Junij 1963 RODNA GRUDA JUNIJ I 9 ó 3 10. LETO ŠT. 6 l>llA(¡n KRALJ Ih. K. 4. julija piknik na Otočcu Vesela Slovenija Tujski promet prihaja V Eelu krajino IM.hZC] Kj\ClC Zaklad SimunÉeve .4 n ne Lo na rreloki DRAGO KRALJ V. S. ieoK i-heskrn Trije Jzhchdl na Cerkniško Jezero Slavna prehnltl n;iL med umirajočimi zidovi EtKOrje ni VOÍ Kahna rudarsko mesio 1. V, LUL’ MUÑASE GlEant OKI ro domači dcídl Z ¡va kr a (J i pl U malika dejavnost v JiiBOilavJJl Vida Tom£IČ — predsednik komisije OZN za socialna vprtiiTiJa tCn I liLZ-ri L eu piski Ciahrljel Stupica VIDE PETKOVŠEK Kavi pevci, nova tnOMLJC M- R. IJOCtOMIR. MAGAJNA Ploskanje Parižanov mladi Jugoslovanki Račko slikar ALBIN ZADRTO Prvi maj mójela učitelja Joicta Pred dvíinjítimi leí i Si) so zlimi i in pfvic skupaj zapeli. Po nageljnih, rožmarinu in rožen kravl n jc zadišalo. Bela r? lezita te je v trenutku povedla pod dekliška okno. Zašilili el a je vaška lipa. Oglušila se je fantovska pesem, In glej ga Ribničana Urbana, kar nenadoma st: je v/cl od nekod n svojo krošnjo, hudomušen in nasmejan. Ne, u> ni film, ne knjiga podob dragih spominov na domtičo deželo. Fo je pesom Slovenskega oktetu, miših fantov — jane /ai ir Gašperja, Morija in boža, 'loneta, Andreja. Marja-mr in Dragiie. Pred dvanajstimi leti so se zbrali z namenom. da našo domača pesem ponesejo v svet meti naše ljudi. Moteli so najprej v Ameriko. Ta ž.elja se jim takrat. ni uresničila. Obiskali so Slovence t Trstu. Peli so |jo vsej Jugoslaviji. Prvi uspehi, triumfi naše pesmi in pevcev so Okielu odprli vrata \ svet. Peli so v Avstriji, Italiji, Švici, Francij i, Nemčiji, Holandiji, Angliji, Danski, Norveški, Čc-lioslora&ki, Kitajski, Sovjetski zvezi,,, Pojoči ambasadorji Jugoslavije — til tzdcvek jim je dal svet — letošnjo jesen obiščejo Ameriko, Peli bodo Američanom, peli borlo našim ljudem v slovenskih narodnih domovih. Tisti, ki sto letos med nami, pa se boste s Slovenskim oktetom srečali že 4, julija na pikniku na Otočcu. SLIKA NA NASLOVNI Srn-ANl I RAJKO HANFL ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V LJUBLJANI Na5i ljam* po svetu Vprsianja Ln odgovori n Sojo nam V csoriiklh Prdih Rodno gryd poudarjamo, tla na vsa pisma ne moremo odgovarjati, ker bi io ierjalo ogromno časa in st roško v za poštnino. ■ Prosimo, da to razumete in u poste 'ate! Pokažite in priporočite našo revijo svojim znancem, prijateljem in sosedom! Pošljite liani njihove naslove, mi pa jim bomo poslali naso revijo na vpogled. Naročite fiijuprej Sil ,0 VENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR *964 n r ž;i i/ii n /.¡i In/, lia Slave ni ji: Inozemski oddelek IZVAŽA V VSE DRŽAVE kuj ifcrc A rirtSOJ! ISp (miikvûine knjige A muzikali j e gTEimuftninki: pltlÈéc ter vse publikacije jugosldvan.sklli založb 7.II infnrimtriji'. kutulogc prt mirrir.ilu ne abrucujte Hä Itasloo: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE IMPORT - EXPOlri LJUBLJANA, Titovu 25 4. julija piknik na Otočcu Poročali smo že, da bo piknik ameriških rojakov k julija letos spot na Oiočcu. Datum 4- julij je prav gotovo v beležnicah rojakov, ki nas bodo letos obiskali,, krepko podčrtan, saj je postal vsakoletni piknik 4. julija ena ¡zmed najbolj priljubljenih prireditev ameriških rojakov. V številnih pismih beremo, da so se mnogi že pred odhodom na obisk domovine z znanci in prijal olji dogovorili za to prijetno in vesele srečanje. Tudi rojaki, ki so se že pred leti za stalno vrnili, vselej radi pridejo na piknik, da sc pogovore in pnveselc s prijatelji iz časov in krojev, kjer so nekoč sami živeli in delali. Dolenjska turistična zveza je skupaj s predstavniki Slo v e ns k e izseljenske matice pripravila za letošnji piknik prav prijeten in. bogat program. Vsega bo dovolj — za srce, za oči in seveda tudi za želodec. Lepo vreme je pa tudi naročeno, da se ne bo treba stiskati v grajskih sobanah kakor lani. Piknik ho na prostem, im prostranem travniku in v gozdiču ob zcLciil Krki poleg gradu Otočec. Coste bo zabavala novomeška godba na pihala, lepe domače pesmi jim bo pel novomeški moški zbor 'Dušan Jerebi, folklorna skupina iz Adlesičev v pristnih belo- kranjski b narod nili nošah, ki j c bila Jani sprejeta s tolikšnim navdušenjem, bo najbrž tudi nastopi la in ti a prostem lali ko pokazala vso, kur zmore in zna. Dalje vam bodo zapeli fantje našega svetovno znanega Slovenskega oktetu, ki pojde jeseni gostovat v Ameriko. Za zidano voljo ho pa skrbel tudi zabavni ansambel Borisa Franko iz Ljubljane, ki luko zaigrajo in zapoje, k ruvji bule h Bobanja ali pa obrazi plesalcev v kakem ijub- k, it ar a in peseta popevka pa n prosee no mlndti urce. kaj ie hočete več? Foto: Aodrrj A^nit lj ans kem bEirn, Naj bo zabava kakršnakoli, navada je taka, da na nobeni gasilski veselici ne pozabijo na tivist in sambo, ter tudi da v nobenem, še taka modernem barv, ne pozabijo im valček in polko. Če bi vzeli v roke koledar in prečrtali na njem vsak dan, ko je bila v kakem letu kje v Sloveniji kaka veselica, kaka zabavna prireditev ali kaj podobnega, bi morali prečrtati prav vse dneve v koledarju... Če bi hoteli imiteli vse slovenske vesele in zabavne prireditve, bi nam to gotovo ne uspelo. Ko bi dejali; io je t>se, bi se po premisleku vedno našla še katera prireditev; pomembna in vesela kakor prejšnje. Med stare slovenske zabave štejemo prav gotovo vaške veselice, med katerimi so gasilske bile nekoč še najbolj v modi, lies da danes taki N veselili prireditev ne prirejajo lc gasilci, temveč se marsikdo, vendar pa bo si zelo podobne: godci godejo od zgodnjega popoldneva do trde noči. dobra kapljica se loči in pečenke ter klobas nikakor ne sme zmanjkati. Res da sc včasih fantje spro zaradi brhkih deklet, toda to spada k veselici. Vedno se n*t kraju samem najti c prav toliko treznih glav, kolikor jih trči vkup razgretih in stvar se uredi. Nekatere teh vaških zabav so si v zadnjih lelili pridobile še poseben sloves. Najbolj znamenita med temi veselicami je »kravji bale v Bohinju. Ta je jeseni, ko sc planšarji v racajo b planin. Ples, jedača iri pijača, nastopi folklornih skupin in pevskih zborov, ocenjevan je Sivino in nagrajevanje planšarjev in phinšaric — io je le del pisanega sporeda, ki tisti dan zdravi v$e živo v [ kancu pod strmimi stenami Prsivcn ir Vogla, Podobna laka prireditev je na Jezerskem, imenuje j>a se »ovčji bal«. Cesia, ki se vije iz Kranju proti prelazu, je ilsl.i dan polna avtomobilov in avtobusov, vsi bi rudi bili zraven. Tudi »flosarji« v Sn vi ji jaki dolini imajo svoj dan, .ko v nekdanje flosarske postojanke privabi jo na ples domala vso Slovenijo, Irt rokovnjači! l ak ral je zabavno v Lukovici pod 'I roj urnimi. Zberejo sc zastopniki rokovnjaškega rodu, namišljeni potomci tistih, ki so nekdaj bivakirali na (.Inn bistriške doline nad Kamnikom in po katerih se tamkajšnje jame še danes imenujejo rokovnjaške. Priklatijo se v Lukovico in prirodo veliko veselico. Na Koroškem je šc vodno v modi »s t e h v a n j e* in kakor prebivalci koroško strani prihitijo na Jezersko na »Ovčji bale, tako prebivalci kranjske strnili množično odhajajo na »5 teh vanje«. Sem spada se polhova pojedina na Grosupljem. To je veselica posebne vrsto- Res da je plesa, pijafe iti jedoče vodno dovolj, tod« polhov je včasih kar bolj malo, Jc pač vse odvisno od tega, kako lovcem na polhe uspe premotiti hudiča, ki po tamkajšnjih huntah polhe pase (to je ugotovil in upodobil že Valvasor!). Pozno v noč rajajo na Grosupljem in med veseljaki je vedno več Ljubljančanov kakor pa domačinov. Kolike je zabav in veselic v pustnih dneh, zn Novo letu, pred Prvim majem in še ob drugih praznikih . . , Med vsemi pa le nekaj besed o nekaterih: Pustovanja so najbolj hrupna in »starinska« v Ptuju in v Cerknem. V Ptuju kurenti strašijo po mestu in po bližnji ior daljni okolici, v Cerknem pa st: predmet splošne pozornosti »l a u far ji« z lesenimi maskami- Borovo g o 5 t ti v a n j e v Prekmurju siter ni pustna prireditev, temveč ostanek starega narodnega običaja- Vendar pa so to slovesni dnevi za vasi, kjer je to ali ono leto borovo slavje. Vsa vas se zbore, vsa vas speče kolače in pri- Tudí füA'írtr ypogrebU spadajo k nene ti Sloveniji. To SO ljubljanski maturanti, ki tako, kakor kaze stika. simbotiihfl pokopavajo iolo in »cueke«. 7,a resnimi obrazi se skrivata srneh in Židana volja, ki se spravila po kamnanem sprevodu na maturantskem JílíBÍ Fotoi D tujin Kdor najbolje udari, temu pripade slana in nagrada-Posnetek z la nekega sitelwanja* aa Koroškem FalO; Dl'IIÍ'U pravi vino in »palenko« (žgnnjico). vsa vas pride plesat in prebivalci sosednjih vasi obvezno pomagajo »pobirat stopinje* ua plesišču in zmanjševat zaloge vsega dobrega, kar so domačini pripravili. Tu so še številne trgatve in pa belokranjsko j uij rvan j e, ki ga proslavljajo že tudi v drugih krajih (letos udi primer im Bizeljskem!). In Ljubljana P V Ljubljani je v enem lotu im sporedu več plesnih in zabavnih prireditev, kolikor ju dni v lotu. Ne bi naštevali vseh tistih predpustnih plesov, ki jih prirejajo slaščičarji, inženirji, časnikarji, zdravniki in kdo ve kdo še, temveč pojdimo kar v ljubljansko podzemlje-in »nadzemlje«, Podzemlje je bar Slon . nud-zpiTiljc pa bar ?Nebotičnike. Tosía kraja, seveda polog nočnih lokalov v »Riu« in na »Bellevuec, kjer se zbirajo najbolj trdovratni veseljaki: listi, ki jim je vsaka veselica prekratka in vsak ples idr uvod v ples. Nočne lokale imajo seveda tudi v drugih krajih, tako v Kopru, Piranu, Portorožu, Mariboru, rm Bledu itd- Brez skrbi povsod je poskrbljeno, da ni treba tli prezgodaj spal! Med svojevrstne vesele priredil ve spadajo Sr h ruco vanja in maturantski sprevodi. Poleg pokopavanju pusta in no volčini h zabavnih sprevodov, ko so številne ljubljanske ulice spremenjene v veseliščne prostore, pa so tu še javni sprevodi maturantov, ki zadnji (hm svojega srednješolskega šolanja hrupno iu nedisciplinirano prehodijo ise mesto, dudi «ture bajte t, raznih fakultet vodijo stoj e novinec-brgee po Jted pustovanjem se boste v Ptuju teihi ¡trebili jtW plesalci in tistimi, ki jim pomagajo plesali Klitij: Z. jirniifl Takole je pa rta fkrtatjem ijsfuc d Bohinju Foto; Z. D •.■jii?n cestnih in jih razkazujejo meščanom. Sumu bru-covanja sedaj niso vrč v zaprtem študentskem kropu, temveč so vedno povabljeni prav vsi ljubljanski meščani. Ker pn so visoke šole tildi v Mariboru, tudi štajerska metropola ni prikrajšana za brucovanja, Prirejajo jih tudi študentje iz posameznih krajev: v Novem mesi d, Brežicah, Kopru iu spl ob povsod... Kar tiče vse lo, Slovenci res nikoli nismo v zadregi, Juiko nuj imenujemo veselico iu ob kakšni priložnosti naj jo priredimo. Pa naj bosta razlog n!i ime iz sedem trt izvita, našli ju bomo in priredili veselje, pa bodo polili koza rti ne le pijače, temveč tudi norčij. Ce naj po vsem. lem odgovorimo na vprašanje: [e Slovenija vesela dežela? uc bomo odgovarjali, temveč samo povabili: s PRIDITE. PA BOSTE VIDELI it Kljub temu. da so ruši ljudje dobri delavci in da veliko delajo, pa boste prej slišali, du je kdo utrujen od veselic, kakor pa od dela. Je že pač tako,,. To so pa rgnirimziiiinkit rokovnjači iz Lukovice ["’ulfr: Z DtliiRu Tujski promet prihaja v Belo krajino d. k. Br'hi krajina je bi hi in je še nekaj posebnega. CM Slovenije je lotijo hribi, orl Hrvaške velika reka, Samosvoja jo po s-vojih običajih, po svoji zgodovini, samosvoja po svoji revščini in težkem življenja kmetovalca, ki je moral bolj pogosto kakor drugje v Sloveniji zapuščati domače ognjišče in Otilia jati po svetu. Zdaj se je v Beli krajini marsikaj spremenilo. Čeprav je pokrajina doživela v olik razvoj, pa jo 5c vodno potrebno ograditi in a roditi šc marsikaj takega, kar je v drugih krajih Slovenijo žo urejeno in zgrajeno. Med tem je tudi tujski promet, ki jo drugod v Sloveniji (predvsem uu Gorenjskem, ob morju in tudi ponekod na Štajerskem) že tako razvit, da je pomemben vir dohodkov tako za posameznike, kakor tudi za vso skupnost. Ovire, ki so branile tujskemu prometu, tla bi se v Beli krajini razmahni], pa niso bilo gore in reka Kolpa, temveč coste. Slabo cesto so v današnjem času, ko tudi Slovenijo zajema val motorizacijo, pomembna ovira za razvoj tujskega prometa. Naj bodo kraji «e tako lepi in privlačni, ČC ni dobre cesto, bo tja prišla Iti mulo 1 j itd L Seti a j gradijo in modernizirajo costo, ki pelje iz Novega mesta do Metlike, Dol to .cesto, do prevala na Gorjancih, so zgrudili že prejšnja Id a, Sedaj pa sc je gradbišče preselilo k Ju gorju, Suhorju in sami Metliki, Sc lotos ho tu oefttu asfaltiran« in vožnja po njej bo h it rti m udobilo-S to cesto sc bosta Metlika in vsa Bela krajina približali avtomobilski cesti in vsej Sloveniji. Naslednje leto bodo cesto podaljšali do Črnomlja in morda colo do Vinice. S tem bodo Belo krajino odprli velikemu tujskemu prometu, kor je V'inica le 3 km proč od že zgrajene avtomobilske ceste, kt povezuje Magreb in jadransko pristanišče Reko. Taka bodo lahko popotniki iz Slo veni je potovali na morje ne le preko Postojne, temveč tudi preko Bele krajine, pa tudi pot do Plitvic bo krajša preko Metlike in Karlovca, kakor pa skozi Zagreb, ker bo v nekaj Idili (a eesina zveza postala stvarnost, se je Bela krajina začela tudi drugače pripravljati za sprejem tujcev. Hotelov in sodobni h gostilu je v Lob krajih malo. Kili ni večji hotel je v Črnomlju, imenuje se »Lahinja« in jc zelo lep in moderen, Hotel gradijo tudi v Metliki En 3jo prav kmalu zgrajen. Najbolj prikupen pa j c mod vse in i majhen ni ote I v Vinici, V tem le-|icm kraju ob Kolpi, kjer imajo tudi Župančičev muzej, so pred dvema letoma pod vasjo zgradili majhen motel in zraven šc bife. Na trati ob reki je tudi lep prostor ca taborjenje, rili reki pa je urejeno kopališče. Motel v Vinici je imel do sedaj že veliko gostov; tja so prihajali avtomobilisti, ki so s poti med Zagrebom in Roko »skočili« malce vstran, bodisi d« bi Sc okopali v reki ali pa da bi prenočili, če jih je tema zalotila na potovanju. Ko bo cesta povezala bregove Kolpe z vso Slovenijo, bo ta kraj zelo priljubljen. Malokateri kraji Slovenije