^•ilnfna platana v gotovini Ilustrirani list za mesto in de2elo Cena I lir* DRUŽINSKI TEDNIK - ■■■■■■■■■■ ________ irmiiiiiiNniimti« Leto XIII. V Ljubljani, 27. no¥embra 1941-XX. štev. 48 (632) m Najhujše je, če Bog človeka j kaznuje s človekom. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« lihala ob četrtkih. Urednlltvo I■ vprtTt v Ljubljani, Miklošičeva 14/1U. Poltnl predal It. 845 Telefon It. SS-M. — Račun poitne branllntce » Ljubljani it. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, ncfrankiranlb dop'tov ne (prejemamo. Za odgovor Je treba prilotltl 2 liri v znamkah. NAROČNINA okrajine najprej na Rakeku. Tam 80 bilj zbrani šolski otroci in prebivalstvo šolska mladina je mahala z zastavicami in vzklikala. Eksc. Serena 16 izrekel nekaj pozdravnih besed prebivalstvu. nato je pa stopil med šolsko mladino in se zanimal za njihove družino. V Logatcu Na logaški postaji se je zbralo pre-eej domačega prebivalstva in je prisrčno pozdravilo visokega gosta. Vzdolž proge se je razvrstilo zastopstvo poveljstva z godbo. Med prebiralci so zaradi svoje pestrosti zbudili Pozornost gasilci v svojih uniformah, rekaj narodnih noš in lovski kroji. Otroci so viharno vzklikali visokemu gostu. Kakor na R tUeku je bila tudi ▼ Logatcu postaja okrašena z zastavami in zastavicami in s slikami Kralja m Duceja. Eksc. Sereno so sprejeli v irtienu italijanskih Oblasti armijski general Eksc Robotti in častniki generalnega štaba, general Danioni in okrajni komisar Rosin. V imenu domačega prebivava je visokemu gostu izrekel dobrodošlico župan gospod O1'1 't s kratkim nagovorom. Eksc. Serena se je zahvalil za dobrodošlico in prisrčen sprejem in dejal, da ho prebivalstvo v svoji lojalnosti in v svojem delu gotovo deležno najboljše bodočnosti. Med vzklikanjem mladine je Tajnik Stranke stopil mednjo in izrazil svoje zadovoljstvo učiteljstvu. Tudi prebivalstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Prisrčen sprejem v Lmbljani Najlepši sprejem pa je Tajnika Stranke čakal v Ljubljani. Ljubljana je s svojim sprejemom Ducejevemu sodelavcu dokazala, da se čuti počaščeno z njegovim obiskom. Povsod v jnestu so zavihrale z javnih poslopij ■n zasebnih hiš trobojnice. V izložbah trgovin in na zidovih so se poleg zastav pojavile tudi slike Kralja in Celarja ter Duceja. Posebno slavnostno je bila okrašena postaja, kjer se je razvrstil najnrej častni oddelek z zastavo in godbo. Ob vojaškem zastopstvu so se razvrstili vsi Fašisti in vse FaSiRtinje, ki prebivajo v Ljubljani, ob •»Jih pa zastopstvo mestne občine ljubljansko t županom dr. Adlešičem na Selu. Prihod vlaka, v katerem se je pripeljal Tajnik Stranke, je bil sprejet * navdušenim vzklikanjem navzočnih. Cim je stopil Tajnik Stranke z vlaka, Je pregledal častni oddelek grenadirjev in topničarjev ter počastil slavni Prapor 2. polka. Po pregledu oficirskega štaba je bil z navdušenjem sprejet °d Črnih srajc, razvrščenih v največ-Jem redu. V spremstvu Tajnika Stranke ministra Eksc. Serene so bili Visoki komisar Eksc. Grazioli. poveljnik ■rmijskega zbora general Eksc. Robotti, nacionalni svetnik Vagliano. komandant divizije general Orlando, podtajnik Fašistične Zveze v Ljubljani Gatti, general Tallinucci, kvestor Meščana, konzul Di Padova, Zvezni podpoveljnik G. I. La Cassani, komandant Kr. karabinjerjev major Lombardo ter druge oblasti in osebnosti. Po pozdravu Fašistov je Tajnik Stranke poslušal pozdrav ljubljanskega mesta, ki so ga zastopali župan doktor Adlešič, velika skupina mestnih Svetnikov ter nekaj žena v narodnih nošah. Te so izročile Eksc. Sereni šopek rož in izrekle pri tem vljudnostne Pozdrave. Ljubljanski župan dr. Jure Adlešič je nagovoril odličnega gosta s temile besedami: »Ekscelenca! Srečen 6eni, ker imam veliko čast sprejeti Vas kot zastopnika Rima, ki je simbol civilizacije, kulture in pravičnosti ter najsvetejših tradicij. Srečen sem, da Vani lahko izročim najvdanejši in najhvaležnejši pozdrav mesta Ljubljane. Kar je Duce storil za Ljubljano, ne bo pozabil in ne more pozabiti naš narod, ki noče biti nehvaležen in izraža po meni obenem i do- budnemu in razumnemu delu vladnih organov. Ekscelenca, žive in delovne sile Ljubljanske pokrajino so pripravljene izvršiti svojo dolžuost ramo ob rami z drugimi pokrajinami Kraljevine za dosego zmage v borbi, ki jo fašistična Italija bojuje za svoje pravice in za uvedbo novega reda v Evropi. Nato je Eksc. Sereno pozdravil predsednik Pokrajinske delavske zveze dr. Alujevič: Ekscelenca! Kot predsednik Zvezo brodošlico svojo hvaležnost za ukrepe, delavcev Ljubljanske pokrajine in te- f' ' II Segrctario del Parilto- Ecc; Serena alfarrivo a Long-foo salulato dalla gio ventil scola&tica. — Tajnika Stranke Eksc. Sereno je ob prihoda v Logatec pozdravila šolska mladina. ki jih je fašistična vlada izdala v korist Ljubljane in njene obnove, čast, ki pripada beli Ljubljani z obiskom Ministra in Tajnika Fašistične Stranke ter najvišjega sodelavca Duceja, nas navdaja s ponosom v prepričanju, da Vani 1)0 ostal v dobrem spominu kratek obisk med nami in da nam boste ohranili naklonjenost tudi v bodoče kakor v preteklosti!«: Tajnik Stranke Eksc. Serena je odgovoril z zahvalo in z izrazom prepričanja glede lojalnosti čustev, ki so bila izražena v teku govorov. Preden jr zapustil postajo, je pregledal zbor fašističnih žena, ki so ga toplo pozdravljale, vzklikajoč Duceju in fašistični Italiji. V vladni palači S postaje se jo visoki gost odpeljal v vladno palačo, kjer mu je Eksc. Visoki Komisar predstavil svoje sodelavce in ugledne krajevne osebnosti. Ljubljanski župan mu je izročil kolajno z mestnim zaščitnikom. Po končanem predstavljanju je šel Tajnik Stranke Eksc. Serena v sejno dvorano, kjer so bile zbrane skupine predstavnikov vseh panog delojemalcev in delodajalcev. Navzočni so sprejeli zastopnike fa-šistovske vlade z navdušenimi vzkliki, ki so jih končali z vzklikom Kralju in Cesarju ter Duceju. Prvi je pozdravil Tajnika Stranke v imenu delodajalcev predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev dr. Slokar: Ekscelenca! Kot predsedniku Zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine mi je fast, izreči Vam iskreno dobrodošlico podjetnikov vseh strok. Industrije!, obrtniki, poljedelci ter slovensko denarstvo. združeno ▼ svoiih profesionalnih zvezah, Vam zagotavljajo svojo trdno voljo, da bodo storile vse za dosego vedno večjega razvoja in razmaha in da bodo izkoristilo svoja podjetja za čim popolnejšo izrabo vseh i gospodarskih virov naše pokrajine, vse z edinim namenom, da v svojih mejah doprinesejo po svojih močeh k mogočnosti in bogastvu fašistične Italije. Ta stremljenja. Ekscelenca, so odgovor. W ga nameravajo dati produktivne sile pokrajine tudi kot hvaležnost na prizadevanje, s katerim se je Italija posvetila in sc še posveča potrebam ter interesom produktivnih slojer naše p»-krajine. T* odgovor velja v prvi vrsti daj kot predstavnik delavcev vseh produktivnih strok pokrajine Vam prinašam vdane pozdrave tu navzočih voditeljev sindikalnih organizacij delojemalcev, kakor tudi pozdrave vseh delavcev, ki jih predstavljamo. V Vas. Ekscelenca, pozdravljamo ne samo prvega sodelavca Ducojevega. marveč tudi predstavnika italijanske fašistov-ske vlado, katero razumevanje za gospodarske. socialne in kulturne potrebe prarodnega prebivalstva te pokrajine dovoljuje delavcem nadaljevati njih delo ter iti za zaslužkom v času vojne, ki je poln truda in omejitev. Delavci bodo vedno znali pravično oceniti ukrepe za gospodarsko ureditev pokrajine ter bodo s svojo lojalnostjo sodelovali pri akciji, ki je brez dvoma posvečena blaginji ljudstva, zlasti manj imovitini slojem. Javna dela, družinske podpore, povišanje plač, ureditev prehrane, ustanovitev sindikalnih organizacij in vsi drugi ukrepi soeialno-gospodarskega značaja so ustvaritve, ki nam narekujejo hvaležnost in iskren pozdrav Vam, Ekscelenca, kot predstavniku Države in Stranke, ki objemata Ljubljansko pokrajino ter s svojo dinamično akcijo povišujeta njeno delavnost. Prosim Vas, Ekscelenca, da izvolite izraziti Duceju našo brezpogojno hvaležnost in globoko občudovanje. Govor Eksc. Serene Nato je na pozdravna govora odgovoril Eksc. Serena. Navzočni so njegove besede pozorno poslušali in jih pogosto prekinili s pritrjevanjem. Njegov govor so sproti prevajali v slovenščino. Minister in Tajnik Stranke se je za pozdrave zahvalil in izjavil, da je vesel, ker jo prišel v velikodušno pokrajino. ki jo postala nova, lepa italijanska pokrajina. Zbranim je sporočil Ducejev pozdrav in izrazil prepričale, da se bo Ljubljana izkazala vredno zaupanja in skrbi, ki jo kaže režim. Minister Serena je nato govoril o korporacijski in sindikalni organizaciji in z veseljem ugotovil, da se v Ljubljani tipična organizacija fa-šistovske države srečno uveljavlja. Tajnik Stranke je podčrtal moi korporativnega režima, ki je s svojim uveljavljenjem dokazal zgrešenost do-mokratičniii in boljševiških ideologij. Otvoritev „Doma Fašijev" Iz vladne palače je po vzkliku Kralju in Cesarju ter Duceju Minister Serena odšel v novo otvorjeni >Dom Fašijev« v neki vili blizu Visokega Komisariata. Tu so Tajnika Stranko pričakovali zvezni podtajnik Gatti, zbrani so bili pa tudi vsi pokrajinski zastopniki moškega in ženskega fašija, ki so visokega gosta navdušeno pozdravili. Eksc. Grazioli je pozdravil Tajnika Stranke in mu zagotovil voljo svojih sodelavcev do dela. Navzočnim se je pa hkrati zahvalil za iskreno sodelovanje. Eksc. Serena jo izrazil svoje zadovoljstvo nad izvršenim delom in jim pokazal pot. po kateri naj nadaljujejo svoje prizadevanje. Nato je visoki gost obiskal tudi sedež Zenskega Fašija, kjer so ga sprejele zastopnice kmečkih gospodinj, do-mnčih delavk in njihovo vodstvo. Izročile so mu domač izdelek in mu zagotavljale, da bodo navdušeno nadaljevale začeto delo. Eksc. Serena se je zahvalil in izrazil svoje zadovoljstvo in navdušenje za naloge, ki so jim zaupane v novi pok rajini. Nato je visoki gost obiskal še sedež GILL-a v Narodni galeriji. Tu so ga prav tako sprejeli zastopniki in voditelji organizacije. Tajnik Stranke si je ogledal prostore in dal nazadnje smernice za nadaljnje delo, posebno glede pomoči potrebnim otrokom. Tajnik Stranke se je podal še na pokopališče italijanskih vojakov, kjer je položil venec s trobojnico in se poklonil njihovemu spominu. Prav tako se je poklonil v slovenski vojaški kostnici. Tajnik Stranke je obiskal tudi vojašnico 2. grenadirskega polka, kjer so bili vojaki zbrani na dvorišču. V njegovem spremstvu so bili Visoki Komisar, poveljnik annijskega zbora, poveljnik grenadirske divizije, pehote in' drugi častniki. Vojaki so visokega gosta pozdravili z velikim navdušenjem. Ob svojem odhodu je poveljniku L'Ecc. 1’Alto Comrolssarlo Grazioli, 11 Segretario del Fartlto Ecc. Serena e l’Ecc. 11 Generale d’Armata Robotti, dopo l’arrivo deH’Ecc. il Ministro alla stazione di Longatleo. — Vis. Komisar Eksc. Grazioli, Tajnik Stranke Eksc. Serena in Eksc. armijski general Robotti po prihodu Eksc. Ministra na postajo v Logatca. divizije generalu Orlandu izrazil b&4 sede občudovanja za grenadirje in za\ veličasten sprejem. Nato se je I'ksc. Serena po krntkemj obisku v mestu podal na sedež Dopo-lavora Oboroženih Sil, kjer so g« zbrani vojaki navdušeno pozdravili. Ob svojem odhodu iz Dopolavora ja Tajnik Stranke izrazil svoje zadovoljstvo generalu Danioniju. Popoldne se je Eksc. Serena podal v vladno palačo, kjer so se zbrali fašisti Ljubljanskega fašija na njegovo poročilo. Zborovanje jo bilo prežeto navdušenja in gorečnosti vseh liavzoč-nili. Zveznega Tajnika so pozdravili z vzkliki Kralju in Cesarju ter Duceju. Pred njegovim poročilom je bila kratka svečanost blagoslovitve prapora Ljubljanskega fašija, ki ga je Tajnik Stranke izročil Zveznemu tajniku Eksc. Grazioliju. Nato je Eksc. Visoki Komisar in Zvezni tajnik Grazioli podal poročilo v delovanju Ljubljanskega fašija. Njegove besede so navzočni pogosto prekinili s ploskanjem. Eksc. Grazioli je dejal: EkscelencaI Vaš današnji poset, ki je velika čast za ljubljansko mesto in za vso pokrajino, smatramo predvsem kot plačilo vsem onim, ki so s fašističnim srcem ponosni, da delajo po Vaših navodilih ter v popolni poslušnosti in globoki vdanosti Duceju. Izvolite sprejeti, Ekscelenca, našo najtoplejšo zahvalo, združeno z iskrenim in vdanim pozdravom. Dovolite mi, da predno navedem podrobnosti o dosedaj izvrSrmbm delu, najprej povzdignem spoštljivo misel k Veličanstvu Kralju in Cesarju, da se spomnim junaških in plodonosnih žrtev naših padlih za revolucijo in v vojni ter da pošljem navdušen >nlala< preslavnim bojevnikom, ki imajo visoko prednost da lahko služijo fašistični domovini z orožjem v roki ter pridružujejo nove lovorike vojnim zastavam cesarske Italije. Razen tega naj naslovim poseben tovariški pozdrav .vrhovnemu poveljniku in vsem oboroženim silam, ki so v tej pokrajini močno in čvrsto varstvo rimske moči in pravico. Ekscelenca! Pokrajinska zveza bojevniških fašijev v Ljubljani deluje, kakor znano, še niti mesec dni. Ustanovljena jo bila 23. oktobra ter je vstala iz preosnove že obstoječe pokrajinske zveze podpornih centrov, ki jo bila ustvarjena takoj po naši zasedbi. Danes šteje 10 bojevniških fašijev in 45 podpornih središč, ki =o povezani v petih nadzorništvih naše pokrajine. Predstavljajo 10 plamenov revolucije, ki so švignili proti nebu v najvažnejših krajih tega ozemlja in ki se jim bodo pridružili že v kratkem drugi bojevniški fašiji. kakor jih bo sproti mogoče ustanavljati onemu številu fašistov, ki žive tukaj. Bojevniški fašij glavnega mesta je imel doslej čast, da je sprejel od Vas praporček, ki so ga poklonile tržaške fašistovske žene, za kar jim naša tovariška zahvala. To je v resnici najboljše znamenje za bodočnost. Vpisanih fašistov je danes 322, od teh je 58 skvadristov, ženski fašij v Ljubljani pa šteje 51 članic. Odseki kmetskih gospodinj in domačih delavk štejejo danes že 1130 članov, dasi so bili ustanovljeni šele nedavno, in te članice so brez vsakega pritiska ter popolnoma prostovoljno predložile prošnjo za sprejem. Vseučiliška organizacija GILL in organizacija Stranke 9ta takisto v teku in se njihova ureditev razvija povoljno. Pokrajinski Do-polavoro je že začel svojo delavnost in razen sedeža v glavnem mestu so danes ustanovljeni še štirje Dopola-vori v tovarnah ter trije občinski. Z razpustitvijo starih sindikalnih organizacij, ki so predstavljale razne bivše politične stranke, in z ustanovitvijo Pokrajinske zveze dr-lavcev, Zveze delodajalcev ter Pokrajinske zveze profesijonalcev in umetnikov kakor tudi Pokrajinskega odseka obrtnikov je uvedba našega korporativnega sistema dohila svoj plod>m>sni začetek. Že doseženi uspehi so v polni meri pokazali silo dela. Sloji, ki so že organizirani po interesnih kategorijah, vidijo, da so njihove zahteve, za katere so se bojevali brezuspešno že leta, z zakonikom o delu uresničeno. Vedno bolj raso zanimanje vo- Nudaljevanjc na t. »tram diteljev in delavcev za njihove organizacije in do danes se je pokazala velika privrženost v vrstah delavcev. Stranka in podrejene organizacije bodo po podpornem nažrto, ki ste ga dali na razpolago vi, pokazale, kako fašistični režim izvršuje zapoved Dii-ceja, ki pravi, da je treba iti ljudstvu naproti, ako se bo ljudstvo te pokrajine izkazalo tega vredno s svojo hvaležno lojalnostjo. Voditeljem in preprostim Slanom sem dal točen nalog: Morajo si biti svesti, kaj predstavljajo v tej deželi in kaj je velika cesarska in fašistična Italija, ustvarjena od Pi;$sja. Vsako O-tihoVu dejanje mora bitij zato absolutno trdno in neposredno, mora biti neizprosna reakcija proti vsakomur, ki bi kakor koli hotel onečastiti sveto obličje zmagovite domovine. Ekscelenca! Ko pred Vami dajem priznanje vsem svojim sodelavcem o njih dragocenem delu, mi dovolite, da se Vam zahvalim, ker ete mi napravili radost in me nagradili z možnostjo, do nadaljujem svojo službo tudi v vrstah Strankine hierarhije. Prtcsim Vas, da ponesete Duceju obenem z našim prisrčnim in vdanim pozdravom tudi zagotovilo, da bomo znali služiti mu, danes in vedno, z ono vero, ki ce je v letih ee bolj poglobila, in z voljo, ki ne pozna zaprek. Po poročilu Eksc. Grazioli,ja je zbranim fašistom govoril Tajnik Stranke minister Eksc. Serena. Najprej je čestital Zveznemu Tajniku za delo, ki ga je izvršil, nato pa je govoril ljubljanskim fašistom, ki so tiho in globoko delali kot straže, ki so izšle jz fašistične revolucije v novi pokrajini, ki je vezana na usodo Rima kot večnega vira civilizacije in pravice. Besede Glavnega Tajnika Stranke so zbudile prisrčne manifestacije navdušenja. Dueejevo ime je odmevalo v dvorani, izgovorjeno na ves glas. Zborovanje ee je zaključilo e pet/jem fašistične himne, ki jo je začel Ekscelenca Serena. Glavni Tajnik Stranke Minister Eksc. Serena je zapustil Ljubljano ob 17.45. Visoki Komisar Eksc. Grazioli ga je spremil do Postojne. Efcsc. Vis. zastopnikom Njegova skrb za zboljšanje položaja naših delavcev Ljubljana, 21. novembra. Visoki Komisar je zbral v vladni palači zastopnike in delavsko odposlance Pokrajinske delavsko zveze v Ljubljani v navzočnosti Zveznega Podtajnika Gattija, strokovnega poročevalca pri Zvezi nacionalnega svetnika Vagliana in predsednika Zveze dr. Alujeviča. Navzočnih je bilo več ko 100 delegatov, pripadajočih vsem kategorijam, vštevši one s podeželja, ki so nalašč za to prišli v Ljubljano. Visoki Komisar je govoril delavcem, ki prej nikdar niso bili pozvani na sedež vladnega zastopstva ter ijm je podal obsežno in realistično poročilo o gospodarskem položaju Ljubljanske pokrajine ob zasedbi mesta in dežele po italijanskih četah. Ta položaj je bil vse prej ko rožnat in posledice jugoslovanskega zloma so ga le še poslabšale, tako na industrijskem, kakor na trgovskem, kmetijskem in obrtniškem področju; nič boljši pa ni bil finančni položaj, zlasti zavodov, katerih poslovanje je nenadoma prenehalo. Eksc. Grazioli je dejal delavcem, da jim je hotel podati stvarno sliko položaja v mesecu aprilu, ker je fašistična navada ljubezen do resnice. Znak gospodarskega položaja pokrajine je bil tudi življenjski indeks, s katerim višina plač ni mogla najti pravičnega ravnovesja. Položaj je bil tak, da bi gotovo prišlo do katastrofe, ako bi ,se pustilo, da gredo stvari svojo pot, ne da bi se poseglo vmes ugodno ali neugodno. Prvo vprašanje, kateremu je moral Visoki Komisar posvetiti svojo skrb, je bilo vprašanje prehrane, kajti kar je ostalo po oplenitvah zalog ob zru-šenju Jugoslavije in kar je bilo v zalogah samih, bi komaj zadoščalo za prehrano prebivalstva za nekaj dni. Visoki Komisar je v zvezi s tem omenil številke o življenjskih potrebščinah, uvoženih iz kraljevine v novo pokrajino, kajti prebivalstvo ne bi bi- lo moglo živeti s pridelki zasedenega ozemlja. Nekaj številk bo zadostovalo, da nam prikaže napore, ki jih je izvršila država v vojni. Do vključno dne 31. oktobra t. 1. je bilo uvoženih v Ljubljano 106.448 stotov pšenične moke, 1622 stotov koruzne moke, 17.840 stotov testenin, 3042 stotov moke za izdelovanje testenin, 16.661 stotov riža, 11.300 stotov sladkorja, 3861 stotov masti, da omenjamo 6amo eno izmed skupin uvoženih potrebščin, ki jih je prejelo prebivalstvo Ljubljane iz nebogatih zalog naroda, ki je podvržen vojnemu gospodarstvu. Sklicujoč se na te podatke je v svojem nadaljnjem poročilu Visoki Komisar vprašal, kako morejo spričo te velikodušnosti takšne materialne podpore tako zvani »partizani« upravičiti svoje trditve, ki so v ostalem glavni del njihove propagande, da so namreč Italijani poropali zaloge in da spravljajo prebivalstvo s krajo v lakoto. V nadaljevanju svojega poročila o izvršenem delu ter o prispevkih, Ki jih |e dala fašistična vlada, da bi dvignila gospodarski položaj Ljubljane in olajšala težavni položaj brezposelnih, je Eksc. Grazioli obrazložil delavcem, ki so med njegovim iznašanjem v e ek' at pokazali, da pravilno razumejo duba. v katerem jim je govoril, in ki so večkrat prekinili izvajanja Visokega Komisarja z navdušenim ploskanjem, vsa javna dela, ki so v teku, kakor tudi ona, ki so že odobrena, ter ona, ki bodo v kratkem odobrena, dela, ki so kakor je to jasno razvidno, — v korist vsega pokrajinskega gospodarstva in ki zelo ugodno vplivajo na vseh področjih pokrajinskega življenja. Med temi deli so predvsem ona velika dela za izgradnjo ljubljanske bolnišnice v skupnem znesku nad 15 milijonov lir, nadalje ona za vseučilišče, ki bodo veljala nad 22 milijonov lir V vseh teh primerih gre za dela, o katerih ne more nobena fantazija »partizanov« trditi, da so bila podvzeta v korist Italijanov, kajti oni prav gotovo niso potrebovali zastarele Irolnišnice ali pa slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Iz jasnega in kratkega pregleda Visokega Komisarja so se mogli poslušalci prepričati o velikem čutu za socialno pravičnost, ki vodi delo fašistične vlade in njenega predstavnika v novi pokrajini. V duhu teh namer je Visoki Komisar nato govoril delavcem o razmerju med plačami in življenjskim indeksom ter jih opozoril na ukrepe, ki so bili že podvzeli, in na one, ki bodo še podvzeti za uravno-vešenje plač in mezd z današnjimi cenami. Temeljito je obrazložil tudi vprašanje cen, za katerih zaščito bodo uvedeni najstrožji ukrepi, ter je pozval prebivalstvo naj bi sodelovalo z oblastjo v interesu samih potrošnikov ter iz spoštovanja do svetega zaslužka delavca. Ekscelenca Grazioli je prvi del svojega govora zaključil z obsežno sliko podpornih del, ki so v teku, ter onih, ki bodo po volji Duceja vsak čas uresničena v dobro delavstva. Slika dela, ki ga je Italija izvršila v tej pokrajini, je Visoki komisar postavil nasproti sedanji politični položaj, v katerem neznatna peščica komunistov razvija delavnost, ki neposredno ogra-ža ljudstvo ter mirni potek življenja v pokrajini. »Vprašam vas,« je dejal delavcem Visoki komisar, »a'rt }5 listi, ki daje kruh ljudstvu njegov zatiralec, kakor pravijo partizani v svojih bednih lističih, pisanih na stroj? Vprašam vas, ali je to, kar dela Italija v tej pokrajini, ropanje prebivalstva? Kaj pa delajo sami, kadar se spuščajo iz gozdov, da si poiščejo hrane? Mnogo de-setkov takih primerov razbojniške tatvine bi se lahko navedlo kot dokaz njihovega razbojništva in njihovih zločinov. To je nekaj drugega, pravijo komunisti in javnost jih lahko vsak dan demantira.« Tako je Visoki Komisar postopno orisal razne vidike današnjega položaja ter je predstavil delavskim zastopnikom pravo resničnost, kakršna je. Če ta resničnost ne napravlja vtisa na italijansko oblast, gre vsekakor vse v škodo prebivalstva, kajti ono bo zadeto od ukrepov, ki bodo sklenjeni in ki se bodo poostrili vsakokrat, kadar bo prišlo do kakih novih komunističnih manifestacij. Italijani od slovenskega prebivalstva po zasedbi pokrajine niso zahtevali nič drugega kakor, da se ponaša primerno dobrotam, ki jih dobiva. Ako je ta skladnost po prizadevanju skupine prevratnikov resnično ogrožena, gre to, kakor rečeno, v škodo nedolžnega dela prebivalstva. Besede Visokega Komisarja so tudi v tem pogledu izzvale globoko razume- vanje navzočnih. Naj navedemo besede, ki so jih izgovorili delavski zastopniki: »Izražamo vam našo najtoplejšo zahvalo za vaše razumevanje in uvaže-vanje potreb pokrajine in zlasti za razumevanje potreb slovenskega delavstva. Bodite prepričani, Ekscelenca, da naše sodelovanje z vami in z vašimi zaupniki ni navidezno.