Časopis .NAPREJ" izhaja dvakrat mesečno in sicer 4. in 18.
Uredništvo, administracija in ekspedicija : Idrija št. 75. Vse denarne pošiljatve na naslov :
Upravništvo „Naprej". Vse dopise in spise na uredništvo.
Lastnik lista:
„Idrijska okrajna organizacija." Naročnina za celo leto: v Idriji (brez donašanja na dom): K I'92, (z donaša-njem na dom) : K 2'40, po pošti K 2'50; v Nemčijo 3 krone. Posamezne številke 8 vin.
Shod Občinarjev.
Dne 7. m. in. je soc. dem. organizacija v Idriji sklicala zopet Občinarje na iavno zborovanje. Dnevni red se je glasil: Bank ero t liberalnega gospodarstva v idrijski občini. Sodr. A. Kristan je vzel v pretres proračun občine za 1. 1906. Vzel je po-stavek za postavkom. Pokazal je na farbarije liberalcev, ki vedno pišejo sami sebi slavospeve o dobrem gospodarstvu v občini in ki se hvalijo neprestano z velikanskim napredkom, ki je v našem mestu. Ali celotni napredek njihov je pripeljal občino tako daleko , da je morala poseči z dokladami na žganje ter bila s tem takoreč primorana postaviti med redne vire za občinske dohodke sramotne izdatke sramoti j i ve ga žganjarja. Doklad na davke Občinarjev si niso upali povišati, kajti — volitve so pred durmi, in liberalcem se ni zdelo previdno: združiti hišnih gospodarjev, kajti le - ti bi jim mogli prekrižati račune tudi v drugem razredu! Delavce so se pa predrznih napasti, kajti ti nimajo sedaj še volilne pravice. List «Naprej!» je že prorokoval, da dosedanje občinske doklade ne bodo zadoščale v pokritje vseh rednih izdatkov; liberalci pa so ga proglasili za iažnjiv list! In kaj pa vidimo sedaj? Resnica, katero je «Naprej» zapisal, prišla je na dan! Lažnjivci pa so postali oni, ki so nas osramotili. Popolen bankerot liberalnega gospodarstva se je pokazal.
Govornik je povedal vse to, kar je napisano v članku «Bankerot liberalnega občinskega gospodarstva» v zad. št. Poživljal je, naj se pri predstojećih volitvah dobro premisli, koga se bode volilo. Takih mož, ki danes stoje pri upravi občinskega gospodarstva, se ne sme
več voliti. Občinsko gospodarstvo potrebuje drugih boljših gospodarjev. Ti gospodarji, ki so danes pripeljali občinski voz tako daleč, da vidijo v žganju vir dohodkov, s katerimi se bi do sanirale finance naše občine — ti gospodarji niso zmožni voditi občinskega gospodarstva. In s kakšnimi pretvezami hodijo krošnjant okolu ! Bojevati se hočejo proti alkoholu. Dobro in prav — ali ako se ne bo pilo alkohola,, n e bo dohodkov! Žganjar bo danes ponosen mož v idrijskem mestu, ker bo pil in pil brez skrbi — na sleherno očitanje ti bo zabrusil v obraz: če ne pijem, ne dobi občina dohodkov in treba se ji bo zadolžiti . . Pijem v blagor občine . . .
Občinarji so pazljivo poslušali govornika. Glasno pritrjevanje je pokazalo, da govori resnico.
Oglasil se ni noben — ne dekan Arko, ne občinski tajnik, ki inače oba rada «govorita». Dekan ni prišel, ker mu je težko precizirati stališče v pogledu doklad, tajnik pa se ni upal, ker ve, da se nji govim puhlim tiradam danes vsakdo smeje . .
Upamo lahko, da je tudi ta shod obrodil potrebne sadove ter da so tudi oni iz-pregledali, ki so imeli dosedaj mrene na očeh. Pojasnilo se jim je, da je občinsko gospodarstvo zavoženo, in dokazalo se je tudi — ila je liberalno gospodarstvo prišlo do bankerota.
Volilci — zdaj pa bo na vas, da bodete govorili !
Naše časopisje.
Na javnem ljudskem shodu 7. m. m. je bila kot druga točka dnevnega reda: naše
časopisje. Poročal je sodrug Josip Berdajs, upravnik našega lista.
Konstatiral je, daje časopisje velemoč. Postalo je tudi vsakdanja potreba; kakor je potreben za človeško življenje kruli, tako je dandanes potreben časnik, ki nam pove : kaj se godi okrog nas, ki nas poučuje, bodri, pojasnuje nejasno itd. Časnikov je več vrst: so časniki za kapitaliste, časniki za delavce, časniki za trgovce, časniki za obrtnike, časniki za borzijance. Vsaka vrsta državljanstva ima svoj časnik, ki zastopa njegove interese. Za delavca je le delavski časnik. Listi kapitalistov se delavcu ponujajo — slepe ga s prijaznimi besedami, s praznimi obljubami.
