MUZE J oK I RAVMATBM it. 69 Poilnlna poročanj LJUBLJANA JUGOSLAVI J a (O. O. con ta posta) V TnhL f ifrffct 17, —rc« 1927. številka 30 con«. Letnik Lil Uredniitro in Trsi (3). uHcm S. Fr.ncc.co 20. T., Ufon 11-57. DopUl n«i m poiilWo izkliufino uredništvu, 0*1«*. rekla* macii« in denar pa upravniltvu. Rokopisi m na vračajo. Nairanldran« (nama s. na sprega*. - La^ ^oiba in ti.k Ti-k«na -Edlno^ Poduradniltvo vGorici: «Hca Gk»u4 Carducci it 7. L n. — TalaL it 321 Glavni in odgovorni uradnik: prof. Filip Peric. Trst In druge ladransko luko II. (Konec; gi«j tudi inost» 13. t. m.) od Z o&stopitvijo enega dela re-fckega pristaniškega luke Baro«, Jugoslaviji Je: dobila ta z Barošem in Sušakom v svoje roke orožje, škodljivo posebno za Reko in deloma tudi za Trst V Barošu samem je bila pred vojno koncentrirana skoraj ilovica celokupnega reškega izvoza. L. 1925. se je dosegla na R-ki šele 1/3 (7,112 tisoS Q) . >redvo jnega trgovskega obrata (22,585 q) in kljub jugoslo- venski konkurenci je promet večji kakor prejšnja povojna leta. Je upaaije, da promet se bolj naraste posebno radi Net-tunskih konvencij in denarnih kreditov, danih reškim industrijam Toda tudi naraščanje prometa na Barošu in Sušaku pomeni, da vedno več trgovine iz Hrvatske, Slavonif« m tudi Slovenije gre v zadnjem času na jueoslovenske luke, predvsem v Split. Jadranska tarifa in koncesija poseb. prednostnih tarif proti domaČim lukam, v prvi vrsti proti centralni luki Splitu v 1. 1925. napeljale mnogo prometa, ki je šel prej »»kljucao na Roko iti Trst, na dalmatinske luke; in zato se je tudi jugoslovenska udeležba pri tržaški trgovini I. 1925. znižala. Zmanjšanje v 1. 1925- za q 3,754 tisoč celokupnega trgovskega ofcrata v primeri z 1. 1924-, ki je bilo za trst po vojni najbolj cvetoče in v katerem se je doseglo samo manj kakor 1. 1913., je pripisati konkurenci in blokiranju Nemčije in Jugoslavije. Je potrebno pripomniti, da se je /.manjšal skoraj edino železniški promet, morski je ostal ta^-korekoč neizpr^menjen. O nem gki konkurenci sem že govoril opomnim še, da je skrčila leta 1925. promet, s Češko za 25 skega morja. Pasa«rekih prekooceanskih ladij pa »e nimajo. Po letnih večmilijonskih dobičkih, ki jih imajo nekatere ju-goslovenske paroplovne družbe, po nakupovanju tn najemanju ladij (time-charteiO in po tem, da se je ustanovilo v povojnih letih par novih paroplovnih družb, lahko sodimo, da jugo-slovenska trgovska mornarica dobro uspeva in ima lepo bodočnost. Vsaka država, posebno ona, ki dosti izvaža in uvaža, lahko zelo uspešno pripomore k zgraditvi lastnega trgovskega brodovja s tem, da podpira izvoz na lastnih ladjah in ovira tuje nalagajoč jim večje pristaniške pristojbine. V jugosloven-ski trg. mornarici pa je preveč mnogoličnosti in razcepljenosti, da bi mogla doseči večjo kompaktnost, ugled, veljavo. Da bi zmanjšale režijske stroške in uspešneje trgovale in konkurirale z močnimi tujimi mornaricami, bi se morale jugoslavenske paroplovne družbe bolj ze-diniti. Potom fuzij, po par družb skupaj, bi jih bilo manj, toda bile bi večje, z bolj številno floto, ne po par ladij, financljclno bolj močne, bi lažje izhajale in mnogo prihranile ter ne bi predstavljala vsaka družbica deteta ene ali več bank, kakor je to danes. Jugoslovenska mornarica, s prav malo izjemami, lahko rečemo. ne dela italijanski nobene konkurence, kar je najbolj jasno dokazano s tem, da italijanska zastava zavzema v vseh jugoslovenskih lukah, razen Sušaka, prvo mesto. Če se pa govori o jugoslovenski konkurenci, je treba vedeti, da obstoji ta le v tendenci navajati vedno več trgovine na domača pristanišča. Luke in njih zaledja gastva bila hrana tuji ji in oami bi morali u brikate i* svojih surovin. Svetovnogeografska lega Balkanskega polotoka je zak> ugod- na, nekako na meji treh kontinentov, Evrope, Azije in ^frike. Z Evropo mu nudi zlasti Dona^ va ugodno prometno zvezo, z Azijo posredujejo promet ožine in morja; Egejsko morje s številnimi otoki je nekak naraven most Male Azije. Združen slovanski Balkan bi bil najnarav-nejša zveza Okcidenta z Orijen-tom in bi posredoval trgovino ob treh morjih: Črnem, Egej-skem in Jadranskem. Slovenija in Hrvatska. » Slavonijo tvorijo zaledje Baroša in Sušaka, Bosna-Hercegovina, Crna gora in sev. Srbija gravitirajo k Dalmaciji, Srbila in ™^tProratunska razprava v zbornici Mj * RIM, 16. (Izv.) Današnji seji poslanske zbornice predseduje podpredsednik on. Acerbo. Po otvoritvenih formalnostih in odobritvi nekaterih dekretov prehajaj zbornica na raspravo o proračunu ministrstva za kolonije. Prvi prevzame besedo poslanec on. Guglielmi, ki povdarja potrebo, da se posveti kolonijam še večje skrbi in nege. V Ben-gasi je potrebno zgraditi pristanišče. Glede Libije ni potrebno imeti nikakih skrbi za moralno in politično konsolidacijo, ki je že izvršena, pač pa bi bilo treba, da pride na vrsto tudi teritori- Povisanje iugo-slovenskih železniških tarif proti Trstu je zmanjšalo za nič manj kakor 50% prihode iz Ogrske in za 15% iz Jugoslavije. Večino tega je pri dobila Reka, ker uživa velike tarifne olajšave na progi Št. Pe-ter-Reka. in razen tega se poslužuje Jugoslavija za izvoz lesa predvsem Sušaka in Baroša. Trgovska mornarica Javno mnenje v Jugoslaviji in posebno gospodarski krogi delajo močno na to, da bi se rešili nekakega vazalstva in gospodarske polslužnosti, ki jih veže na Trst, ter začeli misliti na zgraditev močmnfa trgovskega brodovja in se posluževati za domači izve« in uvoz lastnih luk in lastnih ladij. Da se to uresničuje, je razvidno iz tega, da je promet v vseh jugoslovenskih lukah že višji nad predvojnim in gla\ne luke so dosegle 1. 1925. sledeče številke: Split q 3,1*3 tisoč, Gruž q 1,834 tteoč, Šibenik čez milijon. Jugoslavija danes še nima močne trgovske mornarico in ne z zaledjem dobro zvezanih luk: zato se mora jkvsIu-levati tujih luk in sam Trst ima v svojih rokah več jugosloven-ske trgovine kakor vse dalmatinske Inke skupaj. Na pod1'! i dogovorov med ItsMjG in Ju*- -slavijo je dobila slednja od bivše avstrijske trg. mornarice skoraj 300 tisoč ton in to po večini iadi^, ki sa vzdrževale prom t vzdolž dalmatinske obale in ofo-kc . Glavni del jugoslovenske trgovske mornarice tvorijo tovorno ladje (cargo-boats), ki so •azdeljene med več družb, od kat erih nekatere vzdržujejo skoraj redni promet med Dalmacijo in južno Ameriko. Druge družbe pa, in to po večini, se bavi jo s prosto plovba (naviga-zione libera), imajoč precej takozvanih tramper-jov, t. j. ladij potepalk, ki vozijo po vseh morjih in nimajo stalnih črt, ne določenih voznih redov, ampak gredo. tja, kjer je dobiti tovor. Včasih mine tudi več kot leto, .tv «rojstno lu-ko», kjer je navadno glavni sedež družbe, kamor ladja juridič-no spada in je vpisana v ladijski register in kjer dobi listine, ki ji dovoljujejo prosto plovi te v po morjih. Predvsem se udej-stvujejo jugoslovenske trgovske ladje v južni in severni Ameriki — nekatere družbe imajo sedež v Jugoslaviji, ladje pa v Amerikah. — obiskujejo pa tudi druga tržišča, posebno Sredozem- Makedonija se pa poslužujeta za jajna konsolidacija «Arabci, če- Dalmatinske luke predstavljajo z navtičnega vidika prav zavidanja vredne značilnosti. Dostop v pristan imajo po veČini že od narave izvrstno postavljen (Šibenik, Split, Boka kotorska), ki se da skoraj primerjati z dostopom v f jorde; vhod ozek, da rabiš pilota, notranjost pa Široka, globoka in predstavljajoča kar najboljše lastnosti za zasi-dranje in pristajanje ladij in za njih trgovska opravila, ker so vode zaprte in vedno mirne. Toda prave moderne luke, ki bi odgovarjala primerno potrebam morskega prometa in trgovine ki bi bila dovolj opremljena novimi in mogočnimi pristani škimi napravami, ki bi imela več kilometrov bankin in tik ob teh železniške tire, številne žerjave, elevatorje, nosilne trakove itd. za direktno tovor j en je in iztovarjanje z ladij v skladišča in na vagone ter obratno, in ki bi bila zvezana s prvovrstnimi dvotirnimi in enotirnimi železnicami z zaledjem, take luke ne najdemo med njimi. Da pa se sčasoma zgradi ob dalmatinski j obali, najbolj verjetno v Splitu, ki leži na sredi, moderna trgovska luka, je gotovo že zato, ker jo nova država nujno potrebuje za izvoz poljedelskih pridelkov in lesa iz nepreglednih bosanskih gozdnih kompleksov. Kar najugodnejše pa vplivajo na to tudi velikanska in neizčrpijiva podzemna bogastva, raztezajoča se malodane po celi državi, ki bodo pripomogla, da vzraste v danes čisto agrarni državi močna metalurgična industrija. Vzgledi učijo, da se tam, kjer sta skupaj premog in železo in to še v bližini morja (Bosna) in rek, prav gotovo prej ali slej ustanovijo svetovna industrijska središča. Bi kdo rekel, da se v čisto agrarni državi ne more razviti industrija. Zakaj pa ne, če so dani za to predpogoji? Saj Italija nima ne premoga, ne kovin, pa kljub temu so vzrastle tu nekatere zelo cvetoče industrije; pripomogle so k temu le carinske olajšave na uvoz surovin in visoke prohibicijske tarife na tuje fabrikate. Kaj je pa bila Nemčija do 1. 1870, če ne agrarna država? Danes je pa ena izmed prvih industrijskih in kljub temu v njej cvete poljedelstvo kakor malokje drugje. Ne primerjam Nemčije iz 1. 