« Razen tega so delavci ponovno naglasili, da so gotovi, da bo razvoj stvari zadel na odobravanje tega prizadevanja in načina dela. Pozdravna adresa, ki so jo delavci sestavili Visokemu Komisarju, se zaključuje z naslednjimi besedami: »Želimo nadaljevati to pot, da služimo blaginji prebivalstva, čigar del smo. Prepričani smo, da bomo na ta način pospeševali blagobit Ljubljanske pokrajine.« Visoki Komisar je nato zaključil svoj govor ter je še enkrat naslovil tople pozdrave delavcem in njihovim družinam, dočim so navzočni s svoje strani pripravili Ekscelenci Grazioliju iskreno manifestacijo. Podaljšanje pakta proti kominterni Te dni je bil v kancelarski palači v Berlinu na svečan način podaljšan protikominternski pakt za nadaljnjih pet let. V teku svečanosti so pristopile h komintemekemu paktu še Bolgarija, Danska, Finska, Hr-vatska, Romunija in Slovaška, katerih zastopniki so podpisali določbe protikomi n teniškega pakta. Zunanji minister kitajske vlade v Nankingu je postal brzojavko, v kateri izjavlja pristop nankiaške viade k proidko-nvinieraskemu paktu. Naredbe Visokega Komisarja Predpisi za oskrbovanje z mlekom za prehrano Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 19. julija 1941-XIX št. 70 ta smatrajoč za potrebno in nujno, zagotoviti potrebno količino mleka za prehrano mestu Ljubljani in drugim krajem pokrajine, o a reja: člen 1. Od 1. decembra 1941-XIX dalje se postavlja celotna proizvodnja kravjega mleka spodaj naštetih občin pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu: Ljubljana, Ježica, Polje, Dobrunje, Rudnik, Tomišelj, Brezovica, Log, Dobrova, Horjul, Vrhnika, Borovnica, Preserje, Ig, Žetimi je, Šmarje, Grosuplje, Sv Jurij, Slivnica, Račna, Velike Lašče, Videm-Dobrepolje, Sodražica, Ribnica, Dolenja vas, Višnja gora, Stična, Krka, Št. Vid pri Stični, Veliki Gaber, Sela-Sumberk, Dobrnič, Velika Loka, Trebnje, Mirna, Št. Rupert, Mirna peč, Bloke, Stari trg, Cerknica, Rovte, Hotederšica, Gornji Logatec in Dolnji Logatec. Pokrajinski prehranjevalni zavod lahko razširi omenjeno zaporo na vse ozemlje pokrajine. člen 2. Zgoraj omenjena zapora ne velja za količine mleka, kd »o potrebna za: a) za prehranjevalne potrebe rodbine in družine proizvajalca; b) živinorejske potrebe proizvajalnega gospodarstva. Člen 3. Proizvajalci morajo oddajati vse mleko, ld presega zgoraj naštete polrebe: a) ustanovam in tvrdkam, ki jih Pokrajinski prehranjevalna zavod pooblasti v smislu naredbe z dne 19. julija 1941-XIX št. 70 o predpisih za trgovanje ta predelovanje kravjega mleka; b) neposrednim potrošnikom, ki jih določi Pokrajinski prehranjevalni zavod. Proizvajalci, ki dobavljajo mleko neposrednim potrošnikom, morajo imeti posebno dovolilnico Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda. Vse kupr.oprodajne pog.odbe za kravje mleko, pridelano v občinah iz 1. Sena, se morajo šteti kot razvezane z dnevom uveljavitve te naredbe. Člen 4. Mleko ee mora oddajali sveže, polno, kakor_ se namolze, precejeno in shlajeno. Člen 5. Pokrajinski prehranjevalni zavod sme sporazumno z občinskimi preskrbovalni uradi določiti kontingente kravjega mleka, ki jih bodo morale oddajati ekupno poeamezne občine. Količine mleka, ki jih morajo oddajati posamezni proizvajalci, določajo občinski preskrbovalni uradi, upoštevaje količine mleka, ki ga dajejo proizvajalčeve krave, njegove potrebe mleka za prehrano in za živinorejo kakor tudi količine mleka, ki jih dobavlja neposrednim potrošnikom. člen 6. Pokrajinska prehranjevalni zavod sme preurediti razdeljevanje mleka za prehitano. Če mleka ne bi 'bilo dovolj, se sme zmanjšata ali ustaviti dobava mleka gostinskim obratom. Člen 7. Proizvajalci morajo dobavljala mleko v zbiralna središča, ki jih določa Pokrajinski prehranjevalni zavod. . V krajih, kjer ne bi bilo zbiralnih središč za mleko, se smejo osnovati ■obvezne zajednice proizvajalcev mleka zaradi ustanovitve takih središč. Člen 8. Za kakršno kola predelovanje mleka morajo imeti proizvajalci posebno dovolilo, ki ga izda Pokrajinski prehranjevalni zavod. Če bi se pokazala potreba, se eni« odrediti zapečatenje priprav za Prl' dobivanje smetane. člen 9. Za vsak liter mleka, H preda ali kakor koli odstopi v Ljubljani, izvzemši tisto, ki pride i® j®? zemstva ali od pooblaščenih zbiralni# središč, se mora plačati pristojbina 1° stotink, ki se pobira na način, ha^°.r era nrpdirviSft Pnkrrmrifiki r>rehrani®v^” L ga predpiše Pokrajinski prehranji ni zavod. Iz tako nabranih sredstev ee J>e,wj izravnalni sklad za oskrbo omenjenega mesta z mlekom. . Za upravljanje sklada mora ?. fr j inski prehranjevalni zavod voditi PT sebni račun, ki Bpada pod nadzor vi' sokega Komisariata. ” * XX, se poverja Pokrajinskemu prek njevalnemu uradu. Ljubljana, dne 21. nov. 1941-XX. Visoki Komioar za Ljubljansko pokrajin Emilio Grazioli r Spremembe zakona o poko]0 ninskem zavarovanju mescencev Visoki Komisar za Ljubljansko P°" krajino glede na zakon o pokojninskem varovanju nameščencev z due^--- tobra 1933. bivše kraljevine Jug°s‘a' ivvi a luuo, uivoc ivi itijcv iut v 4 1./ vije, objavljen v »Službenih n°S?ajn z dne 12. decembra 1933, št. 285. pravilnik za izdajanje dragi n.j s kih a klad rentnikom z dne 22. septeffl,. 1936, št. 36.034 bivše kraljevine Ju- goslavije, objavljen v »Službenih np ,<> nah« z dne 30. oktobra 1930. št. -in poznejše spremembe z dne 16. 0 ' tobra 1937, št. 87.381, na podstavi kr. uredbe z dne 2. 1 nija 194l-XIX št. 492, na podstavi kr. ukaza z dne 3-1941-XIX št. 291 in smatrajoč za umestno, da 6e epr menita zakon o pokojninskem zavar vanju nameščencev in pravilnik K mu zakonu, kolikor gre za P^?e v-razrede, rente vobče ta višino prifP® kov, da ee prilagodijo zamenjavi ' lutp in sedanjim razmeram, . po zaslišanju mnenja prizadetih 91 " novskih združb. odreja: Člen 1. Plačni razredi iz odstavku 2. § 4. zakona o pokojninskem z*"1'' rovanju nameščencev z dne 30. oklo h 1933. 6e spreminjajo takole: © N •M St: M So a trn •X O © © C 2 51 £ c ■— c — S 3* % > i. 57 2.400 n. 2.401 3.600 iii. 3.601 4.800 IV. 4.801 6.000 v. 6.001 7.200 VI. 7.201 8.400 VIL 8.401 9.600 VIII. 9.601 10.800 IX. 10.801 12.000 X. 12.001 13.200 XI. 13.201 14.400 XII. 14.401 15.600 XIII. 15.601 16.800 XIV. 16.801 — Člen 2. Invalidska renta iz 2.400 3.000 4.200 5.400 6.600 7.800 9.000 10.200 11.400 12.600 13.800 15.000 16.200 18.000 o. a ru. zaKona u poiuijniusiten' —. rovanju nameščencev z dne 30. oktou 1933. se spreminja tako, da znaša: Listek ..Družinskega tednika** LJUDSKA HRANA Napisal C. C. 'Jurnas Pogoj za normalne lastnosti živali je dednost, hrana, ki jo žival uživa, pa odloča o tem, ali se bodo pri njej razvili vsi podedovani elementi ali ne. Ce je pri nekom dedni pogoj višine, na primer šestih čevljev, mu nobena hrana ne more pripomoči, da bi tudi za centimeter višine zrasel. Narobe pa, če je hrana pomanjkljiva, ne bo zrasel niti do omenjene višine. Človek v vsem svojem življenju poje okrog petdeset ton hrane. Da bi vsak kilogram povprečnega ljudskega mesa prešel skozi normalen ciklus človeškega življenja, bi bilo za to potrebno predelati okrog sedem sto kil hrane. Večina te hrane služi kot gorivo — za pogon. Potencialna energija dnevnega obroka hrane je pri povprečnem človeku okrog 3.000 kalorij. Večino te potencialne energije telo spremeni v mehansko delo. Pri atletih znaša 30 do 40%. Ta številka približno ustreza mehanskemu delu najboljših modernih električnih cen- tral in je skoraj štirikrat večja od dela najboljšega avtomobilskega motorja. Velik del hrane se lahko zbira tudi kot rezerva, večino hrane pa uporabljamo tudi za nadomeščanje izrabljenega ali odpadlega tkiva. Pri zgorevanju čistih ogljikovih hidratov in beljakovin v telesu se razvijajo približno štiri kalorije toplote na en gram. Maščobe, živalske in rastlinske, dajejo pri zgorevanju približno devet kalorij na en gram. Voda, ki je bistveni del hrane, pa ne daje nikakršne energije. Benečan Luigi de Cornaro, ki je živel v XV. stoletju, je svojo hrano omejil na 280 gr suhih živil in 180 gr vina na dan. Kljub tako skromnemu jedilniku je bilo njegovo duševno življenje aktivno; umrl je star 102 leti. Zdrav in relativno mišičast človek lahko zdrži brez hrane 30 do 60 dni. Potrošnja energije kljub postu ostane ista kakor sicer. A ker človek ne uživa novo hrano, jo mora nadomesto-vati iz živega tkiva. Povprečen zdrav človek ima v rezervi okrog 75.000 velikih kalorij. Te kalorije bi mu vse-kako zadostovale za približno 75 dni, če bi popolnoma mirno ležal. Svetovni rekord v stradanju je blizu te skrajne meje. Primitivni ljudje, ki zdaj stradajo zdaj se prehranjujejo, lahko prenesejo ogromno količino hrane. Neka culukafrska družina — mož, dve ženi in štirje otroci — je pojedla od sončnega vzhoda do zahoda celo cebro s črevi in kostnim mozgom vred. Ponoči so oglodali kosti tako temeljito, da jih še mravlje ne bi mogle bolje. Nekateri arabski knezi so za svoje goste prirejali pojedine. Po nekaterih poročilih sta se dva častnika Ibn Fais in Ed-Deileme posebno odlikovala na teh pojedinah. Vsak izmed njiju je zmerom pojedel po eno ovco. deset piščancev in 5 kil kolačev. Eden izmed njiju je bil v ječi in so ga izpustili, ker je dobil stavo, da bo pojedel več ko sto kil težko tele. Drugi je pa baje pojedel za zakusko presno ovco in njenega mladiča, za oblizek pa 80 kil sliv s koščicami vred. Ljudska hrana mora vsebovati štiri razne sestavine: beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate in mineralne soli. Ogljikovi hidrati se v naravi javljajo kot škrob in sladkor in njihova glavna naloga je ustvarjanje energije. V telesnem metabolizmu igrajo ogljikovi hidrati in maščobe vloge, ki se utegnejo med seboj bolj ali manj nadomeščati. Za zdravje je po mnenju strokovnjakov najbolj priporočljivo, če 40 do 50% celotne energije prihaja v hrano v obliki ogljikovih hidratov, 30 do 35% pa v obliki masti. Maščobe nalagajo varovalno plast okrog živcev. Brčas zato, da jih zavarujejo pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Ena izmed simptomatičnih posledic gladovanja je velika razdražljivost. To je bržčas posledica zmanjšanja varovalne plasti maščobe okrog živcev. Brez maščob si ne moremo misliti življenja v mrzlih deželah. Arktični raziskovalec Stevanson bi lahko živel ob sami mesni hrani, če bi imel dovolj maščob. Vendar je v enem tednu resno obolel. Čeprav organizem lahko proizvaja mast iz ogljikovih hidratov, vendar kljub temu ne more vztrajati brez nekih vrst maščob, ki jih ne more sam producirati. Tu nam morajo pomagati krave in druge živali. Razen tega ne bi dobivali potrebno količino vitaminov A, D in E, ki se tope v masti. Beljakovine so bistveni sestavni del živih celic — protoplazme. Čeprav so molekule beljakovine nenavadno komplicirane, so sestavljene iz majhnega števila elementov. Večina beljakovin vsebuje 15 do 55% ogljika, okrog 7% vodika 20 do 23% kisika, 15.5% do 18.7% dušika in 0.3 do 2% žvepla. Nekatere vsebujejo tudi manjšo količino fosforja in železa. Rastline producirajo aminokisline (amonijakove spojine), iz katerih na. stajajo beljakovine. Živali iz teh aminokislin ustvarjajo svoje beljakovine, a jih ne morejo napraviti iz tako preprostih snovi kakor rastlina. Zato živali žive na račun rastlin. Ueoto. vili so, da je v naravnih beljakovin 21 aminokislin. Živalska hrana ®0.e vsebovati vsaj devet teh kislin- hočemo, da živali ostanejo zdrave- 20 Izračunali so, da bi se dalo iz aminokislin kemično sestaviti znih manj ko 2,„432„008.176,640.000 razn beljakovin ali njihovih sestavin. Pr iskusilj so jih nekaj sto, v prirodi J pa še več tisoč neznanih. Kemična sestavina naše hrane ustr^ za snovem, ki jih vsebuje zemlja-. (. nas ni samo potrebno, da so vS1hjjj elementi v hrani, temveč morajo 0 v njej v obliki, v kateri jih more n ^ še telo asimilirati Ce na primer ^ naši hrani ni‘železa, ga ne bomo n domestili s tem, da bomo uživali sto železo, ker ni prebavljivo. Povprečen odrasel človek mora vS ^ dan asimilirati okrog 0.45 Brar°ro katarja, ker zobje in kosti nepresta rnvTzVninjn in narlntn nelninin nflVC ^ razkrajajo in nadomestujejo nove• 0 lekulp za stare pri čemer se sta j. izloča kalcij. Vse se izmenja v P, bližno šestih letih. Ce ga telo ne v. buje zadostno količino, se skuša P lagoditi, a nikoli se mu to ne.p0^I-či Oreanizem še nadalje izloča cij, jemajoč ga kostem in zobem, je nedostatek kalciia res velik, tlej je smrt neizbežna. 0 Ugotovili so, da se zdravstven^ stanje neprestano izboljšuje, te koi ' varno vsai 50% več jnlv»r»’i->v * L II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. XIII. XIV. «£ c ■e a ® O — S c$ 1 «j -J "« cj "c ^ 5j O ^ O ■s = f/, 45 u C. M — N rt M *o . ° c *« a c~ Ji O a rt O g « o. K c K» d (O O S ‘j: rt rt o,-a -a rt o *o u.a o " «■3 g ■g&a 24 24 — 30 30 — 42 39 3 54 45 9 66 51 15 78 56 22 90 60 30 102 64 38 114 68 46 126 72 54 138 76 62 150 80 80 162 84 78 180 90 90 Člen 4. Prostovoljni z-avarovanci spa-nn-K V- raz.re(^- v katerem se prispevek najbolj približuje višini prispevka, ki 60 ga doslej plačevali. Clen 5. Odstavek A. člena 3. pravilnika za izdajanje draginjekih do-j1™ rentnikom z dne 22. septembra l»30, št. 36.084 ee spreminja takole: 'A. Letna invalidska renta sestoji: 1- iz osnovnega zneska, ki ga sestavljata: a) lOkratni povprečni prispevek, Predpisan za pokojninsko zavarovanje v poslednjih 120 ali mani mesecih zavarovanja, pri čemer pa najman:ši znesek ne sme znašati manj ko 780 lir, b) lOkratni povprečni prispevek. Predpisan za veo zavarovalno dobo; 2. iz 'lB prispevkov, predpisanih za vso zavarovalno dobo.« Povprečni prispevek za dobo od 1- januarja 1909 do 31. decembra 1923 določi po povprečnem prispevku io. nae1®dnjo dobo na dan 1. januarja 1924, čigar znesek ne sme biti višji °d 57 lir na mesec. Clen 6. Invalidske, starostne, vdovske in otroške rente (za sirote), vklijučno tekoče, se zvišujejo z izredne podporo takole: — minimalna invalidska renta od lir 95 na lir 250 na mesec, — invalidske rente do 27 lir se zvišujejo za 15%, — invalidske rente od 271-do 360 lir se zvišujejo za 10%, vendar ne sinejo biti manjše ko 311 lir, invalidske rente od 361 do 160 lir se zvišujejo za 5%, vendar ne smejo biti manjše ko 396 lir, minimalna vdovska renta se zvišuje od 57 lir na 180 lir, — vdovske rente do 230 lir se zvišujejo za 15%, — vdovske rente od 231 do 300 lir se zvišujejo za 10%, vendar ne smejo biti manjše ko 265 lir. Pri vdovskih rentah se za vsakega otroka pod 18. letom starosti, in sicer za največ tri otroke, dodaja po 20 lir na mesec. Minimalna renta za 1 siroto se zvišuje od 57 na 180 lir. Invalidske rente po 460 lir in vdovske rente po 300 lir, ki tečejo do 31. decembra 1941-XX, se zvišujejo za 5%. Člen 7. Pravico do izredne podpore iz člena 6. imajo tisti rentniki, ki so pridobili ali še pridobe pravico do rent le na podlagi zakonitega obveznega zavarovanja in ki prebivajo na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, pripojenem kraljevini Italiji ali v starih pokrajinah kraljevine Italije. Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z učinkom od 1. novembra 1941-XX. Ljubljana, dne 15. novembra 1941-XX. sj v - ir - B ^ ... 5 * ■ . Ali a V Ljubljano je prispel prejšnji teden nac. sv. Gazotti, predsednik Mednarodnega centra za obrtništvo iz Federacije obrtništva. Spremljali so ga njegovi sodelavci. Predsednik se je sestal v vladni palači z Visokim Komisarjem, in se z njim pogovarjal o vprašanjih, ki se tičejo Ljubljanske pokrajine. Visoki Komisar je odredil, da se za nedoločen čas ukinejo vsa predavanja in delo na tehnični fakulteti in se poslopje zapre. Kraljeva kvestura je namreč izvršila v poslopju tehnične fakultete ljubljanskega vseučilišča preiskavo in je zaplenila mnogo materiala za subverzivno propagando. Aretirali so 29 študentov. Z odredbo Eksc. Visokega Komisarja so ustanovili avgusta meseca za vse občine Ljubljanske pokrajine anagrafični zavod, ki ima nalogo registrirati prebivalstvo. Ta novi urad je imel doslej svoje prostore na Blei-vveisovi cesti, zdaj se je pa preselil na Mestni trg 23 Rdeči križ opozarja javnost, da so upravičene zbirati za Rdeči križ samo osebe, ki imajo za to pooblastilo od Pokrajinskega odbora Rdečega križa, opremljeno s štampiljko in podpisom predsednika in blagajnika Rdečega riža Tako bo zloraba pri zbiranju prispevkov v korist Rdečega križa onemogočena. Tisti, ki pišejo v inozemstvo, morajo paziti na naslednja določila: v ipozcni-stvo ne smejo pošiljati razglednic ali poštnih vizitk. Prepovedano je dajati v pisma pokrajinske slike krajev, ki so vojaško pomembni. Fotografije oseb, ki jih prilože pismu, pa ne sme-io biti prilepljene na karton. Prav tako je prepovedano prilagati v pisma izrezke iz listov, cigarete, kose papirja, papirnat denar in znamke. Na zadnjo stran pisma naj pošiljatelj napiše svoje ime. Pisma, ki ne bodo v skladu s predpisi, ne bodo prišla na določeno mesto, ali se bodo pa močno zapozniia. Zdravstvena nvlokolona je prispela te dni v vas Ponikvo pri Trebnjem. Zdravniki zdravstvene kolone, ki jo e vodil dr Duce so pregledali 971 odraslih in otrok in ugotovili, da je njihovo stanje povoljno. Iz poštnega okoliša Ježica so izključeni kraji Brod, Črnuče, Dobrava, Gmajna, Ježa, Nadgorica in Podboršt, ker so zasedeni po nemški vojski. Ravnateljstvo državne klasične gimnazije v Ljubljani sporoča, da se je pouk za osmošolce začel 24. novembra, v\lk- •v ^ ' v drugem nadstropju I. moške gimnazije v Vegovi ulici, za četrtošolce istega' dne na uršulinski meščanski šoli, za vse druge razrede se bo pa pouk pričel približno v teku štirinajstih dni. Izdelovanje piškotov in dvopeka bo spet dovoljeno po vsej kraljevini od 1. decembra naprej. Ti izdelki se pa bodo prodajali le proti predložitvi krušne karte in namesto kruha. Namesto 100 gramov kruha bo vsakdo lahko kupil 50 gramov piškotov. Te izdelke bodo prodajale slaščičarne, drogerije in špecerijske trgovine, samo pekarne ne. Vsa delovanja športnih društev v Ljubljanski pokrajini bodo pod nadzorstvom zaupnikov in podzaupnikov CONI-ja Vse prošnje za razne prireditve bodo morale biti spisane v obeh jezikih. Prav tako bodo morali dobiti dovoljenje od CONI-ja za ustano- 10. decembra se ho pričel pouk na kmetijski šoli na Grmu, ki se doslej zaradi raznih tehničnih zaprek ni mogel pričeti. Vsi gojenci pa morajo biti že 9. decembra zvečer v zavodu. Sekanje božičnih drevesc je v novomeškem okolišu dovoljeno le tedaj, če morajo drevesca posekati zaradi prevelike gošče. Posekati smejo pa le slaba drevesca, prodajati jih pa smejo le s posebnim dovoljenjem. Sečnjo lepih smrek bodo pa kaznovali. Steklina se j« pojavila v občini Gradac pri Novem mestu. Poostreni pasji kontumac bo ostal še v naprej v veljavi. 0 preselitvi prvih kočevarskih družin piše mariborski dnevnik takole: Prvih 30 družin se je te dni preselilo iz Kočevja na Spodnje Štajersko. Tu so jih čakale pripravljene hiše, tako da bodo Kočevarji spet vsi skupaj živeli in delali. V prihodnjih dneh bodo Dobite jo: pri pooblaščenih zastopnikih, za Julijsko krajino pri Giovanni Parovel. Triestc. Via Francesco Denza št. 5, ali direktno pri nas: J Blasnika nasl., Ljubljana, Breg 10. 'š ŠPORTNI TEDNIK 4 FR. P. ZAJEC iZPRAsAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stritar le va ul- *> pri irančttkanskem mostu vsarovrsina otaia, laijnog.tili, opiomer, curon.elr. nvoromeiri, itd. Vinka ubira ur. ;ietnint m srt&miriE. Samo »dimna optika Cenik' bre?r!itnn vitev novega športnega društva ali pa za spojitev več društev v eno. Nove cene za mleko in drva je določil komisar za novomeški srez. Mleko bodo prodajali v Novem mestu po 1.30. v ostalih krajih pa po 1.20 L. Trda drva prve vrste so |>o 70 lir za kubični meter, druge vrste po 65 lir in tretje kakovosti po 60 lir. Mehka drva so pa za polovico cenejša od trdih drv. Ljubljanska železniška direkcija opozarja železniške upokojence in njihove družinske člane, da bodo lahko svoje legitimacije podaljšali na postajah prav takrat, kakor aktivni uslužbenci. Podaljšanje se bo pričelo 27. t. m. Upokojenci naj se takoj zglase pri šefih pristojnih postaj, kjer bodo dobili točna navodila. Živilske nakaznice za mesec de-ccmber bo po nalogu Prehranjevalnega zavoda za Ljubljansko pokrajino, mestni urad dostavil vsakemu upravičencu na dom. Vsaka stranka naj pripravi za vsak formular po 30 cen-tesimov, poleg tega naj ima pripravljene tudi glave družinskih nakaznic za mesec november. Če pa upravičenec kljub vsemu ne bi dobil nakaznice do 1. decembra, naj se zglasi takoj po prvem decembru v mestnem preskrbovalnem uradu v Mestnem domu. Sosvet so postavili podružnici Banca cTltalia v Ljubljanski pokrajini. Za člane sosveta so imenovali predsednika Zbornice za trgovino in industrijo Karla Čeča, predsednika Zveze indu-strijcev Avgusta Praprotnika, in predsednika ljubljanskega Združenja trgovcev, Viktorja Medena. prišle na Spodnje Štajersko še ostale kočevske družine. Novo fakulteto bodo odprli z novim akademskim letom v Trstu. Ustanovili so fakulteto tehnike za pomorske inženirje, kar je bila že davna želja vseli Tržačanov. Duce je v ta namen poklonil 10 milijonov lir. Novo fakulteto so namestili v novi univerzitetni palači, ki jo prav zdaj dovršujejo. Osebne vesii Umrli so: V Ljubljani: Marija šarabonova; Du-ian Jageman, dijak VII. razreda; 611etnl Aleksander Martelanc, misijonar; Jože Lotrič, upokojenec OOZD; Fant Rupnikova, trgovka; Andrej Šarabon, veletrgovec in posestnik; Martin Gorjanc, bivši čevljarski mojster; Henrik Breznic; Mirko Bogataj, trgovec; Viktor Mlakar, sedar; Peter Mayr, posestnik; Alojzij Recelj, učitelj v pok.; Marija Lotričeva. V Mariboru: 771etna Marija Koželj. V Počehovi vasi: Slletna Jožefa Kla-busova. viničarka. V Bohinju: 771etnl Anton Resman, gostilničar in lesni trgovec. V Celju: Marjeta Koštomajeva; Anton Jager; Terezija Dornova; Neža Boštnerjeva. V Prczidu: Marija Jenkova. V Senovem pri Hajhenburgu: Tončka Redejeva, učiteljica. V Ribnici: 841etni Andrej Podboj, tovarnar, posestnik in- gostilničar. Na Vogerskem pri Gorici: 671etni Anton Hvalič, posestnik in gostilničar. V Martinjaku pri Cerknici: dr. Ivan Premrov, zdravnik. Naše sožalje! 