so tako lepi in tako privlačni, posebnost pa je kopanje v Kolpi, kor je reka poleti nenavadno topla. Tako bo v kratkem (udi tujski promet pomagal Beli krajini iti njenim Ijndem do novih virov dohodkov. KnEa: n. Umij Zidanice nad Sem j! Jem Zuklad Šim unče ve Angele na Prdoki Preloka jr ena inaj lepših vosi na Belokranjskem, Razteza se na vzpetini nad Kolpo, obdana z njivami, senokosi in vinogradi. Nad vasjo je hrib Kriinjek, s k n te roga ju očarljiv razgled, Orl zahoda nas pozdravljajo z večnim snegom in ledom pokrile gordijske gore, nn jugovzhodni strani pa nam utone pogled v zamegljeni Bosni, od koder so pred nekaj sto leji priliru-mevale turske roparske tolpe, ki so prizadele Beli krajmi neizmerno gorja. Kot bel trak Se vije pod nami stara francoska cesta, ki se je v zadnjih lelilí modernizirala v avto cesto med Reko in Karlovcem, Od v j niške strani je nn Freloki prva hiša št. 1 Frankoviieva. Tu živi zdaj že nekaj let kanadski povratnik Jože Starešinič, Njegov sin Stane Starešinič je dobro znan dramski igralec slovenskega gledališča v Trsi n. Malo dalje po- cesti na desni stoji Ua Ovinku lična hišica, ki iitiu na oknih polito rož. [ o je domačija naše Angele, po domače So-štarjeve Angele, ker je bil njen oče čevljar, Sicer so po reče pri hiši pri Šimunčevih, ker je bil pokojni oče doma iz Sini g oec V, Angeli je zgodaj umrla mali in ker sta bili obe sestri že poročeni, je ostala kol gospodinja v hiši. Njeno življenje ni bilo lahko. Belokranjska dekleta in žene so imele svoj čas mnogo več dela kakor ga imajo zdaj. Poleg kmetovanja in gospodinja Iva so morale skrbeti še za obleko družini. Sejale so lan in konopljo, oskrbovalo njuno rast in slednjič oboje predelovale V prejo, iz katere so spretno tkale platno za domače potrebe. I tidi z volno so se kar namučile, preden je bila vsa spredena iii jo je korovski Huber ali Jonko iz Svotlogu potokn predelal v trpežno belo s uk no, Pecivu, pisanice, vezenine iri tkanino — čudoviti slamnati lestenci [iojslri) — vse tu so bili nekoč izdelki .spretnih rok belokranjskih zena. Naša Angela jo še danes živ primer vsega tistega lepega, ki je dalo zunanji pečat Boli krajini. Oriu sna vso. -Soje lun in konopljo, prede, tke, veze, izdeluje pravljične lestenec iz drobnih pestro barvnih slamnatih bilk in piše priložnostne pesnit. Posebno znane so njene lepe pisanice. Pridejo sosedje, znanci in tudi neznanci iz drugih vasi: »Angela, nu, mi napiši m mojega Imn za v iizem 31 Tu otm prižge majhna, belo petrolejko, pa si s plamenom ru zg rej e pisuč z voskom, da lahko piše. Najprej piše po praznem belem jajcu, potem pa dvakrat v d veli barvali namočenem tn slednjič po že gotovi pisanici. Na pisanicah so napisane pesmice, ki ji sproti privro iz srca: Kttlfte kriahihti oal, ki režice na obrežja zaitoas, ti snuje muči raninOJiš, ¡umesi rt iujirlti Se moj prUclranl Angelu je živji zakladnica starodavnih belokranjskih pesmic, zdravic, zabavljic in ljudskih običajev. Rada bere. toda, ker je sama za vse. dosti ne utegne. 'J udi obiskovalci prav pogosto prihajajo, Obiskujejo jo zastopniki narodopisnega muzeja, RTV Ljubljana, Akademije znanosti in umetnosti, lekslilnih šol, razni tuji intelektualci. Tako je im primer prispel avtobus s tekstilci iz Kranja, Takšnega še ni bilo na Preloki. Nad Iridesct ljudi je izstopilo. Inženirji, profesorji, tehniki, mojstri, mojstrice, tkalke, Dan je bil vroč, žeja huda, Angela jih je gostoljubno sprejela in točila svojo dobro domačo črnino. In kakoi' že tolikokrat je stekel pomenek o tkanju, o bolem lanenem platnu, izdelanem na starodavnih lesenih s lat vali, pa o živobarvnih pisanicah, teli drobnih umetninah, ki jih ustvarjajo njune rokc. Dregi Angeli, z nesti soclehmki-prijnieljict in belokranjskim rojakom o svetil zapita! kome BOZO RAČIČ JJltAGO O AL J Trije izhodi za Cerkniško jezero Največje, najbolj znamenito in prav gotovo nojIpresihajoče jezero ne le v naši ožji domovini, temveč tudi na svetu, Ni zaman Cerkniško jezero navdušilo že Rimljane, ki so ga iz dal j nega Kima hodili gledat in občudovat; ni zaman navdušilo tudi kronista Vaj karta Valvasorja, aaj mu je a- svoji knjigi o slavi Vojvodine Kranjske posvetil obširen spis. Odkar so se ljudje ob jezeru naselili in na prostrane travnike prignali živino ali pa pričeli kosili, so se vedno ukvarjali z mislijo, da bi jezero izsušili, da bi preprečili vodi. da bi vsako zimo znova zalila tako lepo planjavo. Ko so ljudje dognali, kako in kaj je 2 vodo, ki dotoka in odteka, s cerkniškega polja, (la jo to sicer zamotan, a. prav lahko razumljiv k raški pojav, je želja, da bi se jezera znebili, postajala vedno bolj vroča. Vsaka generacija jo je podedovala od prejšnje. Tudi zdaj ni misel o izsušitvi Cerkniškega jezera pozabljena, še več, posvečajo ji velike pozornosti. Pred nekaj meseci je hil v Cerknici pomemben sestanek, Sestali so se strokovnjaki iz vse Slovenije: zCmljepisci, gospodarstveniki, kmeti jci, geologi, strokovnjaki *ji tujski promet in tudi zastopniki oblasti. O čem pa so govorili? O bodočnosti Cerkniškega jezer«, o tem, alt naj ga za vedno zbrišejo z zemljevida Slovenije, ali pa naj ga ohranijo. Gospodarstveniki so sc navduševali za popolna izsušitev in za izrabo pridobljenega zemljišča za polja in travnike, drugi so spel naredili načrt za hidroenergetski sistem, ki bi dajal Sloveniji veliko električne energije: treiji, strokovnjaki za tujski promet, pa so predlagali, da bt jezero ohranili in da bi ob njem uredili počitniške domove, tabore za mladino, avtokampe, lovišču itd. Narava okrug jezera je lepa in zelo privlačna z« prebivalce večjih mest. kakor so Ljubljana, Postojna., Lrhnika itd,, ki so ob nedelja h željni razvedrila v prosti naravi. Razprava med strokovnjaki je bila plodna, vendar se niso zedinili. niso še rekli k mične besede. Razšli bo se, da bi v nekaj mesecih pripravili za vse predloge podrobne načHc, v k «te rili bi predvsem izračunali, koliko ]ii uresničitev posameznih predlogov stala in kolikšen bi bil dobiček, bodisi od kmetijstva, od pridobivanja elektrike ali pa od tuj-n k opre metnih storitev, tez nekaj mesecev bomo torej vedeli, kakšna usoda bo doletela Cerki lisko jezero, bo sc ali pa ga ne bo več. Ko eesja zapusti Planimo, ki je bil« nekoč obmejen kraj Tia meji med Jugoslavijo in Italijo, in še ne z« vi jo v prvi ovinek, se od nje odcepi Ozka pot,,. Po njej lahko z avtomobilom v eni sami minuti prispete do visokega stolpa. Sivo zidovje sc dviga iz goščave na majhnem gričku. Na vrhu je svetla, še cisto nova strelm, ki so jo zgradili pred nekaj bdi, da bi zavarovali razpadajoče zidovje. Stolp je ostanek gradu, ki je imel v svoji preteklosti kur tri imena j Novi grad, Mali grad in Stari grad. Svoj čiis je bil last tistega znamenitega Ravbarja, ki je bil. doma iz Trsta in je po cesarskem ukazu oblegal Ju premagal roparskega viteza Erazma Predjamskega v Predjami. Na jbolj slavni časi za grad, katerega Stolp stoji še danes, pa so bili še pred teni- .Vii rdt.iio Certririk-ü jezera rus /eiita včasih preseneti kmetovalce. da morajo hitre/ reševati les, ki .■¡a ga pripravili 2« prodaja iFoiO; D. Kritij Jiiiijt/i polica nart planjavo Cerkniškega jezera Futo: D. K riilj lakrat j-e slt>L|j varov«[ pomembno »jantarsko cestam, ki jo držala tod mimo ofl daljnih baltiški I) obal preko Podonavja proti Jadranskemu morju. Prav tu nad Planino sc namreč začne preval, imenovan »Postojnska vrata*, ki je nuj nižji gorski prehod med Podonavjem in Jadranom. Stolp pa ni znamenit samo zaradi sebe samega in zaradi svoje bolj eiIi rimaj neznane preteklosti, lik za njim je v visoki navpični steni krikih 40 me l rov visoka odprtino, vhod v Maki g rajsko ali Planinsko jamo. Pred nekaj leti so vhod uredili ter zgradili v jami (udi prve poti. Ja um sicer nima kapnikov, kakor Postojnska, je pa mogočna in izredno dolga (5 k in). Kakega pol kilometra -ud vhoda je v jami tudi sovodenj dveh rek: prva je Pivka, ki priteče iz Postojnske jame. druga pa Rak. ki dovaja vodo iz Cerkniškega jezeru. Združeni reki. ko privrela na dan, dobita ime Unec. ki potem, ko spet ponikne, končno privre pri Vrhniki na dnu kot Ljubljanica, V načrtu imajo dokončno zgraditev vseh poti v jami. ureditev električne napeljave ter še molel tik poti grajskim stolpom. Za izletnike, tako domače k:iknr tuje., je kraj zelo pri roki. saj je komaj minulo oddaljen od glavne ceste, 2e sedaj mnogi rudi zavijejo vstran, ko pu hodu vaščani Planinc uresničili svoje načrte, bo tujski promet prav lepo zacvetel v tem kraju. Slavna preteklost med v. s. S ceste, ki drži mimo Ajdovščine proti .M o vi Gorici, že od daleč fcaglednš na gričku obrise starinskega obzidja, i*n,ad katerega se dvigata dva zvonika. Za obzidjem pa se skriva gruča skupaj stisnjenih hiš, otl katerih mnoge žc razpadajo, vrsta ozkih uličic, prostran trg in ruševine gradu. Kraj sc imenuje Vipavski Križ. Vse skupaj je podobno prnvemu pravcatemu srednjeveškemu mestu, seveda v zelo pomanjšani obliki. Hiš je kakih 101). hišne številke pa jih ima samo še 65. ker so druge popolnoma ali delno porušene. A'seh prebivalcev, ki živijo za tem obzidjem, je samo še kakih 160. Iii čeprav je lega kraja in še posebno obzidje Samo zanimivo, si vendar kar ne moreš misliti, da se je tukaj dogajalo kaj posebnega, roda zmotili bi sc. Vipavski Kriz je bil dolgo središče vse Vipavske doline iti njegova zgodovina Nekdaj jc po teh starih, Vitkih ulicah vrvehJ življenje,.. Foto: D, Kralj KO HODNO O lil 'DO PREBEREŠ, JO POSODI PRIJATELJU! ■ * y * * i 1 * umirajočimi zidovi je kaj pestra. Razen tega je to nedvomna eno najmanjših mest, kajti uradno naziva tmosten Vipavskemu Križu še danes niso odvzeli. Nb, seveda, danes bi med temi zidovi težko zasledili kuj mesili ega, tnda nekdaj,., Nekdaj je po temnih ulicah vrvelo živahno življenje. Plemiči, obrtniki in trgovci so dajali kraju pravi mestni p fiat in od tod so gospodarili nad vso dolino, Prvič jr: omenjeno to naselje v 13, stolni j n. za svojo postojanko pa so ga prav gotovo uporablja I i že Rinil ja ni. Današnjo podobo je začel dobivati ob turških v do rili. ko so zrasle prve utrdbe. Moč mosta je odtlej vedno bolj narašča In. V Ih. stoletju so ga za krajši čas zasedli Benečani, Vsak prebivalci vatu lx> še danes pokazal lopovsko kroglo iz tistih časov y zidu neke hiše, ki je leda nji lastnik kdove zakaj ni odstranil iz zidu, Z vrnitvijo Avstrijcev je Vipavski Kriz leta J332 dobil mestne pravice. Začeli sta cveteti obrt in trgovina, za protestantizma pa je v mestu večkrat pridigal tudi Primož Trubar, Leta 1574 postane lastnik gradu in vse kriške posesti grof nitim, že leto pozneje p» družina Attems. Attemsi so popravili grad in zgradili v mestu samostan, v katerem je živel tudi znani pridigar Janez Svetokriški. Družina Attemsov se je zaradi še kolikor toliko znosnega ravnanja s tla-čatii obdržala na oblasti tudi med drugo svetovno Vojno, Največji vzpon je nir-slo doseglo moti francosko ok ti pačijo pod Napoleonom, Po mnenju Avstrijcev, ki so po porazu, Francozov spet p ret zeli oblast, so se meščani celo preveč prilagodili Francoz n m in izkoristili tisti čas za razcvet mesta. Zato je avstrijski cesar odvzel meščanom nekatere mestne pravice, čeprav je naziv mesi o še ostal. Razen lega jo barja leta 18(i4 porušila več hiš iti razdejala grajsko streho. Mesto je začelo propadali, s lukrat sta si delila lastništvo gradu moj stric in Attemsi, ki so že tako obubožali, da J)if5o več mogli vzdrževati celega gradu.* uant j c pripovedoval Miroslav Mrevlje, uujljoljši še živeči poznavalce zgodovine Križa, ki ■smo ga obiskali na njegovemu domu. mKo je bttrja razdejala grajsko streho, si je stric uredil stanovanju v graščinskem hlevu, kjer stanujem tudi jaz. No, in lukrat je začel Križ kot mesto propadati. V njem tli bilo več sodnije. Irgovina in obrt sta se pričeli seliti v bližnjo Ajdovščino, pa tudi ljudje so se izseljevali in si iskali zaslužka drugje. Nič več ni moglo ustaviti tega propada. Del gradu so pozneje sicer preuredil l v šolo — *d«j ima tri razrede — drugi deli gradu in prenekatera hiša pa so se počasi spreminjali v ruševine. Rod Italijo je bila v tem mestu še italijanska posadk it, Križ je sicer še bil sedež občine, vendar je pravo središče doline vse bolj VipUDjIci Krti, ki je bil nekdaj uredišče Vipavske doline Ffltu; D. Kr-ntj postajala Ajdovščina, V mostu so ostali samo k meto videi iti zdaj razen majhne trgovine ji imamo nič drugega! Ostal je samo spomin na nekdan jo slavo,* Besedr- znt) j e samo zidovi, od katerih se no dtt živeti, čeprav bo morda kdaj Vipavski Križ postal tndE bolj znana izletniška tu turistična mčka. Kdor pa potuje lam mimo, naj si ne pozabi ogledati teli ostankov siti vite preleklosli. KtOit ¡Uth.Shlí/t Zagorje ni več samo rudarsko mesto Cc vprašaš starega Zagorjana, kaka sc je v mladih letih preživljal, ti ko bržčas odgovoril: A rudnika.c Zdaj pa je tudi V tem rudarskem naselju čas opravil svoje. -Hudnik nam daje približno samo še polovico vseli dohodkov, ki jih ima gospodarstvo v zagorski občini,« je v razgovoru poudaril predsednik. občinskega ljudskega odbora Zagorje tovariš Duša ti Koleno. Ze pred vojno so imeli v Zagorju, tik ob želez niš ki postaji, industrijo apna. Pred leti so lo podjetje precej povečali in modernizirali, Pq vojni se je razvila tudi industrija lahke konfekcije >Sava4, v kateri je zaposlenih kakih 4(HI žensk. V zadnjem času pa ec v zagorski občini zelo naglo razvijata dve novi industriji — keramična industrija v Izlakah in podjetje tVarnost;. Keramična industrija v Izlakah bo že letos izdelala za dobrih 6(K) milijonov din proizvodov,, strokovnjaki pa pravijo, da bo vrednost njene proizvodnje ie v najkrajšem času dosegla milijardo, Pa tudi to nikakor še ni zadnja beseda Izlačanov. Podjetje dela s polno paro: čeprav so ga In ni rekonstruirali, je že spet premajhno in ne more izpolniti vseh naročil. Drugo podjetje, ki sc prav tako hitro razvija, je »Varnost«, \ Jijciu izdelujejo razne varnostne imprme za premogovnike iti industrij O. razne eleklruinol orje in podobne izdelke. Tudi o »Varnosti* vsi poznavalci