1870. z današnjo Jugoslavijo, sličnosti pa ni malo! Naravnost bajna bogastva Jugoslavije, posebno Bosne, ki ima tudi največje gozdove v Evropi, so po svetu znana in tuji industrijski velekapi-talisti bi radi naložili tam svoje kapitale in pokupili rudna ležišča. Država se brani, ker bi, če bi prišlo do tega, vsa njena bo- izvoz poljedelskih pridelkov, lesa in surovin slobodne trgovske cone v solunskem pristanifiču. Basroš in Sufiak sta tik na politični meji in zato jugoalirvija skuša napeljati trgovino v Split,^ želeč, da se razvije v njem Jugo-* slovenski trgovski emporlj in ne kje v bližini državne mojo, kar e povsem umevno. Da se resi odvisnosti od Trsta in Reke, je sosedna kraljevina akiemla zgraditi nove železniške (zato je prejela posojilo in so pogaja za drugo s severnoameriškimi finančniki), ki bodo vezale Dalmacijo z njenim bližnjim in daljnim zaledjem. Nekatere manjše proge so se Že otvorile prometu, druge so v gradnji in ko bodo vse v piPogramu zasnovane železnice končane, stare zboljšane in normalizirane, tedaj bo z njimi vred zrastla moderna jugoslovenska luka, kl bo pomenila za Trst in Reko popolno izgubo starih in bogatih kli-jentov: Slovenije, Hrvatske, Slavonije, Ogrske in ostalega jugo-slovenskega Balkana. Te železnice bodo vezale s Splitom največja rudna in premogovna ležišča Bosne z Dalmacijo, istota-ko banatsko in druge Žitnice In bodo predstavljale takrat veliko nevarnost za severne jadranske luke, pritegni vši k sebi Ogrsko in del Romunije ter skušajoč prenesti tok trgovine iz skrajnega roba Jadrana na njegovo sredo, z eno besedo s severa proti ju#u. Split je od nedolgo zvezan s središčem Hrvatske, Zagrebom, in zato je njegova važnost zra-stla. Splitski cement in marmor z otoka Hvara pridobivata vedno več odjemalcev. Severno- tudi nas ne ljubijo, čutijo prestiž italijanske zastave. Uprava v Libiji naj bo taka, kakor v italijanskih pokrajinah z mešanim prebivalstvom. Ne smemo biti niti pesimisti niti preveliki optimisti, ampak moramo delati in imeti zaupanje, da bo Italija premagala vse težkoče.» Tudi on. Mariano razpravlja o politični konsolidaciji Libije, ki se ie vedno nahaja na mrtvi točki. Govornik je prepričanja, da bo fašistovski kolonijalni program izvedel rimljanski mir, kakor si ga želita vlada in država. Poslanec on. Maccotta razpravlja o gospodarskem P°-vzdigu kolonij, ki zavisi ne samo od vlade, ampak tudi od pomoči vseh Italijanov, ki morajo smatrati kolonije za nadaljevanje državnega ozemlja. * i Poslanec on. Vernico hvali fa-šistovsko vlado, da je postavila kolonijalno vprašanje v pravo luč tako pred Italijo kakor pred inozemstvom. Kolonizacija v majhnem stilu, ki se sedaj izvršuje, po govornikovem mnenju ne zajdostuje. V kolonije je treba vreči ogromne kapitale (poslanec on. Geramicca: «Toda kdo ima te kapitale?!» — On. Federzoni: «Obstojai že .skupina kapitalistov, ki so pripravljeni investirati kapital v kolonijah. Pod fašizmom so se naučili Italijani tudi tvegati!»). Potrebno je povzdigniti kolonijalno zavest. Govornik zaključuje svoj govor z željo, da bi bili nazori Italije za povzdig njenih kolonij kmalu ovenčani z uspehom. Poslanec on. Granturco razpravlja obširno o potrebi kolonijalne vzgoje italijanske mladine. V šolah je treba uvesti propagando za kolonije na realistični podlagi. Vlada naj izreče v tem pogledu svojo besedo. Predsednik zaključuje sejo zbornice ob 18 30. Društva za Družbo narodov Seja italijanskih delegatov v Rimu RIM, 16. (Izv.) Danes predpoldne se je vršila seja delegatov društev, ki pripadajo italijanski zvezi društev za Družbo narodov. Seja je bila sklicana radi obiska pro- Otatrftev Msjeo ftflstMSte kulture na rimski univerzi RIM, 16. (Izv.) Danes ob 10.30 so bili otvorjeni na rimski univerzi tečaji fašistovske kulture. Ko ie vstopil v dvorano minister ---- on. Fedele, so ga sprejeli dijaki | fesorjaJ^f^^S; in občinstvo s ploskanjem. Ker so se razlegli iz nekaterih skupin dijaštva vzkliki, da naj se zopet uvedejo izpiti v marcu, je spregovoril minister v odgovor sledeče besede: «Ponavljam vam besede iz pisma, katero mi je poslal pred pol ure predsednik vlade: Ti ostanki žalostne predf ašrstovske Italije morajo na vsak način izginiti!« Kmalu za ministrovimi besedami, katere je sprejelo ostalo di-jaštvo s ploskanjem, je vstopil v dvorano generalni tajnik fašistovske stranke on. Turati. Rektor rimske univerze je držal kratek pozdravni ^over, v katerem je rekel med drugim, da bo ki bi hotel ____ ___ _ odgovoril onemu, zapadna Jugoslavija je zda} več eventuelno obsojati, da, se vrši v ali manj dobro zvezana z glavno dalmatinsko luko. Z zgrar ditvijo proge Kočevje-Moravice, podaljšanjem črte$Ljubljana^Ko-čevje, bo tudi Slovenija zvezana preko Ogulim, s Splitom in Sušakom, kamor bo krenil večji del prometa na škodo Trsta. So v načrtu še druge linije v longitudinalnem (SI) in transversal-nem smislu, kakor Beograd-Sarajevo - Split, Beograd - Bjelina - Tuzla - Split, Beograd-Kotor in druge. Velevažnega por mena za Jugoslavijo je tudi, da se čimprej konča Transbalkan-ska železnica, katere del Praho-vo - Negotin - Zaječar - Niš je bil zgrajen že pred vojno, ki bo vezala Romunijo, južno Rusijo in Ukrajino z Jadranskim morjem. Cela vrsta drugih manjših toda dobrih luki, Šibenik, Trogir, Metković, Dubrovnik, bo bolj lokalnega in turistovskega pomena; posebno če bodo zvezane v kratkem med seboj z obrežno linijo, se bodo še mnogo bolj razvile kot so danes. Jugoslavija pa sedaj še nima moderne luke in za njeno zgradbo in opremo z vsemi potrebnimi mehaničnimi sredstvi in napravami, za zgradbo Številnih prostornih skladiSč in železnic je treba 5e dolgih, dolgih let in morebiti tudi desetletij. Zato sta in ostaneta Se dolgo Trst In Reka tehnično mnoge popolnejša od dalmatinskih luk in se jima niti najmanj ni še bati jugoslovenske konkureice, toda v ne zelo oddaljeni dobi bosta morala računati z možnostjo, da se skrči njuno gospodstvo nad Balkanskim polotokom. PARIZ, 16. Predsednik čebo-slovaške republike Masaryk je prispel v Marseille. Potuje in-cognitOL Nastanil se je v hotelu in danes si je ogledal mesto in okolico. sveti dvorani znanosti strankina manifestacija, z besedami generalnega tajnika v Auguste-ju: «Zakaj se še vedno naziva s stranko ta veličastna pomlad moči in volje?» — Znale trobente naznanja, da povzema besedo generalni tajnik on. Turati, ki drži uvodno predavanje, v katerem razpravlja o zgradbi bodočnosti, o kulturi in fašizmu, o duhu fašistovske zakonodaje ter primerja francosko revolucijo iz leta 1789. s fašistovsko revolucijo v letu 1922. Njegovo predavanje sprejmejo slušatelji in občinstvo z burnim in dolgim ploskanjem. Kov coonfeno Primož Odgovor ameriške vlade na italijansko noto glede raaorcžitvo RIM, 16. (Izv.) Včeraj popoldne je izročil poslanik Združenih držav v Rimu predsedniku vlade noto amerikanske vlade s pozivom na Italijo, naj se udeleži razorožitvene konference treh držav vsaj potom svojih opazovalcev. Ako bodo velike države, pravi nota, že v naprej dosegle sporazum, potem bo pozneje tem lažje mogoče omejiti tudi oboroževanje majhnih držav. V zunanjem ministrstvu vlada največji molk o odgovoru, ki bo dan na to poslednjo noto^Združenih držav. Vožnja m Malih im poslanci RIM, 16. (Izv.) Na interpelacijo poslanca on. Carlantini, v kateri je predlagal, naj bi se dovoljevalo poslancem tudi brezplačno vožnjo na letalih, je odgovoril državni podtajnik v ministrstva za aeronautiko on. Balbo, da radi majhnega števila razpoložljivih mest na letalih zaenkrat ni nika mednarodne unije društev za Družbo narodov, ki se je ustavil v Rimu na svoji vožnji v Grčijo in Turčijo. Prof. Ruyxen je govoril o nalogah društev za Družbo narodov in o načinih in sredstvih, da bi njihovo delo razširjanja idej, na katerih sloni Družba narodov, bilo bolj uspešno. Seje sta se udeležila tudi poslanca Wilfan in Besednjak kot zastopnika tržaške in goriške sekcije našega društva za Družbo narodov. Klebelsberg pri cn. Mnsscliniju RIM 16. (Izv.) Danes predpoldne si je ogledal ogrski naučni minister grof Klebelsbergr tukajšnje srednje šole, o katerih se je zelo pohvalno izrazil. Danes ob 18.30 je bil ogrski minister sprejet od ministrskega predsednika, s katerim se je razgovarjal nad pol ure. Plačevanje dolgov RIM, 16. (Izv.) Predsednik avtonomne amortizacijske blagajne je sporočil finančnemu ministru, da sta bila včeraj nakazana angleškemu zakladu dva milijona sterlingov v plačilo tretjega obroka italijanskega vojnega dolga. Imenovanje RIM, 16. (Izv.) Papež je imenoval apostolskega upravitelja v Bački m on s. Ludvika Budanovića za titularnega škofa mesta Cisano. Bivši voditelj italijansko liberalne stranko umrl RIM, 16. Davi je po kratki bolezni umrl prof. Gianetto Valle, bivši rimski župan pod nacijo-nalno-liberalnim režimom. Bil-je v političnih krogih dobro znana osebnost kot^ eden izmed glavnih voditeljev italijanske liberalne stranke. De Pinedov polet Sprejem v Asuncionu *ASUNCI0N, 16. Včeraj ob 17-17 (po krajevni uri) je letalec De Pinedo pristal v glavnom mestu Paraguaya, kjer so gai sprejeli z velikim navdušenjem. Obiskal je predsednika republike ter se z njim prisrčno raz,-govaj-jal. Razgovoru so prisostvovali ministri in drugi višji dostojanstveniki. Mestna občina je pogumnim letalcem poklonila v znak spomina tri velike zku-te svetinje. Mestni svet je na posebni seji, katere se je udeležil tudi polkovnik De Piuedo, sklenil, da se bo ena izmed važnejših ulic imenovala po velike ui letalcu. Zvečer se je vršil velik bankot, katerega se je udeležilo kakih 500 oseb. Nato so se letalci podali v hotel, spremljani od velike množice občudovalcev. De Pinedo namerava že danes nadaljevati svoj polet proti San Louis De Caceres. Krajevni zastopnik «Italcabla» je izročil polkovniku pozdrav družbe. Ekspoze min. Maksiir.oulča v jugoslovenski nar. skupščini BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes je v narodni skupščini pričela razprava o proračunu ministrstva za notranje zadeve. Razpravo je otvoril minister Boža Maksimović, ki