16 potrebno. Povprečen odrasel človek potrebuje vsak dan vsaj 0.68 gramov kalcija. Če je količina zaužitega kalcija dvojna, se takoj opazi izboljšanje zdravja. Fosfor je za kalcij približno istega Pomena kakor je blisk za grmenje. Qba elementa sta neobhodno potreb-na za rast kosti in zob. Potrebujemo dvakrat več fosfora kakor kalcija, ker celotno rezervo fosfora izločimo v manj ko treh dneh. Na srečo vsebuje večina živil več fosfora kakor kalcija. Izjema je mleko. V človeškem telesu je približno toliko železa, kolikor bi ga šlo v glavico bucike. Če bi ga pa ne imeli, ne bi mogli imeti krvi. Vse višje živali jmajo v krvi hemoglobin, ki je nosi-Jsc kisika. Povzročitelj malokrvnosti le premajhna količina hemoglobina v krvi. Vsak dan propadejo kakšni 3% krvnih telesc. Če organizem ne vsebuje dovolj železa, da jih nadomesti, Njihovo število pade pod normalo in tako nastane malokrvnost. Praznoverje v prehrani igra važno vlogo v življenju primitivnih narodov. Nekoč so ljudje verovali, da bo-podedovali lastnosti tiste živali, katere meso so jedli. Takšnih predsodkov se še dandanašnji nekateri ne Korejo otresti. Ribe imajo v tem pogledu častno mesto. To mišljenje je fra še dokaj logično, zakaj ribe imajo dosti fosfora. Ugotovili so tudi, da je mnogo ljudi prepričanih, da ribe dobro učinkujejo na mozeg. Drugi spet trdijo, da so lastnosti poedincev in plemen odvisne od hrane, ki jo jedo. Nekateri ljudje so prepričani, da so Angleži postali gospodarji Indije zato, ker uživajo dosti mesa, dočim so Indijci po večini vegetarijanci. Vendar je pa popolnoma neopravičeno spravljati divjaštvo v zvezo s potrošnjo mesa. Po divjosti, razdražljivosti In maščevalnosti je na prvem mestu med živalmi afriški bivol, drugi pa afriški slon, a obe ti dve živali se hranita izključno z rastlinsko hrano. Nekateri lovci tudi na primer trdijo, da bi se rajši goloroki srečali z levom kakor pa z ukročenim bikom. Vegetarijanstvo ni ravno škodljivo, če ima opravka z njim strokovnjak. Glavno je, da organizem dobi zadostno količino dobrih beljakovin. Če dodamo še mleko in mlečne izdelke, lahko človek dobro uspeva tudi brez mesa. Zdravje je pa dosti boljše, če dodamo še nekoliko mesa. Kitajci se povečini hranijo z rastlinsko hrano. Njihovo zdravje Je še precej zadovoljivo, čeprav ni ravno sijajno, če upoštevamo njihovo skromno hrano. Hrana živalskega izvora bi pa nedvomno mnogo pripomogla k njihovemu zdravstvenemu stanju. Primitivna plemena, ki uživajo rastlinsko hrano, niso dovolj vztrajna, nagnjena so k debelosti, mišice so jim mlahave in malo so odporni proti boleznim. Sosednja plemena, ki se hranijo z mesom, so v marsikaterem pogledu na boljšem. Zdravniki so proti pretiranemu uživanju neočiščenega žita, to se pravi žila z otrobi. Zunanje pla,sti žitnega zrnja so dobro sredstvo za krepkejšo peristaltiko (gibi organov, posebno želodca, črev itd.). Produkti iz nepre-sejane moke ne morejo ravno škoditi, vsekakor pa zdravju prebavil ne koristi pretirano uživanje otrobov. Pri prehrani moramo upoštevati tudi prebavljivost hrane. Koeficient beljakovin živalskega izvora je skoraj isti, zato je pa koeficient rastlinskih beljakovin dosti manjši. Povprečna mešana hrana kot celota je bolje prebavljiva kakor pa posamezne komponente. Nobenih dokazov »imamo zato, da bi se ogljikovi hidrati in beljakovine med seboj ne prenašale. Škrobna hrana, kakor je na primer žito, je bolje prebavljiva, če je kuhana. Kuhanje pa nima nikakršnega vpliva na končno asimilacijo — zakaj, kuhanje samo skrajša prebavljanje. Škrobna zrna, takšna, kakršna ustvari narava, »o običajno obdana z varovalno plastjo celuloze. Ta kožica se zaradi kuhania omeči in poči in tako dovoli pristop želodčnim sokovom. Človek potrebuje 12 do 24 ur, da hrana napravi pot skozi vsa prebavila, seveda pri zdravih ljudeh. Krajši ali daljši čas že ni več normalen. Ogljikovi hidrati in beljakovine, pomešane z veliko količino masti, so teže prebavljivi kakor pa maščobe same. Maščoba obda sleherni delec posebej in se mora najprej raztopiti, da prebavni sokovi najdejo pot do posameznih delcev hrane. Zato ljudje, ki teže delajo, dajejo prednost mastni hrani, ker se dalje časa zadrži v želodcu, tako da dolgo ne občutijo gladu. Kuhanje v vodi je najpreprostejši način pripravljanja hrane, a hrati tudi najnevarnejše za človeško zdravje. Mineralne soli in vitamini, topljivi v vodi. preidejo iz trdne hrane v vodo. Najboljša so takšna živila, pri katerih nič ne odpade, zakaj ravno lupine, sokovi in listi vsebujejo mnogo s. vi, potrebnih za človeško zdravje. Več ko 50°/o mineralnih snovi (topljive spojine železa, kalcija, fosfora, bakra, mangana, joda itd.) lahko uničimo pri kuhani hrani. Kuhana hrana izgubi vitamine ne samo zato, ker se porazgube v vodi, temveč tudi zato, ker jih uničuje visoka temperatura. Najobčutljivejši v tem pogledu je vitamin C, ki se rad topi v vodi in tudi rad zgoreva. Naše nedelje brei športnih sporedov, — Italijansko prvenstvo se odvija normalno. — Par zunanjih rezultatov. Moramo priznati, da je precejšen dolgčas legel na našo deželo, takole ob nedeljah popoldne. Saj človeku ni bilo treba btti športni entuziast in hiteti na vsako prireditev. Vendar je bilo prijetno povprašati tako na povratku z nedeljskega izleta, prvepa znanca, ki je ostal preko nedelje v mestu: ti, slišiš, kak pa je rezultat te in te tekme? Sedaj pravijo, da je bilo to nedeljo nekaj preskromnega nogometa: dve trening-tekmi kot pripravi za večjo medmestno tekmo. Naši špoa-tni pisci so nekaj zasledili v strokovnem Italijanskem časopisju o obljubi, ki so jo v Padovi prejeli s precej pristojne strani glede bodočega nogometnega srečanja med Ljubljano in Padovo (ali celo Zagrebom). Take stvari se mnogokrat rečejo zlahka in jih je potem težavneje uresničiti Zaenkrat ni v Ljubljani nikomur nič znano o kakem takem projektu. Poleg tega smo spravili svoi nogomet v udobna prezimovališča, da ne govorimo o italijanskem prvenstvu, ki tete nedeljo za nedeljo nemoteno dalje. Priložnosti tedaj zlepa, ne bo za tak podvig, a dokler nismo vsaj malce pripravljeni, te ne moremo spuščati v večja tveganja. Do prihodnje pomladi torej ne bobnič; kaj pa bo spomladi in kdo bo tedaj še živ, to bomo mi, ki bomo ohranili še nekaj življenja v sebi, šele videli. * Peto kolo italijanskega prvenstva Je poteklo normalno, ali ne tudi v redu. Velja vsaj za prvi razred, v katerem so morali tekmo Liguria-Livomo zaradi deževja še pred odmorom zaključiti. S svojo zmago nad Napolijem so Tržačani ostali še nedalje v vodstvu. Prihodnjo nedeljo igrajo proti trenutnemu prvaku v sami Bologni in bomo videli, kakšna je prava kakovost tržaškega moštva. Nedeljski rezultati so bili v glavnem spet tesni; samo eno gostujoče moštvo je meglo zabeležiti zmago: Lazio-Ambrosiana 2-2, Torino-Mode-na 2-0, Triestina-Napoli 1-0, Vcne-.-ia-Bologna 1-0, Atnlanta-Juventus 2-3, MilanoGenova 3-0. Fioientina.Roma 0 0 ^ kiSurla-Llvorno prekinjena pri Prihodnjo nedel‘o bodo Igrali naslednji pari: Ambrosiana-Fiorentina, Livorno-Lazio, Modena-T '>Urin. Ncmoli-Torino, Bologna-Trlestina, Juventus-Venezia, Genova-Atalanta, Roma Milano. Velika gneča je okoli prvega mesta v drugem razredu. To nedeljo so vrgli Vicenzo s prvega me: ta, ki "ga je za-redla Fanfulla. Od orimo’*!;ih moStev je v tem razredu samo Fiumnna; šla je v Padovo po nesrečo 2-7 in obtičala na predzadnjem mestu. Boli uspešni so Goričani v tretjem/ razredu (moramo popraviti napako lz poslednjega pregleda, ko smo zapisrli Goričanom 0-2 roraz doma, dočim so v resnici prinesli 2-0 zmago domov in ee pov?oeli na prvo mesto); To nedelo so imeli doma za nasprotnika moitvo iz Mestra in ga odprav;* s 4 0. Ker pa je zmagalo tudi moštvo Lane Ro~si. so Goričani spet samo z boljšim količnikom na prvem mestu. Najboljši obisk je imela v nedelio tekma Lazlo-Ambrosiana, ki lo je Sedalo 24.000 Hudi; temu primeren je bil tudi utržek v višini dobre četrt milijona lir. Zelo velik je bil tudi obisk v Milanu na Milano-Geno"i: okoli 20.000 gledalcev in preko 200 tisoč lir utržka. Vsega skun 1e bilo na prvorazrednih tekmah okoli 00000 gledalcev. Drui?ora.zredne tekme je gledalo okoli 35.000 liudi, tretjerazredne tudi okoli 20 000 l‘udi. Skum) je torej posvetilo to nedePo okoli 155 tisoč ljudi svo'o akt:vno pozornost tekmam v naconalni ligi. * Od zunanjih rezultatov bi zabeležili — - ■ - - , - ,— ki se je to nedeljo po odmoru prejšnie nedelje s not v Chaux deFonds-Nordstem 2-2, Grass. hoppers.St Gallen 1-2, Grenchen-Lu-zern 1-0, Lousanne-Cantonal 1.2, Lu-gano-Biel 6-1, Young Bovs-Servette 1-1, Young Fellows ZUrich 1-1. O. C. Za zdravljenje seksualne impotence za spolno slabost in ojačitev funkcije spolnih žlez poskusite orig. neškodljive ,.F o rti s e x" pilule Dobe se v vseh lekarnah: 30 pilul L. 32— 100 pilul L. 83—. Po pošti pošilja glavna zaloga: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg Rog., 28-850-37 Pariški draguljar Dupont se je lepega dne ustavil pred izložbo nekega starinarja. Za steklom je namreč na bar-žunastem podstavku zagledal prekrasno starinsko zapestnico, čudovito lepe izdelave. Bila je zlata, speta iz biserov, velikih kakor leča, in z ogromnim, le-skečočim se smaragdom v sredi. Dupont je videl v svojem življenju že marsikatero starinsko umetnino, toda tako lepa kakor ta se mu ni doslej zdela še nobena. Zato je stopil v trgovino in povprašal prodajalca po ceni. Doživel je pa nekaj nepričakovanega: prodajalec, znamenit starinar, se ni nič kaj rad razgovarjal o zapestnici; dejal je, da jo ima v izložbi samo za reklamo, drugače se je pa ne dotakne, ker izžareva neko čudno moč. Draguljar je pa vseeno zahteval, naj mu zapestnico pokaže. Prodajalec jo je vzel iz izložbe in mu jo ponudil. Dupont jo je odpel in jo nadel na roko. Kakor hitro je imel zapestnico na roki, Je omahnil v čuden polsen, izgovarjajoč besede v nekem tujem jeziku, v katerem je prestrašeni prodajalec spoznal španščino. Starinar ga je previdno položil v bližnji naslonjač in si jel zapisovati besede, ki jih je v transu izgovarjal draguljar. Povedal je ime in naslov nekega španskega plemiča. Ko se je zbudil iz tega čudnega polsna, se draguljar Dupont ni ničesar spominjal. Dejal je samo, da mu je nenadno postalo slabo in da je začutil nepremagljivo potrebo po spanju. Zdaj se spet počuti svežega in spočitega in je pripravljen plačati za dragoceno zapestnico še tako visoko ceno. Snel je zapestnico z leve roke, jo položil v tok, plačal zahtevano vsoto in hotel oditi. Starinar mu je pa razložil, kako čudno je govoril v. polsnu, in celo v španščini. Zdaj se je tudi draguljar sam začudil, zakaj znal ni niti besedice španski. Zapisal si je naslov španskega plemiča, čigar ime je vztrajno ponavljal v transu in dejal, da mu bo pisal. Kmalu nato je res pismo romalo v Madrid, na naslov španskega plemiča Diega do Kriga. In tedaj so se razvedele nenavadne in presenetljive podrobnosti. Don Diego do Kriga, potomec starodavne španske plemiške družine, je pred pet in tridesetimi leti podedoval po nekem svojem predniku prekrasno zbirko družinskega nakita. V testamentu je bilo pa zapisano, da mora ta nakit čuvati kakor punčico svojega očesa in ne sme dopustiti, da bi kakor koli prišel v tuje roke. Mladi španski plemič je bil pa zelo lahkomiseln in zapravljiv. Kljub prepovedi je prodal dragoceno podedovano zapestnico, hoteč plačati z denarjem neki dolg, ki ga je naredil na kvartah. Don Diego je drago plačal svojo nepremišljenost. Po prodaji smaragdne zapestnice se je pričelo zanj čudno trpljenje. Pogosto je zapadel v polsen, kjer so se mu prikazovali strašni prividi. Po besedah, ki jih je izgovarjal v transu, so ugotovili, da se mu najbrže prikazuje neki daljnji prednik in ga muči, ker je predal družinsko dragocenost. Duh je zapovedal don Diegu, naj vrne izgubljeno zapestnico družinskemu zakladu. Don Diego je storil vse, da bi našel izgubljeni družinski nakit, toda brez uspeha. Pol svojega imetka je vložil v to iskanje, zaman. Vse bi žrtvoval, da bi našel smaragdno zapestnico in spet zadobil duševni mir. Lahko si mislimo, kako zelo je bil vesel, ko je po tolikih letih dobil draguljarjevo pismo iz Pariza z novico, da je kupil dragoceno zapestnico in da mu jo je pripravljen odstopiti. Don Diego je takoj poslal Dupontu večjo vsoto denarja, proseč ga, naj mu z obratno pošto pošlje zapestnico. Draguljar se ni obotavljal. Kakor hitro je denar prejel, je poslal zapestnico v Madrid. Posebno zanimiv je konec te nenavadne zgodbe. Ko je priromala usodna zapestnica f Madrid, prav tisti dan je po pet in tridesetih letih trpljenja don Diego izdihnil. Njegova smrt je bila mirna in lahka. Na ustnicah mu je še na mrtvaškem odru igral blažen smehljaj sproščenja... Prodajalci milnih mehurčkov Na Japonskem žive posebne vrste trgovci, ki prodajajo milne mehurčke. Hodijo iz kraja v kraj in nosijo s seboj posebne vrste bambusovih palčic in posodo z milnico. Na primernem prostoru postavijo svojo »prodajalno« in prično iz milnice delati vse mogoče mehurčke, v tem so pravi mojstri. Navadno se nabere okrog njihove »prodajalne« številna množica občudovalcev, ki bi tudi sama rada znala to umetnijo. Tudi kupcev ne manjka. Navadno bambusovih palčic in milnice ne kupujejo samo japonski otroci, temveč tudi odrasli, ki se potem doma zabavajo. Ljudje postajajo starejši Učenjaki so ugotovili, da je dolgost človeškega življenja zdaj daljša kakor pred nekaj stoletji. Ljudje postajajo v resnici starejši in starejši umirajo kakor poprej. V Evropi danes 42 do 100 ljudi doseže sedemdeseto leto, 16 od 100 jih doseže pa celo osemdeseto leto. To velja za moške, pri ženskah so pa te številke še višje. Šestdesetletnica telefona Leta 1881., torej pred šestdesetimi leti so zapeli prvi telefoni v Bazlu in v Curihu. Seveda je estal promet zaenkrat še samo lokalen, šele pozneje je tehnika tako napredovala, da je bilo mogoče telefonirati tudi iz mesta v mesto ali celo dalje. Pred šestdesetimi leti pa telefon še zdaleč ni bil tako pripraven, kakor je danes. Slišalo se je slabo, tako da je moral imeti človek ob njem res dobre živce. Poleg tega telefonska slušalka tudi ni bila lahka. Tehtala je riič manj ko pol drugi kilogram. Lahko si mislite torej, da si tedaj še tako velika klepetulja ni mogla privoščiti dolgih telefonskih pogovorov. V tisti dobi, ko je bil telefon še v povojih, so imeli povsod poleg telefona naslonjače, tako, da se je človek lahko oprl s komolcem, ko ste govorili v slušalko. Samo tako je bilo namreč mogoče vsaj nekaj časa telefonirati. Seveda so pa tedaj imeli telefon samo v velikih trgovskih hišah, sicer si ga pa nihče ni mogel privoščiti. Danes je postal telefon vsakdanja nepogrešljiva potreba. Telefon je naš prijatelj, ki mu zaupamo in se nanj zanesemo. V trgovini, industriji, politiki, športu, povsod je telefon nujno potreben. Celo zaljubljencem izredno prav pride. Telefon se je v svojih šestdesetih letih res razvil tako, kakor malokatera tehnična pridobitev prejšnjega stoletja. 1 soiaaii icaescni vlsitano attentamente i carri campestri dei contidlni per armi o di viveri. L’illustrazione rappresenta una di tali visite. Nemški poljskih kmetov, ali ne vozijo morda na njih skrito orožje ali hrano. La nuova Tavala del noto disegnatore c ineraatografico americano Walt Disney si intitola »Fantasta«. II nnovo lavoro, sia pure quanto mai originale, come si dice, non ha conquistato il mondo come a suo tempo »Biancaneve«. I mušici*, ti di tutto il mondo non sono d'accordo se il Disney abbia rivestito ih suo film di mušica adeguata. — Nova pravljica znanega ameriškega filmskega risarja Walta Disneya se imenuje .Fantazija*. To delo ni osvojilo sveta v takšnem zaletu kakor .Sneguljčica*, čeprav je baje zelo originalno. Glasbeniki vsega sveta si pa niso edini, ali je opremil Disney svoj film a primerno glasbo ali ne. Travo slišimo rasti Danes poznamo že veliko aparatov, s pomočjo katerih lahko točno spremljamo posamezne faze pri rasti rastlin. Nemški inženir O. Stirschart je sestavil aparat, s katerim lahko slišijo, kako trava raste in z njim hkrati točno zmerijo njeno rast. Prav ti aparati so velike važnosti, ker bodo lahko z njihovo pomočjo do. ločili nove mere za izboljšanje kvalitet mnogih koristnih rastlin. Podkrajškov Veseli teater v dvorani Pokrajinske delavske zveze PROGRAM ŠTEV. 10 gostuje Miloš Ziherl Predstave vsako sredo, četrtek in soboto ob 18.30 (pol 7.) Ob nedeljah tri predstave: ob 14.30 (pol 3), 16 30 (pol 5.) in cb 18.30 (pol 7.) Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni vsako sredo, četrtek in soboto od 10 do pol 13. in od 16 dalje. Ob nedeljah od 10. dop neprekinjeno do večera Ženske so v jedi najbolj izbirčne Angleški zdravnik dr. Collins je po dolgem študiranju prišel do tega, da so ženske bolj izbirčne v jedi in pijači kakor pa moški, ženska rajši strada, kakor bi jedla jed, ki je nima rada, medtem ko moški pokažejo v jedi zmerom večjo skromnost. V Angliji je sa.1 mo 83 odstotkov žensk, ki jedo tista jedila, ki jih jedo tudi moški, ostalih 17 odstotkov žensk, pa rajše skuhajo dvojno kosilo, samo da skuhajo sebi priljubljene jedi. V pogledu množine in količine hrane so pa ženske skromnejše od moških. One imajo rajše manj, samo da je to dobro, medtem ko moškim gre glavno za to, da čim več pojedo in da so čim bolj siti. Živali in mraz Živali so veliko odpornejše proti mrazu kakor ljudje. Tako na primer ive neke vrste rib, ki jih lahko po. tavijo na led, torej na temperaturo :pod ničle. Ribe ostanejo precej dolgo ive in jih tako lahko še po dolgem asu vržejo nazaj v vodo. V vrsti žab je pa tudi neka vrsta, i lahko zdrži tudi temperaturo minus 5 stopinj Celzija, neki bacili so pa tko trdoživi, da žive še pri tempera-jri minus 200 stopinj Celzija. Trajanje nosečnosti Mnenja znanstvenikov in zdravnikov trajanju nosečnosti so različna, fekateri izmed njih so sestavili Jčne statistike iz svoje prakse in so rišli do različnih rezultatov. Tako je prišel nemški znanstvenik Ifred do rezultata, da traja ženska osečnost 271 do 273 dni. Po Zanger. leistru traja 264, po Bumu 273 dni. o teh rezultatih pa praktični zdrav-Lki računajo trajanje nosečnosti pri mi od 267 do 273 dni. Cigaretni ogorek je lahko nevaren Siromašne cigane in berače večkrat vidimo, kako pobirajo po cestah cigaretne ogorke, ki jih strastni kadilci proč mečejo. Iz teh ogorkov pobirajo tobak in iz njega delajo nove cigarete. Te nove cigarete pa kade, ne da bi pri tem pomislili, koliki nevarnosti izpostavljajo svoje zdravje. Dva ameriška kemika sta podrobno preiskala količino nikotina, ki ga vse- buje cigareta, posebno pa še v cigaretnih ogorkih. Največ nikotina ima še tleč ogorek. V njem ostane še precej več nikotina kakor v ugaslem ogorku. Ta nikotin je nevaren strup, ki lahko povzroči težka nikotinska zastrupljenja tudi pri človeku s še tako zdravimi pljuči, če je Pa ogorek vlažen, je množina nikotina še večja. Zaradi tega je kajenje cigaretnih odpadkov zelo nevarno, ker vsebujejo toliko strupenega nikotina, če kadimo takšen ogorek, izpostavljamo naše zdravje in svoje življenje veliki nevar. nosti. V višinah je zrak brez bacilov Zrak v sobi, okrog hiše, po cestah in povsod okrog nas je prepoln različnih bacilov. Neki ameriški biolog je študiral razmerje bacilov v nižjih in višjih zračnih plasteh in je ugotovil, da je v najnižjih plasteh, torej tam, kjer žive ljudje, tudi največ bacilov. Biolog je na svoje letalo pritrdil poseben aparat, ki ga je imenoval Plovca na bacile« in je letel v višini od 3000 do 4000 metrov, čeprav je bil že tako visoko, je s svojim aparatom še zmerom »ujel« veliko število bacilov. Sele v višini 6000 do 8700 metrov je bil zrak popolnoma čist in osvobojen vseh bacilov, ker aparat ni prav nobenega izmed njih ,ujel‘. impedire il trasporto clandestino ® vojaki pozorno pregledujejo vozove Na sliki vidimo takšen pregled. ŠIROM PO SVETO Romunska vlada je izdala zakon, k* določa, da lahko kaznujejo s smrtjo tudi ponarejevalce denarja. Na južnem delu danskega polotok# so odkrili zanimiv naraven pojav. ® zemlje je nekje začel uhajati pl*3-Znanstveniki so ugotovili, da je izredno koristen in prihaja na dan P°“ pritiskom 16 atmosfer. Plin je dobro avtomobilsko pogonsko sredstvo. Doslej so že veliko danskih avtomobilov P1®-uredili za ta pogon. Iz starih kronik izvemo, da so imeli leta 1289. Evropejci prav čudno zimo-Vso zimo ni zapadel sneg, drevesa 30 obdržala zeleno listje, ker ni bilo pr#T: nič mraz. Ze februarja so dozorel®-prve jagode, malo pozneje pa tudi 4® grozdje. Na presenečenje vseh, je P* meseca maja nenadno pritisnil hu“ mraz, zapadel je sneg in v enem tednu uničil vse bujno zelenje. 64 zob je zraslo nekemu desetletnem3 dečku v južnočeški vasi Luku. časa so ga bolele čeljusti, ko ga je naposled pregledal zobozdravnik, je ugotovil, da ima dvojno zobovje. Morali ga bodo večkrat operirati, da mu bodo odstranili odvišne zobe. Belgijska geografska družba ceni. da je na svetu nič manj ko 40.000 kil izkopanih in obdelanih diamantov. Njihova vrednost znaša okrog 38.000 milijonov belgov. Največ izmed teh diamantov so izkopali v Indiji, na drugem mestu je Brazilija, potem pa luZ-na Afrika. Anche le Svizzere, come le donne degli altri Paesi, si esercitano In tutte *e specializzazionl militari. Ogni Svizzera deve saper benc condurre l’autom°-bile o il motore, deve essere una esperta infermiera e deve collaborare ancl*e nella difesa passiva del proprio Paese. Ecco un gruppo di Svizzere in uniforme antigas. — švicarske žene se prav tako kakor v drugih državah vadijo v vseh vojaških spretnostih. Vsaka Švicarka mora biti dobra šoierka avtomobila ali motorja, izučena bolniška negovalka, sodelovati mora pri sivni obrambi svoje dežele. Na sliki vidimo skupino Švicark v opremi prot' plinskemu napada. Okultne skrivnosti Smaragd Španskega plemiča Naše življenje vežejo z onostranstvom skrivnostne sile, ki njih izvora še ne poznamo Srečna Pomota NAPISAL T. 0. SICKENS Mxlly je hitrih korakov stopala po roarmomatih stopnicah Hechtove ■foane hiše. Ura je bila že skoraj «evet, zato je morala pohiteti. Bila je namreč ena izmed sto pet in Sti-laesetih prodajalk te velike modne ®lse- Milly je zmerom hotela biti sa-Wostojna, hotela je imeti službo — ■ *Qaj je bila prodajalka in je 8 svojo Pr®0 komaj da živela. Na leto n je dober dan« in »dobro jutro«. Kljub temu se ji je zdelo, da jo večkrat ogleduje. kadar ve, da ga nihče ne V)di. Nekoč, ko sta bila za trenutek sama, se ji je celo zdelo, da ji je notel nekaj reči. Zdaj je Milly skoraj jezno odpodila misij nanj, z dvigalom sta se namreč pripeljala v njen oddelek mlada zenska in njen spremljevalec, očitno odjemalca. Milly je to žensko navidez že poznala, ker je že večkrat kaj kupila; vselej ji je ona stregla. Nihče ni vedel njenega imena ali stanovanja, vse-fej je kupljeno blago takoj plačala 111 tudi sama odnesla zavitek domov. Vtidi to pot ji je stregla Milly. Ženska je želela primerno obleko za maškarado. Kakor vselej je tudi to pot iskala nekaj nenavadnega, ekscentričnega. Milly jo je takoj razumela. Po-™zala ji je krasno masko srednjeveške graščakinje, z dolgo vlefcko in ovratnikom iz čipk. Obleka je bil edinstveni model Hechtove modne hiše. Odjemalka je bila navdušena, vendar je vprašala za mnenje še svoje-6a spremljevalca, ki je tudi resno ogledoval obleko. Po dolgem oklevanju je prikimal in ji nekaj zašepetal. M'Hy je slišala, da ji je rekel Suzana. . Tudi Peter je prišel k odjemalcema !n jima pohvalil model. Milly je zatrjevala: »Obleka je edinstvena, nikjer več ne boste našli takšnega modela.« 'Neznanka je pokimala svojemu spremljevalcu, ki se je zadovoljno nasmehnil. Bilo je videti, kakor da obema zelo važno, da podobne obleke ne bo nosila nobena druga zenska. Milly je odjemalki pomerila obleko. Stala ji je, ko da bi jo zanjo napravili. Ženska jo je plačala, vendar je hotela še nekaj malenkostnih popravil. »Prosim, prinesite mi obleko na tale naslov,« je dejala in napisala Milljr na listek svoj naslov. Vendar 011 jo morate zanesljivo prinesti pred owijo uto. Zvečer grem namreč na maškarado. Ali se lahko zanesem na vas?