Hita septital dogodkov L18.
Trinajsta obletnica septemberskih dogodkov 1. 1908 je bila v torek 20. t. m. Takrat sta padla v Ljubljani kot nedolžni žrtvi Adamič in Lunder. Začeli so se bili izgredi v našem Ptuju. Ciril Metodova družba je v Pfcuju^ priredila 8. septembra f^08 svojo veliko skupščino. Proti temu se je dvignilo vse nemštvo in nemškutarstvo po Štajerskem in sosednjih deželah. V Ptuju je nad mirnimi zborovalci pod vodstvom Orniga in njegovih pristašev izlilo vso gnojnico svojega divjega sovraštva. Ptujčani in okoliško prebivalstvo se še dobro spominja onih žalostnih dni. Sicer jih pa spominjajo nanje tudi napisi 20. IX. 1908, ki so se pojavili ta dan na mnogih hišah zagrizenih nemških in nemšku-tarskih Ptujčanov.
Prav je, da ta dan in tisto gibanje 1. 1908 ne izgine iz spomina. Je značilen spomin na tedanje naše razmere. S tedanjimi razmerami pa primerjamo lahko sedanje. Oglejmo si nekoliko bliže le tedanje in sedanje razmere v Ptuju. Leta 1908 bi se v Ptuju po mnenju takrat odločujočih nemških in nemškutarskih renegatskih krogov Slovenec javno niti pokazati ne bil smel. Ali je bil Ptuj morda takrat nemški ? Bil je razen uradništva isti ko sedaj. V prometu je takrat ko sedaj veljala slovenščina. Ako si prišel v trgovino, k obrtniku, v gostilno, na trg ali sejem, slišal si takrat ko sedaj ljudstvo govoriti slovensko, čuda ni! Saj je sodni okraj ptujski štel med 50 tisočimi prebivalstva po vsej avstrijski števni umetnosti komaj 5 tisoč ljudi z nemškim „občevalnim" jezikom. Kdor v Ptuju ni znal slovensko, je bil nemogoč. AH vladna in privatna nemškutarija si je bila vtepla v glavo, |da uniči slovenstvo, si ga zasužnji in zgradi nemški most preko naših pleč do Trsta.
Kako nasilna sredstva so vladni in zasebni janičarji rabili proti Slovencem, so živo pokazali dogodki 1. 1908, ki so se 1. 1914 le še stopnjevali. Pod zaščito mestne policije si je vsak nemški baraba in naj je bil to viso-košolec ali uradnik ali meščan ali trgovski pomočnik in vajenec smel znesti nad mirnim Slovencem, kakor je hotel. Pretepali so Slovenci, metali jajca, črnila na nje, krali denar iz žepov, ali če se je kdo pri stražniku pritožil, je ta zaprl njega, ne pa razbijača Nemca. Pod vodstvom mestnega sveta samega se je organiziral odbor z županom   Orni-
gom na čelu, ki je pripravil   one   poboje   in jih ves čas  podil.
Slovenske pritožbe proti takemu barbarskemu divjanju niso zalegle nič ne v Ptuju, ne v Gradcu in ne na Dunaju. Pravico, ki bodi temelj državam, so Nemci pregnali.
Zavrčlo je med našim ljudstvom radi ne-čuvenega takratnega ravnanja z nami, ali nemška vlada je dala rajši streljati na Slovence, nego da bi skrivila las podivjani nemški naravi.
In kako so godi Nemcem sedaj pri nas? Uživajo iste pravice ko mi, ima pristoječe jim šole, žive lahko lepo v miru. Ali Nemci s tem niso zadovoljni. Slovenec je premiren, ne pozna maščevanja. Zato pa misli mnogi Nemec zlasti pa še neinški renegat, da sme Slovence še vedno izzivati. Za. župana hoče ptujsko nemštvo in renegatstvo izvoliti Človeka, ki je otroke psoval z vindiše Hunde, kar je sodno ugotovljeno. V Ptuja hoče, da se ponove časi Ornigovega paševanja, ko se bo delalo proti Slovencem in proti naši drŽavi. Proti državi širijo te vrste ljudje mržujo in sovraštvo, zadovoljni so le, kadar delajo dobre dobičke. Bog obvari, da.bi smel kdo ugovarjati kaki izzivajoči nemški pesmi. Kakor en mož se dvigne proti njemu vse, naj ima nemško ali pristno slovensko ime, naj vabi ali ne vabi s slovenskimi tablicami po vseh nemškutarBkih gostilnah slovensko občinstvo k sebi.
Mi smo prepotrpežljivi. Če nam ne gre v živo, ostanemo mirni. Ali dobro bi bilo včasi, da bi preoholemu izzivanju pokazali pest, včasi enako z enakim vrnili in poučili nepoboljšljive sovražnike, da je tudi za njihovo izzivanje neka meja.