je v svojem eks-pozeju očital vsej opoziciji neosnovane napade na njegovo o-sebo, zlasti pa radičevcem, da nastopajo proti njemu samo rai-di tega, ker ne morejo priti v vlado. V ostalem je naglašal, da, je notranji položaj zadovoljiv in da nikakor ni nobenega terorja ali nasilja. Osebna svoboda je povsod zasigurana, tudi javna varnost beleži v preteklem letu lep napredek. Razprava o proračunu notranjega ministrstva je trajala ves dan in se bo nadaljevala še prihodnje dni. Prijavljenih je nad 50 govornikov, samo radičevci so prijavili 21 svojih poslancev. Pogreb nedolžne žrtve RIM, 16. (Izv.) Danes dopoldne se je ob veliki, udeležbi rimskega občinstva vršil pogreb oskrunjene in zadavljene deklice Armande Leonardi. Pogreb se je vršil na stroške rimskega mesta, ki je od-kazalo za malo deklico poseben grob na rimskem pokopališču. Njeno poslednjo pot je obsipalo rimsko občinstvo s cvetjem. V mestu vlada Še vedno veliko ogorčenje in razburjenje radi tega zverinskega zločinstva. Zločincu oblasti še vedno niso na sledi. Zadnji potres na Japonskem Uradni podatki o človeških žrtvah LONDON, 16. Iz Tokija poročajo, da se je notranji minister povrnil s potovanja po onih pokrajinah, ki jih je zadela zadnja potresna katastrofa. Izjavil je, BG3§tžrsk! HomlfašI strahu jej o obmejno prebivalstvo SKOPLJE, 16. (Izv.) Il Stru-mice prihajajo poročila o sira-hovitem terorju, ki so ga začeli v zadnjih dneh izvajati bolgarski komitaši nad prebivalstvom v bolgarskih obmejnih pokrajinah. V nedeljo zjutraj so v selu Vruči?te v čustendilskem okraju ustrelili štiri seljake brez predhodne sodbe. Justifikacija se je izvršila na uprav bestia-len način. Justifificirani so bili obdolženi, da niso hoteli dati ko-mitašem svoje živine ter so se njihovim zahtevam upirali z o-rožjem. Iz zanesljivih virov se doznava, da se pripravlja za prihodnje dni na albanski meji velikopotezna komitaška akcija, ki naj tvori predigro važnih dogodkov, ki se bmlo v najkrajšem času odigrali na albanski meji. Ogenj v vlaku MILAN, 16. Ko je sinoči prihajal proti tukajšnji postaji luksusni vlak Genova-Milan-Dunaj, je pričelo nenadoma goreti v spalnem vozu. Ogenj se je kmalu razširil, a ker je neka potnica pravočasno alarmirala strojevodjo, se j^ft vlak ustavil, dva voza so odpregTi, tako da je bila izključena vsakršna nevarnost za potnike. Mat ti-jalna škoda znaša nad dva milijona lir, kajti oba železniška vozova sta skoraj popolnoma pogorela. _ Boji na Kitajskem LONDON, 16. S Kitajskega poročajo, da so severne čete porazile v dolini Wu-hu nekatere oddelke nacionalistične vojske ter so zasedle Tai-Ping. mogoče ustreči želji, pač pa se bo- da ^ sedaj znani končnoveljav- do dajali posameznim poslancem na njihovo željo brezplačni vozni H*tki na letalih, v kolikor bodo ta dovoljevala sredstva in mesta na letalik. ni podatki o Številu človeških žrtev. Ti podatki kažejo, da je potres zahteval 3274 življenj, do-«m je bilo ranjenih 6734 oseb Drobne vesti Poslopje vrtoglave višine. Te dneve je vložil arhitekt Lar-kin v nevv yorškem stavbnem uradu načrt za nov nebotičnik, ki 1k> natvišja stavba tostran in onstran oceana Poslopje se postavi na križišču osme in devete avenue (ceste) v 42 streetu (ulici) t. j. v središču newyorških nebotičnikov, štelo bo 120 nadstropij in bo sto metrov vi-šie od dosedanje najvišje newyor-ške stavbe Woolworth-Building. Drugi nebotičniki se bodo zdeli pravi pritlikovci v bližini no»ve stavbe, ki bo stala dva in dvajset milijonov dolarjev. Vprašanje, zamore li stavbišče noeiti tako ogromno težo 40.000 ton jekla se je rešilo povoljno. Stavbni urad doslej še ni odobril načrta, a napravi td v najkrajftem času. II. •EDINOST* V Trstu, dno 17. marca Čudna zgodba Čudovita zgodba kroži v zadnjih dneh po vseh listih kraljevine. Čudovita in zamotana egodba, ki jo neutrudna žurna-listična peresa z veliko vnemo natezajo po stolpcih in straneh, tako da ima človek dobro uro dela, predno spozna, da bi stvar ne bila tako zagonetna, ko bi si listi s tako vnemo ne prizadeva-lili, da čitatelju čimbolj zmešajo pojme in da ga od prve do zadnje črke drže «v napetosti«. Zgodba je kakor ustvarjena za «napet» roman. Ze začetek je tak, da mora vzbuditi pozornost: Pokopališče v Turinu. Zgodnja, jutranja ura. Med cipresami se skriva človek, o katerem lahko že po zunanjosti sklepamo, da je sumljiv. Razkuštran je, slabo oblečen in čudno gleda. Na vse strani se ozira, da bi ga kdo ne videl, m že zato ne more biti nič kaj prida. To na&o sodbo prav kmalu potrdi neznanec sam, ki nenadoma pograbi neko bronasto posodo ter se pripravlja, da jo bo odnesel. Hm! Torej tat, ki je vdrl na pokopališč« in onečašča grobove? Tako si je mislil tudi neki grobar, ki je sumljivega človeka skrivaj opa.-zoval, pa je tedaj skočil iz zasede, prijel tolovaja za ovratnik ter ga spravil na policijski urad. To bi sicer ne bilo še nič izrednega, kajti take zgodbe so se že pripetile in njihov običajni postek je tudi znan: izpraševanje, zapor, sodišče, kazen. V tem slučaju pa se stvar ni tako razvijala. Neznanec je na policijskem uradu tako odgovarjal na vprašanja, da se je izprašujoči policijski komisar po daljšem razgovarjanju prepričal, da Človek, s katerim ima opravka, ni pri čisti pameti. Nič ni vedel od kod je in kako se imenuje. Samo to je povedal, da je šel na pokopališče obiskat grob njemu drage osebe. Ker so na policiji uvideli, da imajo posla z nOrim Človekom, so neznanca poslali v norišnico, ki se nahaja v Collegriu; in tam so ga dolgo opazovali ter študirali vsako njegovo kretnjo in besedo. Mož se je kmalu privadil življenju v umobolnici; miren je bil, razburjal se ni nikoli — sploh, vsaka njegova kretnja je izdajala človeka iz boljših slojev. Bil je resen in skromen. Razgovarjal se je z zdravniki o učenih stvareh, o filozofiji in drugem, ter je tudi v svojih spisih kazal, da ima precej obširno splošno izobrazbo. Zdravnikom se je kmalu prikupil in še bolj so si prizadevali, da bi dognali kdo je in odkod je neznani človek, ki ga je na tako čudežen način za/dela usoda, da se ni mogel več spomniti svojih dragih, svojega rojstnega kraja, še celo svojega imena ne. Mnogo je pisal ter govoril, in o pametnih rečeh, tako da si človek nikoli ne bi mislil, da neznanec ni pri čisti pameti. Že je preteklo skoro eno leto, pa se neznancu spomin še ni povrnil. Zdravniki, ki so revežu hoteli pomagati, so si mislili, da bi bilo dobro, ko bi njegovo sliko objavili v ilustriranih listih. In tako so tudi stcfrili. Kmalu so pričela prihajati od vseh strani številna pisma raznih družin, ki so iskale izgubljene svojce. Po daljšem času se je zdravnikom v umobolnici končno zdelo, da so našli pravo družino, kateri pripada slaboumni neznanec, in sicer družino Canella v Veroni, katere družinski poglavar (profesor Julij Canella) je tekom vojne, v letu 1917., izginil v neki bitki v Mac c doni j i, katere se je udeležil kot častnik. Družini Canella se je po slikah zdelo, da je neznanec, ki se je nahajal v umobolnici v Col-legnu, zelo podoben profesorju Juliju Canelli. Profesorjeva žena, njegov brat in razni drugi ožji prijatelji pogrešanega profesorja so se radi tega podali v Turin ter so v umobolnici ugotovili, da neznanec ni več — neznanec, marveč da je Julij Canella, profesor in filozof iz Ve-rone, ki je v Macedoniji nenadoma izginil, tako da ni bilo po njem celih deset let nikakega Bledu več. Neznanec svojega brata, ki ga je prvi obiskal, ni mogel spoznati, zato so vsi z napetostjo pričakovali, kako se bo zadržal napram svoji ženi — kajti vsi so bili tedaj že gotovi, da stoji pred njimi profesor Canella. In glej Čudo! 2ena pride, ogovori moža; neznanec se zdrzne, čudno ga »preleti po vsem telesu, oko se nru zasolzi, jok: veselja in radosti se mu izvije te prs: spoznal je svojo ženo. Nobenega dvoma ni bilo več. Zdravniki so bili prepričani, da je njihov varovanec prof. Canella iz Verone, bivši voditelj ljud- ske stranke, učen ki priznan filozof. Sedaj so si tudi raztolma-čili, kako je bilo mogoče, da je neznanec govoril o filozofiji in o drugih stvareh, v katerih priprost Človek navadno ni preveč podkovan- Ravnateljstvo umobolnice je takoj izdalo družini dovoljenje, da sme profesorja odpeljati v domače kraje. Prof. Canella se je z ženo takoj odpeljal iz Turina proti Desenzanu, kajti sklenili so, da bo tam ostal dalje časa na počitku. Vse je izgledalo, kot bi se bila zadeva rešila v splošno zadovoljstvo vseh; in tudi v zadovoljstvo vseh onih številnih čitate-ljev, ki so mehkega in dobrega srca ter radi sočustvujejo z nesrečnimi junaki, ki dajejo kronistom mnogo posla, pa tudi nekaj zaslužka. Zgodilo pa se je drugače. Nastopile so nove komplikacije, nove zmežnjave in nove skrbi. Kmalu po odhodu profesorja Canelle iz umobolnice je kve-stor v Turinu dobil anonimno pismo, ki je vsebovalo naslednje vrstice: «Bodite previdni: oseba, ki se izdaja za profesorja Canello, je morda osumljeni in že kaznovani Mario Bruneri!