« Tisti trenutek je utihnila, zakaj^ spremljevalec jo je svareče po- Ko je dvojica odšla je Milly še dolgo gledala za njjm. Zakaj ta ne-*aupljivost in skrivnostnost? Milly je ogledovala obleko in se kar topila od hrepenenja, da bi tudi ona enkrat na takšno maškarado. Toda ni si njogla privoščiti takšne obleke. Že včeraj je na skrivaj obleko pomerila. Podala se ji je sijajno. V njej je bite čisto druga ženska. »Vendar čudno«« je pomislila, zakaj je gospod tako svareče pogledal svojo spremljevalko, ko je dejala, da gre na maškarado. Milly 6e prav nič ne bi čudila "Krivnostnemu vedenju obeh, če bi "•šala nekaj minut pozneje njun pogovor na stopnicah. S »Pomota je nemogoča,« je dejala enska. »Zvečer bom šla na maSke-ado. in se bom pomešala med ple- Za kulisami narave Skrivnost rojstva biserov Mikado je prvi prisilil naravo le večjemu .izdelovanju" dragocenega nakifa V enem izmed najlepših mlivor japonskih otokov, nekako med otokom Yamado ln Kobe leži majhen skalnat otoček, ki je zaradi enega samega svojega prebivalca vreden, da ga omenimo. Na tem otoku namreč živi mož z imenom Mikimoto, prvi, ki je školjkam odvzel njihovo skrivnost o tvorbi biserov in draguljarjem po vsem svetu podaril brata pravega bisera. če pogledamo kako v školjkah nastajajo takšni »plemenski biseri«, moramo priznati, da je kljub njihovemu nenaravnemu postanku ostalo na njih veliko naravnega in torej tudi res pristnega, čeprav rejec takšnih školjk naravo tako rekoč za roko prime in jo dovede do delovanja, je vendar glavni del tvorbe bisera prepuščen naravi sami. Na tem samotnem otoku ima Mikimoto posebne vrste tovarno z izvežba-nimi močmi, s katerimi »prideluje« bisere. Letno s tega otoka potopi v morje pet milijonov ostrig. Potem mora sedem let počakati, ker šele po tej dobi lahko ugotovi, če je tudi narava prispevala svoj veliki delež k njegovemu začetku. Mikimoto ima v svoji »tovarni« zaposlene mlade Japonke. Te so izredno spretne in s svojimi gibčnimi rokami polagajo temelje bodočim biserom. V vrsti sede druga poleg druge pri mizi, vsaka ima v naročju posodo polno živih ostrig. Vso operacijo izvrše približno takole: vsako ostrigo vzamejo posebej iz košare, ji previdno nekoliko odprejo školjko, potem ji pa porinejo na posebno mišičasto mesto njenega telesa majhno kroglico s koščkom stonoglne kože. Vse to opravijo s pomočjo pincete. Seveda pa to delo terja izredno veliko točnosti In gibčnih rok. Da morski tok ostrig ne more odnesti, jih po operaciji nalože v posebne žičnate košare in jih tako potope v morje. Poznavalec biserov dobro ve, da na njihovo ceno veliko vpliva sijaj in oblika. Neposrečene okrogline in grbaste oblike lahko zelo znižajo ceno. Njihov sijaj je pa spet lahko preveč srebrn, ali preveč bled. Kljub skrbni vlogi tujega telesa v ostrigo, se pa velikokrat zgodi, da ostriga kratko in malo tujega telesa v svojem stanovanju ne zapazi in ga pusti pri mira, ne d« bi okrog njega stvorila snovi, iz katerih nastane po nekaj letih biser. Po določeni dobi potegnejo ostrige, ki so jim vložili tuja telesa, spet lz morja. Tedaj jih spet prevzamejo spretne roke. Odprejo jih in odločijo od ostriginega telesa biser. To delo ne terja prav nič manj gibčnosti in izvežbanosti kakor prejšnje. Takšne bisere potem zlože v posebne posode in jih pozneje očistijo. To je torej delo Mikimota, ki je s svojim odkritjem zaslovel ne samo v svoji domovini, temveč tudi po vsem: svetu. Japonski časopisi mu posvečajo dolge članke in ga prištevajo med • osme može, ki so za gospodarstvo do-• movine največ storili. Sicer je pa Mikimoto tudi testeni-; nar. Sele pred šestdesetimi leti je za-; čel svojo »tovarno« s školjkami, prej; je pa prodajal vse mogoče izdelke iz; testa. Danes je Mikimoto star dva in' osemdeset let, vendar je še izredno mladosten, zanima se za vse mogoče stvari, izredno rad pa z vsakomur govori o svoji »pridelovalni« biserov«. Rudnik iz kamene dobe V južni Afriki v severni Rodeziji so odkrili pred kratkim ostanke in ruše. vine nekega starega rudnika, ki sega celo v kameno dobo. V tem rudniku so kopali mangan. Obratoval je že 4.000 let pred Kristusovim rojstvom in je nedvomno najstarejši rudnik na svetu. Manganske rude so njega dni v starem Egiptu in v Mezopotamiji uporabljali za barvanje raznih predmetov. Kaj postane iz ,čudežnih otrok'? .čudežni otroci* nas očarujejo samo, dokler so res še otroci, ko pa odrastejo, nas prično njihgve čudežne lastnosti dolgočasiti. Neki ameriški zdravnik sl je vzel za nalogo, da bo natanko in statistično dokazal, kaj postanejo pozneje čudežni otroci. Pri tem je prišel do odkritij, ki nas presenečajo. Od 100 muzikalno izredno nadarjenih otrok je 72 postalo povprečnih, kakor hitro so odrasli detinstvu. 25 jih je sploh izginil« s koncertnih lepakov in niso prirejali nobenih koncertov več. Samo trije so ostali nadarjeni in slavni tudi v zrelih letih... Dete z zraslimi ustnicami V neki švedski bolnišnici so imeli pred kratkim zelo zanimivo operacijo. Te nenavadne operacije so se udeležili najboljši švedski kirurgi. V bolnišnici se je pred nekaj dnevi rodilo zdravo in lepo žensko dete, ki je imelo edino napako, da je imelo zraščene ustnice. Na kraju, kjer imamo usta, je bilo zraslo meso. Otrok brez ust se ni mogel hraniti, zato so zdravniki sklenili, da ga bodo operirali. Pri operaciji so ugotovili, da so se otrokove ustnice zarasle še v materinem telesu; zdaj so otrokova usta v redu in se lahko že normalno hrani. Vse kaže, da se je operacija popolnoma posrečila in da bo otrok ostal pri življenju. Koliko gluhonemih je v Evropi Po najnovejših statistikah živi zdaj v Evropi okrog 335.000 gluhonemih. Največje število gluhonemih živi v Nemčiji, in sicer okrog 50.000. Povprečno pride v Evropi na 100.000 prebivalcev 80 gluhonemih. V Združenih državah je to število nekoliko manjše, zakaj, doslej še niso mogli ugotoviti. Ta prirojena bolezen se bolj loteva moških kakor žensk. Polovica gluhonemih pride že na svet gluhonemih, in sicer po roditeljih, ki žive v izrazito slabih socialnih razmerah, bolehajo za tuberkulozo ali so pa alkoholiki, duševno bolni, ali so se pa poročili v bližnjem sorodstvu. Med plemiškimi družinami se je zato rodilo pogosto gluhonemo dete. Nekatere nalezljive bolezni, kakor škrlatinka, tilus, pa tudi sifilis lahko še odraslemu pustijo gluhost, pa tudi nemost. Pri gluhonemih je del slušnega živca čisto uničen in zato tega zla ni mogoče izločiti. Najbolje vidi sokol Neki nemški učenjak je ugotovil, da med vsemi pticami v Evropi najbolje vidi sokol. Ugotovil je tudi, da se dado njegove oči vzporediti z močnim teleskopom, zakaj sokolji pogled seže 1670 metrov daleč. Ml ŠIVALNI STROJI IGN.VOK LJUBLJANA TAVČARJEVA ? O človeku, ki marsikaj vidi, kar drugi ne vidijo, torej ne pravimo kar tjavdan, da ima .sokolji pogled1. Moč glasbe V bližini mesta Ceylona v Indiji sta v hišo nekega farmarja vdrla dva tigra. Farmar in njegova žena sta delala na polju, dva njuna otroka sta se pa Igrala v hiši. Tigra sta odrinila vrata in skočila v sobo, kjer sta se nič hudega sluteč igrala dveletni fantek in njegova sestrica. Samo trenutek in živali bi se vrgle nanju. Tedaj je pa v radiu zaigral orkester neko vojaško koračnico. Zveri sta se te nenadne godbe tako prestrašili, da sta zbežali iz hiše. Naočniki — velika moda Koncem 18, stoletja so bili na Kitajskem naočniki velika moda. Posebno zdravniki so jih ne glede na svoje oči nosili pri vsaki priložnosti, čeprav so imeli še tako dobre oči, so »krasili« svo’ obraz z raznovrstnimi naočniki, ker so tako bolj podčrtali svoje zdravniško dostojanstvo. Udomačena postrv Desponds, vratar nekega švicarskega: hotela je pred nedavnim ujel na trnek! svojevrstno postrv, ki je imela na! hrbtu vse mogoče barve, spreminjajoče: se v vodi, kakor mavrica. Zaradi njene 1 izredne lepote jo je vratar odnesel ■ domov in jo dal v akvarij. Zdi ste pa, da ta postrv ni samo lz-; redno lepa, temveč tudi izredno pa-; metna. Postala je namreč v kratkem; času čisto domača m se baje v akvariju kar dobro počuti. Svojemu gospo-: darju jč z roke, kakor kakšen psičeK, pusti se vzeti iz vode in gladiti. Njen: gospodar pravi, da ga prav vse razu-: me, samo govoriti ne more, to je pa: pač napaka vseh rib. Z vseh vetrov Na Norveškem Je začela cveteti črna: borza, zlasti s tobakom in alkoholnimi: pijačami. Ena cigareta stane na Nor*: veškem tri do deset kron, navadno: žganje 50 kron liter, sto gramov naj-: slabšega tobaka pa tudi 50 kron. Močne potresne sunke so občutili pretekli teden prebivalci mesta Er-sindžana v vzhodni Anatoliji. Na že.; lezniški progi od Sivasa do Erzeruma: je potres poškodoval več predorov,: tako da so morali na tej progi promet: za več dni ustaviti. Zaradi zgodnje zime so se pojavili; volkovi v srednjem portugalskem go-; rov ju. Sestradane živali zlasti ogražajo mesto Sapevos. V Pragi je nemško vojno sodišče ob-: sodilo na smrt sedem oseb, ki so pripravljale veleizdajo. V Braziliji bodo palmovo olje uporabljali za Dieslove motorje. Doslej so to olje, ki ga daje palma »abasu«, uporabljali samo za izdelavo dišav. Bukareško mestno poglavarstvo je izdalo poseben odlok, po katerem bodo smeli Židje nakupovati živila samo med 10. in 12. uro. Kdor se ne bo: držal tega ukaza, ga bodo internirali v koncentracijsko taborišče. Bolgarska vlada je odredila, da morajo vsi Židje, ki so prevzeli bolgarski priimek ali svoje ime spremenili z bolgarskimi končnicami, v teku enega meseca spet prevzeti svoj prvotni priimek. Iz Bata vije poročajo, da je spet začel bruhati znani vulkan Smerce na otočju nizozemske vzhodne Indije. Tokovi žareče lave so doslej uničili že več bližnjih naselij. Proizvodnja mleka, ki z njim mati doji svoje dete, ni toliko odvisna od njene prehrane, kolikor od njene konstitucije. Dobra vzgoja ; V pekarni sem bila priča temu godku: V trgovino je stopil berač in prosit ■kruha. Denar je sicer imel, imel p# ni krušne karte. *Brez Icart ne dajemo kruha,» j« dejala prodajalka. Poleg mene je stalo s svojo materjo sedemletno dekletce. Mati j• prav takrat dala karto, da so ji odrezali del za kruh, ki ga je kupila svoji hčerki za v šolo. Deklica pa ni spravila kruha v svojo šolsko torbo, šla je proti vratom, kjer je stal 6a-rač in mu ga dala. Tedaj sem pogledala mater in prodajalko. Ta je v zadregi preštevala denar, mati je pa vsa srečna in ponosna gledala za svojo hčerko. M. S. ■<> Malo več srčne kulture! Pred kratkim sem imel v tramvaju priložnost, opazovati srčno kulturo naših, gospodov. Pri magistratu je stopala v tramvaj stara ženica. Bila je precej obremenjena s torbico in mrežo z živili. Prost vhod ji je zapiral neki gospod, ki se mu niti toliko ni zljubilo, da bi prestavil noge, čeprav je bilo v vozu še veliko prostora, da bi se lahko ves umaknil in še nekaj drugih poleg njega. Med tem je pa voz potegnil, in žena, ki je stala na prvi stopnici, je omahnila. Samo prisebnosti nekaj drugih gospodov se je morala zahvaliti, da ni padla pod voz, ker so jo še prav čas prestregli in potegnili v voz. Vsi potniki so se zgražali nad nesramnostjo takšnih gospodov, ki se jim ne da umakniti od vhoda tudi ne za ceno življenja svojega bližnjega. Tisti brezsrčni gospod je pa že na prvi postaji izstopil s kletvico na ustih. In to naj bi bila srčna kultura nekaterih ljudi? S. T. Imejmo usmiljenje z živalmi! Ko sem pred nedavnim šla po neki ljubljanski cesti, pripelje mimo slaboten konj težak, visoko naložen voz drv. Cesta je šla v klanec in ubogo suho, zgarano živinče je komaj z vsemi močmi vleklo voz. Voznik je pa brez srca udrihal z bičem po suhih kosteh. Ker nisem mogla mimo, ne da bi kaj rekla, sem ga opomnila, naj tako ne dela z živaljo, če vidi, da konj ne zmore vsega, naj v voz vpreže še enega konja, ali naj pa temu manj naloži. Toda vse moje besede niso nič zalegle. Voznik je nagnusno zaklel in is jeze in prenapetosti nalašč po konju še bolj udrihal kakor poprej. Dobro bi bilo, da bi takšnega voznika od časa do časa pretepli s prav istim bičem, kakor on pretepa ubogo žival! F. P. Čudne navade Pred nekaj dnevi sem prišla v neko ljubljansko trgovino z raznimi okrasnimi predmeti. Za menoj je prišla v trgovino tudi neka gospa in prosila naj ji prodajo majhen kipec iz izložbe. Na mofe veliko začudenje ji je pa trgovka odgovorila, da ji tega ne more prodati, ker je edini, ki ga ima v zalogi in še ta je v izložbi, ki ji jo je opremil aranžer. Sele po dolgem prigovarjanju naju obeh, da izložbe vendar ne bo tako težko odpreti, se je trgovka nejevoljna vdala in odprla izložbo. Gospa je kipec plačala, se lepo zahvalila za uslugo, potem pa odšla, prav gotovo si je še v srečo štela, da se je trgovka sploh omehčala. X. J. salce. Ko boš nakit dobil, ga boš prinesel meni.« Moški na njeni strani je prikimal »Pazi samo, da te bom na vsak način našel,« je dejal. »Ko ti boni izroči! nakit, izgini.« Suzana, njegova spremljevalka se je nasmehnila: »Našel me boš lahko. Saj si vendar slišal, da ni nobene podobne obleke več. Pomota je torej izključena.« »Dobro torej,« je dejal njen spremljevalec. »Zaneseni se nate, vendar bodi previdna,« je še tiho dejal. »Zasledujejo naju.« Ženska se je neskrbno zasmejala in se poslovila. V vseh tiralicah je bilo Suzanino ime napisano v zvezi z ,gentlema-nom‘, tatom draguljev. Njuim stroka so bili veliki plesi in maškerade. Iskala ju je že policija treh držav. * Tisti večer je Milly sama odnesla obleko svoji odjemalki na dom. Komaj je pa prišla do hiše, v katero bi morala vstopiti, jo je zadržal stražnik. »Hej, gospodična,« je dejal, »kam pa?« Milly ga je začudeno pogledala. Bila je videti kakor mlado dekletce, čeprav v resnici ni bila več. »Pustite me dalje,« je dejala, »oddati moram tole obleko za gospodično Suzano.« Stražnik se je zasmejal in celo nekateri civilisti v bližini so se namuznili. »Za gospodično Suzano,« je dejal stražnik. »Potem ste prišli na napačen naslov. Obleko odnesite na stražnico. Gospo Suzano smo namreč prpd četrt ure odpeljali v keho.« Milljr ga je prestrašeno pogledala. »Da,« je dejal stražnik. »Ali še ne veste? Ta Suzana je mednarodna tatica. Že dolgo smo jo zasledovali. Zdaj smo jo pa naposled našli. Jutri preberite časopise, izvedeli boste vse.« Pogledal je Milly samozavestno, kakor da bi vso zadevo sam opravil. »Oh,« je zamrmrala Milly, potem se je pa obrnila in odšla. Kdo bi si mislil? Lepa reč! In tu- di njena provizija je šla po vodi. Kaj pa naj počne z obleko? Zdelo se ji je. da je to zdaj najvažnejše vpraša-nje. Milly je pogledala na uro. Da bi obleko odnesla nazaj v trgovino, je bilo še prepozno, Kaj naj torej stori? Tisti trenutek se je Milljr ustavila sredi ceste in sijočih oči pogledala na zavitek v svoji roki. Za vraga, zakaj pa ne bi tudi ona enkrat odšla na maškarado? Doslej ni mogla iti, ker ni imela obleke, toda zdaj! V rokah je imela obleko, da ei lepše ne bi mogla želeti. Nobena ženska ne bo imela lepše. Morda bo celo Peter prišel na ples? Naj bo. Poskusila bo. • Ko se je Milly odločila, da bo odšla na ples, je odhitela domov in potrebovala točno eno uro, da se je iz prodajalke spremenila v graščakinjo. Šele zdaj si opazil, kako mična je bila. Njeni blesteči se lasje, ponosna glava in vitek bel vrat so kipeli iz stoječega čipkastega ovratnika. Da, Milly v tej obleki bo prekosila vse lepotne kraljice. S poslednjim nasmejanim pogledom se je Miily pogledala v zrcalo, potem pa odhitela iz sobe, odplesala po stopnicah in pritekla na cesto. O sramotna razsipnost! Poklicala js taksi in se odpeljala z njim na maškarado. Ura je pravkar odbila deveto, ko je Milly stopila v plesno dvorano. Vesela množica plesalcev se je zibala po taktu velikega orkestra. Med plesalci 6i videl mnogo bajacov in ko-lombin. Godba in razpoloženje v dvorani sta vsakega prišleca takoj spravila v dobro voljo. Milly je takoj pri vstopu vzbudila veliko pozornost. Ni trajalo minuto in že je odplesala s morskim razbojnikom z zeleno krinko po dvorani. Morski razbojnik je bil prijete« mlad moški, loda slabo je plesal. Zato ga je Milly kaj kmalu pustila in stopila k steni. Ko se je z razgretimi lici ozirala naokrog, je opazila med plesalci visokega vitkega viteza, ki jo je pozorno ogledoval. Nadaljevani* na 12. strani Oblekca iz škotskega kockastega blaga, ki pod njo lahko ponosimo prekratko staro bluzo, če nam ostane še nekaj blaga, si naredimo ljubko kapuco, ki nam bo v dneh, ko bomo varčevali • kurjavo, prijetno grela ušesa. NAŠ NAGRADNI NATEČAJj KOTIČEK ZA PRAKTIČNE GOSPODINJE; Za vsak prispevek, objavljen v tej! rubriki, plačamo 10 lir 0 akusu' ženske Izmed dopisov, ki jih vsak dan do-3 bivamo za našo novo rubriko, smoj izbrali dva, za katera upamo, da bo-! sta dobro došla prav vsem našim; bralkam in gospodinjam. Kombinirani zrezki: Kadar čitam! vaš list, ki mi na vso moč ugaja,! zmerom mislim: to in ono bi morala! še povedati, da se še kdo drugi s tem! okoristi: Ko sem pa zadnjič brala o 10 lirah,; sem se ojunačila, da vam povem,; kako jaz .posladkam' svojo mnogo-; številno družino; imam namreč 5 si-; nov in 3 hčerke. ! Zrezke pripravim takole: 1. sko-< •delico kuhane in ožete zelenjave; (špinače ali zelja, mangolta ali ohrov-; ta; najboljša je špinača, dobro je pa; tudi zelje, ker je nekam mastno), 1; Skodelico kuhanega dobro odcejenega; ješprena, 1 skodelico krompirja (naj-; boljše praženega, ker je masten), */«; kile kuhanih testenin, lahko tudi več,; :1 srednje veliko čebulo, za 3 lire; navadne salame in če imaš nekaj; mesa, ki ga obereš od kosti. Vse to zreži na mesnem stroju in! potresi s pol žlice smetane v prahu,! ker ni jajc. Vse skupaj začini prav! tako kakor polpete iz govejega, teleč-! jega ali svinjskega mesa, lahko pa še! malo bolj. Dobro je, če čebulo in! zeleni peteršilj preje prepražiš na! masti, da popijeta pri pečenju manj! masti ali olja. Torej jed začinimo s! poprom, soljo, česnom, čebulo, zele-! nim peteršiljem in majaronom. Zmesi; dodaj toliko moke, če moreš tudi ne-; kaj kruhovih drobtinic, da lahko iz-; oblikuješ iz nje primerne zrezke.; Zrezke dobro prepeci in jih daj s; krompirjevo solato na mizo. Lahko; daš k zrezkom krompirja v oblicah.; Če pa zabelim krompirjevo solato po; receptu, ki sem ga brala v »Družin-; skem tedniku«, so vsi še posebno; zadovoljni. ; Ce napraviš precej te zmesi, jo! lahko shraniš za prihodnji dan. Iz' zmesi oblikuj kepice in jih zavij v! poparjene zeljnate liste, kakor če delaš sarmo, zloži drugo poleg drugega' in speci. Če imaš kakšen košček slanine, boš videla, s kakšno slastjo jo bodo kaj hitro spravili v svoje nenasitne želodčke. Iz te zmesi pa lahko izoblikuješ: majhne cmočke in jih skuhaš v zelju.! Če pa s tem nadevaš zeleno papriko, je jed kar izvrstna!« Ta recept/ da se nam sline cedijo, že ko ga beremo, nam je poslala gospa Ivana Koz jakova iz Ljubljane. Kako pripravimo olje, da izgubi svoj neprijetni duh. Mnogo je ljudi, ki z oljem pripravljeno jed, zaradi posebnega duha in okusa težko, ali pa nikakor ne morejo prenesti. Gospodinja, ki je iz kakršnega koli; vzroka prisiljena, da uporablja na-; mesto masti olje, je v takšnih pri-; merih v nemajhni zadregi. Tej zadregi pa kaj hitro lahko pomoremo. Olje segrej, ga pusti, da dobro prevre, potem ga pa popolnoma ohladi. Če ima pa olje še prav posebno hud 'duh, mu pridaj nekoliko moke (eno kavno žlico na 2 del), pusti, da zarumeni, potem ga pa ohladi. Previdno, tako da moka ostane na dnu, olje odlij v čisto in suho posodo in ga spravi na hladen prostor. Pred uporabo ga pa še enkrat segrej in ohladi, nakar ga lahko uporabiš, ne samo za prežganje, ampak tudi za zsbelo vsake jedi (žgance, krompir itd.). Jed, pripravljena s takšnim oljem, se prav nič ne razlikuje od jedi pripravljene z mastjo in tudi oni, ki mu je najmanjši duh po olju odvraten, ne bo niti opazil, da je jed pripravljena z oljem. Draga švent, Ljubljana. ■■I: Prav gotovo boste tudi vi našli med svojimi recepti kakšnega, ki se Je res dobro obnesel in ki v vseh pogledih ustreza današnjim razmeram. Sedite in napišite nam ga! Za vsak prispevek, ki ga objavimo v naši novi rubriki, plačamo 10 lir. Ta znesek lahko dvignete v naši upravi takoj po objavi svojega prispevka. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. Vse prispevke naslovite na uredništvo »Družinskega tednika« (Kotiček za praktične gospodinje), Ljubljana. Poštni predal 345. Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! »Ali ne bi včasih pisali tudi o tem, kako bi privzgojili ženski dober okus? Moja žena ima namreč izrazito slab okus; tudi če ji kupim še tako lepe stvari, jih ne more nositi, v njih je videti okorna. Ali je to stvar izobrazbe? Kje in kako naj bi se naučila, kar ji manjka? Ali je pa že vse upanje zame pokopano? Ali sem svojo ljubezen zapravil ob nepravem objektu, ali sem si tako imenovano srečo predrago plačal? Naj vam razložim nekaj primerov. Pred kratkim sem telefoniral ob dveh popoldne svoji ženi, da mi je prijatelj brzojavil, da bo prišel ob štirih k meni na dom. Vozil se je deset ur z vlakom, zelo neugodno in brez jedilnega voza; ves čas potovanja je moral delati. Kratko in malo, povedal sem ji, da bo moj prijatelj utrujen, zato naj pripravi pošten čaj, prijeten in obilen. Ko sem se ob pol šestih vrnil domov — imel sem dela čez glavo, ker sem nadomeščal šefa — zagledam svojega prijatelja, kako sedi v moji domači halji za mizo, kjer je bilo očitno servirano za kosilo. Žena mu je stregla kar najbolj izdatno, toda ne s čajem, temveč s pravim, pravcatim kosilom, kakršnega si zdaj pač lahko privoščimo samo ob nedeljah. Razen tega ga je tako rekoč prisilila, da se je okopal in oblekel mojo haljo. Prepričan sem bil, da si je prijatelj želel samo oddiha in da se je prav slabo počutil v takšnem ,domačem' okolju, čeprav ni nič dejal. Kakšen sem se mu moral zdeti? In kako se je moral počutiti šele on sam, ki je kajpak takoj izrabil to pretirano domačnostno okolje in se pogovarjal z mojo ženo v lahkotnem tonu. Ali ne bi človek dejal: slab okus ženske pokvari dobro navado moža. Ne govorim o tem, da se iz trme moja žena sploh ne lepotiči, drugič spet pa preveč očitno. Pri vsaki šali se smeje na ves glas in od vsega srca... pove pa vse, kar ji pride na misel. Zadnjič je n. pr. dejala mojemu šefu: »Ubožec, potrebni ste počitnic, kajne?« Prosim vas! Moj šef je veletrgovec! Kadar se mu zahoče, odpotuje na počitnice! Povejte mi, ali ni ta topoglavost vzrok za ločitev? Ali je še kakšen izhod? Prepričan sem, da vas v imenu mnogih prosim, da mi pritrdite...« Ker nam piše ta mož ,v imenu mnogih', pri tem pa nima dovolj poguma, da bi podpisal pod svoje pisanje svoje ime, nas vljudnost ne zadržuje, da mu ne bi takoj ob začetku povedali trpke resnice: »Vaše pismo, gospod, je izredno neokusno. Vseka-ko pa nimate manjvrednostnih občutkov!