V vseh treh preučevanih sortah so bile najbolj zastopane komponente eteričnega olja mircen, ß-kariofilen, a-pinen in a-humulen, medtem ko sta bila najbolj zastopana kanabinoida CBD in CBD-A. Na podlagi komponent eteričnega olja so se sorte dobro ločile med sabo. Pri primerjavi posameznih fenotipov znotraj sort (fenotip je skupek lastnosti, ki se izrazijo pri nekem organizmu zaradi vpliva genotipskih in okoljskih dejavnikov) pa smo lahko razlikovali le fenotipa, ki smo ju določili pri sorti Carmagnola selected. Tudi na podlagi vsebnosti kanabinoidov so se razlike znotraj sort pokazale le pri omenjeni sorti. Na podlagi teh parametrov sta sorta Tiborszallasi in selekcija Finole bolj uniformni kot pa sorta Carmagnola selected. Zanimive rezultate smo dobili tudi pri izračunu celokupnih vsebnosti kanabinoidov ter razmerja med CBD in THC. Glede na razmerje sta dva fenotipa (eden znotraj sorte Carmagnola selected in drugi znotraj sorte Tiborszallasi) imela skoraj enako razmerje med kanabinoidoma CBD in THC in sicer 1 : 2, ostali fenotipi pa so imeli višjo vsebnost CBD kot THC. Zelo ugodno razmerje je sicer imel eden izmed fenotipov znotraj sorte Carmagnola selected, kjer je bila vsebnost CBD kar 21-krat večja od THC. Grafa prikazujeta razlikovanje fenotipov na podlagi komponent eteričnega olja (zgoraj) in vsebnosti kanabinoidov (spodaj) znotraj sorte Carmagnola selected. Črni kvadrati in rdeče pike predstavljajo fenotipa določena znotraj sorte Carmagnola selected. Z grafa je razvidna razlika med fenotipoma tako pri eteričnih oljih kot pri kanabinoidih. Polifenoli in antioksidativna aktivnost v konoplji Vemo, da imajo tako polifenoli kot antioksidanti pomemben vpliv na zdravje. Najdemo jih v različnih čajih, tinkturah in drugih izdelkih, zato je še toliko bolj pomembno, kakšno topilo uporabljamo za njihovo ekstrakcijo. V naši raziskavi smo primerjali dve različni ekstrakciji, in sicer z etanolom in z vodo. Ugotovili smo, da je pri polifenolih boljši izkoristek prikazala etanolna ekstrakcija. Pri razlikovanju med posameznimi fenotipi smo pri antioksidativni aktivnosti lahko pri obeh ekstrakcijah znotraj sorte ločili le fenotipa selekcije Finola. Pri vsebnosti celokupnih polifenolov pa smo pri etanolnih ekstraktih ločili med sabo vse fenotipe znotraj posameznih sort, medtem ko smo pri vodnih ekstraktih lahko ločili le fenotipa znotraj sorte Tiborszallasi. Raziskava je bila postavljena kot tipalni poskus. Za bolj obširne rezultate bi bile potrebne še nadaljnje analize. učinek na biosintezo lupulina. Za lastnost a-pinen pa smo odkrili taumatinu podoben protein, ki ima lastnost odpornosti na pepelasto plesen in nekatere druge patogene tudi pri hmelju. Ti podatki nam bodo služili pri nadaljnjih analizah povezave genov s fenotipskimi lastnostmi ter povezave med konopljo in hmeljem. Priprava ekstraktov konoplje za analize vsebnosti celokupnih polifenolov in antioksidativne aktivnosti (Foto: M. Eržen) Kako sta pri konoplji povezana fenotip in genotip? S populacijsko analizo genotipskih podatkov različnih fenotipov prej omenjenih sort smo analizirali, ali so razlike med fenotipi, ki so vidne na morfološkem nivoju (vizualno) in na kemijskem nivoju (razlike v rezultatih kemijskih analiz), vidne tudi na genetskem nivoju (na dednem zapisu). Tako smo lahko sorto Tiborszallasi in selekcijo Finole razdelili v dve skupini, sorta Carmagnola selected pa je bila na genetskem nivoju enotna, fenotipi, ki smo jih določili pa so bili po skupinah naključno porazdeljeni. V drugem delu smo združili fenotipske (kanabinoide, komponente eteričnega olja in vizualne lastnosti) in genotipske podatke ter na podlagi le-teh dobili odstopajoče pozicije SNP markerjev za posamezne lastnosti. Na