menijo, tla mora — tako kot Keramična industrija v Izlakah — že v dveh, najkasneje v ireh letih, »priplezati* do milijarde. S tem pa se veti a še ni izčrpan seznam vseh podjetij: vendar se bosta »Varnost* in Keramična industrija po rime n ju strokovnjakov najhitreje razvijali in v prihodnosti skupaj prav resno »konkurirali* rudniku rjavega premoga. Se ved n pti bo ie precej let rudnik obdržal prvenstvo, snj še vedno daje kruha približno 11000 družinam. Prav toliko knapov« je bilo zaposlenih pri zagorskem rudniku pred voj ti o. Vendur pa je velika razlika med nekoč in, danes glede produktivnosti, kred vojno so v zagorskem rudniku nakopali blizu "50,000 ton rjavega premoga Ivino, letošnji (tiar rudnika pa računa s “Otl.ODO tonami. Vendar pa se v rudniku že več let ukvarjajo z mislijo, da bi iz premoga naredili kaj boljšega. Po vsem stotu gre razvoj v tej smeri, da skušajo premog čimbolj Oplemenititi, bodisi d n ga spreminjajo v daljinski plin ali pa v koks. Tudi v Zagorju že imajo lelilue načrte, tisi bi i kratkem začeli premog, ki mu tudi v Jugoslaviji vse bolj konkurira nafta, predelovati v pol koks. C e bodo ti načrti uresničeni — projekti so že pripravljeni — bo rudnik zaposlil samo še kakih hO ljudi več, dohodek premogovnika pa bi so letno povečal približno za 2.5 milijarde dinarjev, Zagorjani so upravičeno in zelo po nos ni iih svoj novi kulturni dom, ki je zares mogočno in reprezentativno poslopje, kakršnih je mulo v Sloveniji. Zdaj lahko tudi rudarji poslušajo opere ljubljanskega opernega ansambla, večkrat gostuje tudi celjsko gledališče ali kak ansambel RTV Ljubljane. Tu prirejajo množična zborovanja, zabavne in plesne prireditve, v domu je velika kitio dvorana in sc marsikaj, »Kulturni dom je ogromno storil za splošni kulturni napredek,£ je dejal predsednik občine tovariš Kolenc, *■ Dobro se spominjam, kako je vsa dvorana kadila med predstavami, ki smo jih imeli Se pred nekaj leti v testii dvorani fizkul-t tl rangu doma. Zdaj nikomur niti n a misel ne pride, da hi si v dvorani med predstavo ali koncertom prižgal cigareto. Ljudje pridejo v kulturni dom dostojno napravljeni, mlado in staro se lepo obleče ., .* Pred leti so v Zagorju dobili tudi nov zdravstveni tlom in novo rudarsko šolo. Kuzeri tega P rim ninipnica rt Z agarju Fute: L Fredta» ■* i p Gigant OKI Ali veslo, kaj je OKI? OKT jo tovorna, "Velikan' ska tovarna v Zitnjaku, predmestju Zagreba, Pravzaprav je OKT kratica,. S polnim imenom se bo lova n m imenovala Organsko kemična industrija. Ze spomladi leta 1%1 jo na i itn jako oživelo pravo človeško mravljišče. Na stotine gradbenih dclaveer, monterjev, tehnikov, inženirjev in drugih strokovnjakov jo od ranega jot ra do pozne večerne itrt gradilo na velikem seintjisču novo. moderno kemično tovarno — OKI. H ra v /.a prav pu to ni en n same. tovarna, marveč cel sistem večjih in manjših tovarn, cel kemični orjak. Pomislite, OKT zavzema z vsemi svojimi napravami cel kvadratni kilometer površine. Pred kratkim je ta velikanska kemična tovarna začela za poskusit jo obratoval i. OKI bo proizvajal za potrebe jugoslovanskega trga in naše industrije, pozneje pa tudi za inozemski trg. celo vrsto umetnih mas, kol so polietilen, polisi ¡rol, si ¡rol, fenol, acelon in še drugo kemične proizvode. Skupno bo na leto izdelal 52.000 len teh surovin, t porabil ost surovin, ki jih bo proizvajal OKI, je vsestranska in jih že dolgo poznajo po Svetu. Iz polietilena, polistiroln, aeelona in dragih surovin bomo izdelovali razna tekstilna vlakna, lepila, zdravila, umetni kavčuk, razne vrste embalaže in še marsikaj. Iz teh surovin izdelujejo drugod že najrazličnejše predmete zn široko potrošnjo, razne aparate, vrli tega pa je polietilen in druge po- dobne surovine uporaben tudi v kmetijstvu, gradbeništvu, v usnjarski in tekstilni industriji in še marsikje. Iz polietilena lx> OKT proizvajal Ladi posebno plastično inaSo okiten, Ta maSa lx> služila *u proizvodnjo nezlomljivih in nezdrobljivih steklenic, kozarcev, kuhinjske posode, tub, kot prevleka za izolacijo kablov, papirju, tkanin itd. Iz ok i te n a bomo izdelovali gospodinjske predmete, ohišja in razne dete radijskih in televizijskih aparatov, gramofonov, nalivna peresa, zamaške, kozarce in še marsikaj. Skratka, OKI bo obilno- zalagal domačo predelovalno industrijo s potrebnimi surovinami, ki jih v svetu poznajo že precej časa in ki smo jili morali doslej uvažati. Proizvodnja v OKI bo tekla po najmodernejših tehnoloških postopkih, saj smo licenco kupili v ZDA in Angliji, kjer so tudi izdelali, načrte za to toTamo. Iz ZDA in Anglije smo uvozili tudi večji del modernih strojnih naprav v vrednosti 30 milijonov dolarjev. Samo gradbeni sl raški so znašali blizu 4 milijarde dinarjev, kar pa je spričo razsežnosti te ogromne industrije povsem razumljivo. Že v nekaj letih pa nam bodo stroški zn zgraditev te moderne kemične tovarne z vrednostjo njenih izdelkov povrnjeni. Vrednost letne proizvodnje v industriji OKI bo namreč presegla 15 milijard dinarjev. Osnovna surovina, ki jo bo potreboval OKT, bodo razne naftne frakcije, Če pomislitiio, da leži dobrih 50 km od Zagreba največje jugoslovansko naftno polje — Stružeč, ki bo Se v bližnji prihodnosti dajalo vsako leto približno I milijon ton nafte. gradijo oh Športnem parku poslopje za novo osemletko, blizu pa moderen plavalni bazen dolg 50 metrov. Seveda pa baten letos šc ne bo dograjen ■ v občinskem proračunu za to ni do vel j sredstev. Pred leti so asfaltirali in Opremili z neonsko razsvetljavo vse glavne ulice v men tu. Zagorje j C pred leti dobilo tudi prvo stolpnico. Vilko, 12-tiadstropuO poslopje jo bilo sprva namenjeno internatu srednje rudarske šole. Ker pa je učencev te sole iz leta v leto manj, so začeli stolpnico preurejati v stanovanjski objekt. Čeprav so po vojni v Zagorju zgradili v modernih stanovanjskih blokih na stotine novih stanovanj, je pomanjkanje stanovanj še vedno zelo pereče. Samo na rudniku imajo blizu 350 prošenj, nujnih pri: ne rov je kakih 150. Letos bo rudnik ra čel graditi dva stanovanjska bloka, v katerih bo kakih 80 stanovanj. Potrebe v občinskem merilu seveda pa so še večje. V Zagorju gradijo trgovske lokale tudi nekatera večja podjetja iz Ljubljane in drugih krajev. 'I ako bo v kratkem opremila svoj lokal v Zagorju i-Mlodinska knjiga«; iz Ljubljane, isto pripravljajo Sc nekatera druga podjetja izven Zagorja, med njimi ljubljanska »Prehrana« in kombinat usnjene in gumijaste obutve »Borovot. Tit ko raste in se rav.vija Zagorje, nekdanje tipično rudarsko naselje, v katerem sta pred vojno vladala beda in pomanjkanje. Zdaj ima Zagorje že obrise modernega industrijskega Središča, ki šteje 8000 prebivalcev (vsa občina Zagorje ima i5.000 prebivalcev). Po asfaltiranih ulicah hj(e avtomobili in avtobusi, ki prevažajo potnike na vse strani — proti Ljubljani, Celju, v Trbovlje, Hrastnik,.. T/. leta v leto je več trgovin, stanovanj in d rog ih objektov, V Zagorju si precej obetajo tudi od razvoja turizma, saj že «daj obiskuje lep, 50 in dolg plavalni bazen z im ravno toplo vodo na Izlakah na stotine kopalcev, ob nedeljah pa jih j e toliko, «la komaj najdejo vsi prostora na širnem prostoru oh bazenu. K-o bo dograjen še ba*Cn v Zagorju in ko bodo končali asfaltiranju ceste med Zagorjem in Izlakami ter še naprej proti I rojanam, se bo tudi v teli krajih še bolj razvil turistični promet, po domači deželi 1 ODuruii I Ikl p Ljubljani je dobila nov obrat. k[ .so jrfi slovesno odprli ob prvem maj n, obenem pa so proslavili tudi desetletnico, odkar 1o tovarno upravljajo delavci. Tovarna TIKI izdeluje bcjlerje in elektro peči, po katerih j c z rastočo gradnjo modernih stanovanjskih hiš in raznih drugih objekiov veliko povpraševanja. Kljub temu, da je v juti! deželi Ib tovarn na izdelavo bojlerjev, jo po kvaliteti svojih izdelkov tovarna 'IIKI med vodilnimi in so njeni izdelki znani po vsej Jugoslaviji, Nov tovarniški obrat, ki je popolnoma mehaniziran, bo Omogočil, da se bo pri istem Ste v j 1 n delavcev (nekaj nad dvesto) proizvodnja poldrngikrntno povečala. Inko so doslej izdelali dnevno do 2 od H- do 300-1 itrskih bojlerjev, odslej pa jih bodo izdelali 300. Odslej bo lovarna TIKI svoje izdelke lahko nudila tudi nu tujih tržiščih. Sklenjene pogodbe ima že s Paragvajem, Urugvajem iti Sovjetsko zvezo. V Šentjurju pri Celju so v okviru prvomajskih praznikov odprli novo klavnico s hladilnicami /.n 8t) ion mesa, V Izoli so odprli' novo so/iko poslopje osnovne šolo* Nova šola ima 12 učilnic, ki so takoj po prvomajskih počitnicah sprejele učence. Izolska osnovna šola je imela doslej dve šolski poslopji, ki pa sta bili premajhni za vse šolarje, katerih je v Izol i, ki se kakor vsi naši k rdi ji veča, vedno več. 1. novo osnovno šolo p« s« bodo učenci lahko zvrstili s poukom v dveh izmenah. V Leskovcu so odprli novo tovorno ogledal, ki ho izdelovala tudi ogledala najboljšo kakovosti, katere je bilo treba doslej uvažati. Pri OmtiK je začela obratovali nova rotacijska naprava rekonstruirane tovarne cementa, V rotacijski peči z napravami za pripravo surovin bodo letno izdelali okrog 73.000 tem klinkerja, polfabri-kaiji v proizvodnji cementa. V glavnem mestu Makedonije Skopju .so odprli za promet nov betonski most čez Vardar, ki je dolg t¥I, širok pa 23 metrov in jo veljal 260 milijonov dinarjev. Kočevje — Potreba po zdravstvenih storitvah iii sploh zdravstveni službi j c iz lesa v leto večja. Zato s d nedavno na seji občinskega ljudskega odbora sklenili, da bodo še letos v Kočevju začeli gradili zdravstveni dom. Do letošnje zime hi dom spravili pod streho, prihodnje leio pa bi ga ob pomoči podjetij tudi opremili. Ilirska Bistrica — V tovarni p Lesc ni U jc zlasti aktivna komisija za rekreacijo, ki je letos veliko naredila, d« bi lahko čim več članov kolektiva preživelo svoj letni oddih nn morje. Razen tega pa in komisija tudi skrbi zn rekreacijo delavcev na nedeljskih izletih. Lani so v tovarni organizirali več nedeljskih izletov, ki sc jih je udeležilo nad :>U0 delavcev, Kova Gorica T.eto» bodo v Novi Gorici dali znatna sredstva za zgraditev novih stanovanj. Skupno bodo v lelu t%3 v novogoriški občini porabili zn družbeni standard kiikili !_3(K) milijonov dinarjev. Od te vsote bo šlo seveda največ denarja zit nova stanovanja, precej ¡ja ga bodo porabili tudi za urejanje cest in kanalizacije, kakor tudi za manjša dela na vodovodu in električnem omrežju. Letos bodo v Novi Gorici zgradili 322 novih stanovanj. jVoud ruosi Čez Savo na Jesenicah, H so gu slovesno odprli za promet rta letošnji delavski praznik Fale; Marjan 'ZuirlaLeI liohinj — Do dneva republike ¡39. novembra bo letos dograjena še ena nova žičnica, in hiCejr na 5 ogel (1500 m nadmorske viškie). Novn z i eni ta ho imela spodnjo postajo blizu hotela Vogel ob Bohinjskem jezeru, prepeljala pn bo v eni uri kakih 200 turistov prav do vrha Vogla, kjer so že začeli graditi nov hotel s 100 ležišči in veliko restavracijo. S to žičnico se bodo Bohinju odprle velike možnosti za razvoj poletnega in zlasti /¡niškega m vi zma* saj je okolica Vogla eh n na po krasnih smučiščih, predvsem 7. vrha Sije (1900ni}, Orlov« glav« in drugih vrhov. Železniki — Tovurno sfskraz (bivši sNiko*) v Železnikih bodo kmalu začeli rekonstruirali, za kar je podjetje dobilo od banke 400 milijonov kredita. Ko bo tovarna obnovljena, se bo ti j en izvoz povečal za kaki it 50 po vrednosti od lanskih 520.000 ndi kakih 480-000 dolarjev letno. Tovarna izvaža zlasti v /J)A, predvsem zelo kvalitetno električno mik rum uto rje, jVopo metta — V vseli občinskih družbenih planili bivšega novomeškega okraja posvečajo letos izredno pozornost razvoju turizma. Tako bodo že letos začeli obnavljali nekatere kraje, kjer se bo turizem lahko močno razvil, zlasti v Mokricah, Kostanjevici, Metliki, Vinici, Dole n j škili Toplicah, Krškem in še v nekaterih k ra j i h, Zagreb — Letošnji spomladanski zagrebški ve-1 esejem j c bil v vrsti sponi la danskih sejmov rekorden, (akt) glede udeležbe razstavljavcev kot po površinah razstavnih prostorov. Na dobrih 41.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora v 14 paviljonih je razstavljalo 4ii2 domačih iti 255 inozemskih podjetij iz 21 držav. Med razstavljenimi izdelki s n precej pozornosti vzbujali tildi nekateri proizvodi naših tovarn, ki so bili razstavljeni v turističnem paviljonu. Največ obiskovalcev se j m ji sc je zbirale ob dveh ličnih motornih čolni h reške tovarne ^Torpedu*. Vsak teh čolnov je dolg b.40 m in širok nad 2 m, prostora pa jc v njem za Ib ljudi. Seveda pa je tak čoln idealno prevozno |ioinoiLsko sredstvo za manjšo družino ■ za 4 ali 5 ljudi. Pod kljunom ima Čohi kabino, v kal eri lahko spijo štiri ljudje. .SKUPINA AMERIŠKIH ŠTUDENTOV P Eli KOCI POPOVIČU Skupina članov ameriške nacionalne unije študentov je prišla v Jugoslavijo na prijateljski obisk. Ogledali so si našo deželo in se raztovarjali s predstavniki Zveze mladine Jugoslavije in drugib organizacij. Študente je sprejel na daljši razgovor tudi državni sekretar za zunanje zadevo Koči, Popovič. Mladi n ji Jugoslavije se veseli Inkih prijateljskih obiskov. INDONEZIJSKI Sil DENTJE IN KRVODAJALSKA AKCIJA Kol viiako leto so so tudi letos .študentje ■. velikem .