« O okusu se ne kaže prepirati. Vendar lahko ugotovimo: napak je govoriti o .slabem' in .dobrem' okusu. Le dve možnosti sta: človek ima okus; to je razveseljivo in spodbudno za njegovo okolico; človek nima okusa, skratka nima ga, ne slabega, ne dobrega. Okus sploh ne more biti slab, zakaj potem je že neokusen. Naj še pripomnimo: kdor ima okus, dokazuje to v vsem svojem vedenju, v besedi in dejanjih. Ni mogoče, da bi človek nekje, na primer pri oblačenju, pokazal okus, ne bi ga pa pokazal v vedenju in obnašanju. Če imaš okus ali če ga nimaš, se sicer navadno najbolj pokaže na estetskem polju, torej pri lepoti v obliki in barvi; v bistvu gre pa tudi za etično vprašanje, za to, ali je človek dober ali slab, pristen ali nepristen, resnicoljuben ali zlagan. Okusno je vse, kar je pristno. Neokusno je vse, kar bi hotelo nekaj biti, pa ni, vse nepristno, vse, kar stoji na nepravem kraju. Najlepša slika je lahko neokusna, če visi med samimi slabimi tiski, še tako lep kip izgubi svojo veljavo, če stoji med samim kičem. Zato nikakor ni neokusno, če se kultiviran človek prilagodi nekultivi-; ranemu okolju; če bi se hotel pa na nepravem kraju ponašati s svojo iz-; obrazbo, bi bilo to netaktno. Tako je ; neokusno, če pride poleti v letoviško ; kavarno ženska v pomanjkljivi oble-; ki, medtem ko so vsi drugi oblečeni ; v popolne popoldanske obleke. Ne-; taktno in neokusno je, če sedi moški ; pri mizi z odprto srajco, kažeč lju-; dem svoje kocinaste prsi, medtem ko ; jedo. Narobe se pa zdi smešno, če je ; nekdo na peščini oblečen kakor za ; na ples. ; Imeti okus pomeni torej, prilagoditi ; se sebi in svoji okolici, da ne zbujaš ! pozornosti. Neokusno je pa vedenje ! človeka, ki bode v oči, ki hoteč se ! razkazovati in šopiriti, da bi drugega I zasenčil ali porinil v ozadje. I ' Zato ni bila južina, ki je z njo ! našega pisca postregla njegovemu I prijatelju, prav nič neokusna, temveč ! narobe, primerna in pripravljena iz i pravega občutka do utrujenega člo-■ veka. Truden je? Najprej kopel, nato i nekaj krepilnega za pod zob — ne ' čaj, to bi bilo premalo, čeprav je ' popoldanska ura ,čajna' ura. Domača • halja mu je pa dala prijeten obču-> tek, naj se počuti kakor doma. Go-| tovo mu je ni ponudila v zlem na-; menu. Ta žena je bila prava gospodinja in gostiteljica. Če je gospodu šefu tako odkrito in sočutno povedala, kar se ji je zdelo važno, ji gotovo ni za zlo vzel. Morda mu je šlo bolj do srca, kakor pa zamrzlo molčanje drugih, molčanje, ki naj bi bilo .taktno'. Ce žena govori v družbi odkrito in kakor se ji zdi prav, še ni takšno zlo in še zmerom manj neokusno, kakor pisati v imenu mnogih pismo, ne da bi te ,mnoge' vprašal, ali se strinjajo z njegovimi nazori. Uprav neokusno je pa, če nekdo piše o ,tako imenovani sreči' čisto tujim ljudem, če ima mlado, dobrosrčno ženo, ki bi to utegnila brati! (n) Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek: Zelenjavna juha, zabeljeni makaroni, solata. Zvečer: Krompirjev riž. Petek: Fižolova juha, krompir v kosih, kislo zelje. Zvečer: Riž z ja^ bolki.» Sobota: Goveja juha, pražen krom. pir, solata. Zvečer: Pljučka s krompirjem. Nedelja: Cvetačna juha, sladka repa, krompirjev pire, kostanj. Zvečer: Vampi s parmskim sirom. Ponedeljek: Goveja juha, kruhovi cmoki, kisla repa. Zvečer: Opra^ žena govedina od kosila, solata. Torek: Ohrovtova juha,2 sirovi žepki.» Zvečer: Krompir v solati s safalado, kava. Sreda: Krompirjeva juha, rumena koleraba v omaki, polžki. Zvečer: Mlečna kaša. Pojasnila: ‘Riž z jabolki: Pripravimo si riž, ga očistimo in operemo v vodi. Petem ga skuhamo na samem mleku ali na polovico mleka in polovico vode,, lahko pa tudi na sami vodi, ki ji dodamo nekaj žlic smetane v prahu. Ko je riž skoraj do polovice kuhan, ga ohladimo, mu dodamo nastrgane limonove lupinice, vanilijev sladkor, če imamo, lahko pridamo tudi nekaj rozin in ga osladimo. Posebej pa olupimo in nastrgamo jabolka, ki jih zmešamo z malo sladkorja in cimeta. V pekačo, ki jo prej namažemo s kakšno maščobo, denemo plast riža, povrhu pa plast jabolk, čez jabolka potresemo nekaj kruhovih drobtinic in naložimo spet plast riža. Vrhnja plast naj bo iz riža. Jed spečemo v neprevroči pečici. Narastek bo zelo dober, če rižu vmešamo še en rumenjak in sneg enega beljaka ali pa vsaj kakšen jajčni nadomestek. Riž je zelo dober kot samostojna jed ali pa kot poslastica za praznike. •Ohrovtova juha; Ohrovtovo glavo zrežemo na rezance, odstranimo vse štore in rebra iz listov. Posebej pa olupimo in prav tako zrežemo dva krompirja. V kozici razbelimo žlico masti, zarumenimo na njej žlico čebule in strok česna in malo zelenega peteršilja. V to zarumenelo čebulo stresemo ohrovt in krompir. Ko je ohrovt na pol mehak, ga potresemo z žlico moke, jo dobro prepražimo in zalijemo s kostno juho ali pa tudi z vodo. Zelo dobra je tudi krompirjev-ka, ki jo dobimo, če kuhamo poleg juhe še krompir v kosih. V juho lahko zakuhamo pest riža, testenin ali,pa, če nam je mogoče, »režemo vanjo na kocko zrezano hrenovko. še en plašč, to pot športen. Kakor skoraj vsi letošnji plašči je tudi t* podložen s kockastim volnenim bla gom, ki se ponavlja na obrobku žePoV in v pasu. Oblekca pod plaščem je temnordeče barve, temnordeč usnje® pas je pa všit med dve progi črnega blaga. •Sirovi žepki: Testo si pripravimo iz ‘/<1 mleka, 5 dek masti ali masla, pol žlice sladkorja in 1 deko kvasa. Testo dobro zgnetemo- in ga pustimo vzhajati. Ko je dovolj vzhajalo, ga tenko razvaljamo. Po razvaljanem testu nadevamo najprej po robu v presledkih kupčke nadeva. Z obodcem testo razrežemo, ga zvijemo in žepke spet pustimo vzhajati. Ko so dovolj vzhajali, Jih skuhamo v slani vodi, lahko jih pa tudi spečemo. Nadev pa pripravimo takole: 5 dek masti ali masla dobro umešamo z 1 jajcem ali kakšnim jajčnim nadomestkom, pridenemo 'h kile suhega kravjega sira, 2 žlici smetane ali tudi samo smetane v prahu in sesekljanega pehtrana- Jed je zelo tečna in nam kaj rada pomaga iz zadrege, če nenadno dobimo goste in bi jim za večerjo radi s kakšnim priboljškom radi postregli. Kuhane žepke zabelimo z maslom in kruhovimi drobtinicami, pečene pa potresemo s sladkorjem. Varuife se ozeblin! Takoj o prvem letošnjem mrazu ste na obrazu in drugih delih telesa zanesljivo opazili prve, sicer še neznatne znake lanskih ozeblin. Tedaj ste se zavedli, koliko neprijetnosti so vam prav ta ozeblena mesta lansko zimo pripravila. Zato letos še pred prihodom hudega mraza poskrbite, da boste ozebline če že ne pozdravili, pa vsaj toliko omilili, da vas ne bodo mučile vso zimo. Najboljše zdravilo zoper prehlad in ozeblino je jutranja kopel v mrzli vodi Ce si te ne morete privoščiti, zmočite frotirko v mrzli vodi in si z njo zdrgnite telo. Tako se boste naravno segreli in vas vso pot po mrazu ne bo prav nič zeblo. Tudi topel zajtrk izredno dobro de. Ce pa opazimo, da se nekateri deli telesa nikakor nočejo naravnim potom sregreti, tedaj poskusimo z izmeničnimi toplimi in mrzlimi kopelmi. To prav zanesljivo pomaga. Takšne kopeli pa ne smejo trajati predolgo. Menjati jih moramo na vsakih 30 do 40 sekund. Ozebline na rokah ali nogah takoj, ko se prikažejo, mažemo s kakšno kremo proti ozeblini. Ce nam roke rade ozebejo, moramo paziti, da jih po vsakem umivanju dobro posušimo, potem pa skrbno namažemo s kremo. Prav tako moramo paziti na nos, ki pozimi najbolj trpi. Lahko ga kopljemo v mrzlih in toplih kopelih, potem ga dobro posušimo in na debelo namažemo s kakšno suho kremo. Puder pozimi koristi ne škoduje! Ce so nam premrle ali celo ozeble tudi ustnice, jih čez noč namažemo z borovo kremo. Pazite pozimi na obleko! Ne mislite na modo, temveč na zdravje. Nosite samo obleko, ki se vas oprijemlje, ne pa širokih plaščev brez pasu, skozi katere ima mraz pro6to pot. Narobe morajo biti pa zimski čevlji prostorni, ker se prav tam najrajši pokaže ozeblina, ker čevlji nogo tišče. Roke pozimi najbolj zavarujemo proti mrazu, če nosimo palčnice. Prsti se tako lahko segrejejo, ker so skupaj. Poleg tega lahko v najhujšem mrazu nosimo pod njimi še kakšne stare rokavice s prsti. Tudi glava mora biti pozimi pošteno zavrovana. Zato proč z ljubkimi pokrivali, ki jih po krivici imenujemo klobuki. Omislite si toplo čepico, ki vam je ne bo odnesel prvi piš, poleg tega vam bo pa temeljito pokrila gla- vo. Grelci ušes res niso posebno vendar še zmerom veliko lepši, kaK°r vijoličastordeči uhlji. Ce se boste proti mrazu potrebno oborožili, vas ne bo več skrbelo, boste morali iz tople sobe. Ne bost* več trepetali pri vsakem koraku, temveč boste kljubovali mrazu, se nara*" no segreli in našli celo užitek ob vesti, da vam mraz ne more do žive Lepotna telovadba Ce imate slabo držo, potem vsa* dan vsaj enkrat napravite tole učinkovito vajo. Posadite si na glavo tr do štiri knjige, potem pa stopajte * njimi navzgor po stopnicah, ne da bl jih stresli z glave. Ko boste to vajo 2 lahkoto delali in vam knjige ne bodo več padale z glave, boste že tudi ravno hodili, poleg tega bo pa tudi vaš kora* prožnejši. Misel, da imate na g^a knjige, vam bo še dolgo ostala in v*8 varovala pred slabo držo. Tisti, ki imajo okrogel hrbet in ne* prožno hrbtenico bi morali vsak dan napraviti tole vajo. Sedite in položite obe roki na kolena. Potem naj nekdo stopi za vaš hrbet, stopi naj z en° nogo na vaš sedež in naj se upre z kolenom iste noge ob vaš hrbet, tako da vas bo opiral. Potem naj vanj dvigne obe roki visoko v zrak nad vašo glavo. Ker vas pri tem opira 8 kolenom v hrbtenico, vam bo ta vaj* neverjetno dobro dela. Prvi dan napravite to vajo štirikrat, potem P* vsak dan večkrat. Največ lahko napravite vajo dvanajstkrat, potem pa nazaj. Ta vaja je zelo koristna za hrbtenico pa tudi za prsne mišice. Za prsni koš ni nič boljšega ko Pj®" vanje. Za to pa ni nujno potrebna voda Plavate lahko tudi na suhem, reci®® doma po mizi. Zleknite se počez ce* mizo in pet minut z nogami in rokanu plavajte kakor da bi bili v vodi. Uspe« ne bo izostal. Dobili boste široka ramena, dobro razvit prsni koš in močn® prsne mišice. Ce imate morda presuh vrat, vadit® tole vajo: glavo vrzite kolikor mor®‘7 nazaj, potem jo zavrtite na levo in desno, ne da bi pri tem kaj povesi** brado. To vajo morate pa delati P**" časi, ker boste sicer dosegli ravno narobe. Izmed desetih žensk jih ima PrftV gotovo osem mlahave mišice na trebuhu. Pozneje se jim na tem delu telesa nabere mast in lepa postava gine. Proti temu imamo zelo vito pa vendar lahko vajo. Medtem hodite, jo lahko izvajate. Pri prven* koraku napnite kolikor morete trebušne mišice. Tako napravite dva koraka« pri tretjem ali četrtem koraku P® mišice sprostite. Potem vajo P°noVj\T To vajo lahko delate medtem ko dite p© cesti, ker nihče tega ne v opazil. •Llliillllllllllllllllllllllllllllllllliill111^ i 0 KV IR JI i = SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE. | | KLEIN 1 = LJUBLJANA, Wolfova * | Problem št. 147. Sestavil F. Miiller Mat v treh potezah Sfnutc! Pripravite dilce I Gotovo se že veselite smučanja. Ali se pa že spomnili svojih dilc. Mor. leže še kje na podstrehi ali v Meti, jjaprašene in pokrite s plesnijo in klijejo rešitelja. Izgovarjali se boste, da “Bate za to še veliko, veliko časa, saj °>avem smučarskem snegu ni še “M duha niti sluha. Jaz sem drugačnega mnenja. Prav tako kakor morate pred uporabo pregledati in očistiti krznen plašč in drugo obleko, prav tako morate vsako teto pred smučarsko sezono pregledati smuči. Bodite torej dobrosrčni, prinesite dilce iz skrivališča, razvežite Jih, potem pa najprej sami sebe polteno ozmerjajte, če spomladi niste smuči pravilno pripravili za poletno spanje, če je tako, potem vas namreč čaka precej dela. Smuči položite z zgornjo stranjo na dva stola, vzemite strgalo in pošteno ostrgajte s spodnje strani dilc vse ostanke smučarskih maž, ki so na njih ostale še od lani. Potem postavite na ^ob štedilnika posodo z lanenim oljem, se bo malo segrel. V posebno posodo potem zmešajte dve tretjini ltu-nejiega olja in. eno tretjino terpentina, »zemite star čopič in ga namočite v tej mešanici, potem pa z njim dobro Namažite spodnjo stran smuči. Ce je bilo laneno olje vsaj nekoliko toplo, Potem ga je les zanesljivo hitro vpil. cez kakšne pol ure, ko je les že spet Popolnoma suh, ga ponovno namažite * mešanico lanenega olja in terpentina in pustite dilce pri miru, dokler olja ne vpijejo. Zdaj preglejte še stremena. Ali so Vsa jermena cela ali niso pokrita s Plesnijo aii je okovje, ki drži čevlje, v redu? Preglejte vse, potem pa na delo. so jermena na enem delu obrabljena in se bodo kmalu pretrgala, jih obrnite na drugo stran. Tako se bodo drgnila na drugem koncu in zdržala ®e enkrat tako dolgo. Okovje obrišite po možnosti namažite z vazelinom, da ne bo rjavelo. Zdaj pojdite po smučarske čevlje, položite dilce na tla, Obujte čevlje in jih pritrdite v stremena. Navadno se čez poletje stremena nekoliko zožijo, če jih pred uPorabo ne pomerimo po čevljih, moramo to napraviti tisti trenutek, ko stojimo na snegu in smo tik pred Poletom v belo opojnost. Tedaj se nam bodo dilce pošteno maščevale za našo Nepozornost. Naši znanci se bodo je-*!U. ker nas bodo morali čakati, sami komo pa tudi živčni, ko bomo morali v mrazu z modrikastimi prsti preveao-v*ti jermena. če vam na smučeh kar koli manjka, Pojdite takoj v športno trgovino in 2ab te vajte nadomestilo zanj. Zdaj Imajo namreč v teh trgovinah še čas, mesec bo pa morda že tega ali 0r>ega zmanjkalo, ker bodo smučarji drug za drugim »obnavljali« svoje smuči. Izredno koristno je tudi, če ob tej Priložnosti pregledate smučarske čevlje. Poglejte če so vezalke v redu, Potem pa čevlje še pred uporabo namažite s kakšno dobro mastjo za J-evlje, ki ste jo še prav gotovo prihranili od lani. Ne pozabite tudi na smučarske pa-®°e, ki morajo posebno veliko pretrpeti pred vami, ko jih pri vsakem koraku zasajate v sneg. Jermene namažite in po potrebi obnovite. če ste vse to v redu opravili, potem smuči spet povežite in jih postavite v kot svoje sobe, da bodo na toplem počakale svojega prvega poleta v belo naravo. Lepo negovane smuči spadajo v vsako, še tako lepo opremljeno sobo. Ni se vam treba sramovati, če stoje smuči v najvidnejšem kotu vaše sobe. S tem pokažete zavest, da so vam vaše dilce prav tako pri srcu, kakor vaše pohištvo, ker pač njim dolgujete zahvalo za nešteto lepot, ki ste jih doživeli na njih. SmuK! 2Vcve pričeske Konec je pričeske & la Greta Garbo, navzgor počesanih kodrov in dolgih, valovitih las! Pariški frizerji so se odločili, da morajo letošnje pričeske biti Damski klobuki novi apartni modeli dospeli. Lično izvršujem popravila. Salon ..Truda" Ulica 3. maja (Aleksandrova) 5 času primerne, skromne in vabljive hkrati, nekaj med staromodnimi kitami in moderno pričesko. Vsekako bo pa tilnik spet prost in izpostavljen radovednim in kritičnim ogledom. Zenske, ki so že poleti nosile navzgor počesane pričeske, se ne bodo preveč ustrašile. Vajene so že golega tilnika, zakaj primemo so ga negovale, kakor je to za takšno pričesko tudi potrebno. Slabše kaže tistim, ki so zanemarjale ta del svojega telesa, tako da je tilnik zdaj trd, ali pa pretirano zalit. Za tiste bomo prinesli nekaj izdatnih in praktičnih nasvetov, kako negovati tilnik. Najbolj vas moti prvo vretence, ki je bodisi zelo suho, tako da štrli iz zatilnika, ali pa tako debelo, da se zdi kakor majhna mastna blazinica. Ta vretenca je treba najprej spraviti v sklad z zunanjostjo zatilnika. če ste suhi, bo pomoč težja; ne bo vam drugega pomagalo, kakor da se ne koliko zredite. Hitreje bo šlo, če ste debeli. Mastno blazinico, ki jo dela prvo vretence, boste odpravili z masažo. Vsak dan pri umivanju gnetite s palcem in kazalcem ta konec vratu vsaj pet minut in kmalu se bo uspeh pokazal. Modemi bodo nekakšni ,vozli' v za-tilniku, razgaljajoč skoraj ves zatilnik. Nepotrebno kratke lase — toda samo tiste, ki res nikoli ne zrastejo — dajte porazirati, toda pazite, da polt na tistem mestu ne bo hrapava in rdeča. Nekoliko večje lase, ki pa radi rastejo, pustite zrasti in jih vključite v trajno kodranje. Po raziranju in striženju si umijte zatilnik s čistim 90”/«nim alkoholom, s kakršnim izmivate nunioe, in si natrite polt z dobro hranilno kremo. Za lepoto tilnika pa tudi za splošno zdravje je telovadba izvrsten pripomoček. Telovadne vaje narede zatilnik prožnejši, kar je posebno važno. Zvečer in zjutraj spuščajte glavo kolikor mogoče na prsi in spet nazaj; kmalu boste videli učinek te preproste telovadbe. Za lep zatilnik je važno, da ležite na kar najbolj nizkem vzglavju, to se Zanimiv zimski plašč iz svctlobarvne ga (beige) volnenega blaga, s širokimi, dekorativnimi žepi iz nizkega rjavega krzna in prav takšnim ovratnikom. ;; K plašču nosimo čepico iz krzna, ki posebno podčrtava mirno eleganco tega ; modela. pravi brez spodnje blazine ali pa sploh brez blazine. Nikar ne mislite, da bo vaša drža, ki je tudi odvisna od zatilnika, lepša, če boste brado molih naprej. Poskrbeti morate, da se bodo ramena sprostila in da jih boste nalahno potegnili nazaj. Zatilnik je odvisen od pravilne drže ramen. Sele pri pravilni drži ramen stoji vaša glava pokonci in gleda vaš obraz navpično, kar je značilno za izrazite, lepe glave. DESET MINUT NEGE človek nima zmerom toliko časa, kakor bi rad, zato mora tudi svojo nego podrediti svojemu prostemu času, ki je na žalost pogosto prav pičel. Vendar je pa osebna nega večkrat važnejša od oblačenja, pričeske in raznih drugih okraskov. Kaj nam pomaga, če imamo lep klobuk, če pa izpod njega silijo nenegovani, pusti, mastni, Zelo preprosta, toda prav tako elegantna obleka iz temnorjavega volnenega blaga. Zanimivi so žepi, ki so zgoraj pritrjeni na sedelce, spodaj pa vrezani v krilo. Zapeti so z usnjenimi gumbi. Pas je iz dveh močnih usnjenih vrvi in se zapenja z dekorativno široko zaponko. Takšna enobarvna obleka se posebno poda k športnemu plašču, kakršnega vidimo na gornji sliki, ali pa pretirani suhi lasje? In kaj; nam pomagata puder in rdečilo, če ju: nanesemo na utrujen, izmučen obraz,: ki si nikoli ne utegne odpočiti. Da, to je tisto, najprej morate zamujeno nadoknaditi. Dati morate mlahavim mišicam priložnost, da se na-pno. spočiti morate preutrujene oči, sščetkati zanemarjene lase! Ko boste spet nared, lahko posvetite vsak dan svoji negi samo deset minut, in videti boste zdravi in negovani. Pogosto se človeku mudi na kakšno zabavo, pa ima komaj četrt ure časa, da se pripravi nanjo. Prav toliko paž-nje, kakor posvetite tedaj svoji pričeski, morate posvetiti tudi svojemu obrazu, če hočete, da se boste zdeli ljudem spočiti in prijetni. To pa ni tako težko, kakor se vam zdi. Hitro zatemnite sobo, potem pa lezite na posteljo ali divan in zaprite oči. Potrudite se, da boste za tisti čas pregnali iz svoje glave vse misli — prijetne in neprijetne — to je sicer precej težko, če hočete učinek še podkrepiti, položite na srce mrzel, toda ožet obkladek. Po sedmih minutah počitka vstanite, nalepotičite se kakor po navadi in hajdi na zabavo! Nekaterim bo ta sprostitev prav dobro dela, druge se bodo pa rajši odločile za toplo kopel, ld ji bodo pridale prgišče osvežujoče soli ali žlice trpke kolonjske vode. Ta kopel pa ne sme biti toplejša od 20» C. Tri ali štiri minute mirno ležite v vodi, in če utegnete, si dajte na veke obkladke iz mlačnega kamiličnega čaja, ki ste ga že poprej pripravili. Po tej kopeli se tuširajte — z mrzlo ali mlačno prho — in energično zdrgnite z brisačo. Kajpak potrebuje obraz v tem kakor v gornjem primeru, še posebno nego. Najprej ga očistite z dobro čistilno kremo, nato vzemite čisto, v zelo vroči vodi namočeno platneno ali drugačno krpo, ki ste jo oželi in jo položite na obraz, tako da izpareva, čez pol minute obkladek snemite, natrite si polt prav narahlo z dobro hranilno kremo. Mast naj se eno minuto vpija v polt, nato jo obrišite s kosmičem vate. Položite nato na obraz drugo krpo, namočeno v ledenomrzlo vodo. Udarjajte po krpi s konci prstov kakor v nekakšni masaži, tako dolgo, dokler ne bo krpa topla od vaše telesne toplote. Narahlo obrišite in nanesite na polt dnevno kremo, nakar se nalepotičite kakor po navadi. Tista pa, ki nima prav nič več časa, naj si izpira obraz izmenično z mrzlo in vročo vodo. Tako bo poživila krvni obtok, kar je zelo važno, še nekaj: popijte med to nego skodelico vročega čaja ali kave, pri tem pa pazite, da ste z mislimi samo pri ,delu‘, da se negujete mirno in da niste prav nič nervozni, šele tedaj vam bo teh deset minut, ki jih po potrebi raztegnite v četrt ure, res koristila (n) Španska partija dr. Aljehin—Nielsen Monakovo, XIV. kolo. 1941. L e4, e5, 2. Sf3, Sc6. 3. Lb5, a6. 4. La4, Sf6. 5. 0-0, Le7. 6. De2 (Aljehin to raje uporablja kot Tel), b5. 7. Lb3, d6. 8. c3, 0-0. 9. d4 (nekateri raje prej igrajo 9. h3) Lg4. 10. Tdl (dama in trdnjava sta zamenjali vlogi, ne da se pa reči, če je s tem kaj po. sebnega pridobljeno) Dd7. 11. h3 (11. . . 24% Kratki in rdeči . ■ ■ . 14% Dolgi in rdeči . • • • 0% Ali odobravate današnjo modo? Ne ........ 63% Da • • * • . . ■ . 12% Neodločeno < . • ■ . 25% Katera je najlepša oblika ženskega nosa? Odgovori na to vprašanje so bili tako različni, da jih ni bilo mogoče spraviti v nobeno obliko. Mat ▼ dveh psteaah Urejuje A. Premfalk Problem št. 146. Sestavil E. Larsson 17. nadaljevanje Ko je padla zavesa in so se pevci in pevke pokazali občinstvu, se je šele zdramil iz svoje omamljenosti. Odsotno je pogledal okrog sebe, jarka luč je bila premočna za njegovo razpoloženje, rad bi še dalje sedel v poltemi, mislil nanjo, medtem ko mu godba boža ušesa in ko se sme v poltemi zdaj pa zdaj ozreti v njen razgibani, beli obraz. Alenka se mu je nasmehnila, toda. tudi ta nasmeh je prišel kakor iz daljave. Tako je bila blizu njegovi duši, da ga je njena resničnost skorajda motila, motilo ga je, da so okrog njega vstajali ljudje, šumeli z obleko in govorili med seboj. »Katero dejanje vam je najbolj všeč?« ga je vprašala. »Tako vam ne morem odgovoriti. Vsako zase je zaključena celota, toda šele vsa skupaj naredijo name tisti globoki dojem, ki ga ne morem pozabiti tudi potem ne, ko je že vsega konec in že odhajam. Ali ni tako?« »Da, res,« je prikimala Alenka. »Toda, če bi izbirala, katero dejanje naj mi zaigrajo, bi si izbrala drugo dejanje. Ali poznate očetove arije?« Marko je pritrdil. Priznal ji je, da je kot študent vsak teden, tičal v gledališču in da so se njegovi tovariši, bolj vneti za nogomet in šport, norčevali iz njega, češ da je mehka duša. On sam se pa nikoli ni mogel odtegniti čaru glasbe, ki je vplival nanj še kot na otroka. Marko je bil zadovoljen, ko so spet ugasnile luči in se razgrnil zastor. V poltemi je bila Alenka vsa tista, ki jo je ljubil, vsa bližja njemu kakor sicer. Bilo je, kakor da ne bi bilo sveta in ljudi okrog njega, kakor da sta sama onadva v začaranem svetu, ki se utrne tedaj, ko prenehajo vijoline... Zdaj je premagal duševno vzburjenost, ki ga je prevzela, da se je lahko bolj poglobil v dejanje samo. Ko je naposled prišel Alfredov oče in razodel Traviati svoj sklep in je Alfred po usodnem pismu kakor od strele zadet obstal, sluteč njeno nezvestobo, ko mu je moral oče pomagati čez udarec s spominom na dom in mater, se je spet skrivaj ozrl na svojo sosedo. Zdelo se mu je, da se je tako predala doživljanju, da je ves njen obraz drhtel od ganotja. Ko so se spet prižgale luči, je v zadregi odvrnila obraz od njega. Videl je pa, da ima vlažne oči. Ljuba, ljuba moja, je zašepetal sam pri sebi. »Kadar gledam to dejanje, mi je do solz,« je dejala Alenka. »Tretje dejanje v igralnici je sicer bolj razburljivo in poslednje bolj žalostno, toda prav to dejanje je tisto, ko vidiš, kako usoda posega v človekovo življenje, kako se ne moreš umakniti tragični usodnosti, ki te preganja...« »Tudi mene vselej gane In ni me sram priznati. Nerazumljivo se mi zdi, da ljudje taje svoja čustva, da se ne razjočejo, če jim je do solz, in še celo tukaj, v temi, skrivajo svoja čustva za konvencionalno ravnodušnost.« »To je res, toda saj tudi v življenju skrivamo svoja čustva.« »Kolikor dolgo moremo.« »Zenske znamo bolje trpeti kakor moški,« je odgovorila Alenka in čutila, kako ji je kri zalila lica. »Ker ste boljše igralke,« se je nasmehnil Marko. »Ali pa bolj občutljive,« se Je branila. »Mogoče. Nikoli se nisem toliko bavil z njimi.« To je zvenelo kakor da je nastavil ščit proti napadu. Preden je mogla odgovoriti, so se utrnile luči. če bi ju nekdo pozneje vprašal, kako jima je bila igra všeč, ali je bila pevka glasovno razpoložena, kako je pel glavni junak bi se začudila in ne bi znala nic določnega odgovoriti. Vse to, kar sta do-žtvljala ta večer, je bilo tako neoprijemljivo, odsev nekega drugega, začaranega sveta, ki se ob njem Izgublja resničnost, da sta bila kakor presajena iz luči v temo, ko sta se znašla pred izhodom. Bilo se je treba vživeti v resničnost; Alenki se je to prej posrečilo. »Blagor ljudem ki lahko s svojim petjem osrečijo toliko človeških src,« je vzdihnila. »In blagor nam, da nismo topi, da smo zmožni doživljati to srečo,« je prikimal Marko. »Ali bi šla v kavarno?« je pristavil po kratkem premolku. Alenka je odkimala. Zdelo se ji je, da bi ves čar izginil, če bi se spet znašla med drugimi ljudmi, vsakdanjimi, čebljajočimi o ničevosti dneva, med ljudmi ki jih je srečavala vse svoje življenje. Marko se je ozrl v nebo. Bilo je neskončno visoko, jasno, posejano z redkimi zvezdami. Ko se je njegov pogled vrnil k Alenki, je opazil, da sta ostala skoraj sama pred gledališčem, kjer so v oknih ugašale luči in so iz stranskega izhoda prihajali Igralci. Njegov avto je samcat stal na drugi strani ceste, toda nič ga ni imelo, da bi se zdaj vozil a njim. Pola mladosti i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i I I II M M t I 'MIMI LJUBEZENSKI ROMAN IZ DANAŠNJIH DNI »Ali bi te mikalo peš iti domov,« jo je vprašal, »tako lepa noč je.