teh pozicijah smo opredelili gene, ki se tam nahajajo, in jih skušali povezati s posameznimi lastnostmi. Za nekatere lastnosti, kot sta THC in CBD-A, smo odkrili transkripcijski faktor WRKY 72, ki ima pri hmelju Graf tipa Manhattan za lastnost CBD-A, ki prikazuje odstopajoče SNP pozicije prikazane nad mejo signifikantnosti označene z rdečimi pikami. Te pozicije so različno razporejene po kromosomih. Za vsako pozicijo je bil določen gen, ki se na tisti poziciji nahaja. Gene, ki se na teh pozicijah nahajajo, je mogoče v nadaljevanju povezati z biosintezno potjo kanabinoida CBD-A. Setev konoplje s poskusno sejalnico (Foto: S. Zagožen) Slez zanimiv za pridelavo na različnih območjih Slovenije Mag. Nataša Ferant in dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Slez ali ajbiš (Althaea officinalis L.) je trajni grm, ki zraste od 70-180 cm. Uporabni deli so listi, cvetovi in korenine. Listi so puhasto dlakavi, deljeni v tri ali pet krp z nazobčanim robom. Beli rahlo rožnati cvetovi rastejo v zalistjih in klasih na koncu vej ter poganjkov. Cveti od julija do septembra. Korenine so mesnate in močno razraščene z glavno in stranskimi koreninami. V notranjosti so smetanaste barve. Slezovi pripravki se že stoletja uporabljajo v ljudski medicini. Že grški zdravnik Hipokrat (460-370 pr. n. št.) je v svojih spisih omenil uporabo sleza, rimski avtor in naravoslovec Plinij starejši (23-79 n. št.) pa je opisal zdravilne lastnosti rastline v svoji enciklopediji »Naturalis Historia«. Uporabna snov sleza je sluz, ki jo rastlina vsebuje. Sluz sama sicer nima zdravilnih učinkov, deluje pa tako, da tvori oblogo na koži in prebavnem traktu. S tem ščiti sluznice notranjih organov pred draženjem in tako pospešuje njihovo celjenje. Pripravki iz rastline se zato uporabljajo predvsem za umirjanje kašlja, pri vnetjih dihalih poti, sluznic prebavil in izločal, prebavnih težavah, kot so razjede, zdravljenju katarjev dihalnih poti, želodčnega in črevesnega katarja, vnetju sečevoda in sečnega mehurja. Zunanje ga uporabljajo za grgranje pri vnetjih ustne votline in grla ter za obkladke. Pomagajo pri celjenju zunanjih ran, na primer ognojkov. Današnje raziskave kažejo, da sluz rastline vsebuje antioksidante. Nekateri uporabljajo vodo s slezom ali olje s slezovo korenino kot naravni balzam za lase. To naj bi pomagalo razčesati lase in jih naredi bolj gladke in obvladljive. Slez pa gojijo tudi v okrasne namene zaradi privlačnih bledo rožnatih cvetov. Je trajnica, ki lahko polepša vrtove. Cveti pozno poleti do zgodnje jeseni. So privlačni za čebele in metulje, zato so dobra izbira, če želite na svoj vrt privabiti opraševalce. Način uporabe Najboljši način uporabe sleza je kot hladni izvleček ali macerat, ki se pripravi tako, da korenine prelijemo s hladno vodo in pustimo stati šest ur na sobni temperaturi. Nato drogo odcedimo. Macerat uživamo hladen ali pa ga segrejemo. Iz sleza lahko pripravimo tudi poparek ali infuz, ki je najbolj pogost način priprave čaja. Drogo (navadno 2 čajni žlički listov in cvetov) prelijemo z 0,5 l vrele vode, posodo pokrijemo in občasno premešamo. Poparek je pripravljen po 510 minutah. Slezov sirup pripravimo iz slezovih korenin, ki jih namočimo v mešanico alkohola in vode. Po 6 urah dodamo še sladkor in segrevamo. Mešanica naj vre 10 minut, da se sirup zgosti. Slezov sirup precedimo in ga shranimo v temne steklenice. Slezovo tinkturo pripravimo tako, da korenine namočimo v 70 % alkohol in jo večkrat na dan pretresemo. Po treh tednih tinkturo precedimo in jo shranimo v temnih stekleničkah, lahko na sobni temperaturi. V solatah se uporabljajo cvetovi, mladi listi, pa tudi semena. Prah običajno vsebuje kombinacijo različnih delov rastline, vendar