številu udeležili krvodajalske dikciji-. Posebno pozornost pa ji; vzbudilo Šestnajst indonezijskih študentov, ki študirajo v Ljubljani. Kolek livno se nam reč udeležili krvodajalske akcije v /.eh od n zjj i m mTii/.l jo, d j; sc tako simbolično zahvalijo /-a pomoč, ki sta jo Rdeči križ Jugoslavije in Slovenije dala njihovi domovini ob hudi nesreči na otoku Baliju, beogkad VKLJUČEN V PAN AMERIČANOVO LINIJO OKOLI SVETA Tretjega maja sta na beograjskem letališču v Surčinn pristali dve letali tipu Boenig-707, ki pripadata ameriški letalski družbi Pati American in letata ua progi okoli sveta. Ti dve lelaii, od katerih se run ime nuje Beograd, Ijosiei odslej pristajali štirikrat tedensko im surčinskeru Ll-eei-liščll — pO (Ivdikrjil na progi if- Sail I’ranCisCj] in po dvakrat na [»rogi iz New Vorka, Z vključitvijo Beograda v Pan Američanovo progo okoli sveta je dobi hi Jugoslavija direktno zračno zvezo z ameriškimi mesti na ulEiiuiski tu pacifiški obali, pa tudi z mnogimi državami im Bližnjem, Srednjem in Daljnem vzhodu. ^iVniiitii Predsednik Mehike Adolfo Lopez l/ni-eo-i med razgo-»ort z jugoslovanskimi državniki d Zveznem izorinem sppfri d Beogradu Ja^VKlaviju «e je letošnjo pomlad zimšln sredi živahnega obdobja pomembnih državniških obiskov. Pred tedni se je mudi) v naši deželi predsednik Mehike Adolfo Lopez Mateos, ki si odločno prizadeva, da bi si Mehika z aktiv no dejavnostjo *(( mir in sodelovanje ustvarila linij ne panoje za razvoj svojega iit drugih narodov, Logična posledica takšne mehiške zunanje politike; je tudi obisk Lopeza Mateosa v Jugoslaviji in nekaterih drugih evropskih deželah, kakor tudi prejšnja predsednikova potovanja v Združene države in kn n Ei do ter v šle vil ne dežele l,a( inske Ameriki' in Azije. Med svojim obiskom v Jugoslaviji je predsednik Mateos povabil predsednika lita, da obišče Mehiko, in jugoslovanski predsednik je povabilo z veseljem sprejet. Mehiko bo predsednik I j to o ti iskat i jeseni. \ dnevih +. in 5, maja je obiskal Jugoslavijo državni sekretar za zunanje zadeve ZDA Ižettn Rusk s soprogo. Fo je drugi obisk ameriškega državnega sekretarja v Jugoslaviji. A letu 1955 jr namreč Jugoslavijo obiskal zdaj že pokojni Einn riški državni sekrelm1 Fosil: r Dili (e£. Državni sekretar ZDA Dean Rusk je prispel na povabile jugoslovanske vlade, Njegovo bivanje v Jugoslaviji je bila vrnitev obiska jugoslovanskemu državnemu sekretarju za zunanje zadeve Koči Popoviču, ki je obiskal ZDA lani v maju. Srečen hem, dbt se mi je ponudila priložnost, d a obiščem H rog m tl in du se sestanem z jugoslovanskimi državnimi voditelji,* je izjavil Dean Rusk po prihodu jugoslovanskim in tujim novi-n ti rje in. zbranim j m novem letališču v Sur činu pri Beogradu. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji se jc državni sekretar ZDA Dean Rush ruzgnvarjul z državnim sekretarjem J u gos In vije Kočo Popovičem o mednarodnih problemih in vprašanjih, ki se tičejo odnosov med ZDA in Jugoslavijo. Oba sla soglašala, da je treba še naprej krepiti jugoslavn.nsko-amcrlške odnose in razvijati najrazličnejšo izmenjavo, zlasti v trgovini. Ministra Ruska je sprejel tildi predsednik Fito, Med prijateljskim pogovorom je minister Rnsk izročil predsedniku Titu poslanico predsednika ZFŽA Kenrccdyjii. V skupnem uradm-ni poročilu o jugoslovansko-ame riških razgovorih med obiskom državnega *ckretnrjti ZDA Deanu Ruska v Jugoslaviji, je poudarjeno, da so >ti razgovori dali priložnost obema državama, da izrazita svoja mnenja o aktualnih svetov nih problemih kakor tudi o vprašan j iti j isgoslo van e ko-ame riških odnosov, O bo strani sta se strinjali o potrebi po krepitvi odnosov’ med SFRJ in ZDA in nadaljnjem razvoju zdrave osnove za stike in izmenjavo vseh vrst, še posebno pa nn področju Irgovine*, Tuje agencije in svetovni tisk so posvetili precej pozornosti obisku ameriškega državnega sekretarja Deana Ruska in razgovorom, ki jili Državni sekretar ZDA Dean littsk med razgovorom s predsednikom Titom rtfi'ftriäf v je imel v Beogradu. \ svojih poročilih iti komentarjih predvsem po ud a rja j o, da na jugoslovanski kakor tia ameriški sl rani uaglašujo korist nosi in k siti li stikov in pomrli srd ¿1 nje ij-mc11 j sive mnenj, po čemer sodijo, tla so bili na (.eh razgovorih doseženi uspešni rezultati. Ameriški tisk poudarja tudi ugodno ozračje, v katerem so potekali ameriško-jugoslovanski razgovori, ])iiC 5, maja je prispe! v Jugoslavijo na uradni obisk predsednik finske republike Urho Kekkoncn s soprogo. Dobrodošlico stu v jugoslovanskem glavnem mestu predsedniku republike Finske in njegovi soprogi prva izrekla predsednik Til o in soproga. Predsednik Kekkonen se je toplo zuhvulil za sprejem in naglasil, da je bilo vabilo za obisk Jugoslavije, ki ga je prejel, toplo sprejeto tudi pri vsem finskem narodu, kot izraz prijateljstva Jugoslavije do te dežele, s Sani sem z 11 a j večjim spoštovanjem vedno spremljal vase neutrudno delo, gospod predsednik, za stvar miru in mednarodnega sodelovanja tu zelo Cenim priložnost, ko ini bo dami ■/. i Eimi izmenjati mnenja tako o mednarodnih vprašanjih, kakor (udi o odnosih med našima deželama. Delim vaše prepričanje, da bodo naši razgovori prispevali k še večjemu vzajemnemu razumevanju in prijateljstvu med l''ilisko in Jugoslavijo,* jo dejal g. Kekkoncn, Nu vabilo jugoslovanske vlade je obiskal Jugoslavijo generalni sekretar Organizacije združenih narodov U Tant, ki sc j c mudil v Beogradu v dnevih od S, do 10, utaja. Njegov obisk je bil ugodim priložnost za izmenjavo mnenj z najvišjimi juogoslovauskimi držav n trni voditelji o mednarodnem položaju in o vprašanjih s področja delovanja OZN. iZelo sem počaščen s tem obiskom v Jugoslaviji. Kot vesle, tukaj nisem tujec, ker sem že dvakrat obiskal Jugoslavijo, Če govorim osebno, iali k o rečem, da je Jugoslavija ena izmed najaktivnejših članic OZN, Po mojem intienjti je prispevek Jugoslavije, k aktivnosli O/N pomemben in ta prispevek je bil na vseh toriščih aktivnosti zelo pozitiven,« je nnglnsil L laut, V dnevih od 12. do lf>, maja je obiskal Jugoslavijo tudi predsednik ZAR Gamal Abdel Naser, lo je hiJu že trinajsto srečanje med predsedni kuni 'I Hom in predsednikom Naserjem. ^ istihti državnika sla razpravljala o aktualnih vprašanj ih.. Visoki državnik je s predsednikom ritem obiskal tudi Slovenijo in je bil povsod prisrčno sprejet. Kot izraz spoštovanja, je Mestni svet J-j ubija ne predsednika N use rja na svečani seji proglasil 2a častnega meščane Ljubljane. Predsednik Tito pozdravlja predsednika republika Finska Crb prihodu tm letuUtiu n Surčimi (lerteruln! Kflcreiiir OZAr f: Tant p pogovoru s pod-predaatiirik-rtni Zveznega izvršnega sneta Edvardom Kardeljem in državnim sekretarjem zn zunanje zadeve Kočo Popooitfeni VIDA TOMŠIČ - PREDSEDNIK KOMISIJE OZN ZA SOCIALNA VPRAŠANJA Na. nedavnem zasedanju Organizacije združenih narodov v New Yorkn je bila predstavnica Jugoslavije v socialni komisiji OZN Vida Tomšič izvoljena za preriše d rilca komisije OZN za socialna vprašanja. Na zasedanju so predstavniki več držav opozorili zlasli na potrebo po krepitvi skupnih prizadevanj za zboljšanje življenjske ravni, posebno v gospodarsko nezadostno ra zvitih deželah. Predstavnica Jugoslavije Vida Tomšič, predsednik komisije OZN za socialna vprašanja. je govorila o raznih vidikih tega problema. Dotaknila se je številnih in zapletenih socialnih in gospodarskih problemov in analizirala njihove vzroke. Spregovorila je tudi o bodoči svetovni konferenci o trgovini in razvoju in naglasila, da imajo problemi, ki jih bodo obravnavali na tem mednarodnem zboru, daljnosežne socialne posledice. Problematika mednarodne trgovine s surovinami ima oruGij, temveč za usodo milijonov m idili proizvajalcev, ki jim ti iz k a cona ne pomeni poslovne izgube, ampak ogrožanje eksistence. \ času zasedanja OZN sta Vida 'I omšičeva in stalni jugoslovanski predstavnik v OZN Mišo Pavičev ¡ó sodelovala (udi v programu redne televizijske Oil da je ABS {American Broadcasting System). V okviru programa se je razvil razgovor o sedanjem položaju Jugoslavije, njeni zunanji politiki in njenih glediščih o nekaterih mednarodnih problemih kakor tudi o poglavitnih problemih njenega notranjega razvoja v zvezi z uveljavljanjem in pomenom nove ustave. Y programu je sodeloval tudi stalni udeleženec v tej odela j i. ameriški predstavnik v OZN Arilat Stevenson, ki j c izjavil, da so ZDA zelo prisrčno sprejele poslanico, ki jo je predsednik Tito posla! predsednika Kennedy ju. Stevenson je nadalje izrazil upanje, da bo ameriški Kongres ponovno uveljavil klavzulo naj večjih ugodnosti v trgovini z Jugoslavijo. PREDSTAVNIKI h’RA NCOS k E, BELGIJSKE IN ŠVICARSKE TELEVIZIJE PRI PREDSEDNIKU TITU Dne 19. aprilu je predsednik republike Josip Broz Tito sprejel skupino sodelavcev televizijskih postaj Francije. Belgije in Svite, ki so gn )irosili za odgovore na več aktualnih mednarodnih vprašanj. Predsednik jo njihovi želji rade volje ustregel, Na vprašanje, kakšno jc njegovo mnenje o možnostih razorožitve, je predsednik fito med drugim naglasil: vcčkr:it $cm imel priložnost poudarili, da sc Jugoslavija dosledno zavzema kakor sc je zavzemala doslej, za splošno in popolno razorožitev, v kateri vidi enega glavnih pogojev za ohranitev miru v svetu. Po mojem mnenju bi uresničenje toga cilju, ki so zanj življenjsko zainteresirani vsi narodi sveta, znatno pripomoglo k sporazumu vsaj o minimalnih, začetnih in delnih ukrepih zn razorožitev. S tem bi se odprla perspektiva splošne in popolne razorožitve, hkrati pa bi bili ustvarjeni tudi ugodnejši pogoji za uspešno urejanje drugih odprtih mednarodnih vpraša n j. e Intervju predsednika Tita so oddajali na televiziji Francije, Belgije in Švice v okviru posebnega programa o Jugoslaviji, ki ga je gledalo okrog deset milijonov gledalcev. ZA UGODNEJŠO BLAGOVNO IZMENJAVO MED JUGOSLAVIJO IN ANGLIJO Član Zveznega izvršnega sveta Sergej Kraigher se je nedavno vrnil iz Londona, kjer se je iiuidil kot gosi angleške vlade. Med obiskom v Angliji j c imel Kraigher razgovore z ministrom za trgovino It r roli um in ministrom ministrstva za trgovino Greenom. Obiskal je tudi premiera Mac-Millana, lorda čuvarja pečata Hcntha in ministra za kmetijstvo Sonmesn. Kraigher j c ugodno ocenil gibanje trgovinske menjave med obema deželama v zadnjih letih in poudaril, da se je v sedanjih razgovorih poka zalo zanimanje, da se ta menjava poveča in izboljša sestava jugoslovanskega izvoza na britanski trg, zlasti z razširitvijo irgoviimkc kooperacije med podjetji obeli dežel. Pri tem ima lahko po njegovem mnenju pomembno vlogo britan-i sko-jugoslovanski svet zn trgovino. Nasi predstavniki so opozorili na neugodno Carinsko obravnavanje nekaterih naših proizvodov na angleškem tržišču v odnosu na proizvode dežel skupine EFTA. Ti problemi bodo urejeni v skladu 6 predpisi GA I I’ in po medsebojnih posvetovanji h, Kraigher je dejal, da so se na razgovorih pokazala skupna zanimanja za ublažitev sedanjih carinskih pregraj v mednarodni menjavi in za ustvaritev ugodnih pogojev za trgovino razvijajočih se dežel. Dne 16, maja se je začela v Ženevi konferenca ministrov za trgovino držav - članic G ATT (splošnega sporazuma o carinah in trgovini). Udeležili so se je delegati 50 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Jugoslovansko dolegneijo jo vodil Sergej Kraigher, ki sc je na konferenci v svojem govoru zadržal predvsem na položaju manj razvitih dežel in na okrepil), ki jih je treba storiti, da bi v korist in možnost nadaljnjega razvoja reli dežel odpravili neugodne vplive sedanjih oblik trgovinske izmenjave. kulturni zapiski KIDRIČEVI MACHA JEMCI T.elos oh desetletnici srn rti Borisa Kidriča je hi Ih podelitev Kidričevih nagrad še posebne slovesna, V govoril je predsednik Kidričevega sklada Ive 'lavčtir prikazal delovanje le ustanove, ki pospešuje in pori pira znanstveno delo v Sloveniji, Poleg običajnih nagrad s področja tehničnih, naravoslovnih, medi eins kih in družbenih ved podeli vsako leto Se nagrade zn izume in izpopolnitve, Kidričevi nagrajenci so letos hili: profesor dr. Ivan Kuščer (nagrado je prejel za razpravi: Reprodtylheorenis for thermal ncutrons in Thermal diffuston oF uentrons), drugi jo bil profesor dr, Jovan Hadži ra delo The evolution of Meta zon (Razvoj mnogoceiičftrjev) in tretja profesorica dr. Milica Valentinčičeva, ki jo prejela nagrado za življenjsko delo. Nagrado sklada Borisa Kidriča je prejela sku pina, raziskovalcev n ji nuklearnem inštitutu Jožef Stefan eh delo Über die Synthese von XeF». du]jo dr. ing. Miloš Marinček, prof. dr, Bogo Grafenauer, prof. dr, Ivan Lavrač, docent dr, Luc Men a še, dr. Mirko Rupel in profesor dr, Fran Zwitter, Nagrado zn tehnične izume in izpopolnitve pn sla dolbla: Branko Pustoslemšek (za pripravo zn navijanje kovinskih plošč v svitke) ter Valentin Osredkar (za jamske stojke in jamsko stropno oporje). Raziskovalno delo, ki mn je iako zavzeto položil temelje pokojni Boris Kidrič, rodi lepe uspehe. ZLAT VENEC Z A CM MICO DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA DUŠO POČKAJEVO Aprila je Eiii v Sarajevu festival malih odrov. Seveda so sc ga udeležila gledališča iz vse Jugoslavije, Gostovalo pa je tudi študentsko gledališče iz Varšave. Čeprav ni nastopilo v uradnem konkurenčnem programu, so mil podelili veliko festivalsko nagrado. Največ nagrad so podelili beograjskim umetnikom, ki so prikazali gledalcem tudi največ izbranih predstav, ZInL venec za najboljšo žensko v logo pa je dobila slovenska dramska in filmska igralka Duša Počkajeva za vlogo Manic v Albee-jevem delu Ameriški seu- Znana in priljubljena igralka nastopa v Ljubljani i Drami, Mladinskem gledališču in Križankah. SEDEMDESETLETNICA MIROSLAVA KRLEŽE Aprila je priznani in priljubljeni jugoslovanski književnik Miroslav Krleža pm/ilovliI sedemdesetletnico, V Zagrebu so ta dogodek proslavili s slovesno akademijo, na kaleri je o pisatelju govoril književnik Petar Scgedin, Ob tej priložnosti sp tildi udprli razstavo Krleža na jugoslovanskih odrih, ki skuša vsaj delno prikazati petdeset let tlela tega velikega ustvarjalca. Predsednik Tito je odlikoval Krležo z redom republike Z zlatim vencem. Tako mu j c dal priznanje za javno delovanje, s katerim je Krleža mnogo pripomogel k napredku dežele. Z« njegovo pisateljsko delo pa skoraj ni moč v kratki vesti povedati dovolj priznanja, saj je Miroslav Krleža pesnik, pisatelj, dramatik, esejist iti kritik. Če pomislimo na petdeset let dela, la lik o trdimo, da je v njegovih knjigah ohranjena teža in lepota naše preteklosti in sedanjosti. V LJUBLJANI HO GOSTOVALI CELOVŠKI MADRIGALISTI Y okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo je nastopil v Ljubljani znani pevski zbor celovških madrigalistov. Ansambel je doslej že trikrat z uspehom gostoval v našem glavnem mestu. To pot se je pred-slavil s koncertom, na katerem je poleg starih mojstrov pel tudi kan la to Stravinskega in nekatere koroške pesini. Poleg zbora, ki šteje nad šestdeset elitne'v, sla nastopila tudi solisia mezzosopranistka Hilda Hocburtli in tenorist Kun Equilnz. Fak e in podobne prireditve so nadvse zaželene. Dramska i?p filmska h rudni ra Dusn P tička jim a je » spojem zflsftmci?! življenju iitdi dnbrs mamica Gabrijel Stupica; Deklica s pajčolanom I. Tempera. 