« »Rada.« Nekaj časa sta molče korakala drug ob drugem. Prijel jo je pod roko; ni se odmaknila. Dobro mu je delo, čuteč kako se je njena toplota po njegovi roki prelivala vanj. »Na kaj misliš, Marko?« je vprašala. Bilo mu je, kakor da ga njen nežni, tihi glas ljubkuje. »Na naju,« je tiho odgovoril. Prišla sta mimo breze, kjer sta se prvič videla. »To je pač malo,« se je pošalila, »saj se komaj pol leta poznava.« »Jaz mislim na bodočnost in ne na preteklost,« ji je skoraj strogo popravil Marko. Alenka je zadrhtela. Ko ga je od strani pogledala, je videla v soju cestne svetilke njegov obraz. Bil je resen in srečen. »Rad bi ti nekaj dejal, Alenka, toda vidim, da sem neroden.« Ustavila sta se. Pozorno jo je pogledal, videč da molči, je tudi sam utihnil. »Ali imaš rada besede,« jo je po nekaj trenutkih vprašal. »Potem bom govoril. Mislim, da veš sama, kaj bi ti rad povedal, čutiti moraš, Alenka!« Njegove poslednje besede so zazvenele strastno prepričevalno. Obstala sta tik breze in se zagledala predse. Od nekod je bilo slišati šum lokomotive, z vej je zdaj pa zdaj padla kapljica na razmočena tla, redke luči so brlele v lahni megli, ki je legala na barje in se plazila proti mestu. Alenka Je začutila njegovo lice ob svojem. Bilo je toplo in gladko. Spet je vztrepetala v neznanem, sladkem pričakovanju. Ko se je od nenadne sreče zdrznila, hoteč se odmakniti, hoteč še jasneje videti njegov beli obraz, jo je čvrsto objel okrog pasu in jo poljubil na usta. Zaprla je oči in pustila, da jo je poljubljal še in še. Kakor olajšanje se mu je lahen vzdih izvil iz grla, ko jo je izpustil. »O, Alenka,« je vzdihnil in ji je jel poljubljati roke, »ali veš, kaj čutim zate?« Bila je vsa zmedena od sreče. Nenavadno in presenetljivo se ji je zdelo, da zdaj lahko poboža ta obraz, ki ji je bil tako blizu in ga je tako rada gledala, da sme poljubiti te oči, ki so jo zasledovale z resnim in občudujočim pogledom še samo v temi. »Povej mi, reci mi, da me tudi ti ljubiš? Zakaj si tako tiha? Ali mar ne čutiš tako kakor jaz?« Rahlo ga je pobožala po sencih. Hvaležno ji je poljubil z rok to ljubkovanje. »Kako naj ti povem vse, kar čutim, Marko?« je dejala, prisluškujoč neresničnemu zvoku svojega glasu, ki se je brez odmeva izgubljal v temi. »Ljubi, ljubi, ali ni dovolj, da sem tukaj, v tvojih rokah?« »Hotel bi, da bi bila še bližja, čisto moja!« je zašepetal Marko in jo spet poljubil. Ta poljub ni bil več samo prošnja, temveč zahteva, čutil je, kako se je zdrznila in vztrepetala pod njegovim tesnim objemom. »Ali morem zato, če te tako ljubim?« je zašepetal. Alenka je začutila v njegovem glasu prošnjo po oproščenju, ki mu ni vedela povoda. Rada bi mu rekla, da ga je že tedaj prvič spoznala vrednega ljubezni, toda zdelo se ji je vse, razen poljubov neresnično in oddaljeno. Toda tudi to ljubkovanje je prišlo kakor spoznanje, spoznanje nečesa neizogibnega, vznemirljivo sladkega, toda hkrati bridkega in bolečega. čutila je, da ne zna ljubiti, da še ne zna izražati svoja čustva, kakor je čutila. Bila je preplaha in pre-samotna, da bi pustila svojim čustvom, da se sproste v toplini objema in strastnosti poljuba, zato je stala ob Marku srečna, toda nemirna, čuteč, da ga je v nečem razočarala, čeprav nehote. Marko sam ni slutil, da je tako uganila njegovo razpoloženje, ki se ga še sam ni zavedal. Bil je zadovoljen, bil je srečen, čuteč njeno V 24 URAH barva, ptisiia iD kemično čisti obleke, klobuke itd fckrobi in Bvetlolilia srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje iD pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA mlado, toplo telo ob svojem, gledajoč njene globoke oči in njen mirni smehljaj. Morda je pričakoval več topline, več zanosa, toda trenutek sam mu je dajal srečo, ki je bila dovolj velika, da je izključevala vse pomisleke. Alenka, ženska, ki jo je edino na svetu poželel, je bila tv kaj, v njegovem objemu, oila ne samo s svojim očarljivim, lepim telesom, pač pa tudi z mislijo, s srcem. Ganotje, kakršno prevzame človeka samo v edinstvenih trenutkih življenja, mu je zadrgnila grlo. Rad bi ji povedal marsikaj, rad bi ji dejal, kako jo je občudoval, kako jo je iskal, ves plah in v dvomih in kako je srečen, da jo je naposled le našel. Toda molčal je in jo samo gledal, kakor gledamo ljudi, ki jih imamo radi, pa jih že dolgo nismo videli. Sama nista vedela, kako dolgo sta še stala tam. Megla je postala gostejša, zakrila je zvezde in luči. Alenko je pričelo mraziti, čutil je, kako je zdaj pa zdaj vztrepetala, čeprav mu ničesar ni dejala. Občutil je zanjo prijateljsko čuječnost in zgrozil se je ob misli, da bi se utegnila zaradi njega prehladiti. »Domov boš morala,« je naposled dejal, toda hkrati jo je še tesneje prižel k sebi, kakor da bi obžaloval svoje besede. »Domov?« je dejala in zdelo se ji je neverjetno, da bi zdaj iz njegovega toplega objema spet odšla v samotni, mrzli svet Skalarjeve hiše, ki zanjo pač nikoli ni bil dom. »Saj nimam doma. če grem .domov', se mi zdi, kakor da grem v službo.« »Sirotica,« je pritrdil Marko. »Vredna si boljšega doma! Midva ga bova ustvarila — dom, ki bo tvoj in moj.« Njegove besede so jo razveselile, ne samo zato, ker so bile iskrene in dobronamerne, temveč tudi zato, ker so prišle ob pravem času, ko se je njeno srce zdrznilo ob misli na samoto, ki jo je skoraj vse življenje obdajala. »Dom je lahko blagoslov ali pro-kletstvo,« je resno odgovorila. »Koliko je ljudi, ki bi dali vse, če bi lahko bili brez doma, svobodni, kakor sem zdaj jaz!« »To je res,« je pritrdil, in jo pozorno pogledal, iščoč vzroka trpkosti v njenih besedah. Saj ni mogel vedeti, da je mislila na Milko, da je mislila na svoj nekdanji, prazni dom in na Skalarjevo raz bito družinsko življenje. »Najin dom mora biti blagoslov,« je prepričevalno dejal in se nasmehnil naivni veri v svojih besedah. »če boš ti gospodarica v njem, bo to dom, kakršnega sem si tudi jaz od nekdaj želel... odtlej, kar je umrla moja mati in sem ostal sam na svetu.« Stala sta že pred Skalarjevo hišo, ki se je vsa črna kakor siva gmota odražala iz meglene teme,. »Spi dobro, ljubica moja,« je zašepetal in jo še poslednjič poljubil. Ostal je ob ograji, dokler ni ključ zaškrtnil v ključavnici, ko so se hišna vrata počasi in neslišno zaprla za njo. Nato je odšel, ves zamišljen in tiho prepeva je predse pesem, ki jo je bil pel poslednjič, ko je bil še otrok. Ko se je tega zavedel, se je nasmehnil in pel dalje... XVI Ko je Irina odprla usnjeno škatlico, kjer se je na baržunastem dnu zasvetila zapestnica, ki si jo je že tako dolgo želela, je vedela, da pomeni to konec. Sama ni prav vedela, ali je melanholija, ki se ji je splazila okrog srca, pristna ali samo namišljena. Ali ni že kdaj vedela, da je med njo ln Skalarjem vse končano? že tisti večer, ko je priredila ples in jo je prosil, naj mu za hčer sešije obleko. Tega Skalar nikoli ne bi storil, če ne bi hotel končati, neizogibno končati... Zapestnica se je zapeljivo bleščala s temnomodrega žameta, kakor da bi ji govorUa: .Nikar ne žaluj! življenje je kratko! če je konec, je dober, prijazen konec! Jaz tl bom v tolažbo, v spomin, Irina!‘ O, Skalar je znal biti odločen in hkrati vljuden. Nehote se je ozrla na šop belih vrtnic, ki jih je prinesel obenem z dragocenim darilom boy iz cvetličarne. Bele vrtnice! On ve, da so to njene naj- Iz ljubezni... »Ljuba Minka, hudo ml je, toda priznati tl moram, da nimam niti pare!« »O, za božjo voljo, torej sem te na koncu koncev res vzela iz ljubezni!« Dober vpliv slabe kuhinje »Kako se je prav za prav začela vaša kariera?« »Ce odkrito priznam, s kuhanjem moje žene...« »Kako pa to mislite?« »Ko sem spoenal, da moja žena slabo kuha, sem se pričel truditi, da sem zaslužil toliko, da sem si mogel omisli*! kuharico... no, in tako je bil m-četek storjen.« Kakor po navadi »Tine, ali pa tudi nisi pozabil vreči moje pismo v nabiralnik?« »Ne, ljubica.« »In v katerega sl ga vrgel?« »V tistega na vogalu.« »Ali je pa to tudi res?« »Seveda, ljubica. Pismo je na svojem mestu. Kar poglej, moj žep je prazen!« »Ze prav, ljubi. Saj tl sploh pisma nisem dala s seboj!« Poslednji poskus »Ah boste šli letos s svojo hčerko v gore ali k morju?« »Ne, letos naj poskusi z oglasom...« Naivno »Metka, tvoje domače naloge so pa res slabe. Ali nima* nobenega brata, da bi ti malo pomagal?« »Se ne, gospodična... toda mamica mi je rekla, da ga dobim prihodnji teden.« mm ANEKDOTE Ni razumel V pariškem Louvru je neka dama z zanimanjem ogledovala lepo antično plastiko. Ko se Je približal neki muzejski sluga, ga je vprašala, kažoč na kipec: »Terakota?« »Ne, Kleopatra,« Je zmajaje z glavo odvrnil možak. Nesmrtne besede Ko je Thomas Carlyle napisal prvi zvezek svojega dela .Francoska revolucija* — bik) je trdo in težko delo — je poslal rokopis v oceno svojemu prijatelju Johnu Stuart-Mlllu. Tedaj se Je zgodilo nekaj nepričakovanega in strašnega. Mili je pustil rokopis slučajno v bližini peči, kjer ga je bil bral. Služkinja, misleč, da je ničvreden papir, je zakurila z njim ogenj vse do poslednjega lista. Lahko si predstavljamo strašen položaj, ki se je v njem na lepem znašel Mili. Ni st upal k Carlylu s to novico, toda naposled se Je moral le odločiti. Bled in v strahu je prišel k prijatelju in mu pojasnil nesrečo, pri kateri je slutil tudi svojo sokrivdo. Carlyle ga je mimo poslušal in se je samo smehljal. Ko Je zmedem Mili odšel, se je Carlyle obrnil k svoji ženi m dejal: »No, ubogi Mili je čisto zmešan. Morava se potruditi, da mu bova prikrila, kako težka je ta izguba za naju.« Ta izguba je bila res težka, predvsem ker je bil Carlyle ubožen m ni imel niti pennyja, da bi ga lahko potrošil čez svoj proračun. Težko tudi, ker je Carlyle strgal skoraj že vse zapiske m podatke, ki so mu služili za pisanje prvega dela. Ze drugi dan je Thomas Carlyle naročil nove pole papirja, v svoj dnevnik je pa tisti dan napisal tele nesmrtne besede, vredne velikega moža: »Bilo je, kakor da bi ml nevidni učitelj raztrgal moj zvezek, rekoč: ,No, fant, napiši bolje*!« Vsevedni Newyorški prijatelji pisatelja Marka Twaina so hoteli Twaina razveseliti in mu čestitati za rojstni dan. Twain je bil ravno na potovanju, toda žal niso vedeli na katerem koncu sveta. Hoteli so mu poslati brzojavko s čestitko. Naslovili so jo na slepo srečo: »Mark Twain, Bog ve kje.« Nekaj tednov pozneje so dobili razglednico iz Italije, na kateri sta bili napisani v odgovor samo dve besedi: »Vedel je.« Rajši izgubi stavo Neki mlad avtor je poslal svojemu znancu, strogemu gledališkemu kritiku svoje najnovejše delo s pripisom: »Dragi gospod! Staviva sto frankov, da ne boste prebrali moj rokopis do konca.« Nekaj dni nato je mladi avtor dobil knjigo s stofrankovskim bankovcem in lakonskim odgovorom: »Stavo ste dobili!« ljubše cvetlice, kupil jih ji je tudi tisti večer, ko sta se spoznala. Pogledala je na šopek. Nobene vizitke, nobenega sporočila. Ali naj pričakuje še česa? Slovo je najlepse brez besed... Zapela si je zapestnico okrog za-j pestja in jo kritično ogledovala-Skozi nežno vijoličaste ametiste se je svetlikala prosojna bela polt. težko zlato se je razkošno lesketalo. Nadomestilo za ljubezen, j® pomislila in spet jo je obšla otožnost. Nekje je brala, da lepe, nadpovprečne ženske v življenju nimajo prave sreče. Zdaj ji je Pf.is?* na misel tisti stavek. Zdel se ji ie. bolj resničen kakor kdaj koli.. Da, ona ni imela sreče v svojeB? življenju. Po prvem razočaranju'3® prišlo drugo, tretje... Zakaj so jo moški samo poželeli, pri tem Pa puščali, da je nosila vso odgovornost za življenje sama? Nikoli n*j mogla odložiti bremena na commentando 1’accaduto, co-avn en^° a rn-iS1iaia le ipotesi che vevano resa pazza la grande M-nce Livia Moreno durante la Scena finale del dramma!... riH1V,la era nata in una piccola tta lombarda, a la* brezza diaccia su la corona delle Alpi, al can-dpi6 , nevi, a lo* specchio terso onL che le rimandavano e avv°lto d’aureola il suo pic-colo viso di fata. »Sola«, senza rivali in affetto, /“ d’idolo del padre e della; ma-re ehe vivevano di lei e per lei. «xcca d’una ricchezza immensa, ra sua grande gioia prodigare il “enessere ai poveri, dei quali era a lata, dei quali era la vita. un crak finanziario, un falli-pm«1 ’ un tonfo imprevisto, il sui-liitt del padre e — la miseria, il ja to> ii dolore, la circondarono, jasciandola sola nel mondo, con la povera madre straziata dalla cata-^ e taprovvisa. Tutti coloro che attorniavano la «cca ereditiera si allontanarono, e ^°me fossero State colpite da un “Jorbo contagioso si trovarano sole... "“te, in lotta con la lame, con le Pnvazioni, col tormentoso dolore. si scoraggio! Lotto disperata-jflent« contro tutto, fu grande ne *a miseria come ne lo sfarzo, e vinse. Colta, bella, intelligente, segui la carriera dell’arte. Nascose all’om-Dra di uno pseudonimo il suo vero Jiome, e Livia Moreno fu dapprima Piccola cosa; poi gradatamente, cohie šaliva i gradini che la con-aucevano alle piu alte vette della poria, la piccola modesta stanzet-ja si cangio in un tepido nido pro-Iumato, pieno di luce, di sole, di aromi, dove cullava, adorandola, *a sua vecchia mamma, ancora nelle spine di un dolore, che sa-rebbe solamente cessato nell’ulti-ma serenita della tomba. Che cosa non avrebbe ella dato Perche fosse tornato il sorriso su quelle labbra, perche quegli occhi avessero brillato di gioia! Ne le notti insonni, china sui libri che incessantemente studiava, eHa lasciava vagare la mente, e Pensava a la sua mamma adorata, a l’unica gioia de la sua vita, dopo la sita arte. Perche quella nube di Oiestizia vagava sempre su la fronte de la vegliarda, senza darle tregua una volta sola, un attimo solo? . Quale desiderio, quale speranza Si nascondeva oltre quella nube? S piano piano ella entrava ne la camera de la dormente, i suoi ccchi spiavano nel semichiarore de la lampada velata, il viso amato, e “landamente le sue mani lo acca-rezzavano e baci lievi sioravano ‘luel bi.anco capo. Livia Moreno avrebbe data tutta !a sua gloria, tutto il suo trionfo ® i plausi de la folla per la felicita de la sua mamma! Macome, come tadovinare cio che passava in fluella mente, in quel cuore, in quell’anima in pena? * Una notte, entrando ne la ca-Siera di lei, Livia chiari il segreto: nel sonno la madre mormorava Parole sconnesse, ella sognava la sua terra, la sua patria, una piccola casetta lassu fra i suoi monti, fra i ricordi cari di un tempo, la dove aveva fastosamente vissuto, dove aveva assaporato tutto il dolore, dove aveva visto la miseria e il lutto danzarle attorno la ter-ribile sarabanda. Fu uno strazio acuto, che la inondo tutta, che 1’avvinse in una ferrea morsa!... Addio arte, addio gloria, addio sogni, ella avrebbe resa felice la madre, avrebbe la-sciata la sua vita nomade, quel Rome coperto di gloria e di allori, Per tornare lassu, per circondare d’ogni tenera cura 1’adorata geni-trice! E 1’indomani, soffocando i pal-Piti accelerati del cuore, soffocando il dolore e l’ansia, sorridente, ella parlo... Con la sua voce dolce e blanda come suono d’arpa, ella Parlo a la madre e si disse stanca di quella sua vita errante, e le fece accettare, come un dono desidera-to, 1’immenso sacrificio. Cosi la mamma l’avrebbe prece-duta lassu, ne la loro piccola cittš. nativa, avrebbe preparato il picco-Jo nuovo nido che doveva accoglier-ie> mentre Livia terminava il con-tratto che la legava ancora per •* Moderni pisatelji radi pišejo a la, de la, a lo, de Jo, ne la, ne lo itd., »amesto alia, della, allo, dello, n ella, nello itd qualche tempo e poi l’avrebbe rag-giunta per sempre. E si compi il miracolo! Torno il sorriso torno la gioia, e gli ultimi giorni che passarono assieme pri-ma de la partenza, furono i piu belli per la vecchia madre, ignara de la grande rinunzia! Era 1’ultima sera! L’indomani sarebbe partita... Da qualche giorno non aveva piu notizie della mamma e, prima di incominciare lo spettacolo, at-tendeva, con trepidazione, la ri-sposta ad un ansioso telegrama fatto la mattina stessa, »Niente nuove, buone nuove«, le disse sorridendo l’impresario, »e tardi, la folla si impazienta, anela di rivederla, di tributarle per l’ul-tima sera il suo plauso, di coprirla di fiori. Per Livia Moreno non ci puo essere che il pensiero del suo pubblico, stasera.« E lo spettacolo incomincio nel raccogliemento raddoppiato delle serate, ove tra il pubblico e una attrice deve scamviarsi un addio. Sia rappresentava La nemica. Era il suo lavoro preferito. Livia infondeva in quel lavoro tutto il magico fervore de la sua anima e del suo fascino. Fra gli applausi che chiusero il secondo atto, ella intravide, rien-trando nel suo camerino, 1’unifor-me ai un fattorino telegrafico, e tanto fece, tanto prego, che il pic-colo foglietto giallo le venne con-segnato. Si chiuse in camerino e treman-te e febbrilmente l’aprl... Erano le ultime battute del dramma; la madre udiva dal bastardo 1’annuncio che la creatura sua, il figlio suo adorato, era mor-to lassu, sul campo della gloria; egli le parlava de la sua morte gloriosa, del suo saluto, del suo nome mormorato nell’ultimo istan-te, di quel nome santo che dice per primo il bimbo, che si invoca ne la gioia e nel dolore, che grida esultando il ricco e il povero, che dice con gli occhi il morente quan-do piu le labbra non sanno dire, che mormora il sold ato sul campo di battaglia di fronte al nemico, quel nome che tutti dicono — di-ceva l’artista — e che io sola urlero piu forte. sempre piu forte e sempre piu alto... E la parola mamma! mamma! si uni ad un urlo di dolore, di schianto, di follia! Fu un attimo, e 1’attrice cadde riversa al suolo fra risa convulse... La folla delirante applaudiva e buttava, ignara, fiori su lei... Quan-do si volle aprire il velario perche l’arttista si riaffacciasse alla ribalta, allora solo si noto che il riso era un rantolo convulso. Livia Moreno, la diva, la grande attrice era fulmineamente impazzita! * Piu tardi fra le pieghe del cor-setto si rinvenne il piccolo foglieto giallo. Esso diceva: »Mamma mor-ta improvvisamente stamane.« Mary Ermolli (ta Piccola, Milano 1930.) Razloga besed ultimo poslednji. recita f predavanje; predstava. folla f množica, gneča. rumoroso bučen, hrupen. riversarsi izliti se. accaduto m dogodek. migliaio (miljajo) m okrog tisoči a migliaia na tisoče. ipotesi f domneva. resa naredil (rendere, nepr. glag.). pazzo blazen, nor. dramma m (!) drama. brezza (bredza) f (hladna) sapica. diaccio ledenomrzel. di su iz, z (z rodilnikom). corona f krona, venec. candore m bleščeča belina. neve f sneg. Ičrso čist. rimandare odbijati (ogledalo žarke), zrcaliti. avvoito obdan (avvolgere, nepr. glag.). aureola f svetniški venec. lata f vila. rivale m tekmec. alletto m čustvo, strast. 'ldolo m malik. prodigare razsipati. benessere m blaginja-, zdravje. crak m polom. lallimento m stečaj, polom. ton/o m padec. imprevisto nepreviden (t. ]. nepričakovan). suicidio m samomor. lutto m žalost, žalovanje. circondare obdati. straziare (straziof (raz)trgati. improvviso nepričakovan. Piavi človek na pravo mesto! Delo naše poklicne svetovalnice Izbira pravega poklica ni važna samo za bodočnost poedinca, temveč za razvoj vsega naroda attorniare obdajati. ereditiera i dedična allontanare oddaljiti. . come lossero State kakor če bi bile (essere). colpire zadeti, udariti, raniti. morbo m bolezen. contagioso nalezljiv. privazione f pomanjkanje. tormentoso mučen. scoraggiare (-aggio) pogum vzeti; scoraggiarsi pogum izgubiti. starzo m razkošje. vinse je zmagal(a) (vincere, nepr. glag.). colto izobražen, segui je sledil Iseguire). nascose je skril (nascondere, nepr. glag.). pseudonimo m izmišljeno ime. dapprima izprva. gradatamente postopno. satire (nepr. glag.) dvigati (se). gradino m stopnica. vetta f vrh(unec). stanzetta f sobica (stanza). si cangio se je izpremenil(a) (can-giarsi, cangio). tepido mlačen. nido m gnezdo. protumare parfumirati, odišaviti, cullare zibati. spina f trn serenita f jasnost, vedrost, čistost tomba f grob. perche da [bil. labbro m ustnica (množina; le lab bra), quegii occhi tiste oči. brillare svetiti se. insonne nespečen, brez spanja. chino sklonjen. incessantamente neprestano. vagare bloditi. nube f oblak. mestlzia f žalost. vegliarda f starka. tregua f mir. attimo m trenutek. piano piano prav po tihem, spiare vohuniti, prežati. semichiarore m somrak. velato zastrt. btandamente ljubkujoče, lahno, nežno (blando). accarezzare ljubkovati. lieve lahek. sliorare lahno dotakniti se, oplaziti. plauso m aplavz, ploskanje. in pena (f) v muki, trpinčen. chiari je odkril(a), razjasnil(a) (chiarire). sconnesso brez zveze. sognare la sua patria sanjati o svoji domovini. casetta f hišica (casa). lassu tam zgoraj; tja gor. lastoso bleščeč, bahat. vissuto živel (vivere, nepr. assaporare okusiti. attorno okoli. sarabanda f sarabanda (star Špan ski ples). strazio m muka. inondare preplaviti. avvincere (nepr. glag.) oviti, okleniti. lerreo železen. morsa f primež, privijalo. alloro m lavor. tenero nežen. genitrice f mati (dobesedno: roditeljica). indomani jutrišnji dan. soiiocare zatreti. palpito m utrip (srca). dccelerato hitrejši, pospešen. ansia (ansja) i tesnoba, bojazen. arpa f harfa, sacrificio m žrtev. nativo rojstni. accogliere (nepr. glag.) sprejeti. terminare (termino) končati. legate vezati. rcagiungere (nepr. glag.) dohiteti priti za kom. compire izvršiti. tornare vrniti se. assieme skupaj. /7rtnro neveden; ki ne pozna. rinunzia f odpoved. spettacolo m predstava. trepidazione f strah, trepet. ansioso tesnoben. telearamma m (!) brzojavka. tardi pozno. impazientarsi (navadno: . tir si) nestrpen postajati. anelare (anelo) sopihati, težko sti; koprneti. raccogiimento m pobožna ove v katerih. scambiarsi izmenjati se. nemica f sovražnica. preferito ljubljen; il lavoro p. naj ljubše delo. iniondere (nepr. glag.) vliti. fervore m ogenj, žar, vnema. fascino m čar. intravedere (nepr. glag,) pregledati, videti. fattorino m‘sel. giallo rumen. consegnare izročiti. tremante trepetajoč. febbrile nlrzličen. le ultime battute poslednji prizor. V poslopju šolske poliklinike na Aškerčevi cesti so delovni prostori pokrajinske poklicne svetovalnice in posredovalnice. Delo te mlade usta-Jnove je posvečeno izbiri poklica slo-t venske mladine. Naša poklicna sve-jtovalnica dela zdaj četrto leto, vendar v svojem poklica podpovprečen, kar bi ne bilo, če bi se odločil za poklic, ki bi ustrezal njegovim zmožnostim. Zato so jeli v vseh državah uvajati psihotehnične preizkušnje. Največja psihotehnična zavoda v Evropi sta v Moskvi in v Berlinu. jJrugod po svetu podobne ustanove j še tako ,mlade' Danes so skoraj v j vseh večjih mestih že poklicne po-tnjih ugotovitve pa praktično izkori-♦ ščajo gospodarski in socialni napre-*dek poedinega naroda. 5 Marsikdo je že slišal o poklicni ; svetovalnici, toda če nima otrok, ki ’.s» na življenjskih razpotjih, ali če se :sam ne zanima za izbiro poklica, ie ta Ipojem le bežno zavel okrog njegovih ;ušes in mimogrede ga je pozabil. Ko :bi se ljudje zavedali, kolikšne važ-Inosti je poklicna izbira za blagosta-Inje poedinca in vsega naroda, bi z večjim zanimanjem spremljal to novo 'sodobno znanstveno raziskovanje člo-iveških psihičnih in ne samo fizičnih -.možnosti. 