naj bo delež korenin čim večji. Seveda je potrebno kot vse druge pripravke tudi slezove uporabljati skrbno v skladu z navodili! Marshmallow? Angleško ime rastline je marshmallow, po čemer je dobila ime tudi sladica marshmallow, za katero so proizvajalci prvotno uporabljali sluz korenine tega zelišča. Že stari Egipčani so menda pripravljali sladko poslastico iz sluzi te rastline. Tega so mešali z medom in žiti, da so ustvarili sladkarije, ki so jih uživali faraoni in plemstvo. Vendar pa je bil postopek pridobivanja sluzi iz rastline delovno zelo intenziven in dolgotrajen. Potem so v 19. stoletju francoski slaščičarji spremenili recept tako, da so sluz stepali puhasto v slaščico, ki je bila že bolj podobna marshmallowu, kot ga poznamo danes. Lahko poskusite marshmallow izdelati tudi sami: v prah zdrobljene korenine sleza, ki jih prej malo popražimo, v vodi skupaj s sladkorjem segrevamo tako dolgo, da dobimo sladke in rahle penice. Avtorici prispevka tega še nisva preizkusili :) Sčasoma je sicer slez pri pripravi marshmallowa nadomestila želatina, kar je zelo olajšalo proizvodni proces. So pa v preteklosti tudi pri nas za pecivo uporabljali posušene zmlete korenine, ki so ji pražili in tako pridobivali sladkast prašek. Slez v času bujne rasti v Logarski dolini (Foto: N. Ferant) Gojenje sleza Slez je za gojenje nezahtevna rastlina, vendar za uspešno pridelovanje zahteva globoka in prepustna tla brez kamenja. Ima rad vlago, ne pa stoječe vode. Rastišče naj bo na topli legi. Razmnoževanje je možno s semenom ali z delitvijo korenin. Za spomladansko sajenje tla jeseni preorjemo in spomladi pripravimo za setev ali sajenje tako, da je površina zravnana in drobno grudičasta. Sadike posadimo konec aprila na razdaljo 50x30 cm, kar je 70.000 sadik/ha. Nasad kultiviramo takoj, ko se rastline vrastejo. Na dobro s hranili preskrbljenih tleh gnojimo na osnovi odvzema. Nadzemni del požanjemo dvakrat v sezoni, korenine pa izorjemo oziroma izkopljemo po 4-5 letih. Le-te operemo in očistimo v vodi, narežemo na koščke in jih posušimo. Hranimo jih v kozarcu, da preprečimo dostop vlage. V okviru javne službe v vrtnarstvu smo v zadnjih letih preizkušali, kako se pridelava sleza obnese na različnih lokacijah po Sloveniji, in sicer v Žalcu, Novi Gorici in Logarski dolini. Sadike smo vzgojili na IHPS v rastlinjaku v skladu z ekološkimi smernicami v letu 2018 in jih posadili na vse tri lokacije spomladi 2019 na razdaljo med rastlinami 50 cm. Namakanje je bilo zlasti v prvem letu, da so se rastline lepo ukoreninile, in sicer po potrebi;na lokaciji v Novi Gorici so namakali kapljično, v Žalcu z razpršilci, v Logarski dolini pa niso namakali, so pa tla zastrli z zastirko -slamo, s čimer se je zmanjšalo izhlapevanje vode. Rastline so se dobro vrastle in razrastle. Pepelasta plesen na slezu na lokaciji poskusa v Novi Gorici (Foto: N. Ferant) Bolezni in škodljivci V juliju 2019 smo na vseh treh lokacijah opazili prisotnost uši in pršic, zato smo nasade tretirali s pripravkom NeemAzal, ki je dovoljen v ekološki pridelavi. Stanje se je delno izboljšalo. Pojavile so se tudi fiziološke spremembe - mehurjasti listi, ki jih pripisujemo odzivu rastlin na velike temperaturne spremembe v času rasti. V letu 2020 so se uši pojavile na rastlinah na dveh lokacijah (Nova Gorica in Žalec), zato smo v maju zopet rastline tretirali s pripravkom NeemAzal. Zaradi pojava pepelaste plesni smo na lokaciji Nova Gorica tretirali v maju rastline tudi s pripravkom Wetcitom in še enkrat s pripravkom Serenade. Kljub temu pa so bile rastline delno prizadete, zlasti vrhovi. Na vrhovih nekaterih rastlin sleza na lokaciji Žalec smo ugotovili okužbo z belo gnilobo (Sclerotinia sclerotiorum); vrhovi so spremenili