1061 4Kliše jt luii Likovnr Tcrje v i.j,ii»ijun¡j Gabrijel StLLpLcei. s/ifcar. čigar delo iv dolgu pometli enega izmeri najbolj nespornih nrlron slovenske irt jugoslovanske frltifltrpie tvornosti. Jif je rodil 2l, rrtdirOfl tUi" irt Dražgošah na Gorenjskem osnovnošolskemu učitelju. Absoloiral je umetnostno akademijo o Z.agrebu f 1071-76) iti fioel fam do leta 1046. odtlej pa je redni profesor za slikarstvo na I/ubljflnsfci Akademiji uptt-¡JabJjfljii/iii umeifliiiL Od *Prve reprezentativne slovenske razstave likovnih umetnikov< p Mariboru /W se je roieiežrj mae^iir kolektivnih razstav doma in p tujini, sum pa je lani razstavljal u Zagrebu rti Jteograrfu in feipft ti Rimu in Torinu. Izmed njegovih del. ki jih branijo d številnih domačih iti litjih muzejih, galerijah fn zasebnih zbirkah, naj iz jugoslovanske muzejske posesti omenimo vsaj Avi opor tret s prijateljem (1941, Zagreb, Moderna galerijak kompozicijo »Pred spirevti-donii (1970. Ljubljana. Moderna ^¿lierrjaj, Granatna jabolku (1977. iijftbJjana. Mesini muzej). Avtoportret s hčerko, dne uarianfi lOirokii ¡¡ri mizi ■/. itfj-EiČELmir in Branjevko (1976-77, ose o ljubljanski Moderni galeriji). Avtoportret s p [»iti ct.111 (1979, firHiierijii Doma ]NA n Beogradu} rtJ Aieljir I (Beograd. Moderna ^diierrjaj. ¿’ilrpi-£evo lonefnoif je nieJ drugim predstavila iudi posebna publikacija, ki jo je lela 1959 izdata Držunnu založba Slovenije, sicer pa je za sovje slike prejel i rt Prešernom nagrade (194&. 1950 in 1957), nagrado t-Jaknpičt na Salonu 56 na Reki, jugoslovansko naeronaino nagrado Solomona R. Gtiggenheima (1960) in zlato plaketo na prvem jugoslovanskem trienalu likovnih umetnosti t> Beogradu 1961, 'Inko rekoč mimogrede se je uoe/japjj Imli kot odličen scenograf (inscenacija Ravela in Poulenca ti ljubljanski Operi 1961). Nasi umetniki Gabri j el Stupica LL'f: MENAfiE Tudi za vrednotenje umetnin so zanesljiva, merila, ima Ir o jih telo danes, ko se marsikomu dozdeva, d« je ravno na tem področje (veganu nudili, (le je kdo svoj e videnje s volit tako prepričljivo uresničil, da jr nnstul nov svet, ki smo si ga potem, ko smo .se seznanili 7. njim. kar nebule zapomnili — če la novi svet (tako kut spremenljivi resničnost) samoumevno poveznje vse odtenku fn velika nasprotja v nedeljivo Celoto če vpliva mi naSe misli in občutje, a si ¡ra (v nasprotju z resi ličnost j ti) ne ¿H liho ur spremeniti ne dopolniti in se ga zato Iudi ne naveličamo ictlaj vemo, da sinemo tolikokrat zlorabljeno besedo zapisati 7. velikt! začetnico; Umetnost- Svet takih povezav j c med Slovenci in. Jugoslovani v našem času ustvaril Gabrijel Stupica. Ali bolje, v zadnjem čeirt stoletju jc ustvaril n uku. j tu k ih s ■veti»', ki J i ] l p mi kui njihovih sestavin ne morcimi deliti, ampak j iti lahko strnit» razločujemo |■<* nebistvenih zuntutjIti značilnostih; tu so npr. oljne podobe, z barvo zm odeli -rana telesa v skrivnostnih (cm n ih prostorih, npr. v temperi izvedene sliki1, trdno orisane ploskve in liki, v katere so vdelani papirni uh lepki in drobne či pke - a Stvarnost in videz se tudi tod igrata z niinii in dn ugotovimo, kaj je nalepljeno in kaj naslikano, se moramo skorodn nespodobno približati platnu, tolikšno jc slikarjevo mojstrstvo, sposobnost, da prevari gledalca, da prikliče tisto, čemur Francozi pravijo >trompe boe ib. Pri resničnih umetnikih je izvedeno ravnanje z barvami in oblikami nekaj samo po sebi umevnega, prvi pogoj, in zato bi delali Stupiee-vtinu slikarstvu krivico, če bi govorili samo o tem njegovem razponu. Njegovi svetovi ko prikazujejo tudi kot posebna snovnost in poselmu, s to snovnostjo neločljivo spojena vsebina — koi osamljeni otroci in mize 7. njihovimi dostikrat tako ne na vari n ¡mi igračami, kol žene z izmučenimi obrazi iti nežnimi čipkami v r rti ih rokah, negibnim lutkam podobna bitja in predmeti, ki so oživeli šele na platnu — ljudje in st\ Etri, ki jim slutimo usodi» in morda \emb tudi ime, in ob njih zimki, sence in črte, ki jih dotlej še nismo uzrli, a so nam v tej soseščini tiolmdoma pomenljivi kažipoti. Med temi Stiipičevimi svetovi j c tudi svet deklic s široko odpriinii očmi. sredi mračnih prostorov iti se mnogo 1 volj krutih belin, h' 1 o -ra I {iz leta 1958} sloji pred neprijazno, sivo opleska no pull SUE le, ur rdi enajstih posušenih vencev, ki se bržkone nadaljujejo v neskončnost, sama kot izrezana iz papirja in vendar živa s to svojo papirnato rožo v laseh, ki edina ne n vene. Deklica s pajčolanom I (iz leta l%0 trdno drži svoj nebogljeni kosmati šopek nad naročjem, Inn i. velikimi koraki in nepremično sloji, ker je ugledala, ker sluti čudovito videnje in ker ji- — polna Svetega strahu in trdne odločenosti tudi o na neresničen, iz spominov in slutenj * rasel privid. Nekje smo zapisali, da so njegovi modeli t-Siu-pičevio. še preden jih je naslikal. Vsekakor potem, ko jih je upodobil, žive z njim in sc z njim (udi spremi ujejo: v vsaki novi inačici imajo za seboj starejši rodovnik, imenitne j še izročilo. Doživeli so marsikaj, česar v življenju niti sanjali j»iso. Povezali so se s tisočletno zgodovino upo-dablj ¡ijoíV e Inos ti in se srečali z docela novimi, »ftlisi ruk i iiimi< oblikami. Doživeli so velika soočenja in se sami spremenili \ nje, \ .soočenja odtenkov in nasprotij, otipljive šivu most i ¡n i L-deza. orjaškega in drobnega, navideznega nn-ključja in neposredne notranje zaznave, strahu in poguma, svetlobe, ki skriva skrivnosti, in temé, ki j tli razodeva v nenehnem rušenju običajev in hkrati v neizogibnem nadaljevanju preteklosti. Shijiicu: l'Iuru i. (Klifir jr Um Utitvitr ij■■ v l.juhlj.inii S pričetkom šolskega leta 1965/64 razpisu ji' Slovenska izseljenska matica več štipendij za študente — (»/rote slovenskih izseljencev. Možen je študij slovenske književnosti in slovenskega jezika, predvsem pa glasbe, folklore, režije, koreografije, novinarstva, telesne vzgoje in podobnega. Tistim, ki bi radi študirali družbene in druge vede r*« naših Višjih šolah in fakultetah, priporočamo dopolnilni, tj. podiplomski študij. Študenti * primerno izobrazbo bi sp n Jn gosi a-viji predvsem specializirali; zato bodo r» prr»i Prsii sprejeti tisti, ki so že dokončali določene strokovne In le ali vsaj popolno srednjo šolo, p Jugoslaviji pu bi se izobraževali r» praksi, kot npr. zborovodje, režiserji, koreografi in podobno, s tem, da bi ostali določen čas n kakem zboru ali pa kulturna-umetniškem društvu, Prednost imajo zdravi m ;jo možnosti taki študenti, ki vsaj r*(t-koliko obvladajo siorujnsti jezik, dn bodo lahko sledili predavanjem. Pogoji so ugodni. Zagotovljeno je stanovanje v Študentskih domovih in štipendija v višini poprečne mesečne plače pri nas, kar zagotavlja razmeroma življenje. Kandidati naj pošljejo svoje prijave na naslov Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, Cankarjeva 1/11., najpozneje do 1. septembra 1963. Nasa akademija za gledališče, film, radio in televizijo emu. behclee £e desetletju smo Slovenci želeli, dn bi dobili šolo, \ kateri bi se ruladi igralci pripravljali za svoje delo v gledališču, se vzgajali za slovensko igralce, la vroča želja pa so je izpolnila gele po zadnji vojni, ko smo v Ljubljani dobili Akademijo za igralsko umetnost. Prej so morali naši igralci iskati znanje v tujini, zlasti na Dunaju, rudi občasni gledališki tečaji niso nadomestili žive potrebe po gledališki šoli. Akademija je najprej imela oddelek zn igralce, režiserje in dramaturge, že čez nekaj let pa je ob tej šoli zrasla tudi bogata gledališka knjižnica, ki je danes cim naj večjih v Jugoslaviji, in inšiiiLit f-a zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in zn zgodovino gledališča sploh. Izmeri prvih vzgojiteljev mladih slovenskih igralcev rm tej šoli sta bila znana igralka Mariju Ver« in Ivan Levar. V nekaj letih svojega dela je tu šola vzgojila vrsto nadarjenih igralcev, ki dajejo danes podobo slovenskemu gledališču. L ra v zadnje leto pa je akademija doživela veliko spremembo. Z razvoj eni filmu, radi« in televizije so nastale potrebe po ljudeh, ki bi zinili delati tudi nu teh področjih, čato jc akademija ustanovila še oddelek za film. radio in televizijo, kjer se vzgajajo bodoči igralci in režiserji, ki bodo delali rm rud in. filmu in televiziji. Akademija se je preimenovala s- Akademijo za gledališče, film. radio in televizijo. Nova akademija dola v lopo urejenih prostorih sredi mesta, ima posebne prostore za predavanja in vaje, svojo gledališko in kino dvorano, posebno sobo za ha- let in z« praktično delo ca režiserje, Tudi predavateljski kader je precej velik in so v lijem naši najboljši gledališki, filmski, radijski in televizijski delavci. Tako na primer predava zgodovino gledališč« znani gledališki zgodovinar in estetik Filip Km ul ja to vič, dramaturgijo in tgodoviuo d r ji ene učita dr. Vladimir Kralj in dr, France Koblar. fJalet vodi nekdanji slovenski baletni plesalec v Parizu Lino Mlakar. Igralce vodijo gledališki igralci Vida Juvanova, Mira Danilova in Janez Jerman. Zgodovino filma in filmske seminarje vodi naš najboljši filmski zgodovinar in estet prof- hraneč Uren k. Tako bi lahko naštel še vrsta ljudi za druga področja. Naj povem -še to, da imajo vsi slušatelji t.c šole priliko praktično spremljati delo v gledališču, pri filmu, na radiu iu n« televiziji in tudi sodelovati ali kot igralci ali kot režiserji. Pred kratkim je bilo na tej šoli mednarodno srečanje gledaliških strokovnjakov. Gostje iz inozemstva so bili presenečeni nad v isti ko ravnijo (e šole iu slovenskega gledališča, i'or decades, it had been our wish to get a school which would prepare our young actors, for theatrical work. The wish came true after the wur when Slovenia got its Academy of Dramatic Art in Ljubljana. The few dramatic courses given off and on did not suffice, and our pre-war actors had to study abroad, mostly in Vienna, 1 he Academy started with departments for actors, directors and dramatists. Already in the first years of its existence the school added a rich library which is now one of the largest reference libraries in Yugoslavia, and ail institute engaged in the history of Slovenian and Yugoslav theater as well as (he history of thealer in general. One of the first educators nt this school were the well-known actors Murijfi Yera and Ivan Levin. In n few years of its work, (he Academy educated a number of talented actors and actresses who are now leading personalities in our theaters. The development of film, radio, and television brought about an urgent demand for experts on ifiese fields of work. To meet these requirements the Academy established anuther department engaged in (his work, I he name of the academy has been changed to Academy of rhea ter, Film. Radio, and Television. The Academy is situated in the center of the city, has well-arranged rooms for lectures and rehearsals, its own theater and movie auditorium, u room fur ballet and another lor directing, '1 lie teaching staff is composed of our heat workers in the fields of theater, film, radio, and television. Lectures on history of the theater are given bv the well-known historian and aes-ihe-tieian Filip Kunibatovit, on dramaturgy and history of ihe drama by dr. Vladimir Kralj ami dr. Fiance Koblar. IkiLlci is led by the former Slovenian ballet dancer in Paris, Pino Mia bar, Actresses and actors Vida Juvanova, Mira Dm nflOYH, and Janes: Jermnn are in charge of actors. History of the film, and seminaries are led by our best historian and aesthetic!an Prof, France Prenk. There is a member of other people working on various fields. All students have much Opportunity to get. to know the work at corresponding institutions as well as to participate in the work n$ actors and directors- — The Academy Ims recently organised an international meeting of theater experts. Poems by Yugoslav Foots in English At the beginning of this year, the publisher John CaLder. London, issued in co-operation with Dria Vna založba Slovenijo (National Slovene Publishing House) AN ANTHOLOGY OF MODERN YUGOSLAV POETRY, This book, divided into Sloveniaiii Croatian, Serbian, and Macedonian parts, contains poem* by 1" poets. It whe edited by oar eoitiimtriot Janko Lavrin, a retired university professor in England, who also wrote the foreword. Ihe book comprises works of contemporary poets. Irs Slovenian part includes Cankar, Kette, Murn, Župančič. Gradnik, Goli a, Seliškar, Anton Hudnik, Kosovel.. Kocbek, Vodušek, Klopčič. Vipotnik, Udovič, Kačič, bor, Kajuh, Levec, Minatti, Menart, žaje, umi Kovič. Idle Croatian KAJETAN KOVIC STEBLO V DUŠI Izjokal bi te rad, ¿-ai-nr iz joče nebo jesenski ded. pa zeleniš jetniških celicah telesa kot nevenljiva roža. 7 vročimi dlanmi te božam in ljubkujem, steblo o duši. Krtka rt ti j te utrgam brez krni? Kako naj neutrgana le ljubimi1 O nehaj, nehaj, nehaj zeleneti. Kako naj te iz jočem iz srca? KAJETAN KOVIC rn LIKE TO WEEP THE OUT I'd like to rr>eep thee oat as the uutiimn rain isioep out bp the sky; but thou keeps! on budding in my bod’s cells like nri undying rose. My hot palms stroke and caress the stalk grt'mm in my soul. Horn can t pluck thee without blood find harm? Or go cm loving ihep itnplucked? Oh, cease to bud and grout. Could 1 but iveep thee out, out of my heart. part is represented by poets from Silvij Kranjčevič iu Vesna Krm petič, the Serbian part from Aleksa San tie to lie Sn raj lie, und Macedonian from Slavko Janevski to Mate Mate vek L 'Ihe foreign reader will thus have an opportunity to gei to know at! the trends of our poetry in the L50111 century. Our compatriots abroad may be especially attracted by some verses of Oton Župančič and Aleksa Smith', who, in their works, portrayed the fate of our emigrants. At the same time we would like to call attention to two other books which, ton, prove ihe world's interest in our literature. A few years ago* the above Publishing House issued an anthology of Slovenian poets, Ihe Parnasms of a Small Nation, which comprised poems from Prešeren tip to ihe present time. It is well worth mentioning iliEit. two editions of Prešern's poems are already sold out and that a third, revised edition is going to be issued I his year. Let us further mention the anthology oF Slovenian poets tit French, Anthologie de hi počsie slovens, published this winter by Pierre Segliorsc in Paris. Thus we can safely say that the literature nf ihe small Slovenian notion is gradually and sloiidilv making way into the wide world. /IfKfi pevd nove nielo fltie Tekst: Lirfe Pe/toossii Foto: Danih ,Wmkphne jih poznate? Sf ne! Morda pa jih boste spoznali oh vašem letošnjem obisku v domovini, mi pa vam jih že kar danes predstavljamo. BARNABA J ABC je kljnh temu, da se je pravkar vrnila od zobozdravnik iij z vesoljem odgovorila na utiša vprašanja, posebno še. ko je slišala, da bi jo vatli predstavili našim izseljencem. Dobro pozna težko življenje v tujini, ker ji ga. Albina Novak, prijateljica njenih staršev ob obiskih v Ljubljani, o tem marsikaj pove. Barbara jo pričela pod slučajno in kor je bilo njeno pelje poslušalcem v šeč. je začela nanj resneje misliti. .Namesto klavir ja se je izpopolnjevala v petju in njeno pesem sBarvjee si kupit žvižgamo že skoraj vsi. Knaindvajsoiloftia študentka prava poje stalno 7, ansamblom Hix blucs Da plesih v ljubljanski festivalni dvorani. Rada bodi na koncerte klasične glasbe, všeč so ji narodne pesmi in lepe knjige. Tn načrti za letošnje počitnice? ¿Lansko leto sem pela v hotelu Triglav v Kopru, letos pa bova z Ladom Leskovarjem pela v blejski Kazini.