2e od nekdaj so vedeli ,da vsakdo !ni za vse', toda niso se vpraševali, ’za kaj je kdo sposoben. Tako se je 'godilo, da so si mladi ljudje zvečina ■zbirali neprave 1 ne, ki so za malo i 'tako imenovano ,1< jeta mladino brezplačno izobražen psihotehnik in zdravnik; prvi ugotavlja duševne, drugi telesne zmogljivosti mladega človeka na življenjskem razpotju. Poklicni svetovalec, ki je hkrati tudi poklicni posredovalec na podlagi dobljenih ugotovitev, socialnih razmer tistega, ki si izbira poklic, psihotehnikovih in zdravnikovih dognanj, svetuje poklic in ga, če je mogoče, tudi posreduje. Kakor vidimo, delo poklicne svetovalnice ni teoretično, temveč življenjsko praktično. Kajpak mora no-sebna stalna kontrola dognati, v koliko so bili nasveti pravilni. V letih 1938. in 1939 se je v več ko 90Ir/o pokazala pravilnost danih nasvetov. To je pač lep uspeh, ki sam po sebi dokazuje upravičenost poklicne svetovalnice. Pri nas je poklicno svetovanje že prešlo prvo razvojno fazo. Število individualnih preizkušenj in poklicnih / je naraslo v treh letih od letu 1938 na 410 v letu 1940, Nadalievanie na 12 strani convulso (volere, nepr. glag.). se pokazati. . životec; steznik, (nepr. glag.) najti, davi. IZVIBNA ISTBSKA PRAVLJICA * BESEDILO JE NAPISAL IN RISBE NARISAL STRIC MIŠKO rahljamo; komur se malo ljubi, takot dela. 8. Kraj pod Krimom; spretno* iz koga izvlečem, kot stori kak pre-X brisan slepar. 9. Daleč ležečim; rahlja* zemljo. 10. Žensko ime + grška bo-5 gin ja jutranje zore; kar je vneseno.* 11. Osebni zaimek; ptiči pevci. X Navpično: 1. Stran neba; tujka za* trden, trpežen, reden, in se je zlasti! trgovci radi poslužujejo, kadar hva-* lijo svojo postrežbo. 2. Čudežni otrok J in slavni skladatelj, čigar loOletnicoJ smrti bomo prihodnji mesec obhajali ;J grška črka, ki je predvsem v geome-* tri ji doma. 3. Če je sledila klicu, po-} zivu; boljši je na glavi kot v jedi.* 4. Pritrdilnica; rimske vile povodki-J nje. 5. Marijina mati; računska vsota. ♦ 6. Napis na križu; gnoj, smeti (nem * ško). 7. Ujeda; zanj velja samo ed* nina. 8. Znamenito holandsko mesto« vrtnarstva; tako izgovarjamo nekt krajevni prislov. 9. Kovača sodimo poj njem; tista, ki je deležna zapuščine.* 10. Krajevni prislov s predlogom; bil J je silen lovec pred Gospodom. 11. Slov- • nična vrsta besed (3. sklon množine); J brez vsake izjeme. J KRIŽANKA VSAK DAN de Slo težiE BREZ PRAVE (fOSPODINlč-- Vodoravno: 1. Brez njega bi ne bilo modernega strelnega orožja; domače živali (2. sklon mn.). 2. Gospodinje jo uporabljajo pri pranju in čiščenju; nos se ga rad naleze. 3. žuželke izvajajo ta glas; prebivalci Balkana. 4. Široka cesta v velemestu; človek se z njim ponaša kot krona stvarstva. 5. Napor ali strah jo človeku iztisne; keltski pesnik in pevec (brez glave). 6. Tudi take mere upo- TUDl DR JAR JE 8/L PO Ž.EN/N/ SMRT/ VE5 POTRT. NJE0OVA SVETLA SEKIRA JE PO CELE UPE LEŽALA POZABLJENA NA TLEH, ČETVORICA ENAČBA a 1- b + (c—d) + (e—f) + (g—h) + + (i—j) + (k—l) 4- (m—n) = x a = drugo Goethejevo ime, ki pomeni lovca na volkove; b = Bogoljub (latinsko) ; c = prodaja izdelke in samo tekočino, ki nam jo daje domača žival; d = zdravnik nas navadno tja pošilja ; e = posnemanje; f = vedenje; g = zapeljivec; h = na čelu hodi; i = turška pokrajina in mesto ob Sredozemskem morju; j = georgina; k •= na njej se bolje spi; l = krepilna tekoča jed; m ~ južnovzhodni del Balkana; n = policijski pogon; x = genialni skladatelj, ki je umrl pred 150 leti (1756.—1791.). Poiščite štiri besede, enako se skoraj glasijo, spreminja se črka iz srede, pomeni tako se vrstijo: sladica, ki praznik naznanja, lopata mu služi, rovača, po cesti ga deca poganja, igraje kladivo obrača. in tako je odšel drvar NE*edu, če sonce večkrat posije nanje. Kako si naj to razlagamo? /N HO JE -SONCE ZAHAJALO SO PRIŠLI: DRI/AH, MAČEHA /N NJENA IZLOČILNICA Nikjer, Korčida. prevajanje, go-spica, statika, obedu Iz vsake besede vzemi po tri prave zaporedne črke in odkril boš pregovor. (Iz zadnje besede odloči štiri zaporedne črke.) , ŠE ENKRAT ZAKAJ? Zakaj se kmet veseli, če mu sneg pokrije zimske posevke? \SW T/LA JE, DA NJENA NOVA MATI NE BO TAKO DOBRA, KOT JE BILA NJENA UMRLA MAMICA. Rešitev ugank iz nreišnie številke Križanka: Vodoravno po vrsti: 1. habat, Solun. 2. Alani, uriti. 3. Ren, mera, ač. 4. enakonočje. 5. malikov, pav. 6. et, i, ar. 7. sin, o melone! 8. en, Ksenofon. 9. Ra, Etna, Iva. 10. ekipa, kulak. 11. Ciril, olika. Rebus: Drogist. Dopolnilnica: raca, tele, kraj, konj, sapa, sora, Krim, Soča. krog, Škot, sila, smrt — Miško Kranjec. Premikalnica: mesar, kovač, sitar. Uganka: Gumb in gumbnica. Čarobni lik: 1. zlikana. 2. iveri. 3. ukelela. 4. arena 5. Svilaja. Pašni problem: Vrv bo treba podaljševati v razmerju rV2, rV3, rV4 itd. k: ce c toke, bodo napolnili v eni uri '/i+Vi+Vi vsebine vodnjaka, če nato odpremo za eno uro odtočno cev, se bo izpraznil ves vodnjak in bo tako ostrlo Vt+Vt+V*—1, to je *'u vsega prostora. Ce so torej odprte vse štiri cevi, bo vodnjak napolnjen v 12 urah. Zakaj: Zvezde seveda obstajajo tudi podnevi, toda njih svetlobo sončna svetloba popolnoma zabriše, tako da je naš vidni živec ne more več zaznati. Tudi pri jasni luni ne vidimo več šibkejših zvezd in močnejše zelo: oblede. Zvezd, ki se nahajajo za naše oči: za lunino ploskvijo (tudi za neosvetljenim delom) kajpada ne moremo videti, pred luno, ki je zemlji najbližje telo, pa ni zvezd. STOPNICE NICA JE S / TEŽKiM SRCEM ČAKALA ZVEČER ^ \ NJE(jr O VE G A POVRATKA ANICA, TAKOJ NACEPI DRVAJ pustna prireditev; nasprotje od čistosti; duhovna struj'a v začetku 19. stol. prodaja po sejmih; mojster števil in prostora; nemški dramatik (1857.—1928.); od drugega jemljem; vzorec, vzgled (grško). / MAČEHA JE B/LA Z ANICO NAJPREJ PRIJAZNA /N J/ JE DEJALA, OA J/ /VE BO TREBA OD SEDAJ NAPREJ PRAV NIČ DELAT/. TODA, KO JE DRUCjl DAN DRVAR °DČEL NA OELOi SORODNI REKI Le črka ju loči, slovanski dve reki; tja v Baltik in v Savo valove podita, krvave od bojev z Germanov vojskami. »Strašno...« je zamrmrala, »"»nam...« je odvrnil Galant, « vsekako manj strašno, kakor če +en a še ti v zaporu sedela, no i8i.u n* bil° Pomoči... tebi sem i a lahko pomagal. Ali bi ti bilo da bi te našli v klubu pi-sedi ™k? Ali bi rada tri mesece nn-i v Preiskovalnem zaporu... ‘V Pred porotnike in se borila a svojo glavo?« »Ae ‘verjamem, da si to zaradi ‘erie storil,« je rekla Gina, »pač si L~0.br° preračunal, koliko bi te Mb? stati škandal, ki bi bil vanj Mub zapleten.« Pr J V** me Ve° ne Zanima, roaal sem ga, ker mislim dati ov° dosedanjemu življenju. Pre- 1, “ se bom na kmete in se veselil v°ie navzočnosti.« »Ne morem si predstavljati, da * ,® cisto pozabil razgovor, ki sva imela pred tednom dni. Saj veš, a imam pogodbo za Južno Ame-sat?«m da nameravam podpi- »Ne verjamem, da boš podpisa-/*•••« Je rekel Galant, »...a o tem pozneje. Ali smem vprašati, ali si u; ^ed tem časom spomnila imena r-e°e, ki je umorila Claudino Mar-teiovo?« ®ina je molčala. »Sicer te ne morem prisiliti, da 1 ga imenovala,« je nadaljeval aiant, »a upam, da veš, da sem ea ze davno uganil. Po mojem E?-eiV.u ie rešitev na dlani. Neka-»fA Jindje bodo morda trdili, da ‘ eku s tako strogimi načeli ne F® Pripisovati takšnega dejanja in Udi prav bi imeli, če bi bilo šlo za ocin iz koristoljubnosti, a umor ledine je obračun...« oma je še zmerom molčala, a “tol sem njeno hlastno, razburjeno sopenje. policija ima dosti premalo do-'msliiie...« je nadaljeval Galant, •-.-sanjo sta možna samo dva najdba, če je ženska žrtev zločina: ali ljubosumnost. Niti za trenutek nisem dvomil, da je imel Ir druge razloge...« v?w-f ;>0® sa izdal!« je strastno 'cjKUknila Gina. »Nobene pravice mnip.š! Seveda je strašno, kar je storil, a ne morem ga imeti za zlo-c_nca v običajnem smislu... morda Je celo mislil, da je moral to sto-Dt’! Etienne — obljubi mi, da boš molčal!« -Olej, glej...« se je peklensko za-iftol Galant. »Moja prijateljica Grna hoče varovati morilca... Zdaj mi jo marsikaj jasno... Torej ne samo Claudino, tudi tebe je zme- »tli J « »Zmešal? O kom pa prav za prav govoriš?« »O kom? O Chaumontu kajpak! Tvoj teatrski nasmeh si lahko prihraniš... pri meni ne užge... Zdaj, ko vidiš, da ga imam v kleščah, bi mi rada dopovedala, da sploh ni bu on! Ne, draga moja... za to je Prepozno!... Koga si pa ti mislila, ko sem govoril o možu s strogimi haceli... Morda gospodaRobiqueta?« »Saj nisem rekla, da vem, kdo je...« je zamrmrala Gina. »Ne... tega res nisi rekla... a če Jega ne veš, kako si mogla potem rrditi, da ni navaden zločinec? S taksnimi izgovori morda lahko prevaraš gospoda Bencolina... mene hu! Kdo bi bil sploh utegnil imeti Povod, da bi umoril Claudino? kamo nekdo, ki se je hotel maščevati! Kdo pride torej v poštev? Naen izmed obeh ljudi, ki sta bila 'Jdetti najbližja... njen zaročenec ah njena mati. Ali bi mi morda rada natvezla, da je gospa Duche-hova umorila Claudino?« »Nesmisel.« »Dobro, da to izprevidiš... ženske uruga drugo zastrupljajo... po bodalu pa ne sežejo... nekatera pahne svojo tekmico tudi skozi okno... C Odkar vidim, koliko ti je do tega, da rešiš gospoda Chaumonta, nisem čisto prepričan, da tvoj prejšnji popis dogodka drži... Priznaš, da si se z Odetto ruvala pred odprtim oknom... bržčas zato, da bi jo zadržala, a tvoja edina priča je mrtva... Ali bi zato rada izginila čim dalje od Pariza? Ali pa nameravaš z gospodom Chaumontom začeti v Južni Ameriki novo življenje? Ne, draga moja, iz te moke ne bo kruha... pri meni ostaneš... nisem tako tenkovesten, da bi pustil dekle, ki ima kaj na vesti. No... kako je zdaj? Ali ostaneš pri meni?« »Ne!« je zakričala Gina, »ne! Stran pojdem od tebe! Pozabiti hočem, da sem sploh kdaj imela opravka s teboj!« »Ali si dobro premislila?« je vprašal Galant. »Tako dobro, da je nesmiselno, izgubljati še kakšno besedo o tem.« »Potem tudi tako ne boš prišla v Južno Ameriko, temveč na morišče... Dam ti pet minut časa za premislek... če boš po njih preteku še zmerom vztrajala pri ločitvi, bom Bencolinu sporočil, kje dobi nož, s katerim je bilo prebodeno Odettino srce...« »Smešno!« je vzkliknila Gina, »verjamem naj ti, da boš samega sebe ovadil?!« »Tega nisem rekel...« je odvrnil Galant. »Nož sem včeraj, ko si bila doma, skril v tvoji garderobi v ,Moulin-rougeu‘... takoj sem vedel, da mi nameravaš dati slovo...« »Tega nisi storil...« je zajecljala Gina, »ne verjamem ti... takšne podlosti ne more storiti noben človek...« »Od petih minut sta dve že minili...« je odvrnil Galant hladno. »Samo tri minute imaš torej še časa, da se odločiš.« Slišal sem, da je nekdo odrinil stol, in v naslednjem trenutku videl Gal Sijta, ki je vstal in šel mimo omare. Skozi špranjo sem opazil, da je stopil k oknu, tam obstal in se zazrl skozenj. Srce mu je začelo divje utripati. Zdaj bo opazil razbito steklo in potlej ni moje življenje vredno več niti beliča. Na srečo se pa ni zgodilo nič takšnega, kar sem pričakoval... Ga-lant ni ne zarobantil ne zaklel... Za trenutek je obstal pri oknu, nato se pa obrnil in sedel za pisalno mizo. Sanjavo je gledal predse, medtem ko so se njegovi prsti mehansko poigravali na lesenem okrasku... Imel sem vtis, kakor da sploh ne bi čakal Ginine odločitve, temveč kakor da bi prisluškoval .. Naslednji trenutek sem tudi že zaslišal ropot, ki je takoj nato postal še hujši... Ljudje so začeli tekati po hodniku... Galant je planil proti sobnim vratom in jih sunkovito odprl. »Neki vohun se je splazil noter!« je zagodel, »spravite ga odtod, dečki!« Zavedel sem se, da imam malo upanja, zakaj že trije proti enemu so žalostno razmerje — če sta dva od treh poklicna ubijalca, pa še celo. Zdaj bi mi utegnila pomagati samo še nagla odločitev. Videl sem, da je Galant slutil vsiljivce v temnem sobnem kotu, kjer je stal visok naslonjač. To mi je izdalo zna menje, ki ga je dal svojima pajdašema. Ko sta apaša prišla mimo mojega skrivališča, sem z vso močjo odpahnil vrata, ki so enega iz- med njih močno zadela v sence. Opotekel se je, se prijel za tovariša in se skušal ujeti, še preden je pa prav stal na nogah, sem izvlekel mali plinski cevki, ki sta tičali skriti v mojih rokavih, in sem mu zalučal eno plinsko bombo v obraz, druga se je pa razpočila na Galantovih prsih. »Pazite na oči!« sem zaklical Gini, »solzilni plin je!« Z enim samim skokom sem planil iz omare k vratom. Pred menoj je ležal temačen hodnik. Razburjenje zadnjih minut me je bilo popolnoma zmedlo. Nič več nisem vedel, ali sem bil prišel z desne ali z leve, vedel sem samo eno: da mi gre za življenje in da je vse odvisno od tega, da pridem do izhoda, še preden bi Galant utegnil obvestiti svoje pajdaše pri vhodu. Ze sem zagledal pred seboj stopnice — ali so prave, seveda nisem vedel, vsekako so me pa pripeljale stran od tega peklenskega nadstropja, v katerem je smrt prežala name. Po njih sem prišel v bližino dvorane, torej v bližino drugih klubskih obiskovalcev, med katerimi me ne bi mogli kar meni nič tebi nič umoriti.. A še preden sem prišel do stopnic, se je razleglo z vseh strani — nad menoj, okrog mene — neprekinjeno zvonjenje. Iz spodnjega nadstropja sem zaslišal klice in cepetanje tekajočih ljudi. Z nogo na najvišji stopnici sem spoznal, da bi po tej poti padel v roke drugim Galantovim pajdašem... Obrnil sem se. planil po nekem stranskem hodniku navzdol in na koncu odprl oblazinjena vrata. Zagledal sem pred seboj še ena vrata in na njih napis »Klubsko vodstvo«. Hlastno sem jih odprl in planil v dragoceno opremljeno sobo. Ko sem vstopil, je vstala elegantna postava, dama, ki je v čudoviti večerni obleki sedela pred kaminom: na obrazu ni imela krinke in me je gledala z nagubančenim čelom. Zajel sem sapo, skušal sem iz-pregovoriti, a nisem mogel izdaviti niti besede. »Kaj iščete tukaj?« je nejevoljno vzkliki lila ženska. Namesto od covora sem snel krinko. Brez besede je zastrmela vame. Tedaj se mi ie vrnil dar govora. »Dober večer, gospodična Augu-stinova,« sem smehljaje se pozdravil. 15. poglavja MRTVEC ODPRE OKNO »Ali so zaradi vas zazvonili alarm?« je vprašala Marija. Prikimal sem. Ne da bi zahtevala pojasnila, je stopila k vratom in jih zaklenila. »Za zdaj ste na varnem...« mi je zašepetala, »...a bolje je, da greva tjale noter.« Pokazala mi je na levo in me peljala v majhen kabinet v mavrskem stilu, brez oken in vrat, od prvega prostora ločen s koraldno zaveso. Zatekel sem se vanj... Molče mi je pokazala na blazino in mi sedla nasproti. »Ali ste sami tukaj, ali je pa tudi Bencolin v pasti?« »Sam sem...« sem odvrnil, »...to se pravi: sem z vami — in priznam, da mi je to zelo všeč... Vaša obleka je kakor sen... in ‘čudoviti ste... še bolj, kakor vas mi je bila naslikala moja domišljija.« »Laskanje pri meni ne učinkuje...« je odvrnila Marija, a imel sem vtis, da je narobe res. »Kaj počnete tukaj?« je začela z zasliševalnim glasom. »Izvedeti skušam resnico o smrti obeh deklet.« »In se vam je posrečilo?« »Kar se tiče Odette, da... Vsaj mislim, da je tisto, kar sem slišal, resnica.« »Ali imate še zmerom mene na sumu?« »Nikoli vas nisem sumil...« sem hitro odvrnil in začutil, da sem zardel. Marija je videla, da sem lagal. »Moški ste čudna bitja...« je rekla predse... »dokler nosi ženska poceni obleko in volnene nogavice, se vam zdi zmožna slehernega zločina... če jo pa zagledate v večerni obleki... čedno počesano... z nekaj prstani na rokah... se nezaupanje na lepem razblini v nič.« »Saj nisem rekel, da se je moje nezaupanje razblinilo,« sem ji segel v besedo, »trdil sem samo, da nisem nikoli mislil na to, da bi bili imeli opravka s smrtjo obeh deklet... a vsem drugim vašim besedam še zmerom ne morem verjeti. Na primer: Odetta... Rekli ste nam, da je nazaj grede z vami kramljala... da ste ji vrata odprli. Če ne bi bil vljuden človek in vi ne dama... in sicer celo nenavadno mična dama... bi bil rekel: Lagali ste.« *■ Zdaj je Marija zardela. »Tega ne morete imenovati laž,« je rekla v zadregi. »Trdno sem bila prepričana, da bi bila morala zapustiti muzej skozi drugi izhod...« Iznenada je utihnila. Iz sosednje sobe sva zaslišala glasno trkanje. Nato je nekdo poskušal vrata odpreti. Marija je vstala, položila prst na ustnice in šla odpirat. »Ali sto sami?« sem zaslišal Ga-lantov glas. »Ne,« je odgovorila Marija, »obisk imam. Kaj je pomenil alarm?« »Da je vohun v hiši... Naredil se je, kakor da je Robiquet... Upam, da ga bomo kmalu imeli... čez pol ure moram proč.« »če ga vi ne primete, se bo morda meni posrečilo. Kaj naj storim z njim?« »Samo mojim ljudem pozvonite; ti bodo poskrbeli vse ostalo... a pazite... zdi se mi, da je silno nevarne sorte.« »Moj obiskovalec bi že opravil z njim...« je odvrnila Marija, in slišal sem, da je spet zaklenila vrata. »Ali je treba ključ pokazati tudi, ko zapuščate klub?« sem hotel vedeti, ko se ie Marija vrnila. »Zal — da!« »Čedno...« sem čemerno zagodel, »...to se torej pravi, da me bodo zasačili, ee pridem do izhoda?« Marija je molče skomignila z rameni. »Ali ni nobenih skrivnih vrat?« »Pač — a ta so tudi zastražena.« »Prav nič si ne želim, da bi jim prišel v roke!« sem vzkliknil. »Saj mora vendar biti kakšna možnost, da uidem iz te preklicane zagate?!« Marija je vzela cigareto iz' škatle in prižgala vžigalico... Okrog ustnic ji je trznilo... Bil sem prepričan, da je vedela za izhod in da je samo uživala ob mojem strahu... »Morda Je ena možnost...« je rekla naposled in puhnila dim, »morda bi si utegnili rešiti življenje... ne pa tudi klobuka.« »Klobuka?« »Da... in plašča! Svojo obleko morate tu pustiti.« »No...« sem odvrnil, »vsekako mi je ljubše izgubiti klobuk in plašč kakor pa življenje.« Smehljaje se je Marija ozrla predse. »Nekaj mi ni jasno...« je iznenada rekla, »zakaj je Galantu toliko do tega, da vas ujame... klub vendar ni nič več njegov.« »To je na dlani...« sem odgovoril. »Njemu ni za klub, temveč da bi preprečil, da Bencolin ne izve tega, kar sem slišal.« »Ali ga bo to glavo stalo?« »Tega ne vem — morda bi dobil samo dosmrtno ječo... Ali smem vedeti, kdo je kupil klub? Seveda, če ni tajnost.« »Pač, tajnost je. Jaz sem ga kupila.« Osupel sem jo pogledal. »Upam, da ga ne nameravate uporabljati v isti namen kakor Galant...« »Narobe. Sodelovanje s takšnim človekom mi je bilo zmerom neprijetno. Razen nekaj oblek in nekaj nakita si nisem ničesar privoščila, temveč sem vse hranila v banki — hotela sem ga najprej izplačati.« »In zdaj?« sem vprašal. »Kaj nameravate? Ali boste zapustili muzej?« »Ne!« Je odgovorila Marija, »tega ne morem... kako naj bi to pojasnila svojemu očetu? Kaj bom storila? Nič drugega kakor doslej... dvojno življenje bom živela... čez dan bom sedela pri blagajni... nosila volnene nogavice... in stanovala v staromodni sobi. Zato pa ponoči nosim obleke, kakršne sem si vse življenje želela., poslušam godbo... vsepovsod dehtijo cvetlice in lahko si domišljam, da je vsaj eden izmed moških, ki obiskujejo klub, prišel zaradi mene...« »To bo bržčas tudi držalo...« sem smehljaje se dejal. Marija je odkimala. »V tej hiši, v kateri vse priča o lahkomiselnosti... o uživanju, je tudi nekdo, ki dela — in to sem jaz. Morda se smešno sliši, v zvezi s temi rečmi... a naposled mora titi vendar nekdo, ki vodi knjige, ureja blagajno, naroča in plačuje — natanko tako kakor v vsakem drugem podjetju... in zato je ljubezen pozabila name. To je druga plat mojega dvojnega življenja... Hči gospoda Augustina, ki ves dan sedi za blagajno kabineta voščenih lutk, in popoldne, ko ga zapro, tla pomiva nima pravice do sreče, o kakršni sanja... posebno pa ne ženska, ki vodi klub. ki ga ljudje sicer obiskujejo, a tajijo, da ga sploh poznajo.« Spet je potrkalo na vrata sosednje sobe. Marija je šla ven. »Kaj je že spet...?« je vzkliknila, medtem ko je odpirala, »Ne najdemo vohuna!« je odgovoril robat glas. »Gospod Galant me pošilja... misli, da mora biti tukaj... Povsod drugod smo že vse preiskali...« »Nesmisel!« je Marija segla v besedo, »bržčas bo v dvorani, med mnogimi ljudmi, ki tam sede.« »Nihče nima rdeče krinke.« »Potem je moral imeti pač še kakšno drugo pri sebi.« Ropot. Vrata so se zaprla. Marija je spet zavrtila ključ. »Ali se bojite?« je rekla, ko se je vrnila k meni. Odkimal sem, čeprav mi ni bilo ravno prijetno pri srcu. Dalje prihodnja. Tomaž. Rdečkasto oteklo mesto na beti, ki ga je dobil vaš sinček, je tudi Po mojem mnenju ozeblina. Mesto, kjer je nastala omenjena sprememba, Je poleg prstov na rekah in nogah, P°sa in uhljev najprimernejše za ozebline. Dokler sc pa kaže ozeblina le kot rdeče, malo oteklo srbeče mesto, ne Pomeni resnejše komplikacije in tedaj govorimo o njenem prvem štadiju. Po. *eg mraza je ozeblinam pogost vzrok todi slabokrvnost, posebno pri otrocih. Prav je, da tudi pri vašem sinčku po-jhislimo na to okoliščino, saj tako hudega mraza še ni bilo, da bi jih mogel povzročiti. Zlato naj redno pije ribje ‘"je ali jemiie kakšen železov prepa-rat- Veliko naj je, posebno dosti zelenjave in sadja. Samo ozeblina naj vas he skrbi preveč. Vroče četrturne do Polurne nožne kopeli zjutraj ih zvečer 2“o ugodno vplivajo na ozebla mesta. Dobro je tudi menjavati tople kopeli * mrzlimi in potem zdrgniti ozebla pesta. Uporabite lahko tudi 2»/« ihtio-*°Vp mast in terpentinovo olje, s katerim čez ncč namažemo ozebline. Poglavitno je pa topla in udobna obutev. Rosi naj le volnene rokavice in nogavice Ko pa pride domov, naj hitro skoči v copate. V vašem primeru bi pa dvomil, dl pe za ozebline, čudno bi bilo, da bi vam ozebla koža lc na dveh prstih pvav nad sklepom. Veliko verjetneje {?