barvo (v svetlo rjavo) in oveneli. Na srečo se bolezen ni tako razširila, da bi povzročila večjo škodo, je pa očitno treba biti pozoren na njeno pojavnost in slez pravočasno tretirati. Zaradi bolezni so bila med posameznimi lokacijami velika nihanja v pridelku. Zelo majhen pridelek smo zaradi obolelosti z belo gnilobo dobili v drugem letu poskusa (2020) v Novi Gorici in v Žalcu, kljub preventivnemu tretiranju proti beli gnilobi v letu 2021 se je le-ta spet pojavila in zopet negativno vplivala na pridelek na obeh lokacijah. Na lokaciji v Logarski dolini pa so rastline preko zime 2020/2021 poškodovale miši. а.гжг m »Уе Bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum) na vrhovih sleza na lokaciji Nova Gorica (Foto: N. Ferant) Vrednotenje pridelka Pridelek smo v letu 2019 in še v dveh naslednjih letih poželi v avgustu ali v septembru, odvisno od leta in lokacije, v letu 2021 pa smo izkopali tudi korenine. Vsakič smo pred spravilom izmerili višino in širino grma ter prešteli število poganjkov. Po žetvi smo stehtali svež pridelek, odvzeli vzorec za določanje vlage in pridelek posušili. Ker ima slez zelo vlaknasta in debela stebla, ki niso uporabna, smo pred sušenjem ločili liste in cvetove od stebel in sušili samo liste in cvetove. Po sušenju smo stehtali suh pridelek, v laboratoriju pa določili vsebnost vlage, količino celokupnega pepela in količino v kislini netopnega pepela. V zadnjem letu pa tudi odstotek sluzi v listih in koreninah ter širino in dolžino glavne korenine. In kakšen je bil pridelek listov sleza in njegova kakovost? Najvišji pridelek listov na rastlino, če pogledamo povprečje vseh treh let, je bil v Novi Gorici (150 g posušenih listov na rastlino), sledil je Žalec (139 g/rastlino), najnižji pa v Logarski dolini (32 g/rastlino). Lokacija Nova Gorica se je nakazala kot najbolj primerna, saj je bil pridelek posušenih listov na primer v prvem letu 351 g posušenih listov na rastlino, kot primerna se je nakazala tudi lokacija v Žalcu, vendar obe ob postavki, da se nasad skrbno varuje pred boleznimi in škodljivci, ki so se nakazali kot zelo pomemben dejavnik pri pridelavi tega zelišča. V Logarski dolini prisotnosti bele gnilobe nismo zasledili, vendar pa je bil pridelek na tej lokaciji kljub temu majhen, povprečno (32 g/rastlino). V letu 2021 so rastline pozimi poškodovale miši, tako da je bil v tem letu še manjši (le 18 g/ rastlino). Ta višinska lokacija se za pridelavo sleza ni pokazala kot smiselna. Ivica Zapušek Skubic, dolgoletna strokovna sodelavka na področju zelišč, med izvajanjem pranja in čiščenja korenin sleza (Foto: N. Ferant) Odstotek polisaharidov (sluzi) je bil najvišji v Novi Gorici (0,42 %), nižji v Logarski dolini (0,38 %) in najnižji v Žalcu (0,15 %). Količina celokupnega pepela in v kislini netopnega pepela v listih je presegla maksimalno dovoljeno po Ph. Eur. 5.0 (Evropska farmakopeja;dovoljeno maksimalno: 18,0% oz. 2,0%) v Žalcu in Novi Gorici, kar pripisujemo obolelosti z belo gnilobo. Pridelek korenin Pridelek korenin smo ovrednotili v letu 2021; najvišji je bil v Žalcu (259 kg/100 m2), nižji v Novi Gorici (208 kg/100 m2) in najnižji v Logarski dolini (6,7 kg/100 m2). Rezultati kemijskih analiz korenin sleza v letu 2021 so pokazali, da je bil odstotek vlage v mejah predpisov Ph. Eur (pod 12,0 %), odstotek celokupnega pepela pa nad dovoljeno količino (8,0 %) v Žalcu (8,5 %) in v Logarski dolini (8,3 %). Odstotek polisaharidov (sluzi) je bil najvišji v Novi Gorici (0,16 %), nižji v Žalcu (0,06 %) in najnižji v Logarski dolini (0,03 %). Oprane korenine sleza pred tehtanjem (Foto: N. Ferant) Podjetje Gajšek - z vami že več kot 40 let Podjetje Gajšek je s svojo več kot 40 letno tradicijo poznano predvsem po