* KATJA LEVSTIK Komaj osciUuaj sl letna maturantka ekonomske srednje šole sc že dolgo ukvarja z glasbo. Najprej jo je mikal klavir, v brigadi leta 195*J pa je ob tabornih ognjih tudi zapela. Ob navdušenju brigadirjev je pela svoje iiajljubše popevke s plošč, pa tudi kaki ji o narodno. Kot sama pravi, najraje poje in posluša jazz, Po zmagi na oddaji »Spoznavajmo svet in domovino* je postala slu- ,4HŠÍ!Jqd¿íí^'íV}, Ion gost ljubljanskega radiu. Lanske počitnice jr pela v blejski Kacini, tila j pa nastopa v ljubljanskem ■iicr^tiL^aii gledališču, kjer poje songe v Mali žuli ti. Nfljbrž pu vseeno ne bo studi ra Ju glasbe, ampak se bo jeseni ruje vpisala nn jezikoslovje. ERIKA KOHONT Predstavil nam jo je Lado. Ta prikupna enaindvajsetletna. Mari borila uka poje v ljubljanskem baru Slon. Kljub temu, da je njen pravi poklic tehnična risarko, j c raje tab m la mikrofon, suj ji petje pomeni mnogo več- Ima res bogat repertoar in poje vse do valčka in polko, najraje pa romance in šansone. Njen na j večji 11 Spelt, zmaga na oddaji Spoznavajmo svet in domovino«, ji jc poleg popularnosti doma prinesel tudi vrč ponudb i7. I[Eilije. LADO LESKOVAR Na ali smo ga itti njegovem delovnem mestu v burn hotela Bellevue v Ljubljani. Pravkar je odpel melodijo twisla, plesalci so posedli /.ei mize, nam pa je povedal nekaj o sebi, To, da je mornar (trenutno na kopnem 1), smo vedeli že od prej, presenetit p« uaa je * novico, da zdaj študira v Ljubljani, Letos je bruc ua pravni fakulteti, želi pa poslati strokovnjak za pomorsko pravo. Petje je njegov hobby, poleg (ega pa mu pomeni tudi materialno osnovo, ker se -seiii: preživlja. Letošnja zmaga pri radijski oddaji »Sončna iini> mu je poleg popularnosti prinesla še drobno nevšečnost. — ker vsem oboževalkam, ki mn izjavljajo ljubezen, res ne more ustreči! Nekaj posebnega pa je bilo dvesto pisem, ki jih je dobil Jhj nastopu v domu invalidne mladine v Keiilj-riiku. Ploskanje navdušeni h Parižanov mladi Jugoslovanki 1'isti večer, dne 20, aprilu letos, je imela le eno željo: da Iti bila čim boljša, tla bi pokazala Lei ir največ, vse, Lar se j c naučila v nekaj letih naporu ib treningov. Odjeknili so zvoki fanfar, takoj nato jc napovedovalec sporočil: .Naslov evropske prvakinje v telovadbi jo osvojila Mirjana Bilič, Jugoslavija.« Zaključen je bil Pokal Evrope« v palači »Coubertine« v Parizu. Ime te miade Jugoslovanke iz Beograda je bito še isti večer in na-fdertnji ¡biiL natisnjeno v vseli svetovnih časnikih. kiju!) temu, da ho mlada. Jugoslovanka doti« [n tej svoji prvi veliki zmagi so mnogo drugih. v njenih ušesih ne bo nikoli utihnile ploskanje navdušenih gledalcev v (.Ivo ra ni »Cou-buriine-i, zadnje ploskanje tega večera, ko j c Mirjana Bilič končala srednjo šolo, sc je vpisala ua beograjsko visoko šolo za telesno kulturo, ki jo j c pred nedavnim končala. Zdaj 2(> Jel stara, izkoristi večji dal svojega prostega časa za vadbe na gredi, na dvovišinski bradlji iu v parterju. V Parizu so jo razglasili za najboljšo med telovadkami v Evropi, Te ji nedvomno nal&gu nove obveznosti: še več treningov, se manj prostega časa zn kino, gledališče in branje. Zdaj ima težavnejšo Eialego kot jo je imela doslej. Poprej se je le bojevala in napadala, zdaj bo morala braniti. u. n. % Lija ¡a srtiiii n iriiuti preti eoelllâni ^frrFd Rutko in njegova mati sta zagleda in v mesili e m v riti veličastnega moža z veličastno brado, ki je na platno slikal neko lepo ženo. Tak ral se ji; simee tiagibddo proti Rožnik ti in ženska se je blaženo s meh] j di la v rdeči barvi njegovih žarkov. slo jfe slikar.« je rekla mama. Račko je takoj stekel k slikarju in se zastrmel i podobo, in kaj sc buče — murnu je morala zsi njim, »Oprostite, tovariš slikar, mojega malega zti-nbrnijo vse posebne stvari,« je rekla. Slikar pa se je prijazno nasmeh ml in potrepljal Račka po nuni. Dobro sc mu jr ztlrlo, da strmi Raekn z velikimi očmi zdaj v sliko, zdaj v mlad n ženo, i slikate čudovito lepo. Se naša učiteljica hi ne mogle slikati (uku kol vi. Vaša, tovarišica je prav lepa, Ali boste naslikali tudi Rožnik in sonce zn njeno glavo?« je vprašal Račku, »Ne. samo sončne žarke in ¡hi tiste rože, ki rastejo onkraj steze, bom naslikal poleg rije,« je odgovoril slikar in se dobrovoljno smehljal. »Pa nima morda vaša tovarišica kakega sinčka, da bt ga naslikali poleg nje?« Teti a j pa jo planila mlada žena v smeli. In slikar je naslikal na platno še nasmeh mlade žene, kt še ni bil ji poročena — ampak kmalu bo. Lepa tovarišica je bila zulo dobre voljo in ¡c stisnila Račk n v roko zavojček bonbonov, slikar pa no kaj dinarjev: tKo boš velik, moraš postu ti slikar. .Sedaj se pa le pridno uči,« j c reke! in prijazno pokimal z veliko brado. »Ves, mama. ko bom velik, bom prav gotovo slikar.« je dejal Račko na poti domov, »Nosil bom dolgo brado, slikal lepe tovarišice in delil dinarje otrokom, ki me bodo občudovali.« Drugi dan je Račko pritrdil velik papir im desko, ki jo je uporabljala mama za p ran.j e perila, ob redili svinčnik in počakal, da je prišla Lija, »Tovarišica Liju, izvolite z menoj na vrti Risal vtis bum s svinčnikom, kajti slikati z barvicami se še nismo učili v šal D Vesela je Sla Lija z Račkom na vrt. za nju pu sta korakala hišni kuža in hišna muca. »Tovarišica Lija. izvolite sesti v travo pred ta cvetlični grm in prav prijazno se morate smejati. Tu pa vam dam te bonbone, Če pride linče Kosmatinov in če bo pohvalil sliko, mu kar izročite bonbonu! Seveda, brade se ni mani, du bi bil slikar, pa bo že zrasla, saj je mama rekla, da bo.« Lija je sedla v travo pred cvetlični grm — im desno in levo od uje muca In kuža, v ozadju pa ie bilo videti Rožnik in zahajajoče sonce. Součni žarki so ob Sevali cerkvico na vrhu hriba. Lijo, kužo, n inčo, cvetlični grm in Rite k a, ki je vus blažen hitel risati vse, kar j c videl preti seboj. Vanj so strmele globoke Liji ne oči. Risal je hi im in ni nič rubil radirko. Usta so se mu od veselja široko smejala in že dolgo ni bil Rssuku iiiko vesel kot to uro, Le to bi še hotel, da bi se Lija prijazno nasmehnila, toda držala se je sila resno — pu tudi muca iti kuža in cvetlični grm in Rožnik in cerkvica na njem iti sonce, ki ni hotelo zaiti. »Tovarišica Lija, končal sem vašo sliko. Lc podpisati moram še: To je Lij Et — da vas bo vsak poznal, in: Narisal Račko d n bo vsak vedel, da sem vas narisal jaz.« Lija je stopila pred sliko in vsa zažarela v vesel j in ■ I i, K Sl ek o, r i si š čudovito risati. Sonce je prav luko, cerkvica ju [trav taka in jaz setu prav taka. Res. Račko, rada to imam, ker ti znaš vso. Ali mi dnš to sliko?« iBom j.io|ii-oj 111Ei111i pokazal. Zvečer se vrne. Jutri pEi ¡/.ročim to sliko tebi,S roda prav lednj je prikorakal na vrl Tinče Kosmatinov. Stopil je pred sliko in se široko zu režal. Kakšno packarijo si pa tukaj narisal Račko?*: Račko in Lija sta odrevenela o*! začudenja, ¡■■Kdo pravi, da je packarija!« je zakričal Račko, rTebi, Tinče, manjka črto kolo v glavi [* je zaklicala kija. Toda Tinče Kosmatinov je nadaljeval hudobno in neusmiljeno: - i’n cerkvica nu vrhu se bo podrla čez pol nrc. Ta kolovrat zraven nje naj bo sonce? In še na -desni strani cerkve zahaja, namesto na levi. iSa Rožniku nisi narisal nobenega drevesa. Cvetlični grm jo menda pijan, ker visi (aku po .strani. Pes ima prevelika n.še.sa in manjšo glavo kol mačka, Mačka pa ima glavo večjo kol ielo, predolg rep in predolge brke, l.ijinEi usiii so preširoka in nos premajhen. Podpisal si se tako. kaker bi kdo srako namazal s črnilom po krempljih in bi potem skakala po papirju,* Račko iti T.ija sta žalostno poslušala tc krule besede in l iji so se zalesketale debele solze v očeh. Račko je preplašen strmel na risbo. Tinče, če bi pohvalil to sliko, pa bi ti dala bonbone,« je vzdihnila l.ija in pokazala Ti očetu zavoj ček. »In jaz bi ti dal nekaj dinarjev,« je pristavil Račko. i-Pa saj tic pravim, da ni slika Jcpuls jo vzki iknil 'Tinče iii slino so sc mu hotele pocediti na brado. Toda T.ija in Radko sta molče odšla s sliko v hišo. Kuža in muca sla počasi stopala za njima, Račko je skril sliko pod posteljo v spalnici in zvečer ni povedal mami, da je risal l.ijo. S težkim srcem je odšel spat. Ponoči pa je hipoma zrasla Račku brada do ¡losu. Rila jc iz čistega zlala. Nepričakovano se je razgrnila stena sobe in vanjo je prikorakalo soncu*,. Daj. Riicko* paka/i mi sliko, «hi so oglodatn. ker st me tako lepo narisal** je reklo sonce in stopilo pred sliko. Potem j c priskakljal k podobi cvetlični grm in ves zadeli le J v icsclju, ko sc jc zagledal narisa nega. Nalo je razigrano pribijal v sobo kuža in je veselo pri mijavkala muca. In potem je prispela šo Lija. Vsi so se gledali in občudovali v podobi, »Lepi srni? vsi. toda nuj lepša je Lija,« rekli. SouCe je reklo s toplim in svetlim. Rožnik S ši rok i m in zelenim,1 cvetlični grm z dehtečim in rdečim glasom. Muca in kuža pa sta pritrdila: ¡■Mijav, mijav — lin v, lioi — res je takole Potem sc v#e| veselo zaplesali ekrug Lije in T.ija je reklu: »Račko, tako lepo zlato brado imaš. Ti si res prnvj slikar. Ne veš, kako tc imam rada. Pia v nič ne verjamem i t učeni Kosmatinu.« Mama pa jc mislila: s-Ktln \c, k;ij sc sanja mojemu Račku, d el sc ta k n sladko s mej C v sanjali.* HALO, SREČKO ZANOSKATt IZ OSHAWE V KANADT, POZDRAVLJAJO TE PRIJATELJI IZ LJUflLJ ANE! Prejeli smo pismo in fotografijo, k-i jo ob javljam ti. Pisemce Brasi; :\e: sirki j le Editi prijateljček Srečko iz Ročne. rJr?irnd? u Ljubljani, ki ta jc /ffinir?jn iparnlijd im-sicnii ml nas in tftl[H>(mini k staršem p Os?J«i!Uj u Afl-nadi, Zrnnen njega na stiki je Terbehiikooa itta?ik’dr. ki je t. njim skupaj rasla ut prom, da ga ima najbolj rada. fisaff da imamo pa tudi vsi drugi otroci, ki ¡rrtu> sc 7 njim skupaj igrali in učiti, Dragi Srečko, želipiti, da hi te tudi tam o daljni Kanadi tako dobro nčit, kakor si ¡¡e doslej, in da ne hi nikoli po/nhii lepega slovenskega jeziku. 1 vaji ]>ri jEiifJ j j in sošntei Prvi maj mojega učitelja Jožeta Spomlad sc j c žc toliko razbohotila, (hi je bilo vse zeleno in v Cvetju ne samo v Dobravi, v Polju, v Šmarski dolini ali v Drsencu ampak tudi im gaherški in cencetovski gmajni. Otroci smo tekati za metulji na paši- Cc pa smo šli s siurši na njive, so nnm že dali manjšo motikico, cin bi z njo pomagali pleti kroiupir- Zvečer so fantje radi zapeli na vasi pri ifon-tolonuc, da so jili -deklice poslušale izza okrušenih oken ali pa so celo vzele škaf. si pa nadele na glavo in odhitele k vodnjaku, Le nazaj sc j itn je noga teže pomikala, posebno čc je bil med pevci tisti . - . Nekaj pa je bilo tudi solznih oii. Čeprav se je že pred tremi ali štirimi leti končala prva svetovna vojna, še vedno ni bilo glasu o tem ali so njihovi dragi še živi. Čakale so in upale, med vesele fante pa niso šle. Čutile so, da jim bo podilo srce oh njihovi mladosti ir. ljubezni, ki je Same niso mogle dočakati. Tudi v solo smo hodili. Imeli smo sicer še vedno pouk v jeziku naše mame. !e da so nam za začetek vrinili italijanskega učitelja, krepkega možakarja, ki nam je s trdo besedo in vitko šibo viepal v glavo tujo modrost. Ni nam bilo lahko z njim in marsikdaj so nam puntarsko noge med poukom drsale po tleh. Tudi kašljali Smo kaj radi, nckujkral pa smo mu celo ušli iz učilnice. Kako drugače jc bilo, ko je bil z nami naš mladi učitelj Jože, Da, prav Jože snu je bilo ime. Tako domač in naš je bil Jože kakor tisti čevljar v Šmarjah, ali železničar v Danah, ali kmet v Merčah, Ce smo bili nemirni, je koj spoznal, da smo- trudni, pa aifiiTi je povedal pravljico — lepo in živo pravljico —, Sele kasneje, ko sem žc odrasel, sem so za vedel, da j c pravzaprav tako učil zgodovino. Gori pod streho je stanoval s svojo materjo, ki je vedno nosila črno ruto na glavi, povezano iako. kakor vsaka druga k raška ženica, Jmcli smo ga rudi, našega učitelju Jožeta! In kako ga nc bi imeli radi, ko pa je tudi On nas imel rad. Posebno pa smo ga imeli radi od tistega dneva, ko ... Preveč smo bili otroci, da bi vse ra z uin el i. ho smo nekega dne prišli v Solo, ga ni bilo več tam. Stali smo pred učilnico in se gledali. Nekateri pa, ki so bili prav iz Sežane, so nam povedali marsikaj. Največ je vedel povedati Slavko, ki je stanoval nb sami glavni cesti: »Prišli so sinoči, že v mraku, neki črnosrajčniki iz Trsta. Imeli so nože v rokah in tudi samokrese obešene za pas. Nekajkrat so šli po vasi gor iu dol, grozno hrupno so prepevali in marsikaj vzklikali, a ne po naše. Potem so zavili z glavno ceste proti šoli in nekaj jih je sleklo naravnost po stopnicah gor do učiteljevega stanovanja, Ostali pa so čakali zunaj in šc vedno kričali. Se bolj so kričali kakor prej. Grozili so prav njemu, našemu učitelju. Kmalu so ga prignali s seboj, suvali so ga in porivali, spodaj pa naravnost vrgli v gručo* da je bilo še huje. Vse to simo slišali le od daleč in tudi njegovo mamo s uto slišali, kako je jokala za njim. Potem so ga odpeljali de lekarne in so mu dali piti velik, pivski kozarec ricinusovega olja. Ko da to ne bi bilo dovolj, so ga obkolili in ga štirikrat vodili po glavni cesti gor in dol po Sežani. Nekateri so gledali proti hišam, da ne bi kdo prišel rešil našega učitelja. 