■ <3 a je nadloga, ki vas muči, revmatične narave. Vašo nadlego ste cphali Prav značilno v tem smislu. Bolečine V sklepu in oteklo mesto nad njim sta yva znaka, ki nam upravičeno potrjujeta misel, da gre pri vas m revmo. NA»EZDRAVJE Verjetno je, da je to v zvezi s prehladom. Vprašujete, ali smete močiti z vodo obolela mesta. Jasno je, da se morate tega kar najbolj ogibati, ker velja za vas vse ono, kar velja za vašega sinčka, namreč da se morate kar najbolj ogibati prehlada in mrzlote vobče. Ta bi vam stvar samo poslabšala in poleg tega še razširila bolezen. Starim rokavicam odrežite prste in jih oblecite na beleče prste. Dokler težave ne izginejo, masirajte obolele prste s kanfomim alkoholom, ali jih večkrat namažite s salicilnim vazelinom. Ce vse to ne bi pomagalo, boste morali zdraviti s salicilom v večjih dozah. Podrobnosti o tem vam bo dal vaš zdravnik. P. J. Ljubljana. V lasišču opažate že nekaj let tri bulice, od katerih je največja velika za majhen oreh, o'tali dve sta pa manjši. Zdi se vam, da so se bulice žs precej povečale. Zanesljivo gre v vašem primeru za tako imenovane aterone, ki jih pogosto srečujemo pri ljudeh različnih starosti prav na lasišču. To so tumorji nedolžnega značaja, ki nastanejo v žlezah lojnicah zaradi motenega izločevanja njihovega izločka. Izloček se kopiči v njih in tako pride do teh bulic. Večje sitnosti boste imeli z njimi, če pride v njih do gnojnega vnetja, kar ni tako redico. Zato vam svetujem, da se odločite za malenkostno operacijo, da vam te .bulice* odstranijo. Operacija je zelo enostavna in kratkotrajna. Bralka »Družinskega tednika«, Gorica. Ob času perila vas mučijo neznosne bolečine v križu, ki se širijo v obe stegni. Za bolečine pravite, da so zelo hude, adravili ste se že z raznimi zdravili. Na tem mestu smo že enkrat na kratko omenili omenjene težave ob času perila pri ženi, pa naj bo po-novno namenjeno temu še nekaj besedi. Vsako, tudi normalno perilo, spremljajo navadno bolečine večjega ali manjšega obsega. Ce so pr. bolečine zelo hude, perilo ni več normalno; tedaj govorimo o dismenoreji, Te bolečine ro lahko omejene le na predele maternice, oziroma na spodnji del trebuha ali so pa splošne. Zene jih občutijo kot splošno slabopočutje, kakor je na primer glavobol, živčna razdraženost, zaprtje, bruhanje, nevraigija itd. Pri vas bi šlo torej za prvi tip teh težav, ker bolečine čutite le v križu in bedrih. Vzrok omenjenim težavam je spet različen. Ta lahko tiči v bolezenskih spremembah notranjega ženskega spolovila, kakor so na primer različna kronična vnetja maternice ali njenih priveskov, nerazvitost maternice, njena napačna lega in podobno. Tako povzročene bolečine so po navadi ome- jene le na spodnji del trebuha in križ, kakršen primer je pri vas. Bolečine splošnega tipa pa srečavamo po navadi pri živčnih, duševno neuravnovešenih dekletih in ženah s slabo konstitucijo in slabokrvnostjo. Po vsem, kar sem povedal, boste lahko sami sklepali, kje je vzrok vašim bolečinam. Mislim namreč na bolezensko spremembo v vašem notranjem spolovilu. Poskusite se odkrižati težav z adravili proti bolečinam, ostajajte ob ta.su perila v postelji in grejte boleča mesta. Ce vam pa vse to ne bo pomagalo, stopite v bližnjo bolnišnico, da vam točno določijo pravi vzrok in nato priporočijo kakšno od operacij, ki imajo pri teh težavah zelo dbbfe uspehe. Tako se boste še najpreje rešili teh mučnih bolečin. Kar se pa tiče druge stvari, ki jo omenjate, vam ne morem svetovati nič posebnega, le to, da se morate izogibati težkega dela, varovati prehlada, ker se stvar zelo rada povrne, posebno, če je še sveža in še ne do konca ozdravljena. Ce bodo bolečine spet nastopile, morate nadaljevati zdravljenje in ponovno stopiti k zdravniku, ki vam bo kontroliral proces, ki je očitno še zmerom v teku. Merite si tudi redno temperaturo, ki vam bo najbolje kazala, kdaj se bo proces končal. J. M. Breg. Ze nekaj let imate težave, ki se kažejo v tem, da se vam nekaj ur po jedi peha iz želodca. Večkrat se vam dvigne kisla žgoča tekočina, na kar občutite pekoče bolečine v grlu. Vse to nastopa, posebno po kislih jedilih, vinu, masti, prežganju. Teh težav pa nimate zmerom, temveč nastopajo v daljših ali krajših presledkih; večkrat tudi bljuvate. Omenjene težave jasno dokazujejo, da imate v želodcu preveč kisline. Pojav povišanja želodčne kisline je lahko le izraz živčnosti, ki pa je tedaj v zvezi z drugimi sorodnimi znaki. Velikokrat je pa povišanje želodčne kisline le eden izmed znakov drugih želodčnih bolezni, predvsem rane im želodcu ali dvanajstniku. Kako vam je ravnati? Pred vsem morate urediti prehrano. Potrebno je, da se v njej ogibate vseh jedi, ki dražijo želodčno sluznico, ali bolje povišujejo izločanje želodčne kisline. To so močne začimbe, slane jedi, sladkarij, kisle jedi, pikantna jedila, vina, presno sadje, solata in zelenjava, kava, likerji in tako dalje. Sami boste še najbolj vedeli, katera jedila vam najbolj škodujejo. Najboljše se boste počutili po močni beljakovinski hrani v obliki mleka, jajc in fino zrezanega kuhanega mesa. Jedi malo solite! Jedila belite s presnim maslom ali oljem. Jejte večkrat na dah v majhnih obrokih. Tekočin uživajte čim manj. Poleg tega uporabljajte znana srcdTva oroti kislini (bikarbeno sodo). še enkrat naj pa povem, da je povišanje želodčne kisline le znak drugih bolezni, ki jih je treba najprej določiti ali izključiti, preden jih pričnemo zdraviti. To bo d \nea najboljše op-avil rontgenski aparat. Dr. M Srečna Pomota NAPISAL T. 0. SICKENS Nadaljevanje t S. strani. Milly se je prestrašila in ee obrnila. Kljub krinki je namreč v vitezu takoj spoznala Petra. Kar ji doslej niti na misel ni pri-«o, jo je zdaj zaskrbelo. Peter je po-etial oble-ko in jo bo lahko poklical na odgovor. Kmalu ee je pa pomirila ob misli, da kljub temu Peter ne more vedeti, da je v obleki ena izmed njegovih prodajalk. Izpod trepalnic je opazovala njegovo vitko postavo. Prišel je k njej in jo vljudno prosil za ples. Med plesom se je takoj pomirila. Tisti večer je bil za Milly čudovit. Ves čas je plesala e Petrom. Bil je tako .viteški* in ona tako ,plemenita-ška‘. Večkrat je Milly jezilo, če je pomislila, da Peter ne občuduje nje, pač pa graščakinjo. Vendar si je na vfo moč prizadevala, da bi to pozabila. Popolnoma bi se prepustila uživanju, da lahko z njim pleše, če jo oe bi kar venomer motil pogled nekega bajaca. Ta jo je namreč neprestano buljil in ji dajal čudne znake; bil je videti zelo nervozen. Milly je s svojim zvestim vitezom zbežala v drugo manjšo dvorano, kjer je bilo mirno in zelo prijetno. Tam jo je Peter za trenutek pustil samo. Milly se je vsa srečna naslonila na velika vrata, ki 60 držala na vrt in opazovala zvezde na nebu. Nenadno je zaslišala za seboj hitre stopinje, močna roka jo je pa zgrabila nu ramena in jo obrnila. Sprva je mislila, da se je Peter že vrnil, ko je [ki zapazila, da stoji pred njo bajaco, je prestrašeno zakričala. Opazila je, da so 6e mu oči jezno svetile. »Ali ei znorela,« ji je vročično šepnil. »Že ves čas ti dajem znake, ti se pa zabavaš s tem človekom !( »Toda,« se je začudila Milly. Ni razumela, kaj ji vendar hoče ta beli bajaco, vendar se ji je zdel njegov glas nekam znan. Jezno je pogledal. »Tu so dragulji, izgini hitro!« stisnil ji je v roko črno vreai co. Milly je stopila korak nazaj. Ni mogla spregovoriti niti besede. 7,ačul'i so se koraki. »Hitro izgini, Suzana,« je dejal bajaco in prebledel od jeze. »Na sledi so mi, če ne izgineš, me bodo prijela.« Porinil je Milly proti vrtnim vratom. Milly je zakričala. Iz velike dvorane sta prihitela dva moška v civilni obleki. Ne da bi pomišljala, sta se ▼rgla na bajaca. Eden izmed njiju ga je takoj premagal in mu snel krinko t. obraza. Potein se je veselo nasmehnil. »,Gentleman‘ je naš,« je dejal tovarišu. »Vkleni ga!« Milly, ki je prestrašena opazovala ve« dogodek, je v bajacu spoznala moškega, ki je dopoldne spremljal Suzano, ko je izbirala večerno obleko. Zdaj ji je postalo marsikaj jasno. Dvojica je imela torei na tem plesu temne namene. Stopila je naprej in je hotela nekaj reoi. Bajaco ee je hotel z vsemi silami oprostitii vezi. S smrtnim sovraštvom je pogledal Milly, ki se je od strahu pomaknila spet proti vrtnim vratom. Tedaj je .gentleman' s tresočimi ee preti pokazal na Milly in zakričal: »Ti si me izdala, kajne, toda zdaj pojdeš tudi ti z menoj.« Obrnil se je k moškemu, ki ga je držal in dejal: »Primite jo, Suzana je!« Moška sta se 6ineje spogledala. Tudi Milly se je sama pri sebi živčno nasmehnila. »Moj Bog, kakšen slučaj,« s,i je mislila. Ta moška seveda misli, da sem Suzana... obleka, ki jo nosim je edinstven model. Kakor bi jo gad pičil, je spustila mošnjiček, kii ji ga je bil dal bajaco, na tla, in hotela sneti krinko. Detektiv je 6topil proti njej: »Moj Bog, 6e bi se že vrnil Peter...,« je pomislila. Nenadno je začutil«, d« jo Je nekdo prijel za ramo in ji zašepetal na uho: »Bodi tiho, rešil te bom.« Bil je Petrov glas. Tisti trenutek jo je že dvignil in jo odnesel sko» vrtna vrata in tekel z njo proti avtu, stoječemu ra cesti. Milly je pritajene zakričala, ko so Be vrata avtomobila odprla in jo je Peiter položil na blazine. »Peter misli. da sem sleparka,« je bila njena edina misel. »Zato me je reSil. Le kako mu bom vse razložila?« Molče je sedel poleg nje v avto in še preden se je zavedela, je že drvel avto po cesti. Milly je sedela s sklonjeno glavo zraven Petra. Krinke Se ni bila snela z obraza. Tudi Peter je molčal. Nič več nii imel krinke, ko ga je Milly od strani pogledala, je zapazila, da ima ustnice stisnjene, z roko je pa iivčno držal krmilo. Zapeljala sta na prometno cesto. Peter je zmanjšal hitrost. »Poglejte na-■aj gospodična,« je zapovedujoče de-jaJ, »mislim, da naju ne zasledujejo.« Izprehod v Neznano st Na meji med življenjem in smrtjo Dva nedognana problema: Ali prikazen dvojnika res napoveduje konec življenja? Kaj čati glava, odrezana od telesa? * Najbolj nenavadno pri tako imenovanih nenaravnih pojavih je to, da jih je toliko in da imamo zanje toliko pričevanj. Saj vendar ne gre misliti, da bi se bila cela vrsta sleparjev dogovorila, da nas bo prevarala, posebno ker so ti »sleparji« skoraj sami vere in zaupanja vredni ljudje. Pojavi, ki jih imamo v mislih, nastopajo posebno ob smrti. Sicer je smrt vsakdanji pojav, vendar je malo ljudi, ki bi bili priče mnogim primerom umiranja, zato ima vsakdo izmed nas le skromne izkušnje o teh pojavih. Razen tega je »dvojnika« moči opaziti le v izjemnih primerih. Zakaj ga včasih kdo opazi, drugič pa ne? Vprašanje, ki nanj ne vemo odgovora. Zdi se, da ni neobhodno potreben dar jasnovidnosti, da ga zaznaš in da je njegov pojav bolj odvisen od volje umirajočega. Prikazen pri zdravniku Spodaj popisani dogodek sta doživela dva zdravnika) eden izmed njiju se ni nikoli bavil s to vrsto fenomenov in tudi ni veroval vanje. Več članov njegove družine je njegove izjave potrdilo. Doktor Isnard je stanoval v Parizu s svojima dvema sestrama in materjo. Mati je bila hudo bolna. Njena bolniška soba je mejila ob jedilnico. Nekega večera, ko se je bolje počutila, je prosila, naj odpro vrata v jedilnico, da bo videla svoje otroke pri večerji. Ko je bila že utrujena, jih je spet ukazala zapreti. Čez nekaj časa so pa otroci doživeli omenjeni fenomen. Čeprav je bilo vreme izredno mirno, so se zdajci odprla vrata v jedilnico in neka druga vrata, držeča na hodnik. Na pragu sobnih vrat se je prikazala človeška senca, majhna, sključena, z rokami, prekrižanimi na prsih in s sivkasto tenčico na glavi. Prikazen je bila po postavi in vedenju podobna materi doktorja Isnarda. Šla je do vrat, držečih na hodnik, in tam izginila. Hkrati so se vrata spet zaprla, prav tako skrivnostno, kakor so se bila malo prej odprla. Navzočne — razen treh otrok gospe Isnardove je bil priča dogodka tudi neki njihov prijatelj — je obšel občutek tesnobe in strahu. Stekli so v bolniško sobo in ugotovili, da bolnica spi. Takoj so se spomnili raznih zgodb o prikaznih, ki so se baje prikazale pred smrtjo nekaterih zgodovinskih oseb. Nekaj dni nato je dr. Isnard, ko je mati vstala, ugotovil popolno podobnost med njo in takratno prikaznijo. Kakšnih deset dni nato je mati umrla. Takšno je skoraj neovrgljivo potrdilo fenomena, o kakršnem sicer mnogokrat slišimo, ki nam pa zanj manjka verodostojnih prič. Podobnih dogodkov pozna sodobna zdravniška literatura nič koliko. Zato torej lahko z gotovostjo trdimo, da v nekaterih primerih človek, ki bo kmalu umrl, nekako izloči iz sebe svojega dvojnika. To ni majhna stvar. Mislimo, da je zelo prijetno biti prepričan o tem, da dvojnik obstoji. Dvojnik, čeprav samo meglen, prozoren, čeprav nima človeškega bistva, je vendar dokaz življenja po smrti. V doživljaju dr. Isnarda je imela postava, ki se je prikazala pri vratih, melanholičen značaj. A to je bila prikazen še živeče in bolne osebe, prikazen, ki je na vrhuncu krize oznanila bližnjo smrt svojim otrokom, Prikazen, ki bi bila veselega značaja, ne bi bila izpolnila svojega namena. Jasnovidna bolničarka Poznamo resne knjige s popisi mnogih z dokazi podprtih dogodkov, ko se dvojniki kar lahkotno, skorajda poskočno ločijo od svojih teles. Pričevanja nekaterih bolničark so posebno zanimiva. Neka bolničarka je trdila, da ni bila nikoli priča agonije, ne da bi bila hkrati doživela vselej istega fenomena: nad glavo umirajočega je tik pred njegovo smrtjo zmerom zagledala neko prosojno gmoto jajčaste oblike, ki je počasi zavzela človeške obrise, potem pa izginila. Ta bolniška strežnica je imela gotovo dar jasnovidnosti, zakaj prepričan sem, da bi, če bi zaslišali veliko bolniških strežnic, večina potrdita, da niso nikoli videle prosojne gmote nad glavo umirajočih ljudi. To pa nikakor ne zmanjšuje vrednosti pričevanja omenjene jasnovidke. Saj je znana stvar, da vidimo ljudje samo zelo majhen del tega, kar nas obdaja, in da imajo le redki ljudje možnost videti več, kakor vidimo običajni zemljani. * Nič manj zanimivo ni raziskovanje pojavov na meji telesne smrti; vprašanje, ki nanj takisto še ne poznamo pravega odgovora. Poskusi oživljanja živčnih centrov na živalih Ze dolgo se ne samo biologi, temveč tudi širša javnost bavi z mislijo, ali se življenje in — kot posledica tega — zavest nadaljujeta, in koliko časa, pri bitjih, ki so jih obglavili, to se pravi, pri katerih je nastopila smrt zaradi presekanja hrbteničnega mozga. Doslej so znanstveniki opazovali samo malo ljudi pri obglavljenju in napravili le nekaj poskusov s psi. Razumljivo je, da ni mogoče delati metodičnih poskusov na ljudeh. Zato so se znanstveniki odločili, razjasniti problem najprej na živalih. In prav s tem se bavijo biologi Heymanso-vega zavoda za farmakodinamijo in terapijo na vseučilišču v Gandu (Belgija) in na Macyjevem zavodu v Newyorku. Preden opišemo te prezanimive poskuse, moramo pripomniti tole: primerjava dognanj pri glavah obsojenih zločincev in obglavljenih psov kaže, da v obeh primerih — pri ljudeh in pri živalih — smrt ne nastopi v vseh okoliščinah enako. Proučevanje posmrtnih mask obglavljencev Prerez hrbteničnega mozga in dražljaj živčnih centrov pri psih ne odločita toliko, kdaj nastopi smrt, kakor izguba krvi in za njo zadušitev. Pri človeku je pa za nastop smrti bolj odgovoren moralni vtis kakor pa fizični (prerezanje žil). Zato nekateri )> REALITETA« zavod za kupoprodajo nepremičnin ie samo v Liubliani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 CVETLICNI MED in la medico dobit« na) ceneje * Medarnt. Ljubljana Zidov«ka ul. 6 FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupaci skih znamk — v knjigami Janez Dolžan. Ljubljana, Stritarjeva 6. T BELI KRAJINI KUPIM 30—50.000 m» dobre zemlje za sadjarstvo; prav tako večjo površino steljnikov. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Takoj«. strokovnjaki upravičeno trde, da bolečin, ki jih povzroči presekan vrat, sploh ne utegnemo zaznati. To je tudi vzrok, zakaj so posmrtne maske obglavljenih ljudi in psov tako različne: človekov obraz je navadno potrt in hladen, medtem ko se na pasji maski bereta bolečina in strah. Vendar lahko tudi pri psu povzročimo isti izraz, kakor ga ima človek, če mu namreč prerežemo vrat v višini veznega sredeža (vezi med hrbteničnim mozgom in možgani) in življenjskega vozla. Kar se tiče različnih gibov, ki jih opažajo pri obglavljenih še potem, ki so jim že ločili glavo od telesa in o katerih smo že pogosto brali v knjigah, jih je treba pripisovati refleksom, izvirajočim iz živčnih centrov v soseščini veznega sredeža in v veznem sredežu samem — niso pa dokaz, da čuti še žive. Biologi C. Heymans, F. Jourdan in Stanley J.-G. Nowak so napravili tele poskuse s psi: Najprej so pasjo glavo popolnoma odrezali od trupa. Nato so jo spet »priključili«, bodisi v krvni obtok kakšnega drugega psa, bodisi da so ji umetno vbrizgali kisika s pomočjo posebnega aparata. Posmrtni refleksi Ugotovili so, da odrezana in umetno oživljena glava za več ur preživi ostalo telo. Takšna glava kaže še vse dihalne znake) njeni refleksi v ošes-nih vekah in v zrenicah, gibalni in čutilni, so prav takšni kakor pri normalni živali. Učenjaki so hoteli tudi preizkusiti, koliko časa bi glava ostala »živa«, če bi izsesali kri iz njenih živčnih centrov in ali bi mogli te centre iz-nova oživiti, če bi za daljši ali krajši čas popolnoma ustavili obtok krvi po njih. V prvi vrsti poskusov so popolnoma ukinili krvni obtok v odrezani pasji glavi in ugotovili, da so v dveh do treh minutah izginili prav vsi znaki življenja v živčnih centrih. Ko so nato umetno vbrizgali kisik v glavo, so živčni centri spet oživeli. Odpor raznih živčnih centrov — dihalnih, tistih, ki urejujejo pljuča, želodec in ožilje, ter centri, ki urejujejo reflekse vek in zrenic — različno reagirajo na popolno izsesanje krvi in imajo drugačno zmožnost življenja potem, ko so brezkrvnost podaljšali za daljši ali krajši čas. Učenjakom se je celo posrečilo oživiti živčne centre, ki urejujejo dihanje, srce in ožilje pri psu. ki so ga ane-stezirali (naredili neobčutljivega za bolečine) s klorovim alkoholom; oživ-ljenje je nastopilo trideset minut po popolni ukinitvi obtoka krvi, ko je bila žival že petdeset minut na videz mrtva. Vegetativni centri so torej presenetljivo odporni proti popolni brez-krvnosti; njihova zmožnost oživljenja je izredno velika. Centri, ki urejajo reflekse vek in zrenic, pa utegnejo spet oživeti še po 15 do 20 minutah, ko so popolnoma ustavili kri v pasji glavi. Vse te poskuse so napravili na živalih. Pri anesteziranem psu so toliko časa izsesavali kri, dokler se nista srce in delovanje živčnih centrov popolnoma ustavila. Potem so po daljšem ali krajšem času srce iznova oživili, in sicer tako, da so s primernimi pripravami vbrizgnili vanj kri ali pa adrenalin. Srce spet utripal Umetno dihanje so izvajali toliko časa, dokler ni začel center za uravnavanje ožilja normalno delovati. Ko so tako dosegli, da je začela kri ponovno krožiti po glavi, so prepustili žival sami sebi in jeli preiskovati po-znejše delovanje živčnih centrov, "n teh poskusih so ugotovili, da so omenjeni živčni centri (dihalni, žilni, zre-nični) resda iznova oživeli, tudi še P° 15, 30 in 50 minutah popolnega mrt' vila, da je pa odpornost in zmožnost ponovnega oživljenja drugih živčnin centrov dosti manjša. Tako teri možganski centri, ko so iz nji® popolnoma izčrpali kri za 10 do j5 minut, ostali poškodovani ali pa celo čisto nerabni. Po tem času ni mogoč® več oživiti in doseči normalnega delovanja teh centrov. Živali ostanejo po obglavljenju samo v nekakšni dremavici in mišični otrp* lostii podležejo šele 10 do 24 ur P° poskusu. V tem razdobju so nekatere živali zdaj razdražljive, zdaj potrte-Pri nekaterih živalih se tudi precej dvigne temperatura; doseči utegne celo 42 stopinj C v trenutku, ko živa izdihne. Živali so pa mogli oživiti vse centre samo tedaj, če ustavitev delo* vanja srca in živčnih centrov ni tra' jala dalje kakor pet minut. Vendar so celo v teh primerih opazili Prf hodne živčne motnje, kakor na pn' mer slepoto, ki je trajala še nekaj “r potem, ko so žival že oživili, ki se j® pa postopno zmanjševala in nazadnje popolnoma izginila. Delo naše poklicne svetovalnice Nadaljevanje z 9. strani MiUy je komaj zadržala 9meh. »Ne verjamem,« se je namuznila. Prijela ga je za roko. Povedati mu vendar mora resnico... Moram vam nekaj priznati,< je dejala. »Nii mi nimate priznati, vse vem!« je dejal in gledal naravnost pred ee. »D*. toda,< je zajecljala iMUy. »Ves čas sem stal za vrtnimi vrati. Videl sem, da so vašega tovariša prijeli. Nisem vedel, da ste Suzana, toda...,« rezko se je nasmehnil, »molčiva zdaj o tem,« je končal. Avto je počasi vozil, zakaj bila sta že v mestu. »Mislim, da ste tu v mestu najbolj na varnem. Ura je točno dve,« je nadaljeval Peter. »Odložil vas bom v časnikarski četrti. Glejte, da hitro izginete!« Ko je Peter ustavil avto pred pala-&> nekega velikega časopisa, je kratico in malo obsedela v avtomobilu. Njene ustnice so trepetale in oči so ji za- lile solze. Vendar se je premagala k smehu in dejala: »Zakaj srte mi pomagali, da sem ušla?« »Ker te ljubim,« je dejal. Vendar je n* pogledal, temveč je gledal ven. Milljr je zastokala in dvignila nogi, kakor da bi hotela vstati. Tedaj se je Peter obrnil in njegov obraz je bti čisto izpremenjen. »Milly« je dejal in ji poloM roko tu ramo. »Ali hočeš ostati pri meni?« Pogledala ga je z velikimi očmi. Ve, kako ji jo ime? Trdo ga je prijala za roko. »Ali si ves čas vedel, kdo sem,« ga je tiho vprašala. Nasmehnil se je. »Takoj sem spoznal našo obleko, potem seveda tudi tebe. Spoznal bi te vselej in v vsaloi obleki,« je dejaL Stisnil jo je k sebi: »Že Aavao sem botel govoriti s teboj, vendar nikdar nisem našel za to prave priložnosti.« Veselo se je nasmehnil. »Saj pa Uutt nisem hotel, ko si bila pa zme- rom tako hladna — s svojim Šefom.« Srečen smehljaj je zaigral Milly na obrazu. Stisnila je glavo v Petrov plašč. Peter ji je hlastno snel krinko z obraza. »Ko sem te pred nekaj trenutki zagledal med stražniki, sem za trenutek verjel, da 6i Suzana in sem hotel oditi.« »Toda zdaj ne misliš več tega,« je dejala Milly in ga pogledala. Namesto odgovora je pokazal z roko na lepak, viseč na sosednji izložbi, okrog katerega se je gnetlo nekaj ljudi. »Danes zvečer ob sedmih je policija prijela razvpito mednarodno tatico Suzano. Njenega pomagača, ,Gen-blemaua‘, znanega tatu upa policija prijeti še danes zvečer. Vse podrobno v naši jutranji izdaji.« Milly je lahko te vrstice prebrala s svojega sedeža. Obrnila se je k svojemu .rešitelju* in vzkliknila: »Ljubi, viteški Peter.« Oba sta ee tiho zasmehljala. V svetovalnico se zatekajo po na' svet mladi ljudje v treh razdobji« svojega življenja. Najprej na prehodu iz ljudske šole v gimnazijo ali ®e' ščansko. V poklicni svetovalnici Pre' izkusijo otroka z inteligentnostno Pre" izkušnjo, ali naj se rajši vpiše v gi®' nazijo ali v meščansko šolo. Drug0 razpotje nastopi, ko mladostnik konča štiri razrede srednje šole in se mora odločiti za kakšen praktičen poklic če hodi v meščansko šolo, ali pa za študij v višji srednji šoli, če hodi v gimnazijo. Tretja skupina, ki jo pre' izkušajo v poklicni svetovalnici, abiturijenti. Razen dijakov dobe nasvet za jz' biro poklica v poklicni svetovalnici tudi vajenci. To so mladostniki, k* iso bodisi končali pet do šest razre; dov ljudske šole, imajo dve ali tri gimnazije in bi se radi odločili za kakšno obrt. V poklicni svetovalnici te vajence preizkusijo, potem iih Pa tudi priporoče mojstrom, ki iščejo va' jence za to ali ono obrt. Preizkušnje so tudi praktične, tako da lahko psihotehnik prav kmalu ugotovi, za kaj je preizkušanj zmo-žen. Na stroju za sodelovanje rok preizkušajo na primer praktično, koliko je kdo ročen za obojeročne stroje, ki pridejo posebno v poštev v raznih industrijah, pri železostrugar' stvu, kolarjih, pa tudi pri mizarjih. Po Henquistovem postopku praktično preizkušajo mladostnike, kolika smisla imajo za tehniko: v predali" velike škatle so drobni predmeti, k* jih srečujemo vsak dan v vsakdanjem življenju, toda razstavljeni. Ali zna9 tak predmet sestaviti? In koliko časa potrebuješ za to? Preizkuševalec gleda na uro. Kolikor hitreje preizkušanec sestavi razstavljen predmet, tolik0 večja je njegova zmožnost na tistem področju. Kajpak je za vsak poklic nekoliko drugačna preizkušnja, toda po navadi iz več vrst praktičnih preizkušeni i1] testov psihotehnik ugotovi, za kateri poklic pokaže preizkušanj največ nadarjenosti. Poklicna svetovalnica, ki preiz* kuša tudi gluhoneme, posebno na" darjene in podpovprečne otroke, opravlja važno vzgojno nalogo tudi * tem. da skuša mladino opogumiti tudi za vse mogoče nove poklice, da n® bi podlegali mladi ljudie želji, hod',, oo izhojeni noti svojih staršev ali Pa lotiti se poklicev, ki ne teriaio dos*' odgovornosti, so pa tudi slabo *>'a' čani. Opaziti je pomanjkanje vajencev za nekatere vrste obrti, tako z® mizarje, čevljarje, soboslikarie in fr>' zerje, medtem ko ie za kovinsko ot>r narobe več kandidatov kakor prosti" mest. Zato .posredovalnica ne more mojstrom vselej priporočiti primer-nih vaiencev, ker jih ni. Še zmerom se opaža, da išče mladina svoio bodočnost nairaiši v študiju (54 Vto raženih želja), nato v obrti (28 5* šele nato v trgovini f3 °*/t) in naposled v kmetijstvu (0 1*/*). Letošnje leto je zaradi novih razmer čutiti motnje v pritoku prelfku-šancev. Starši so poslali otroke r šole. upajoč, da je to zanie naibolje- ne da bi se prej posvetovali o izbiri poklica. Sele uspeh šolskega leta h?: pokazal, ali so s tem naredili natiak? in kolikšna ie. Vrata naše pokllcVj svetovalnice so odnrta vsem. tud tistim, ki so se morali zaradi Pre' mene bivališča odločiti za izpremen poklica Vsakdo bi se moral zavedati da pravo Izbiro svojega poklira *c0r,.s.e svoiemu narodu, ki mora svoie , razdeliti pravilno na vsa področl®^ Tako bomo šele dosegli ideal pokl,c' ne izbire, ki je: pravi človek n* or#' I vem mestu. »• Izda;a K. Bratuša, novinar; odgovar Ja H. Kern, novinar; tiska t-tRlcarni>' Merkur d. d, v Ljubljani; za t&karno odgovarja O. MlhaU*k vsi v LjubijanL