« Kvestor je takoj odredil natančno preiskavo. V kazenskem izpričevalu Maria Brunerija so našli, da je ta človek doma iz Turina, da je po poklicu Črko-stavec in da je imel že večkrat opravka s pravico radi raznih sleparij in poneverb; obsojen je bil na več let ječe, a kazni ni odsedel in policija ga je že več let iskala. Pred sedmimi leti je imel opravka tudi z neko žensko, radi katere je dobil tudi nekaj dni zapora, ker jo je nekoč resno ogrožal. Ugotovili so tudi, da je mož poročen, da ima enega sina, dve sestri in da njegova mati še živi. Pred kakimi osmimi leti je zapustil družino in se potem ni več oglasil. Osebni podatki so se zelo ujemali z onimi prof. Canelle, ki je pred par dnevi zapustil umobolnico. In tako je nastal dvom. Kaj, ko bi "neznani človek ne bil profesor Canella, dostojen in ugleden mož, marveč črkostavec Mario Bruneri, slepar, ki mora še poravnati nekatere račune s pravico? Oblast je t a.ko j odredila, da se mora Canella takoj povrniti v Turin, da se tam natančno ugotovi, kako je in kaj'. Canella .se je s svojo ženo spet podaJ, spremljan od policijskega komisarja, v Turin, kjer je sedaj izjavljal, da je Julij Caffiella, profesor iz Verone. Tudi njegova žena in njegovi prijatelji so prisegali, da je on profesor Canella in nihče drugi. Oblasti pa so medtem izsledile ženo, otroka in dve sestri Brunerija, človeka* ki ga oblast zasleduje. In tedaj so se pričeli odigravati naravnost dramatični prizori. Ko je prišla Bruneri-jeva žena pred neznanca, je takoj odločno izjavila: «To je moj mož.» Osumljeni neznanec pa ni prav nič izpremenil svojega zadržanja, marveč je mirno odgovoril: «Zelo žal mi je, gospa, da tudi Vi iščete svojega moža in da je radi tega nastalo sedaj tako neljubo nesporazumi j en je.» Tudi napram sinu Bruneri je-vemu, ki ga je nazval «papa», je neznanec ostal hladnokrven. Pobožal ga je po laseh in dejal: «Ljubi otrok, zaupaj v Gospoda, in on bo storil, da boš spet našel svojega očeta, kakor sem tudi jaz našel svojo deco» Tudi Brunerijeve sestre so izjavile in tudi njegov brat, da je neznani mož njihov brat, in so ga takoj spoznali. Neznanec pa še zmerom trdovratno vztraja pri svojem, da je on profesor Canella, in tako zagotavljajo tudi vsi Canellovi sorodniki in znanci. Položaj je bil jako čuden. Ena oseba in dva moža: Canella ali Bruneri? Bruneri ali Canella? Slučaj je nanesel, da sta si pravi Bruneri in pravi Canella po zunanjosti tako podobna, kakor jajce jajcu. In sta poleg- tega oba iste starosti, oba imata brazgotino na čelu, oba bolj slabo slišita, oba imata iste kretnje, poročila sta se oba v istem letu, vsak izmed njiju je dobil ob istem času sina in mu dal ime Josip. In oba, Bruneri in Canella, se čudovito ujemata z neznancem, ki so ga našli na pokopališču ter ga celo leto zdravili v umobolnici. Položaj je bil vsekakor jako zapleten. Dve skupini različnih ljudi, dve družini sta se potegovali za istega moža, za družinskega poglavarja. Končno pa se je stvar razjasnila, da je sedaj vsak dvom izključen. Ugotovili so, da je bil Bruneri 1. 1918. operiran v vojaški bolnišnici v Turinu, ker Je bolehal na gnojnem vnetju prsne mrene. Pri operaciji mu je bilo odžagano 8. rebro na defeni strani prsnega koša. Pregledali so neznanca in konstatirali, da je bil res operirali in da mu manjka omenjeno rebro. Pa še drug dokaz je prišel. V turinski kaznilnici, kjer je Bruneri nekoč sedel mesec dni, so imeli njegove prstne odtiske; poslali so jih na poseben zavod v Rim, kjer so se že nahajali tudi prstni odtiski neznanega človeka. Tam so ugotovili, da se prstni odtiski docela ujemajo, kar je samo pri eni osebi mogoče. Tako so prišli do zaključka, da neznani človek ni profesor Canella, marveč Mario Bruneri, mež, ki mora poravnati še nekatere račune s pravico. Že po samih od tiskih prstov je vsak dvom izključen. Da je temu res tako, potrjujejo tudi taki, ki so imeli z njim v prejšnjih časih mnogo opravka in so še pred nedavnim z njim govorili. Tako n. pr. njegova bivša ljubimka in neki njegov tovariš. Glavni junak čudovite zgodbe, ki je bil še pred kratkim pomilovanja in sočutja vreden človek, mož, ki ga je usoda kruto zadela, je sedaj razkrinkan Strgali so mu masko in ga pokazali v vsej njegovi goloti: obraz "cinika se nam reži nasproti, obraz premetenega sle par j a, ki se ni prav nič obotavljal vreči v žalost in obup dve družini, svojo mater in svojo ženo; še svojega otroka je zatajil, ki je kri njegove krvi... Z zadevo se bavi sedaj sodna oblast. Poleg starih, bo moral Bruneri poravnati tudi nove račune. DNEVNE VESTI ri tij i usma umnimi Tu pa tam se slišijo razna mnenja in ugibanja o položaju v julijskih ladjedelnicah z ozi-rom na vprašanje obsežnosti del in naročb. Rimska «Tribuna» je objavila včeraj podrobne statistične podatke, ki se nanašajo na položaj v zadnjem četrtletju lanskega in deloma tudi ob začetku le tošnjega leta. Posnemljemo sle deče številke: V vsej Italiji je bilo v zadnjem četrtletju 1. 1925. v delu 309.578 ton, a lani v isti dobi 289.776 ton; nevonaetavljenih ladij je bilo 1. 1925. za 47.500, a v isti dc&i lanskega leta za 33.900 ton. Splavljenih je bilo v zadnjem četrtletju 1. 1925. — 49.710, a v isti dobi lanskega leta 110 tisoč 526 ton. Za Julijsko Krajino samo pa veljajo sledeči podatki: a) Ladjedelnice pri Sv. Marku In Sv. lUkn v delu 1925 (vedno v zadnjih treh mesecih) 97.430, 1. 1926: 85.000 ton; začete ladje: 1. 1925: 13.980, 1. 1926: 33630 ton; splovljene ladje: 1. 1925: 14.780, 1. 1926: 13.080 ton. Povsod so mišljena, kot rečeno, le zadnja četrtletja in ne cela leta. b) ladjedelnica t Tržič«: v delu: 1. 1925: 67.649, 1. 1926: 71.960; začete ladje: 1. 1925: 1.610, l'. 192«: nobena; splovljene ladje: 1. 1925: 26.624, 1. 1926: 24.500 ton. _ Vpoklic letnika mi V dopolnilo dosedanjim na&fm poročilom o vpoklicu letnika 1907. posnemljemo dobesedno po včerajšnjem «Oseervatore Triestino», uradnem listu julijskih prefektur, sledeče: Posebna izdaja »Uradnega vojaškega veetnika» odreja, da se začne vpoklic novincev, ki so potrjeni pri naborih letnika 1907, dne 23. aprila 1927. Novinci se morajo predstaviti vojaškim okrožjem in okrožja jih morajo odpraviti k enotam v 12 dneh, razen pri vojaških okrožjih v Turinu, Genovi, Milanu, Bolo^ni, Padovi, Rimu, Treviso, Trstu in Veroni, kjer se mora to izvršiti v 16 dnevih. Ni se treba predstaviti novincem, ki pripadajo libijskim legijam državne milice in gozdni milici. S sedanjim naborom se začne obvezni obisk tečajev za rezervne častnike tudi v mirnem Času. Novinci, ki imajo predpisana spričevala, ostanejo potemtakem v civilu do začetka teh tečajev, ki bo vsako leto 1. avgusta in 15. januarja. Tudi oni novinci, ki delajo protnjo za sprejem v podoficirske tečaje, ostanejo v civilu do začetka tečajev, če se obvežejo s pismeno izjavo, da nastopijo dvoletno vojaško službo, ko bodo povišani v čin kaporalov. Odgoditev nastopa vojaške službe se lahko dovoli študentom nih zavodov v Italiji, italijanskih kolonijah in po deželah, ki so pod direktno oblastjo Italije. Od te olajšave so izključeni tisti, ki študirajo v inozemstvu. Iz tržaškega življenja Avto podrl sti Včeraj popoldne se jo pripetila pred novo palačo družbe «Assicurazioni Generali* v ulici Carducci huda nezgoda. Okoli 17. ure je šla ondot 67-letna vdova Katarina Bratui, stanujoča v ljudskem prenočišču ▼ ulici Pondares; v bližini omenjene palače je hotela čez ulico, pa je pri tem na svojo nesrečo prišla na pat zasebnemu avtomobilu , ki ga je vodil 96-tetni lekarnar Oskar Vignota, stanujoč v ulici SanitA št. 8. Ko Je zm-pazila nevarnost, se je starka skušala umakniti, a. v hipni zmedi se je umaknila na Isto stran, kamor je Vignola v njem hipu obrnil s svojim avtomobilom. Dasi je mož ustavil skoro na mestu, je vendar avta zadel Bratuievo in jo podrl. Pri padcu si je nesrečna starka zlomila tri rebra na desni strani prs ter se tudi sicer precej hudo pobila. Reva je bila prepeljana z istim avtomobilom v mest-•no bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. Ozdravila bo — ako ne nastopijo kake komplikacije — v 4—5 tednih. Vignola je bil odveden na kve-sturo, kjer so ga zaslišali. Nato je bil izpuščen na svobodo, ker se je izkazale«, da nima on pri nesreči nobene krivde. NevpeaLa pri del« Ko je 21-letni strupar Vincenc Milič, stanujoč na Opčinah Št. 38, včeraj popoldne delal pri stružnem stroju v mizarski delavnici Guida Zorzut v ulici T. Veccelio št. 12, se je leseno gonilno kolo nenadoma razletelo in oster del je priletel Miliču s tako silo v o-braz, da mu je presekal spodnjo ustnico in ga hudo ranil na nosu. Nesrečni mladenič se je podal v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 10 dni. Iz tatinskega dnevnika Izrabiv&i priliko, ko je bil lastnik pri kosilu, so se neznani zlikovci prevčerajSnjim popoldne s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v manufakturno trgovino Josipa Sebastianija v ulici Tom-maso Luciani Št. 24, kjer so si izbrali za okoli 800 lir raznega perila in tkanin. Nato so jo na tihem od k urili s plenom, ne da bi jih kdo motil. Sebartiani je javil tatvino orožnikom. — Ob sličnih okoliščinah so zlikovci predvčerajšnjim popoldne prišli v trgovino z dišavami Eme Mondolfo v ulici Settefontane št. 3. Iztikajoč za denarjem, so skrbno prebrskali vse predale, a ker ga niso našli, so se morali zadovoljiti 8 tem, da so odnesli za par sto lir parfemov. — O dogodku so bili obveščeni policijski organi na bližnjem komisarijatu. — V noči od pondeljka na torek so zlikovci obiskali neko kiparsko delavnico na pokopališču pri Sv. Ani, kjer »o ukradli nekaj orodja in majhen znesek denarja. Tržaška porota Obravnava proti morilki moža — Emiliji Sancin nepričakovano zaključena. Pri nadaljevanju zasliševanja prič v obravnavi proti Emiliji Sancin iz Skednja je prišlo db burnih incidentov. Vsem se je namreč v poteku obravnave zelo čudno zdelo da priče, ki bi imele pričati kot prve proti obtoženki, izpovedujejo vse niej v prid. Pri nastopu priče Marija Sancin je nastopil državni pravdnik z raznimi vprašanji napram priči, ki je kmalu zlezla v velika protislovja. Branitelj odv. Robba je skušal preprečiti katastrofo z nastopom proti državnemu pravdniku. Končno je državni pravdnik zaključil burno debato zahtevajoč sodno postopanje proti priči radi krivega pričanja in da se radi teg-a v svrho nadaljnih preiskav prenese obravnava na nedoločen čas. Tako ni gotovo niti, da pride ta obravnava na vrsto v prihodnjem zasedanju. ••• Na vrsti je sedaj obravnava proti morilcu svoje mlade žene Ines, Davidu Brili, ki je, kakor znano, zastrelil ženo in težko ranil taščo v gledališču Rossetti. TELESNA VZGOJA SPORT o. s. tt. t Hod Bani: S. k. Jadran: Reei-novič Pran; M. d. Zarja: Križman-čič Fran, Ražem Silvester, Grgič Edvard. Oliuta iAaznbe: S. d. Adria: StebteJ radi kršitve čl. 7. pravilnika. KomAaarffe Igrišče Adrije: «oep. Pavlovič; jgr.: Obzor: gosp. isker-Jane. S. , zato vidimo, da bo treba to panogo poljedelstva, ako že ne popolnoma opustiti, vsaj o-mejiti. Nasprotno temu pa se ie krompir posebno v neravnih legah zemljišča razmeroma še dobro ob-nesel, zato bo treba njegovo pridelovanje povečati in sicer na račun sirka. K temu nas silijo tudi cene. Krompir smo prodali zadnji čas celo po 90 L za kvint., dočim dobimo kvintal sirka za 120 L. Ako torej primerjamo cene sirku in krompirju na eno stran ter množimo pridelka na enakem zemljišču na drugo stran, vidimo, da se pridelek krompirja približno Škrat boije izplača nego sirk. Za povečanje pridelovanja krom-p: ja govori še druga okolnost Glavr»f vzrok neuspevanja sirka so mokra iota. V nadih kra ih kjer i-»ži ve.'ma njiv v strmin , se svet še M'!ko odceja, da kro*-.