'V ustili so počez držali bodala in grabili za samokrese. Jokali smo za zavesami našega okna, soseda pa se je strašno prestrašila, ko ji je otrok zbežal iz kuhinjo in hotel na cesto. Komaj ga jo odnesla, da niso pobrati še njo in njenega otroka. Kdo ve, kaj bi jim« storili, Potem so pa ljudje povedali, da so učitelja odpeljali v Trst in zaprli.* Skoraj v eni sapi nam je to povedni debelušni Slavko, Sel sem proti domu čez polje. Sram me je bilo iti po glavni, dunajski cesti, ker sem imel mokre i oči. Ves čas sem mislil, kaj bi lahko naredil za svojega učil olja, pa mi ni pr iglo nič pametnega na tim. Le oči sc in si brisal z mastnim rokavom in še mar mi ni bilo ne zfi dozorevajoče češnje, ne za metuljčke, nc za ptičja gnezda. In tudi murna je zajokala doma, ko se ni na kratko povedal. kaj in kako se je zgodilo z učiteljem Jožetom. Naslednje dneve nas je učila učiteljica Iz nižjega razreda in tudi ena j c jmela rdeče oči, D nevi so tekli, prazni, pusti iu brez pravljic. Le redkokdaj smo zvedeli, dn ga je malt obiskala v zaporu v Coronen v Trstu. Sicer pa ni hodil« skorji j nikamor, Le k vodnjaku po vodo iu morda cukrut im teden v trgovino, Doma je čepehi in jokala, To so ram vedele povedati naše matere, ki so ji prinesle kak jajček ali neksij solatice. največ po dobre besede. Nam otrokom pa je bito najhuje, nas ni nihče tolažil. Bili smo otroci in nismo razumeli dovolj, kaj je zapor, a hi]i smo brez našega učitelja. Morali smo se tolažiti su [ni kje v kotu hodnika uit po poti v šolo in domov, »Le zakaj so g« zaprli?* To nam ni bilo jasno. vSaj je bil tak o dober,« imo si govorili. s-Saj so gu zaprli prav zato, ker j c bil dober. Hudobni ljudje zapirajo samo dobre!?, je znal povedati Slavko. />rwiwt KiMBpas, Ljubljana Končno smo dočakaj i dan, ko se j c po vsej vasi razširila vesi, dft se bo učitelj Jože vrnil. Med nami je završalo! Joj. koliko je bilo vesolja la tla n! Se učiteljica se je tako razveselila, da smo v soli počenjali, kar smo hoteli. A oni, italijanski učitelj ... no da, saj smo mu ušli! Tisto noč skoraj nisem spal. Spanec mo je premagal le malo pred zoro pa se in se potem zbudil ves zamotan v rjuho, ki se mi je o vil n okoli nog in telesa, da me je vse stiskalo, Na solo nisem mislil, le učiteljev lik mi je plaval pred očmi. Kakšen bo neki zdaj, ko bo prišel iz zapora? Mati mo je odpravila v šobi in me začudeno gledala, ko tne je videl«, lIei stikam po vrtu, kjer so maj niče že odcvetele. Da, to leto jih nisem mogel odnesti učitelju Jožetu za prvi dan maja, saj je bil v zaporu! Našel sem še nekaj cvetov. Ko pa sem jih utrgal, so se mi v roki osuli. Odšel som žalosten v šolo. Da, brez cvetja, ki sem mn ga bil nosil vsako leto, do tega nesrečnega lota! V šolj nisem slišal nič in tudi ko mo je učiteljica nekaj vprašala, nisem vedel kaj odgovoriti, Le kakšen bo danes moj učitelj Jože! Pisal sem nalogo, pa sem jo vso popackal. Ali bo zelo izmučen? Neka j smo tudi risali, Ali bo tudi umazan in razkuštran? TJbngi moj učitelj Jože! Komaj sem dočakal konec pouka. Pa nisem šel domov, Kje neki! Se nekaj ur počakam tukaj pred avtobusno postajo, da mi ne bo 1 reli a hoditi nazaj; m o rti el me tudi starši ne bi pustili. Stopal sem gori in doli pred lekarno, kjer se je ponavadi ustavljal avtobus, vendar ne predaleč, da nc bi prišel prav takrat, ko bom ja?- najbolj daleč. Sonce je že peklo in mlekarice sO SC vračale iz 'I rsia. Avtobusa pa še ni bilo. Saj bi šel do trg«, pogledat na zvonik, koli k u je ur«, uli predaleč ju bilo. Ker so me bolela kolena, sem počepnil ob zidu in čakal. Končno se je le pokazal velik oblak prahu tam pri Malalanu! Avtobus je prihajali Ali bij prišel moj učitelj Jože? Trepetal sem od nestrpnosti in zdelo sc mi je to čakanje dosti daljše kot vse ure, kolikor sem jih prestopita] pred lekarno. Ko sc je avtobus ustavil, so začeli izstopati ljudje, med njimi prva branjevka Marička, potem nekaj kmetov,,. Nihče inč ni niti pogledal, le odrivali so me, da hi si krčili pot. Oči so mi bile meglene in skoraj sem obupal, ko je stopil na pločnik tudi on... Bil je suh in izmučen. Ozrl sc je proti lekarni, kjer sla stala dva karabinjerja in se hotel obrniti, da bi Orl šel proti šoli, proti svojemu domu, kjer ga je čakala bolna mati, Holci sem sc mu približati, pa nisem mogel prestopiti. Vse, kar sem prej hotel reči, sem v trenutku pozabil. Končno sem si drznil. Približal sem se mu in g« prijel za rokav. T,e prav rahlo sem ga prijel. Potciu sem sc naglo obrnil in zajokal. Potem som moral teči, L oči čez polje domov, da me nihče ne bi vidci, da jočem. Pred cerkvijo sem se za hip ozrl in sem ga videl, kako je še vedno stal tam in gledal za menoj - Ko sem naslednji dan šel v šolo, sem st prav lepo očistil čevlje. V razred sent stopil skoraj skrivaj. Bilo me je sram. Ko mi je položi! blago roko na glavo, se uti je vse zavrtelo, V zamegljenih očeh mi je le blestela imdobu maj ni c, ki mn jih za tisti prvi maj nisem mogel več prinesti, ker so se že osule. .. Zbirajmo zgodovinsko gradivo o slovenskih izseljencih Ameriški Slovenci, ki so v sodelovanju ¡s Slovensko izšel jonsko matico v Ljubljani prvi začeli zbirati zgodovinsko gradivo, 60 dne 18. januarja i%“> nji letni konferenci Slovenskega narodnega doma na St. t l a im v Clevelandu sprejeli naslednjo resolucijo: iZnanc vam je, da je le la skupina timi: riški h Slovence 4' in Sl a ven k s isiiniičjo Slovenske izseljenske mali c n organizirala poseben odbor za zbiranje zgodovin skoga gradiva in za pisanje zgodovine ameriških Slovencev, D11C 7. janija 1962 je bila v I J m til ¡ ¡mi druga seja tega odbora, ki jo sprejela pomembne sklepe. Na tretji seji dne 24.. jujija H)(>2 je bilo navzočih tudi ■> članov d J rektor] ju Slovenitkega narodnega domu jz Clevelanda. Nu tej soji sum razpravljali o načrtu za shira n j o zgodovinskega gradivu ¡in sklenili, da bo zbirni prostor zn jo gradivo Slovenski narodni dom v Clevelandu. Ysl listi, ki ne bodo morda poslali gradiva direktno na Slovensko izseljensko mu ti im v Ljubljano, naj slednje 'pošiljajo na naslov S lu ve as k epa narodnega dama v Clevelandu. Direkten j Slovenskega narodnega doma je že odposlal deset in linjev vezanih le L alkov raznih časopisov. ki so izhajali ati pa Sc izhajajo 4- Ameriki. Slovenska izseljenska muiricH -1k> pirslH.no gradivo razdelila mrd naslednje ustanove: Naredilo la univerzi-■tcino lr n j izmen, Inšiitul 7, a narodnosljia v prat Bilja bi Inštitut za zgodovino delavskega gibanju, kjer binlo gradivo uporabili za sestavo zgodovine ameriških Slovencev. Glede na dogovor nied_ člani dirckloriju Slovenskega narodnega doma v Clevelandu in zgoraj omenjenimi ustanovami v Ljubljani, pooblaščamo' društveni zastopniki ter Srdastniki Slovenskega narodnega doma n el Si, Onim, na ¡¡.vaji seji dne IS. januarja iyf»3 — rl ir e k torij Slovenskega narodnega duma, da v prihodnje nadaljuje zbiranji- važnega zgodovinskega gradiva tu eri Slovenci v Ameriki. Prav luko ga pooblaščajilij, da ga pošilja z jugoslovanskimi ladjam: v Slovenijo, /a kritje stroškov, ki bodo nastali pri zbirsvnju. pakiranju in odpošiljanj n grajtivu, naj iivrii odbor Slovenskega jiEirodncga doma izdela načrt za pridobi le v pot robu iti sredstev. Izvršni uilbor Slovenskega nuroditega d mn n naj po svojem preudarku povabi se druge Slovence, ki bi mlboTU fieniugali pri |i>in delu. Odbor naj 1» v Stalni zvezi r Slovensko izseljensko matico t Ljubljani rin je dolžan v slovenskih časopisih v Ameriki obvešča li vse narodne, bratske, gospodarske in druge skupine, da poši-ljajo zgodovinske gradivo v Cleveland. Izvršili odbor nuj poišče tudi druga sredstva, ki so potrobna za pravilno Ep uspešno delo V Lej akciji, Jtu [lirckinrij Slovenskega narodnega domet Predsednik: JANKO ROGELJ, 1. r. Tajnik: FRANK BAVEC, I. r. naši ljudj e po svetu Napovedana pošiljka, deset zabojev, v skupni leži 1100 kg, je medlem pr ¡spel n v Ljubljano in je v prostorih Nar cul n e in univerzitetno knjižnice v Ljubljani. Za dragoceni) gradivo se j c ame riškim Slovencem toplo zalivali la Slovenska izseljenska matica, prav tako pa je tudi dr. Mirko Rupel, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, rine ¿8. marca I9Í¡3 posla i rojakom naslednjo zahvalo: Siktš( ovnni dl rob tu r i j I Narodna in univerzi teina knjižnica je te dni ¡prejela dcsci zabojev publikacij po priloženem ■sezrh.ttvi.i, ki ste narti jih [mülnli po posredovanju Slovenske -iz-sel jonske 'iriHiticp v Ljubljani. Vsebina pošiljke nas je prescnelila, saj je v njej umi 70n/a [Elkili Starejših Jetnikov dDrniskili časnikov in časopisov in drugih .pub l uka c: i j, ki jih doslej n L mn imeli in im kal ere nismo mogli več računati. Tudi ostali, novejši letniki na ki bodo ¡ir isti prav, saj so liLjpol n r [s i in boi jr uh ran jeni mi iielhíIl, kajti m ur sika 10 ra številka Časnika, ki gn sicer prejemamo, se med potjo zgubi. Tako smo sedaj ilobilii od va* popolne letnike, Vaš dar jo toliko pOTtiCittihHojsi, ker teh tiskov nima nobena knjižnica v Jugoslaviji, h po lijih pogosto sprašujejo sirotkov n jaki, ki proučujejo življenje Šlo-vencev v svelu. Zelo smo vam hvaležni, da ste na podlagi resolucije Slovenskega narodnega doma organiziraj 3 pri ameriških Slovencih to !iikr:ijo, ki je rodita v zelo kratkem času takti lop uspeli in s tem pomagala nad katerih j C prva la, da /hira in ¡iráni ves slüViintiki tisk, Prepričani siihi, da ] Kirnu z n n rial jevanjem zhi ra n ja [m možnosti 'prišli še d n listih lisko v. ki nam danes -še manjkajo, morda pa tudi do tokih, zn katere tu sploh še no vemo. IS'HŠa knjižnica in z njo vsi obiskovalci hi sc radi zahvalili vsakemu posanicztuiku posebej zn, dele pri tej akciji in vas zalo vij afino prosimo, da sporočilc našo zahvalo vsem de rova]ceni In vsem, ki ko pri lem de tu kakorkoli sodelovali. Posebno [iel sir zahvaljujemo celotnemu di rek loriju, ki se ni ustrašil ne organiziranja in mr stroškov za izvedbo (e lako koristna akcije, Z lepimi pozdravi Za Na rod n o in univerzitetne knjižnica v Ljubljani ravnatelj: DR. MIRKO RUPEL Nad vse razveseljivo je, d n se je zn sodelovanje pri akciji za zbiranje zgodovinskega gradiva izrekel nu svoji seji tudi izvršili odbor Slovenske narodne podporne jed note iz Chicaga, sodelovala pu bosta tudi organizacija Progresivnih Slovenk Amerike in glavni odbor Ameriške bratske zveze iz Clevelanda. ¿MOST PRIJATELJSTVA! Slovenska izseljenska matica vabi imše rnjn-k e, i as el jenske organizacije, društva, domove in ki ulit' širom po Ameriki, Kanadi, A vsi ral 'ji, Argentini, Urugvaju, kake tudi v evropskih državah, da sledijo ogledu ameriških Slovencev in ledi oni začenjajo pošiljati zgodovinsko gradivo na zbirna mesta, ali pa naravnost v Slovenijo. Vaš» rojstna domovina bo vedela ceniti vrednost tega gradiva- saj je v njem zapisano Irti o življenje slovenskega izseljenca in njegova borba za obstoj. V njem so dokazi va5e neomajne zvestobo do lastnega rodit, do slovenske besede in pesmi- Pošljite nam svoje življenjepise, društvene arhive- spominske brošure, izdane ob raznih obletnicah, knjige in časopise, zgodovino vaših domov, društev, dramskih društev, pevskih zborov, šol, fara in cerkev. Pišite nam, kako so naslajalo slovenske naselbine in zapišite spomine o pomembnih ljudeh in dogodkih v i/itljcfistvu. Iz vsega tega bodo naš» strokovnjaki pisali zgodovino slovenskih izseljencev. Vse delo vodi najvišja slovenska znanstvena Ustanova Slovenska akademija znanosti in umetnosti. V tukajšnjem odboru sodelujejo še; L: ni verza v Ljubljani, M a rodna in univerzitetna knjižnica v 1 -j ubij n ni, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Slovenska izseljenska matico, Državni a ribi v Slovenije. Zavod za statistiko SHS in še drugi zavodi. Fe ustanove so jamstvo, dn bo delo znanstveno in res kvalitetno. Prepričani sum, da bodo naši rojaki sirom po svetu, kakor vedno doslej, tudi v tej akciji ponovim dokazali svojo pripravljenost do skupnega dela, hclilto sposobnost za organizacijo in še več, da bodo slovenske naselbine kar tekmovale med seboj, katera bo poslala več kradiva v stari kraj. Mi pa bomo z veseljem objavljali vaša imena. Zbirajmo zgodovinsko gradivo o slovcjjsk¡h izseljencih, saj s tem sami pišemo niči jo zgodo- SI.OVCNSIA TESEL JENSKA MATICA JURČIČEV »DESETI BRAT* V ST. PRIMOŽU Slovensko prosvetno društvo *Dfillica< iz St, A'idu v Podjuni je znano po vsej slovenski Koroški, saj j c vseka igra, ki jo pripravijo, skrbno in dobro izvedena. Tako so tudi zdaj svoje gledalec navdušili v, Jurčičevim Desetim bratom. Vsi igralci so bili odlični, za kar zasluži posebno zahvalo pmv gotovo tudi njihov spretni, sposobni in. iziiajdjivi režiser Ilanzi Kejžar. Kulturna izmenjava med Slovenijo in Koroško ima že dolgoletno tradicijo. Nedavno je gostoval v Ljubljani zbor celovških madrigalistov. Po izredno uspelem koncertu jc predsednik ljudsko skupščino SR Slovenijo Vida Tomšičeva priredila v prostorih Ljudske skupščine slavnost a i sprejem za goste iz Koroške, Sprejema so se poleg madrigalistov udeležili tudi deželni glavar Ferdinand Wedenig s soprogo, deželni svetnik dr. Hana Kerztnigg, celovški župan Ausser-winkier in Sel kulturnega