proizvodnji in montaži kvalitetnih rastlinjakov in steklenjakov, v zadnjih letih pa so na trgu prisotni tudi z ostalimi objekti iz kovinske konstrukcije, kot so skladiščno - proizvodne hale, skladiščni šotori, športne hale ter pokrita parkirišča. Montažni objekti iz kovinskih konstrukcij so namreč dandanes še kako priljubljeni, saj omogočajo preprosto razširitev ali prilagoditev objekta glede na spremenjene potrebe investitorja, poleg tega pa so primerna za različne namene. V podjetju Gajšek strankam nudijo ugodne rešitve na ključ, vse od projektiranja do izvedbe, s čimer prihranite čas in denar. Najprej bodo njihovi izkušeni projektanti, glede na vaše želje, našli najustreznejšo rešitev za vaš prostor, pridobili vsa potrebna dovoljenja, nato pa bodo njihovi izvajalci objekt tudi strokovno izvedli. Na podlagi dolgoletnih izkušenj in referenc jim zaupa vedno več podjetij, ki jim je pomemben celovit pristop h gradnji. Med ta podjetja sodi tudi Nacionalni inštitut za Biologijo, Kostroj Strojegradnja, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Roletarstvo Bayer, Adria Mobil, Stadler Krško, Trik kamenine, Transport Pušnik, Vrtnarstvo Podergajs, Vrtnarstvo Napret in drugi. Zato ne čakajte in jih čimprej kontaktirajte ter zaupajte svoj objekt profesionalni ekipi arhitektov in inženirjev ter preizkušenim proizvodno - monterskim ekipam. Pozdravljeni, otroci! Letos so se oglasili na moji kmetiji, na kateri pridelujemo tudi hmelj, otroci iz Savinjske doline. S seboj so prinesli svoje umetnine, ki so jih ustvarjali pri likovni vzgoji na temo življenja na podeželju. Zapletli smo se v prijeten pogovor in ugotovili, da so kmetije različne. Kmetje lahko na svojih kmetijah obdelujejo polja in sejejo poljščine, redijo živali, imajo sadno drevje in vinsko trto in še marsikaj. Glede na to jih imenujemo poljedelci, živinorejci, sadjarji. i« Jaz pa sem hmeljar, ker pridelujem hmelj. • • Vabim vas, da mi drugo leto novembra pošljete svoje risbice tudi vsi otroci, ki živite na hmeljarskih kmetijah, da mi predstavite, kaj vse počnete. Do takrat vas pozdravljam in se vam zahvaljujem za prijetno druženje in vaše umetnine, nad katerimi sem navdušen! Vaš Hmeljko Г i Jk t ч i.* ~ f £ ■ ■* 1Ш U> MF' «•»-at 1 Jeseni se z njiv poberejo pridelki, kot so krompir, zelje, koruza, buče ... Delo na kmetiji kmetom olajšajo stroji. Ožbolt Bosnar, 6 let: »Tudi jaz rad pomagam na kmetiji pri babici in dedku«. t« Živinorejci vzrejajo različne vrste domačih živali: kokoši, ovce, krave, koze, konje . Svit Flis, 6 let: »Prikolica je pooolna gnoja.« Na kmetijah je po navadi kozolec, ki služi za spravilo sena in tudi strojev. Neli Klančnik, 8 let: »Na naši kmetiji rastejo buče, iz katerih z mamico radi skuhava bučno juho.« Nuša Debenjak, 7 let: »Moja kokoška Mici mi vsak dan znese vsaj eno jajce.« • • ^ UGANKI (vir: internet) Ob lepem vremenu ves dan sije z neba, po nosku zjutraj rad te požgečka. in v jok spravi celo neustrašnega strica. Pa ni ne nesreča, niti krivica, ampak sloveča kuharska kraijica. Kotiček škrata Hmeljka ureja Ana Karničnik Klančnik (ana.karnicnik@ihps.si) Slika škrata Hmeljka: Valentina Schmitzer »Ko se hmelj obesi, se poletje prevesi.« Ko se poletje prevesi, hmeljarji pričnemo s sezono obiranja zelenega zlata. Nekdaj smo za delo potrebovali mnogo pridnih rok trgačev. Štangarji so obiralkam pripravili hmeljevke s hmeljem, te pa so urno polnile košare in hmeljske škafe. Več škafov je bilo, več balet in več denarja so prejele. Danes je glas prijetnih pevskih melodij v hmeljiščih zamenjalo brnenje traktorjev in obiralnih strojev, ki opravljajo delo hitreje in bolj učinkovito, kljub temu pa ostaja sezona obiranja hmelja živahen del identitete naših hmeljarskih regij.