376
skega pa še posebej*. Slovenski jezik je za Miklošičem preiskoval etimološko edino profesor Štrekelj in dosegel pri tem toliko uspehov, da se more imenovati njega vreden naslednik. Doslej sta Miklošič in Štrekelj podala Slovencem najuspešnejših sadov v tej stroki. V sledeči zbirki razlaga pisatelj zopet besede raznih slovanskih jezikov. Naš namen ni, da bi sporočili vse rezultate iz učene razprave, zadošča naj le za slovenščino par suhih zgledov. Šče-
tovati se, šketiti, šketljiv iz strsl. ttšteta = škoda. Ošaben iz ošaba in to iz staroslov. ošajati sq = zdržati se česa, kuriti se = prepirati se od kurt = petelin. Loža iz lez-, lesti, plezati. Tvesti, natvesti, pretvesti iz oti+vesti. Kdor hoče seveda besedam do dna, mora vzeti študijo sam v roke.
V drugi razpravici razloži Štrekelj staro-slovenske oblike deležnika in primernika vedeli   in   bolJLŠi   nasproti   sedanjim   razlagam
Leskiena in Vondraka iz oblike ved^si, bolJLŠi po potu iz vedtchi, bolJBhi, kerfse s spremeni v ch, in le-ta v š, odtod vedtši, bolJLŠi.
A. B.
Libcr statutorum civitatis Ragusii com-positus anno 1272. — In lucein protulerunt U. B o g i š i č et C. J i r e č e k. Zagrabiae 1904. (Monumenta historico-juridica Slavorum meri-dionalium IX.)   40. Str. LXIX+463.  -  V tem
velevažnem zgodovinskem spomeniku je obsežena ustava slavne dubrovniške ljudovladeLv Dalmaciji, ki je svoj čas tekmovala z mogočnimi Benetkami. Ta statut obsega zakone, izdane v Dubrovniku do leta 1272., ko jih je odobrilo ljudsko zastopstvo. Razdeljeni so na osem knjig in podajejo celotno ustavo, ki je zanimiva za pravoslovca posebno zato, ker kaže vpliv kanoničnega, bizantinskega in beneškega prava.                                                            J.
SHOD SLOVANSKIH ČASNIKARJEV V OPATIJI 1905.
sž^»2)^ŠSS)sš^9