odseka pri deželni vladi dvorni svetnik dr, Rud an. Predsednik Ljudske skupščine Vida Tomšičeva je pozdravila koroške gosto se pevcem zahvalila za izreden umetniški užitek in v svojem govoru naglasila dobre sosedske odi ose med obema deželama in do naše manjšine, ki ni med nami predmet razdora, ampak pomeni n »osi. prijateljstva, ki ga obojestransko krepimo s kulturnimi in drugimi stiki. V CELOVCU JE ZBOROVALA SIOVENSKA MLADINA . Zveza slovenske mladino ¡e imela v Celovcu svoj oljčni zbor, na katerem so med drugim sklonili. da sc bo organizacija odslej imenovala Slovenska mladina. Organizacija, ki ima stike z mladino v Sloveniji in v Trstu, je v zadnjem letu prav živahno delovala. Zlasti so uspeli njeni mladinski večeri, lin knrerih sn razpravljali o aktualnih Hlinili risk ill problemih jdi pn 9G oh pesmi iu Jopi domači besedi poveselili. V novih pravilih. ki jih je letos sprejela organizacij«, jc zapisano, da je njen namen, da vzgaja slovensko mladino v zavedne, značajne in razgledane pripadnike slovenske manjšine na Koroškem. NOVI ODBORI SLOVENSKIH DRUŠTEV Cbani društva sv. Barbare v Herlerheide v Holandiji fflJ na Jetncrn uhčnem zboru ¡zvrstili v Orlbflr Zu predsedniku Francu Grila, za podpredsednika Franc« Golobu. za tnjnika Ive« Kaj luč«, za jjod tajniku Krn tiču Grošlju, za blagajnik« StEinku Povhu, za pudblii-gajtiiku Ota Januša, za odbornike ]>□ Handlsrja, Birmana, Omerzuja in Taschauerja. Pri kulturnem pevskem društvu »Slomšek* iz Eis-dena, Belgija, kjer delujeta in ni ki in mešani pevski zbor, hv ni el vel ixJLuhel 3 L» 1 os [h ilusli drugačna ml Lull-skc. Predsednik j c Stanko Revi n s ek. podpredsednik in režiser Jurij Jskelj, tajnik Vinko Ku-a, drugi inj-uiik Lizll Bonk. blagajnik Tvuii Lü|K>vBök, pevovodja p« V-ili Rogelj, Društvo s Slavček, v Gejioku, Belgija, pa irua letoi rale odbor: predsednica Marija Cessna podpredsednik Marti rt Mežnar, tajnkea Milk« Vozelj, drugi tajnik V. ZLikelj. blagajnlČLiiikLL Marija Brleč, drugi blagajnik Ferdinand Brleč. Pevovodji sta kakor doslej pril jüh»l jena Si El n k IS hi Ahsjzijn Nov ink. AKCIJA ZA SLOVENSKI DAN V ZDA Dih* ”1, murcEt jr bil el v Clcrduildu seja dfllilTe-j iih predstavnikov zn organi nacijo sl o v enskega dneva. Kakor poroča clevelandski cloi>iR.nik v Presveti, glts-si'lu SNI1 J Era n k Česen, je l>LLu na lej seji uditliik ni.i rij.h is kakor luni na usta n ovili noji. Pisci' prav L. rlu je vzrok največ v Lcul, ker so vsa slovenska kulturna in poiI]Kirna društva zelo zaposlen n 7 lastnimi prireditvami, Kljub temu je bila seja uspešna. Sklenili SO, -da boevski zbor V Chicagu, kar dokazuje, du ima med svojim aktivnim in poti¡jo-rnini članstvom precej zavednih ljudi, KONCERT, POSVEČEN SO-LETNICI SLOV ENSK EG A SK LA D ATE IJ A Dne 7. Hprila je imela clevelandska Glas bon p matica v Slovenskem delavskem dunru na St- Cia ir A v e svoj sj join I ml a as k i koncert. Posvečen j n bil Sft-kiniai plodovi lega slovenskega skladatelju i>osvetrn ti in naboBtuth pesmi Stanka Premrla, Skladateljev visok življenjski jvdbilej so počastiti s PreimTuvo kantato Sončna pesem h v. Frančišku. Drugi del programa je bil izpolnjen s slovenskimi narodnimi m umetnimi pesmimi. Tudi V litru bran e. Pa. so imeli 31, muren v dvorani SNPJ prav prijetno zabavno prireditev. Na programu so bile plesne in pevske točke in drugo. Nastopili so tudi člani mladinskega krožka pod vodstvom France* Petru iu Murv Jiuglehkv, Udeležba je hita Irpu, prav luko je bila Zelo dob m obiskana prireditev, na kateri so prikazoval i slike 'iz Slovenijo, SLOVENC! V TORONTU IZVOLILI ODBOR ZA SLOVENSKI TISK V nedeljo 21. februarja 30 s-e .netituli bralci in prijatelji slovenskega naprednega tiska v Torontu ill izvalili šestčlanski tidbor. ki nuj bi se v bodoče se razširil ter zajet tudi dopisnike iz raznih ¡krajev Kanade. Na seji SO razpravljali o ravnih moiaiastiEi Zli slovenska tisk v Kanadi. Soglasne su se odločili Zii IMseben slovenski kanadski list in ntt sestanku zbrali tudi nekaj denarnih prispevkov v ta namen, fzvol jeni odljor Ihj svoje ilcln nadaljeval v it:j smeri. Zadnji čas itn a k ¡rnadsk o-jugoslovanski Lednik Jedi ust ve redno slovensko stran, ki je zanimivo in lepo urejevana. ba morim e v no pa bi bil poseben slovenski list za kanadsko Slavonce velika pridobitev ter žulimo odboru kakor tudi vsem kuandskim Slovencem mnogo uspeha v tem prizadevanju. PRISPEVKI ZA TISKOVINI SKLAD Frank K tiskar 1 dol., j. Sušnik 1 dol., johnim Zadnikar 1 dol.. Louis in Antonija U'Lumpu 1 du!.. Pelci' I.ustrik 1 dol., Frances Kovačič 1 dol., Mary Matjazicb 2 dol., Frank in Angela Zaiiz i dol.. Join Korošce 1 dol-, Krist Stokel I dol., Josip Kne 1 dol., Mary Iskru 2 dol., Steve Vozel ! dol., Anton Vatovec 1 dol,, John Oti lag 3 dol,, John in Mary Kenk 0,50 dol., Mary Rebek 1 dol,, Gni-lerimo Zebre tz Mehike 50 dol., Štefanija Polista 5 elt>L, Vinko Ločniškar I dol.. Malt Turk 3 dol., Anton Velikonje [ dol., Koso Sajovic 9 dol., Stefan Polajžar 15 avstrijskih šilingov. Tone Pesnik 1 funt sterling. Louis Časnik 1 Can, dol„ Joseph Modronich 1 can. dol., Ludvik Coinclli 40 belg, frankov, Anton Saje 5 DM. Pavel Zupanc 2 DM, Ivan Thery 3 KF. Režonja 5 Nl'\ Jožef Končina 3 NJ'\ Marie Jeranee 4 N F, lie lej la Jeras 2 iNF, Marie VerliOvSek 5 NF, Jože Denša 3 NF, Antonija in Albin Mejavšek II K F, Jože Sme raj c 1000 din, Alojz Rebernik IHO din. vprašanja in odgovpri PRINAŠANJE IN ODNAŠANJ K DINARSKIH ZNESKOV Nekateri naši izseljenci, ki prihajajo mi obisk, prinašajo v Jugoslavijo (udi manjše dinarske vsote. Da ne bodo imeli pri tein neprijetnimi, jih opozarjamo, dn ju dovoljeno prinesti v Jugoslavijo največ do 1500 din. in sicer v bankovcih po 100 din. Ce imajo inozemski potniki uh prih uredim, 1’q (očki 4>. čl, 15 uredbe o začasni splošni carinski (arin, objavljeni v zveznem 1 rad ne m lis in št. 4-/Iso v inozemstvu podedovani predmeti prosti Carine, če jih lastnik uvozi \ Jugoslavije, Upravičenec, tj. dedič, pa mora predložiti prošnji za oprostitev carine, ki jo predloži carinarnici. odločbo pristojnega Organa države, v kateri je živci pokojnik, da je v tujini podedoval določene predmete, ali pa o tem poirdilu. izdano od jugoslovanskega diplomatskega ali konzularnega predstavništva v tisti državi. Ugodnost pa se nc nanaša na predmete, kupljene s podedovanim denarjem, ju ne za predmete, kupljene z denarjem, izkupičkom od prodaje podedovanih predmetov. S. C. Nemčija l1 rifiriiv]jii.|ii m' j ul i mite v v ihminvirm. Med drugimi predmeti In rad pripeljali s seboj nuli šivalni stroj h n t ta k tor. Prosim, sporočite mi. ali so pri uvozu k meti j skl stroji oproščeni čari m- in ¿iti je moreta dola Cena kak so p tc>a in moč si roj e v zn -prost n vaz, bo novih navodilih o uporabi carinskih predpisov, objavljenih v l radii em listu M H j štev. 6/1963 z dno 13. februarja lelos, in po informacijah, ki sme jili dobili na upravi Čurinu, lahko izseljenci ob povratku v domovino uvozijo kakršnekoli vrste strojev, kt so- jih v inozemstvu potrebovali pri opnivljanju svojega poklica. Imeli pa morajo od našega diplomatskega ali konzularnega predstavništva potrdilo, da so živeli v inozemstvu in imeli tam svoje stalno bivališče najmanj tri leta ter tla so sl roje, ki jih namera vajo uvoziti, potrebovali za opravljanje svojega poklica, 'leža, moč in vrednost sl roja potem nimajo nobene vloge. Ko boste na predstavništvu zaprosili za Oplenjeno potrdilu, predložite v podpis in potrditev tildi seznam vseh predmetov, ki jih boste uvozili, napisan v dveh izvodih. Gospodinjski aparati in drugi predmeti so prosti carine; meri le sodi tudi šivalni stroj. Izšeljenei-abiskovalei pa so oproščeni carine le za lake sl roje, ki tie presegajo vrednosti 200 tisoč din, iti sicer m- glede na to, ali jih potrebujejo za opravljanje svojega poklica ali ne. Važno je, da v rednost predmeta oziroma stroja nc presega 200.UHO din. piSejo ncttii RODNO GRUDO Z VESELJEM PREBIRAMO Pošiljam vam ček za dvajset dularjev za pparočnitip EOD^E GRUDE za traza; in za naprej. 1 osdjertt prebiramo to vaša lepo revijo ipi ? jwiu rtirrtrr! sjarepn-Ijatrco napredek naše rejnine domovine. Z najboljšimi željami za vaše nadaljnje uspehe vas ose Jepo pt*-zdraoljava Annn. in Flori** MOČILNIK A It U ClcvvUnda. Ohio 1.EP POZDRAV BRALCEM RODNE GRUDE PoJiijam naročnino za RODNO GRUDO In dolar za fisAoimi jiAJad. Sem. že siar naročnik vase revije iti enkrat oam morappi sporočili, da mi je zelo ožeč. Rojen sem bil v Zbiljah pri Smledniku, rojstne domovine pa riisem. videl Se 52 let, a st ueJido zeio zanimam žarijo. Delal setu trinajst tef o premogovnikih, nekaj času » idtoarm, zdaj pa sem ie 72 let ?> uprau-rdifipdj >PROSVETE . Pošiljam lep pozdrav vsem bralcem PROSVETE in RODNE GRE DEJ Vinko LOCMSKAK,. Chicago, Ul. VESEL SEM NOVIC ¡Z DOMAČIH KRAJEV Pofiijappi oam jiaroiiiN'P!o za RODNO GRUDO, ki jo redno prejemam. Zelo lepo jo urejale, posebno sem fese! notne iz domačih Ara jeti, .Vaj fetiše pozdravljam ose o uretjnršipu in ose naročnike RODNE GRUDE po svetu. Vaš jnkn OORPiti £i taro,On. Oni. Kinnd* PETDESET DOLARJEV ZA SKLAD MATICE Pošiljam vam ček za ato JoJarjen, Od tega poklanjam petdeset dolarjev Slovenski izseljenski malici t.u tiskovni sklad, iz ostalega zaračunajte naročnino za RODNO GRUDO in SLOVENSKI IZŠEL JENSKI KOLEDAR, Ob priliki pa mi pošljite še kakšno zanimivo knjigo, saj prebiram rad vse, kar je domačega. Z ¡e-pirtir pozdravi naš tijuiir.rmo ?. K h UK iz (¿umrnnontre n Mehiki NIKDAR NE BO PREVEC: Pošiljam nam dveletno naročnino ¿n RODNO GRUDO In prosim oprostite, ker iem malo p zaostaliku. Krivn je bolezen in leta. saj jih bom kmalu sede.m-intedemdesei. RODNO GRUDO bom pa rada prebirala, dokler bom živa. Posebno vesela sem takrat, kv berem kakšne novice iz doline Ger k niškega jezera, iz Slivnice, irt Grahovega, moje rojstne pasi. Do sedaj ste kar precej fdííjaoifi iz tefe trajeo, za tar1 se pom najlepše zahvaljujem, in, še objavljajte, saj ne bit idiAdar preveč! iVp morete .ni mislili, kako smo veseli, ker naša ljuba domovina takn napreduje! Kakn srčno rada bi nas prišla obiskat! Prisrčno cas pozdravlja paša FrnnÉiika. KRANJC iz ¿lurn-rü. IU, DRAGI MATIČARJU Najprej prav lepa pozdrave osem n našem uradu, naj padi rn pismo dobi pn najboljšem zfiraojii in pofji. Želim. da ne id nikdar izgubili tistih dobrih, nasmejanih ljudi, ki soa jih z žepto spoznata d>b svojem obist« leta 1061. Pa še to: pas Jefof.itji koledar je izredno lopo urejen in radi ga imamo! Dobro bi bilo, če. in v koledarju objavili še zemljevid Slovenije, da bi se iuije orientirali, A* beremo ¿JauAe iz raznib trajep- m Pluto JJATHIAS h Nnrth Chicago.. JE!. NE RO POZABIL SLOVENŠČINE Lepo se zflJmaljjijem za redim pošiljanje HODNI GRUDE, ki trte spominja na prelepa Slovenijo. Pošiljam naročnino za prija f d ja Palista in zase. .Ve oerftrc it .s iipaiežnnsi/ii spominjum prisrčnega sprejema na Izseljenski matici in na Radiu Ljubijnppa. Moj braicc Jožko prapi, da parit ppinram sporučiti, da še vedno drži obljubo, ki jo je dal svojim malim prijateljem p i'fnpfln.d'jd‘r eje sieer, da tre bu pozabil sioperdnAe govorice. Srčno si želi, da bi se Je povrnil p lepo Slovenijo, saj je tam preživel svoja dua najsrečnejša meseca, ko je bri rta obisku Z mamit, Prilagam fotografijo, na kateri je Jožko s svojimi prrjnidjcAi, Al j ib n« rnnre puzairJid', pred MrkužeDO Jtffo (rojstna hiša ndtje mame) p Jeišanair pri Ilirski Bistrici. CfdJJa VALEKCIC, CispflfpnS, O-Jtid? VRAČAM SE ZA STALNO V »STARI KRAJ« V maju odpotujem z družino za ifaino p »sidirj' kraje. Ze leta 1956 sem bit na obisku rojstne domovine iti trd je bilo kar všeč, zdaj pa berem, da je pri vas vsak dan Ose iepie iti boljše. Zgradili ste. veliko novih modernih stanovanjskih naselij, tovarn, šol, ceni in Jugfd.Hirnjardi o (lijini smo ponosili rta PStsirartsAi napredek Jugoslavije. Vrnit se bom z ženo ii! srpjAoma, X’i jitna je komaj irf in pet tel in se boiia seveda morala naučiti sfooeflfeine p 5Iopeniji. ROD NO GRUDO. ki sie jo do zdaj pošiljali meni, prosim, pošiljajte odslej m-difemTi bratu Johnu. Tudi SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR 1067. ki sem £a prejel nrl vas, sem dol bratu, kajti sdjnd sem si ga kupil pri TIVOLI IMPOR'1'SIJ, ker sem ga težko pričakoval. Obe vaši publikaciji sfa res zeta ZSrifrniPr JPi PediiO ju ieŽAe prieaAidjerpd, Lep pozdrav iti ti« veselo ittfdetrje Amon AJNIK ! dratine b rrnriKirs n Cclllnmiji r k i» e mii ,1 HAM ■ m v t ti t im v it I: o It (* iti i fr n tt i tt d utt t r ij« - priporoča -‘tvcje izdelke: ei nkova pločevina ■ in k o v ti žici) ■ in k ovit lir li to finkiiv sulfat žveplena kislina litojion Ultramar! n svinčeni oksidi pomožna sredstva za tekstil j n usnje (ii^an sk dl h:t r vila suhe zemeljske Larve modra pa lira Veletrgovina ASTRA Ljubljana E E11 G K A D 6 Trtelo* H3-J7KJ in M-3W Special ¡¿i rano irgovsk« podjetje z usnjem, gumo, plastiko, tehničnim tekstilom, zaščitnimi sredstvi, bižuterij« in i {fračami Poslužitt' se prvovrstne usnjene, plastične, tekstilne in kovinske galanterije ^ poslovalnicah AS T R A ■ L j uhlja ni i n k ranj o P R EDSTA V NI S' L' V A V JA. K Ml. A11O V M CK »A S T R A« ZAGREB, BEOGRAD. SARAJEVO, NOVI SAD 1AT SKOPJE -ft * . ■■'-Ji Prešernova družba oskrbuje z dobrimi in poceni knjigami stotisoee bravcev Za 900 din dobite 6 knjig in stensko barvno sliko Konec teta Imrio iloliílí člani Prešernove tlru/Jie m elitno ri no 900 din: |. H i>ir.i tri iluHlriru.ii PruHeraav kali d ur 1 'J&4 2. Zbirko Eflodottinskih pove* ti Ivah a TtivfaTjji ii 7.u{ii 1, lUi iik.vn sfidfibni*-’;a m ■»•ki! “a ]»id-utirl jii V. Nuknišajva rV ifumoitiiit r?n**IUr*: 4. M lad jimkci zfoifl n vinska povesi F. Brv k n iPoiar« Poučim ju zdravstri^n.« v j: g i> je, m dvtit Ji i'~ Ji i f uznlju vulum 7. EJII> ¡¿m« J sicnE-kih barvnih slik J.inaaa bubina. Ilik.i I Jrtiau jaku, MakMina Gaspari ju. ali Goldrn-slpLnaye£a Presunili po svobodni labitl Vrlik-nst stik okoli 40 X 5fl Cm ^artifllikc ¿ui Prc^i-rnavn -iLrii/tifi oabirujo pOt črjrtliki. 311 knjigarne, lahko PA nitročlLu ludí ¿araVIiíriL pri PreJtfrJiOBi