*»'r ven darle še uspeva, dočim v ravnini kjer leži voda po več dni in tednov po njivah, krompir ne more roditi. Naj navedem za primer nekega poljedelca pri RobiČu, ki je v preteklem letu kupil za seme in posadil za 300 L krompirja, v jeseni je pa ves pridelek spravil domov v eni sami vreči. In kokšno bo letošnje leto glede mokrote in suše? Prihodnost je sicer v božjih rokah, vendar s precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da letošnje leto glede mokrote ne bo mnogo zaostajalo za lanskim, ker je to za naše kraje naraven pojav. Smo ob meji med ravnino in Alpami Solnce je že precej visoko, začetek pomladi je deževen in da se bo to v bližnji prihodnosti ponavljalo, je vsaj verjetno. Dež, kateri pada na zemljo, ob solnčni toploti izhlapi, gre v zrak, tukaj se ohladi in izpremeni v oblake, Iz teh pada zopet dež, ta ponovno izhlapi in to se ponavlja od dneva do dneva, se celo slabša z rastočim sohicem in kdor pol stoletja opazuje naše vremenske razmere, ve, da nas zamore tega rešiti le pardnevna burja. A te noče biti, ampak se nam rajši ponuja jug, ki nam donaša vlage še iz drugih krajev, mimo nas je pa ne pustijo hribovi. Zato vse kaže, da bo tudi to leto mokro, in v tem slučaju ee nam krompir brezdvomno bolje izplača nego sirk. Nasprotno temu se pa po nižinah v mokrih letih bo !je spone^e sirk, zato je pričakovati, da se naši furlanski sodežeiani intenzivneje lotijo pridelovanja istega, radi tesar ga mi lahko dobimo ceneje, naš krompir pa oddamo dra*e. Malte in širite „EDINOST" Znanost injimetnost Veliko Hotarvkote delo v ItoaiansKem prevoda Te dni smo poročali o proslavi 77. rojstnega dne predsednika Cehoslovaške republike, velikega znanstvenika in politika s svetovnim slovesom, T. G. Ma-saryka. Njegova dela so pisana deloma v češkem in nemškem in tudi francoskem jeziku. Med največja se šteje njegovo veliko delo o Rusiji pod naslovom «Ru-sko a Evropa». To delo ima podnaslov «Razprave o duševnih stru j ah v Rusiji» in v njem je Masaryk izklesal rezultate svojega dolgoletnega proučevanja Rusije in ruskega naroda. Delo je izšlo eno leto pred vojno ter je takoj zaslovelo kot neizčrpen vir za. spoznavanje m poruČeva-nje onega posebnega in zapadnim narodom nerazumljivega Isveta, ki je ruska kultura in ruska duša. «Rusija in Evropa« je bila seveda kmalu prevedena v glavne evropske jezike. Italijanski prevod, ki je izšel v letu 1925., je oskrbel znani italijanski slavist Ettore Lo Gatto, a izdal ga je znanstveni zavod «Isti-tuto per PEuropa Orientale» v Rimu v dveh debelih, a okusno opremljenih zvezkih. Opozarjamo na to delo one naše ljudi, ki niso zmožni češčine, a se želijo poglobiti v nazore T. G. Masaryka o tako važnem problemu, kot je oni, ki je formuliran z besedami: Rusija in Ev- ropa. . Oba zvezka staneta 50 lir. Prvi zvezek ni na prodaj posebej. Jos. Jurca: Besett k nsnMninu problemu (Konec; prvi del gl. «E.» od 13. tm.) Stari narodi so bili ekskluzivni in le kri njihove krvi je tvorila narod; vsled te ekskluzivnosti in stare tradicije so se ohranili kot narod tudi v najtežjih razmerah, kakor opazujemo to pri judovskem narodu, propali pa so tudi ob najugodnejših okolnostih, če so se mešali z drugimi narodi in niso hranili svojih narodnih običajev; to nam izpričujejo stari Bolgari, ki so bili finski narod, ko so zavladali Slovanom na današnjem Bolgarskem. Kri je sok prav posebne vrste, je rekel Goethe v svojem «Fau* stu», in nepomešana narodna kri je edini porok za ohranitev čiste narodnosti. Zato je identiteta narod = naraSčaj le jezikovna in zavedati se moramo, da besedo naraščaj rabimo vedno le nepristno, preneseno. Naj bo komunistično ali športno gibanje še tako veliko in obsežno, komunističnega ali športnega naroda ne ustvari nikoli. Kot duševna struja in politično stremljenje prenaša le športnega ali komunističnega duha tudi preko narodnih mej potom naraščaja, ki je sicer predstavnik in nosilec dotičnih idej, toda sam na sebi delnaroda ali več narodov in poleg ■fcvnih idej vedno tudi nosilec dotičnih narodnih svojstev. Njegovo glavo napolnjujejo nove ideje, po njegovih žilah pa se pretaka stara narodna krL Nadaljni vpogled v narodnoetni problem s sociološkega stališča nam odpira bogata slovanska si-nonimika. Sinonimi so soznacja ali različni izrazi za popolnoma iste ali vsaj zelo podobne pojme; njih enakosti in razlike prinesejo v predmet potrebno mnogolicnoet, s katero navidezno enake stvari ločimo in dozdevno različne med seboj spajamo. Diferencijacija pomena v različnih slovanskih jezikih nam pomaga in dovede do zvez, na katere sicer ne bi niti mislili. MALI OGLASI BERLITZ-SCHOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzl 23, pouk in pre- 333 MIIII t UI harmon ji, avtomatični kla-rllAlllIlIt vir j i, nuvi, zajamčeni, iz prvovrstnih tovarn. Plaćanje na obroke. — Riosa, Trst, Valdirivo 24. 286 SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, u-spešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst, via Giuliani 42 (paralelna ulica Via dellTstria)._353 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via dei Giuliani 42. 307 MODISTKA se priporoča. Stretta št. 18/111. Gorica, Via 358 DEKLE, pridno, za vsa hišna dela, ki se razume v kuhanju in zna nekoliko nemški, sprejme takoj nemški vicekonzul sprejme Gaete, Via Donizzetti 5/8. 356 N. Borsatti & FigUo, Trit, Corso 47 (lekarna Kovi3) LEPA stanovanjska hiša z velikim kmetskim poslopjem, dvoriščem ia obsežnim vrtom se proda v sredini Tosnafs. Informacije A. Gorup, Šepulje 4 - Tomadio. 355 RADI SELITVE se proda trgovinska o-prema in lovska puška (drillingj. Več se izve v Crničah hst. 94. 345 MIZARSKA DELAVNICA s strojnim o-bratom, moderna naprava z električnim in parnim pogonom za 40 delavcev proda, kakor stoji in leži s poslopjem in zemljiščem v bližini Goric«. Cena nizka, priHka ugodna. Pojasnila daje Giu»«ppe Ziani, Gorica, Corso Vittorio Emanuele ID., It 44/1. 341 ZLATARNA E opravlja, prodaja in kupuje zlato, sre-ro po poštenih cenah. Govori se slo- KURI A 0ĆESA (ft g)' 1 DOBIVAŠE V VSEHIEKAMAH ' m mm ■ na toi s. un a - Trst venski. IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50. 357 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 352 BABICA diplomirana sprejema noseče. Beatrice Hladiš, via Madonnina 10/11. 344 BABICA diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Badulich Ana, Maci onna del Mare 19/TI. 359 Gospodarsko društvo pil Sv. KnrlJI KMdsteoI zgoreli regisirovana zadruga z om. zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 3. aprila 1927., v društvenih prostorih ob 9, url predpoldne. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in nadzornika. 4. Odobritev letnega računa. 5. Volitev predsednika, načelništva in namestnikov. 6. Volitev nadzorništva in namestnikov. 7. Slučajnosti, K obilni udeležbi vabi (376) ODBOR. Paroplovna. družba Prihodnji odhodi: v SEVERNO HNIS1IK© „Giuseppe Verdi44 iz Genove 19. aprila v JUŽNO ffiMEKIiCO „Nazario Sauro" iz Genove 5. aprila Modeme prilagodbe 1 -11 in II ekonomičnega razreda. Tretji razred v kabini. Vsa potrebna pojasnila daje: Urad v Trstu, Piazza Ubertš 2 (nasproti južnega kolodvora). Da postane vedno bolj znano naše izvrstno „Vino di China e ferro" oriDravlieno iz pristnega belega vina in zaradi večje vsebine pretvarjajočega se železa^ odlikovano na mednarodni razstavi v Montecatini I. .925, prodajamo steklemce-vzorce po L 2"—. Originalna steklenica '/«, litrska L 12--. Elisire di China želodca in za dobo okrevanja. zelo prijetnega okusa, izborno sredstvo proti slabostim Originalna steklenica ... L 6 Steklenica - vzorec . . • L 2-50. Želodčne kaplje sv. Antona Izvrstno sredstvo za prebavo, ki istočasno blaži vsakršno črevesno draženje. Stekleničica......L 4*5°- GIykol L 8*50 Prsni sirup L T50 Smllaiofl L11— LEKARNA CASTELLANOVICH ALL'ALABARDAJRST Via dei Ginllani itov. 43, Sv« Jakob »tnlic BOLAFFIO PODLISTEK (51 V. I. KRIŽANOVSKA: NEMEZA ROMAN Kakor da je šla od nje mora, je mlada žena vstala in globoko vzdihnila; z nagonsko kretnjo je zagrabila kozarec ter izlila proč njegovo vsebino, nato je vzela iz mizaiice nekaj svežnjev bankovcev, a iz tajnega. predala ključ od omare, v kateri so bili dragulji. Zilber, ki je zasledoval vse njene kretnje, je snel z bla»Lne prevleko iz bati sta in v to zasilno vrečo sta dela razne Škatlice, pahljače, okrašene z briljanti in druge dragocenosti; nato je pustolovec ogrnil Ruto z mantil jo, ki jo je imela na sebi zjutraj, jo dvignil na otbzidek balkona ter jo postavil na lestvo. — Pojdite doli, gospo, takoj pridem za vami. Naglo se je vrnil v fcuduar, vzel s pisalne jmze majhno porcelanasto svetilko ter jo "gnal ▼ nasprotni kot sobe; mehka preproga je udufiila ropot hruške, ki se je raatreSčila, toda petrolej se Je vnel in se raslil ▼ goreč potok. Minuto* pozneje ae Je Mber pridružil svojima sopotnikoma m vsi trije so se naglo napotili k izhodu; morali so po stranskih drevoredih, ker vsa hiša. je bila pokoncu In v vrtu je mrgolelo ljudi, ki so preplaSeno begali sem in tj«*; zaslišali so tudi Samuelov glas,, ki se je razlegal skoči splošno govorjenje in Šumenje. Dajal je povelja, vodil pomoč, a Ruta je vsa trepetajoča podvizala korak. ) Neovirani so prišli na ulico, kjer jih je čaia,l voz, a čez četrt ure so se ubežniki skrili v majhni hiši kneza O. • Ne bomo opisovali, kaj je občutila Ruta, ko se je vnovič znašla v tem ljubezenskem raju, kjer ji je vsaka reč vzbujala posebno sponune. .Nova skrb, ali se ni kaj pripetila njenemu še povečala njene duševne muke; videla je, kako je požar žalil vrt z rdečo svetlobo. Kaj če je otroK poginil v plamenih? Ce se je to zgodilo, potem je odkupila svoje življenje z grozno ceno. Z Bata-lenim stokanjem se je Ruta spustila na divwn ter skrila glavo v blazine. Zilber pa ji m pustil, aa bi se predolgo udajala obupu. — Gospa, — je rekel, ko se je dotaknil njenega ramena, — zelo ml je žal, da vam ne morem dati oddiha, ki ga tako potrebujete, toda nevarnost, ki vam preti, ne dopušča, da bi izgubljali čas*. Morate se odpeljati iz Pešte z vlakMOOb dvanajstih, zdaj pa je enajsta; čatl; pripravil sem vam prigrizek ter vloill vase briljante in druge neobhodno potrebne reci v ta kovčeg. Z Nikolajem, odpotujete v Parte, kjer m vama Jaz pridružim nekoliko pozneje, ker se odpeljem šele jutri. Moram oataJti tu, da uredim ie nekatere vaftne zadeve, ki ae tičejo naa vseh. Ruta se Je molče udala vsem Mbemvlm ukrepom, ker Je bila zlomljena in Je Izgubila sposobnost misliti tn delovati. Ces uro Časa Jo Je Vlafc Se peljal z veo brzino v neznano bođo£noa ki je bila tako thtt*«1*, da bi aa bila morda odi« čila za strup* ki Ji ga je moft predložil, ako bi Jo mogli pred videvati . i Žarki vzhajajočega solnca so razsvetlili grozno sliko pokončanja, kr jo je nudila, bankirjeva hiša od zunaj in znotraj: streha je bila ra^krita, zidi so počrneli, okna razbita... Ulica je bila zadelana s pohištvom in culami; tolpe radovednežev so obkrožali skupine nesrečnežev, ki so obupno strmeli na ostanke svojega imetja. Ker je bilo zažgano od dveh nasprotnih strar-m, je bil učinek požara strašen in le z združenimi močmi obeh požarnih oddelkov je bilo mogoče ogenj omejiti in ga končno pogasiti. Po srečnem, S pojmljivem slučaju so ostale Valeriji namenjene sobe nedotaknjene; toda ogenj je segel v nadstropja, ki so bila nastanjena z najemniki, kar ie trnek) pogubne posledice. Ugotovili so že smrt treh žrtev: ub0 se Je neki otrok, ki soga spu*čatt ven skozi okno; eden izmed Samuelovih ah]* Je UH smrtno ranjen, ker je pedla nanj le-stva: končno so naSli v nekem stanovanju IT^ga na«fetropia ženako ožgano truplo, ki se ni dalo spoznali Takoj so vsi domnevali, da je to baro-nevino truplo. Toda ljudske govorice, ki radevse pretiravaj se niso zadovoljile s temveč so raznesle po mestu najnerearjetnejae Samuel se je dejansko udeleževal pomo«; največjo neustraftenoatjo se je pojavljal na naj epLraeJflth mestih ter skrbel a vsem* silami za rStof atanovalcev, ne da M ^f^o imetje zanimalo. Ko Je končno v» milega Je mestni policij*! komkaar proeil, daobila to00 vaa stanovanja ter ugotovila *eruboin škodo in sestavila zapisnik o veeh podrobnoetin nesreče. Počasi in neprestano ae ustavljajoč zara- di zapisovanja sta obšla sobe, v katerih je bilo se včeraj vse mirno in udobno, danes pa so se kazale počrnele sjtene, zalite z vodo in pomazane s sajami. Podovi so bili nastlani s črepinjami vaz m kipov, kar je povečalo strahotno sliko razdejanja. V Rutini spalnici, ki je med vsemi sobana največ trpela, se je Samuel ustavil pred vzidano, nezgorljivo omaro za hranjenje dragocenosti. I e ni ogenj poškodoval. Toda v njegovo veliko začudenje je tičal ključ v ključavnici, dasi je bil po navadi v tajnem predalu pisalne mize. Naglo je odprl vratca ter pobledel, ker je ugotovil, da je bil niegov sum upravičen: vse škatlice z dragulji so izginile. Iz tega je jasno sklepal, da je Ruta pobegnila ter odnesla s seboj svoje dragocenosti, a njeni zavezniki, kdorkoli so to bili, so skrili njen beg s tem. da so podtaknili požar. — Ali ste ugotovili tatvino, baron? — je vprašal komisar; — to je telo verjetno, ker prihajam vedno bolj in bolj do prepričanja, da je bil je odgovoril Samuel s pridušenim tflasom, — razen moje žene ni mogel nihče te ključavnice in brtkoueje ona nažhi smrt v ognju, ker je hotela reiiti svedra-gulje. Jaz osebno ne sumto mkogwr, tudimeje ta nesreča, ki je zadela mojo družino, prehudo notrla. da bi mogel misliti na kaj drugega. Zato Vas prosim, gospod komisar, da nadaljujete ogla-dovanje sam ali v spremstvu Levija. Jax moram počivati nekaj ur. ,, ^ _ . .. — Hml ubogi človek! Meni se sto^ve ta nesreča družinsko dramo, — Je rekel jcomtsa^ ko je ostal sam. f IV. «DMNOIVb V Trst«, dne 17. marca 1927. Odhodi vlakov Pomen kratic: o — osebni, ob — ubrzani, b — brzi. r lak, m — m elani vlak. TRST — TRŽIČ 5 (o). 5.25 (o), 6.10 (o), 6.45 fb). 1 (b), &35 (o), 8.50 (b). 10.15 (i). 12.30 (o). 15 (b) 15.15 (b), 15.25 (o), 17 (b). 17.25 (b). 18.10 (b), 18.20 (o). 19.20 (o), 20 (b). 33.45 (o) TRŽIČ — TRST 4.31 (o), 6.57 (o), 7.10 (o). 8.08 To). 9.23 (b), 10.07 (ob), 10.42 (b). 10.55 (o), 11.46 (b) 13.49 (o, se ustavi na Bivifi, v Grijanu in Miramaru), 13.35 (b), 14 (o), 16.11 (o), 17.14 (o), 17.48 (b), 18.— (o), 19.24 (b), 22.01 (o), 22.32 (o) 23.12 (b). • TRST — BENETKE 5 (o). 7 (b), 8.05 (b), 8.50 (b). 10.35 (b), 15.15 (b), 15*25 (o), 17 1b), 18.10 (b), 18.20 (o), 20 (b), 23.45 (o). BENETKE — TRST 0.40 (o), 5. 25 (o), 6.32 (1-2), 8.10 (b). 8.57 (b). 10.55 (b). 12.15 (o) 15 (b), 17.25 (b), 18.35 (o), 20.20 (b). TRST — GORICA — VIDEM a) i z T r s t a : 5.25 (o). 6.45 (b), 8.25 (o) 12.30 (o), 15 (b), 17.25 (b), 19.20 (o). b) iz Gorice: 6.6 (o), 7.22 (o), 8.15 (b), 10.25 (o), 14.28 (o), 16.27 (b), 19.10 (b), 21.20 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: 5.05 (o), 6.50 (b), 9.06 (o), 12.10 (b), 15.20 (o) 17.20 (o, do Gorice), 18 (b), 20.10 (o).* b) iz Gorice: 6.08 (o), 7.27 (b), 10.07 (o), 13.02 (b), 16.23 (o). 18.42 (b), 21.13 (o). JAKOB BEVC uradna Ni zlatarna Trst, Carepo S. Giac*Mno 5 Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Krone plačuje višje lfcpt vsi drugi. 156 Zaloga raznovrstnih ur in zlateuine. Zobozdravnik Dr. SARDOC D. ordinira v TRSTU VhLI. taMuiSLtlRL (pij »b S. Um«) od 9-12 In od 3-7 lio Laureat Puccetti, Milano, via Marcona 81 GLUHCS7 Brez operacije in bolečin zamori jo OLUŠCi, k! so poskušali vsa brezuspešna sred-sUa, z-'pet pridobiti sluh, po učinkovitem nafinu: ušesna pioteza, ki je i-^neh dol-gcle! h 'lttuda-tv-H h z nih raziskovanj proti gluhosti, šibkemu sluhu in Brenčanju. Interesenti se Jahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista za ušesno protezo, Laurenta Puccetti, ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal ta novi način. Brezplačne konzultacije od 9 do 16 v: Pula, petek 18. in soboto 19. marca, Hotel Miramar. Trst, nedelja 20., pondeljek 21., torek 22. Tn sredo 23. marca, Hotel Vanali, (Piazza Unita). Reka, četrtek 24. in petek 25. marca, Hotel Royal. Gorica, soboto 26. marca, Hotel Unii>-ne, via Gar'baldi 10. Videm, četrtek 31. marca, Hotel Na-zionale. (375) FilRO CHINJI PmMll Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE 180 LEKARNA ZANSTTI - TRST - Via MaiJin! F.lli MONTARULI Trst, Via Genova št. IOJm Via tampaniie) tel. 1086 Velika zaloga jestvin s prodajo na drobno In cSebelo. Riž i. vrste . . Gal'ški fižol . . Napoljske testenine Kava Santos . . Maršala, najfinejša po L 2 — kg . . 210 - - 3-40 . . 23— 6.50 Vino, črno in belo, v steklenicah po .....L 2-—, L 6-50 Paradižniki dvakrat kondenziran v lončkih po pol kg 1"80 I 1 kg 345 Bosanske češplje 330 Izbera suhega sadja, marmelade, čaja, kave. biškotov, čokolade, tu- In Inozemskih likerjev, vina v steklenicah itd. po najnižjih crnah. (642* Govori se slovenski. 342 °ovorl se slovenski. Tvrtka H. PETR1Č v Postoiai priporoča svojo bogato zalogo ur, zlatih in srebrnih predmetov in raznovrstnih daril. Zaloga originalnih Šivalnih strojev *Sin-ger». Prodaja tndl na obroke. Pouk v vezenin brezplačno. ._1^3 SfiliTE BUŠOLUil — 60H1CA Apneaice t Solkanu. — Uprava v Gorici: Via G. Caprin it. 5, tel. it. ?14. Apnenice, ki delujejo noč in dan, »e nahajajo ob cesti, ki peije iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuševališča od 13. aprila 1926., št. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev »kis 196.50%). Apno je prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti in pripravno za katerokoli rabo. Pri cenah je konkurenca izključena. ItMM F3S0jilHi£3 in finmilnita registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica lorre bianca 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči rafun in vloge za čekovni promet, ter Jih obrestuje sar po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje'' na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Za današnjo slovenščino je značilno predvsem to, da zelo diskretno izraža najbližje vezi sorodstva, kar je pripisati kakor še marsikaj drugega, kar spada sfcm, nemškemu vplivu, in nemški Sittenrein-heit. Kakor je nemščina sprejela za družinski pojm tudi izraz Fami lio, tako erovorimo mi po nem-žkc.n vzgledu: starši, di Eltern, Žlahta, das Geschlecht, in družina namesto da bi se izražali neposredno kakor drugi Slovani: roditelji, rodstveniki ali sorodniki in rodina aii rodbina. S tem je v zvezi vikanje in onikanje staršev in tista nenaravna trdost razmerja med svojci, ki jo je Cankar literarno obdelal v «Skodelici kave» in v drugih spisih, ki se nanašajo na mater. Bodbina je temelj naroda po sve-dočanstvu Mazzinija in če pročitale pri njem dotično poglavje v knjigi cDoveri deiruomo», pa boste videli, da nam Slovencem' često manjka pravi in popolni rodbinski in narodni čut, morda ga poznajo in prav izražajo le naše matere. Premalo čutimo rod kot svoje lastno bistvo, večkrat nam je nekaj tujega, s čimer se niti prav ne skladamo. Kod nam je časovno ali krajevno opredeljen narod, n. pr. dandanašnji malopridni rod, kraški rod, ki prerad pleše, ali cel rodovnik (Prešernov rod) ali celo ves narod: «In šla je žalostno domu, tožila milemu Bogu, da ni nje vere, nje rodu» (Prešeren, Judovsko dekle), v najboljšem slučaju pomeni sorodstvo sploh in se rabi namesto besede žlahta, ki je raztrgana plahta. V drugih slovanskih jezikih in nekoč tudi v slovenščini je pomen obširnejši, bolj raztegnjen na družinski kro,? in prenesen tudi na abstraktnost, kjer pomeni vrsto in spol (g-enus), torej moški, ženski in srednji rod ( = spol). Na to spominja pri nas le 5e fceseda ne-rod-a in ne-rod en. Kjer nam je narava dejanja tuja in se ne sklada z našo, recimo vedenje v salonu ali izražanje v tujem jeziku, smo nerodni, srno ne-s-po-sob-ni. ker se ne moremo ravnati jx> sebi, ampak po nečem po-seb-nern, nam neznanem in tujem. Pleme v narodopisnem smislu pomeni razrod, sestaven del naroda, na drugi strani pa znači plemstvo v narodu, razred, in sicer najvišji razred. Krvno plemenitost o-značamo Slovenci radi s tujo besedo žlahtnost, kakor imenujejo Poljaki svoje plemstvo sploh le szlachta, kar more biti v zvezi z nemško besedo Geschlecht == rod, pleme in ne z besedo Ritter-Bchlag ^ viteški udarec. Ta plemenitost ali žlahtnost se imenuje drugače tudi blagorodnost in nima naš narod ž njo, hvala Bogu, skoraj nič opravit-; tem bolj moramo stremeti p*, ^uševni plemenitom i:, ki je plemenitost v prenesenem pomenu in čisto individualna lastnost. Prava domena izraza pleme pa je v slovenščini živalstvo. Kar je pri človeštvu rod in rastlinstvu seme, to je pri živalstvu pleme: rodni sin, plemenski bik in semenski krompir, le RibniČan rad po-kriči nad tujimi otroki im-enujoč jih sajme sajmensku. Spol ravni kriterij, po katerem delimo ne !e človeštvo, ampak vse stvarstvo po njegovih dopolnjujočih se lasinostih v dva ali celo tri dele; ta dvodelnost in trodelnost je bistvena lastnost že v rodbini. Naj gledamo na srednji spol, ki nam je v slovanskih jezikih ohranjen, s stališča brezspolnosti ali nedolžne aospolncsti ali spolnosti svoje vrste, v njem je narava najlepša in ljubka naivnost je njegova prva lastnost; te naivnosti se oropajo jeziki, ki spol priličilo moškemu ali ženskemu. Razpel deli samo besede v slovnici v devet kategorij. Pelod, hrv. pelud ali cvetni prah je ženin v rastlinskih svatbah in plod. je njegov otrok. Vse te izraze veže ista pojmovna vez, ki jmo jo razmotrivali poi besedo roditi, in ni nam težko dognati. da morajo imeti ti izrazi ?a svejo o?novo nekaj, kar pomeni rasti ali pa roditi. Ta osnova je pel-, latinski parere, staroindsko phalati = roditi. V slovanščini korenski vokal ali izpade ali ostaja ali pa se ojačuje v o, torej pol-. Polje je torej svet, ki rodi plodove, pol-k. hrvatski puk in nemški Volk je prvotno isto kar narod in tako pa moramo razumeti tudi v imenskih sestavah n. pr. Svetopolk = svečenik naroda. Na Homerja, pri katerem je laos ljudstvo in voj-ščaTd, pa spominja sedanja restriktivna raba besede polk v pomenu regiment in tako že v stari ružčini: Igorjev polk. Vojska je ljudstvo, je milica, ker se pa naslanja na posamezna plemena, se njihovi vojaški oddelki imenujejo polki. Končno ne sinemo izpustiti iz vida besedice sploh, ki gre sicer v abstraktnost, pa pomeni generično vseobsežnost brez ozira na delitev po spolih, razredih ali vrstah. Spol deli naravne enote, sploh pa zopet združuje dele kakoršnihkoli enot lil jih veže v celoto, kakor veže narod v celoto različne kakorkoli Imenovane narodne dele. Sploh je prvotno samostavnik, odtod zvezi: na sploh, splohom. Neko čisto moderno, umetno nasprotje vlada med narodom in ljudstvom, kakor da bi bila to dva anti t etična pojma na podlagi delitve po politični pripadnosti. V resnici sta narod in ljudstvo med aeboj identična v okviru naroda, ravno tako tudi na gospodarskem polju, kjer gospodarska veda ne razločuje med Nationalokonomie in Volkswirtschaft, le socialna razredna politika stavi ljudstvo kot veliko maso tlačenih in izkoriščanih v nasprotje s privilegiranimi razredi. Stari izraz za ljudstvo je ljud. «Pred stolom Tvoje milosti, Tvoj verni ljud kleči* in pomeni narod. Njegova etimologija je po Miklošiču sledeča: gotsko laudi, mož, človek, llndan, rasti; staro-nemdko liut, človek, ljudstvo; staroindsko namesto rudh; starobak-trijsko rud. Beseda je praslovan-ska. Kar nas pred vsem zanima, je zopet zveza z glagolom, ki pomeni rasti, ker je potem ljudstvo miselno isto kar narod. Grški laos kaže tudi, da spada sčm. Ravno pri ljudu pa srečujemo neki nov, čuden in nepričakovan kriterij za delitev, ki ga dozdaj še nismo sTe-čali, namreč za delitev po individualnem in socialnem čutu. Na eni strani jaz in ti in na drugi strani vsi drugi ljudje in kar ni moje in tvoje, je drugih ljudi, je ljudsko ali kakor ljudstvo to besedo izgovarja, je lesko, to se pravi tuje. Če gre Človek od doma v svet, pravimo, da gre med ljudi. To pristno narodno pojmovanje ljudskega kot nečesa tujega me je dozdaj vedno odvračalo od tega, da bi rabil ta izraz še v kakem drugem pomenu, in če sledite ljudstvu, najbolje, da napravite tudi vi tako. Ce se n. pr. brigam za ljudske potrebe, me na-vihanec lahko kmalu vpraša, za katere potrebe se pravzaprav brigam, za naše ali tuje. Ravno izraz ljudski v navedenem specifičnem pomenu nas pa navaja, da uvrstimo sćm še besedo, ki vam gotovo ne bi prišlo gledć nje ni na kraj pameti, da pomeni vsaj1 prvotno tudi ona nekaj narodnega, to je beseda tuj. Tujec, tudj-in-nac, češko cizinec, rusko čužoj je v zvezi s staronemdko besedo thčot = diut = ljudstvo, narod, naša čud in brv. ćud v pomenu duševna narava ali naturel pa nas brž opomni, da imamo tu opraviti zopet s praslovansko besedo, ki je zgrajena na miselno enakih temeljih kakor narod in narava, samo da smo s pojmom tujec — kot pripadnik naroda ali ljudstva v nasprotju z nami — zajadrali v popoln egoizem. Tu se ponavlja nekaj, kar nam je pravzaprav že znano. Jezičnik, strannik in tujec so nekaki eliptični izrazi in bi se glasili v popolni obliki inojezičnik, inostrannik in inotujec, kar vse pomeni drugorodca. Tu smo na kraju delitve in delitvenih kriterijev; pri tujcu mi ostane na eni strani vse tujstvo, na drugi strani pa jaz sam in v sredi ni nič ali pa je ljudstvo, narod. Nemci so s to besedo postopali drugače, na njeni podlagi so zgradili svoje lastno narodno ime; Deutsch-theotisc ali diut-iseh, to se pravi ljudski, narodni človek, kakor je Mensch mannisc to se pravi derivat bese-der Mann, ki pomeni moža. Tudi v grščini je antliropos = človek izpeljanka besede aner, ki pomeni moža. Ko bi zasledovali stvar tudi v slovanščini s Študijem in s pripomočki, ki jih pa nimamo na razpolago, bi morda našli, da je beseda človek, ki etimološko še ni razložena, izpeljanka na osnovi iste besede, iz katere je izpeljana tudi beseda ljud ali grška beseda laos = ljud, mož, vojščak, na drugi glasovni stopinji in začetni glas i — bi morali potem razlagati kot ostanek nekega predloga ali pa popolnejše osnove. V tako globoka razmo-trivaaija se seveda ne morem spuščati, čeprav bi bila zelo plodonosna. Če bi se to posrečilo, potem bi bila na dlani tudi etimologija našega narodnega imena Sloven ali Slaven, ki bi jo etimologirali, S-lov-žn to je na isti način kakor Theot-isc = Deutsch, to je narodni, ljudski človek v nasprotju s tujci stranniki in jezičniki. V besedi ljud bi bili gotovi, da jo moramo deliti lju-d in z ozirom na enako tvorbo*"Vseh dozdaj razmotrivanih besed rod, plod, tud, ljud in pristavimo končno še sad, bi v vseh teh besedah, ki vsebujejo vse enako temeljno misel, videli v končnem d z gotovostjo starodavno primarno ali prvotno obrazila. Toda to ni tako gotovo, kakor se zdi na prvi pogled. Ta obrazila, če so obrazila, so se tvorila pred mnogimi tisočletji; kdo naj tam razbere, kaj je primarno obrazilo, kaj osnova? K besedi sad bi šli še besedi seme in staroslovenska sem-družrna, današnja ruska semjš. in semejstvo. Spustil sem se pregloboko in čutim, da sem marsikaj le naznačil, načel probleme, ki jih moram pustiti nerešene. Moj namen ni niti bil, da bi pisal o vsem tem. Kaf sem pa hotel doseči in upam, da sem tudi dosegel, je ono globoko spoznanje, da smo z narodnim vprašanjem v osrčju mnogih drugih problemov, da je to osrednji problem in da je zasajen ta problem globoko v naravnem dogajanju naših m notic. Nalašč sem izpustil iz vida vesedo drug, na kateri so osnovane družina, zadruga, družba in država (=družava), ker so to gospodarske in politične kategorije, ter se omejil le na pojme, ki pomenijo narod aH njegove dele, bodisi pod tem ali onim vidikom. Osnova je pomenila povsod isto, rast in naravo, med seboj so se pa izrazi dopolnjevali, tako da naša narodna terminologija ima v sebi začetne pojme za raznovrstno klasifikacijo ali raz reje van je naroda. Iz nje posnamemo, kaj je naš narodni duh. Predvsem pa moramo ugotoviti, da je narodna misel zasidrana tako globoko, kakor narava sama in o naravi pravi Lati-nec: Naturam expellas furca, sed usque recurret. Narava, je večna in neugonobljiva. V tem je največja tolažba vsakega naroda. Gospodarstvo SEMENA, KMETIJSKO ORODJB Triaika kmetijska družba ▼ Trstu «L Tona bianca 19 Ina v zalogi: SEMENA Vsa vrtna in poljska ter cvetlična semena zajamčena gleda kalji-vosti in kakovosti, večina naročena iz Nemčije. — Semena graha, zgodnjega in poznega, že preizkušena in odobrena le onih vrst, ki so se pri nas obnesla. Trave in detelje. Laško ljufTO, angleško ljulko, dalje nizko angleško travo za senčne lege v vrtovih itd. Francosko pahovko ali klas-nico (travuljo) smo naročili iz Nemčije in je zajamčeno 90% ka-ljiva. Detelje, lucerna ali večna detelja in domača ali triletna detelja oboja zajamčena brez predenice in preiskana od višje kmetijske šole v Bol ogni. UMETNA GNOJILA Mešanica za krompir po L 80 kvintal. Superfosiat, kalijeva sol, amonijev sullat in čilski soliter. ČEBELARSKE POTREBŠČINE Pred kratkim so nam dospele vse čebelarske potrebščine, katere držimo v skladišču, ul. Tonre bianca 19. ŽVEPLO IN MODRA GALICA Modro galico bomo kmalu izčrpali- iz prvega našega naročila. Vabimo posebno zadruge, da ne odlašajo predolgo z naročili? Žveplo. Izkušnje iz lanskega leta nas učijo, da se je treba tudi z žveplom pravočasno preskrbeti. Lanskega leta je došlo žveplo prekasno ravno vsled predolgega odlašanja od strani zadrug. SEMENSKA AJDA Ker je do sedaj dospelo zelo malo naročnikov, opozarjamo, da bomo tega blaga naročili le za onei, ki bodo pri nas pravočasno predznamovani. Ob naročilu naj naročnik pove ali hoče črno štajersko, ali francosko sivo ajdo. KOSE ZNAMKE «MERKUR» Zadruge in preprsdajalce, kateri potrebujejo večje število kos «Merkur*, vabimo, da prijavijo množino, ki jo bodo potrebovali« Semenski krompir iz Jugoslavije. Letošnji uvoz jugosk>venskega krompirja za seme se kmalu zaključi. Sprejemamo še naročila do preklica. Tržaška kmetijska družba v Trstu ulica Torre bianca 19. - TeL 44-39. BORZNA POROČILA Amsterdam 879-889, Belgija 304-309, Francija 86-86.50, London 106.92^-107.221/*, New-York 21.97-22.07, Španija 376.50-368.50, Švica 422-426, Atene 28.10-29.10, Berlin 519-529, Buk are št 12.80-13.80, Praga 65.15-65.65, Ogrska 386.50-319.50 Dunaj 306-316, Zagreb 38.55-39.05, Uradna cena zlata (15. 3.) L 432.71; vojnodškodninske obveznice 61.80. RAZNE ŽIVOSTI Avtomobili In, motocikli Po neki pravkar priobčeni statistiki se je število avtomobilov na vsem svetu zvišalo s prvim decembra 1926 na 27 in pol milijonov, torej za cele tri milijone in pol kakor ob tistem Času 1. 1925. Največ avtomobilov je — umljivo z Ze dinje nih državah Se v. Amerike. ki razpolaga s štirimi petinar mi, t. j. z nad 22 milijoiu vozil. Na vsakega šestega državljana pride po en avtomobil. Zedinjenim državam sledi Anglija s 985.000, potem Francija s 901.000, nato Kanada z 820.000, Avstralija s 361.000 in Nemčija s 319.000. Več kot 100.000 avtomobilov imajo Argen-tinija (222.000), Italija (150.000), Belgija (130.000), Nova Zelandija (123.000), Brazilija (110.000) in Indija (nad 100.000). Anglosaksonija, Aiig-lija, Zedinjene države, Kanada, Avstralija. Nova Zelandija, Indija in Južna Afrika so lastniki 90X avtomobilov vsega sveta. Pri moten d k lih je razmerje drugačno. Od 1,595.000 motociklov jih je v Evropi 1,235.000 in v obeh Amerikah le 137.000. Omeniti moramo še, da št^je okraj Detroit, kjer je središče >izdelovanja avtomobiliov, 500 tisoč in to pri poldrugem milijonu prebivalcev, tako da pride Že na vsakega tretjega prebivalca po en avtomobil. MM s tremi zakonskimi ženami Čevljar Gibbet je stal v Reim-su pred sodnikom. Obtožen je bil mnogt>ženstva. Gibbet je bil poročen, nato se je poročil, ne da bi se bil ločil od prve žene, z drugo, in nato s tretjo, ne da» bi upošteval ločilne formalnosti. Pred sodnikom so stale tudi vse tri njegove žene kot priče. Prva žena je izjavila, da nima nobenih posebnih zahtev jo nekdanjega moža, druga žena je zatrdila, da se je tudi ona odrekla pravicam. In sodnik je končno izrekel oprostilno razsodbo, u temelje vaje jo s tem, da je mož s trikratnim zakonom že dovolj kaznovan. Ta zelo mila razsodba je vplivala spravljivo na vse prisotne in na koncu so se podali vsi štirje, mož in vse tri njegove zakonske žene, v bližnjo Itrčmo, da zalijejo ugodno končano razpravo s primerno količino pijače. NeuvaJnl prlJatalJL V zoološkem vrtu (zverinjaku) v Manch.estru (Anglija) živita tiger in pav v isti kletki. Najboljši sporazum vlada med obe-mai tako neenakima živalima. Iz iste posode pije ta, pav se sprehaja po tigrovem telesu, poteguje ga za brke in zveri mora to vsekakor u&ajati, ker po vsaki taki nedolžni igri zadovoljno zapiha V londonskem zverinja-ku so imeli povodnega konja, ki se je bil tako sprijateljil z mlado mačko, da sta. morala biti vedno' skupaj. Mačica je spala na hrbtu te velike živali, ki se je ni prav nič bala. Pred dnevi je pa nerodna žival stopila na mucko in jo seveda zmečkala. Žalovala je zaaijo, da se ni par dni dotaknila hrane. Dva dobra' prijatelja sta bila tudi znani konj dirkač Godolphin in črna mačka, ki ni šla od konja, ko je ta crknil, marveč odklonila vsako hrano in tudi sama crknila. Večkrat se vidi tudi, kaka srčen sporazum vlada med psom in kakim ptičem. Repatica Poas-Wkaecke Zadnje čase je začelo strašiti po časopisju ime repatice Pon&-Winnecke, ki se približuje z neznansko hitrostjo naši zemlji, ki ji bo zadnje dni meseca junija najbliže. Repatica je dob^a svc.je ime po dveh učenjakih. Francoz Pons, ki se je dvignil od navadnega tekača do znamenitega astronoma, je odkril pred 150 leti to repatico, njegov tovariš Winnecke je pa prora-čunil njena pot in ugotovil, da se vrača vsako šes*o leto zopet v bližino zemlje. Winnecke je kmalu nato znorel in umrl v norišnici. Te repatice se nam zemljanom ni prav nič bati. Zvezdo-slovci so zajrisali do pičice njeno pot. Pa tudi če bi trčili z njo skupaj, bi se le njena glava zdolbila, mi bi imeli gostejše u-trinke, mogoče bi povzročili ti utrinki tudi kako večjo nesrečo, toda zemlji kot taki bi to trčenje ne škodilo, če bi šli skozi njen rep, bi pa sploh nič ne čutili, saj smo šli 1. 1910. tudi skozi Ha!leyev komet in smo še živi. Brezposelnost ga muči Kakor znano je Amerika dežela raznovrstnih rekordov. Kdor naj-delj časa pleše, kdor sne največ štrukljev, kdor pokadi največ smotk, komur vleče najdelj časa goreča pipa, postane junak dneva. Pred dn^vi se je vršala zopet taka čudna tekma. Šlo je zato, kdo iz-pije največ skodelic črne kave. — Ure in ure so se davili s kavo, dokler ni premagal G. Gemstock iz Clevelanda vse ostale sobojevnike, izpivšd v Šestih urah in petnajstih minutah pet in osemdeset škodelic kave. Že lansko leto je bil v enaiki tekmi zmagal z dva in šestdesetimi skodelicami. Radi tega poraza G. Gemotock nikakor ni mogel upati in sedaj, ko je pobil svojega tekmeca iz Teksasa, pa zopet ne more spati to pa radi tega, ker je zaužil preveč kave in boleha od tedaj na brezposelnosti. Tako se dela raUima V Rimu je bil pred^Mttkim dograjen nov hotel. Lastnik hotela je poklical slikarja Carodina, ki je bil doma v Romuniji, naj mu naslika na strep jedilnice večjo sliko. Carodin «e. j« takoj lotil dela in slika je bila tudi kmalu dovršena. V sredini je stala boginja Venera, okrog nje so se podile in igrale nimfe, najade in raznovrstne morske deklice vse v noši, ki je najbolj primerna za mokri elei-ment, po katerem je rajala božanska družba. Kmalu nato se je pa začelo govoriti, da je Venera podobna grofici A., nimfa na njeni levi markici B., najada poleg nimfe soprogi bančnega direktorja C. itd. Ne ve se, kdo je raztrosil med rimsko ljudstvo te govorice, nekateri menijo, da sam slikar Carodin, da si je s tem napravil reklamo, drugi so prepričani, da je bil to hotelir sam, kajti od tedaj je njegova jedilnica vedno nabito polna, kajti vsak se hoče prepričati 7 lastnimi očmi, v koliko* so slike podobne modelom. Največji bogataši ua svetu Ford, tovarnar avtomobilov v De-troitu (Zediajene države) je mei vs*-mi najbogatejšimi s 1150 milijoni »do:aijev. Za njim prihajata Rockefeller oče in sin s 600 milijoni dolarjev. Pr../ za prav bi bil RoepefeHer ua prvem mestu, da ni daroval pol milijarde za razne u -stanove, četrt milijarde pa v dobrodelne namene. Po 200 milijonov dolarjev imajo bankir Melon (banka in aluminij), kuez West-minsterski (lastnik najdražjih zemljišč v Londonu), Edvard in A-na Harkness, dediča kompanjona Rockefellerjevega, Vazil Saharov (orožarne in glavne delnice igralnice v Monte Carlu). Po 100 milijonov dolarjev imajo Whitnej (železnice, petrolje, bančni posli), Baker (banka), Astor (kožuhovi-ne, hoteli zemljišča), Walker (les in papir), Mitsui, največji brodar na Japonskem, Patinu (kralj cinka v Boliviji) in Loevenstein (plavži, rudokopi v Belgiji). Kakor se vidi, je največ bogatašev v Ameriki L. 1855. je bilo v Zedinjenih " državah le 27 milijonarjev, 1. 1914. že 4500, I. 1917. (vojna) 11.800 in L 1927. se jih ceni na 15.000 Velikanski dohodi dunajskega POHIŠTVA navadne in UnejŠe vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah. Na drobna. Na debelo. Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Viaie XX Settembre 33 - Trst Tel. 793 i