Zakaj je za delavca potreben le delavski časnik? Človeška družba je razdeljena v glavnem v dva razreda — kategorij pa je vse polno. Razred bogatih in razred ubogih. Bogati so zato bogati, ker so svoje bogastvo izsesali iz krvi revnih proletarcev. Delavski žulji so napravili bogataše ; iz neumnosti delavskega ljudstva, ki ne iz-pozna še svoje moči, tvorijo si tovarnarji, lastniki rudokopov in lastniki produkcijskih sredstev sploh nezmerna bogastva. Ljudstvo robota izdeluje — ali od ploda tega dela žive drugi. Razred bogatašev torej obstoji; obstoji pa tudi razred ubogih, razred delavcev. Oba ta dva razreda se ne moreta spojili. Prepad med njima je nepremostljiv. In časnik, ki pravi, da varuje interese delavcev in interese bogatašev — ta časnik laže. Časnik kapitalistov zastopa kapitaliste, časnik delavcev — delavce! In zato je za delavca ie delavski časnik. In delavski časnik je le socialno demokratični časnik, ker edino socialna demokracija zastopa izključno interese delavskega ljudstva.
V Avstriji imamo socialni demokrati obilo dobrih časnikov. Le mi Slovenci smo še ubogi. Ni čuda, proletarci smo ne sploh, kaj še v oziru časopisja. Vendar pa imamo že dva časnika. «Rdeči Prapor» in «Naprej» sta ta dva. Podpirajte ju in širite! Pred očmi imejte eno: Za delavca je le delavski tisk in delavski časnik — za s’ovenske delavce torej «Rdeči Prapor» in «Naprej».
Govornik je priporočal razširjanje obeh teh listov ter je z apelom na zbrane, naj bodo agitatorji za delavski tisk, zaključil svoj lepi govor.
Sodr. Ivan Štraus v izbranih besedah je priporočal razširitev «Napreja» ter slikal, kako bi se moralo delati, da se ta naš idrijski list še vse bolj razširi. Pojasnjeval tež-koče pri agitaciji, obenem pa dokazoval, da so vsi izgovori puhli — dobro voljo je treba imeti in jo uresničevati, pa bomo dosegli tako razširitev naših delavskih listov, kakor so jo dosegli naši sodrugi na Nemškem in Češkem.
Po besedah sodi . A. Kristana, ki je povedal, da se je letos že mislilo na izpremenitev «Napreja» v tednik, ali se odložilo vsled njegove bolezni in obilega dela, ki ga ima, — do bližnje bodočnosti, zaključil se je poučni shod.
In zdaj imamo zopet jasno pred očmi, kako nam je tudi v tem pogledu delati za naša delavska lista. «Naprej!» in «Rdeči Prapor» morata v vsako slovensko delavsko domovanje.
Zaupni shod klerikalcev v Idriji.
Po dolgem, dolgem času so se vzdramili zopet naši klerikalci ter sklicali shod — po § 2. Povabili so nanj vse rudniške pisarje, trgovske kornije in učence pri Goliju in Trevnu, paznike katoliške sorte, trgovce, uradnike ter podobne elemente, ki so znani kot katoliški pristaši in še vse one, katere štejejo med rudarji za svoje. Da pa bi shod izgledal kot shod rudarjev, poslali so vabila celo 10—15 pristašem naše stranke ter nekaterim liberalcem. Lokalna organizacija naša pa je — nevedoč, da že imajo nekateri njeni člani vabila — zahtevala deset vstopnic, da jih da odbornikom organizacije, ki bodo zastopali na takem redkem shodiču nazore socialne demokracije. Shod je bil razglašen kot tak, ki bo razpravljal o bližajočih se občinskih volitvah — zato pa je bila umevna tudi zahteva naša, da se nam saj v ome-I jenem številu dovoli pristop. In dovolil se je.
Shoda se je udeležilo od 120 do 130 oseb. Otvonl ga je g. dež poslance M. Arko, ki je predlagal v predsedstvo gg. Logarja in Kanduča in začel govorili o delovanju dež. zbora. Povdarjal je s ponosom, d.i so klerikalni poslanci prebili «n e m šk o - sl o ven -ski obroč», da so provzročili vsprejem resolucije o splošni in enaki volilni pravici, da so glede olajšav pri stavbah za delavske hiše storili vse prave korake ter da so celcr razpravljali glede zavarovanja delavcev za starost itd. Bil je kratek, ne verno, ali z namenom, da bi se preje naprej prišlo ali. ker ni vedel veliko povedati. Oglasil se .je nato predsednik lokalne organizacije soc. dem. sodr. T. Brus. ki je izrazil začudenje nad tem. da nista niti sklicatelj niti predsednik povedala dnevni red. Vprašal je, ali bo shod brez dnevnega reda. Dobil je odgovor, da se je prva točka že absolvirala. druga pa bo o občinskih volitvah, tretja pa o — Časopisju! Nato je dobil besedo sodr. A. Kristan, ki je ožigosal počenjanje klerikalcev glede njih postopanja pri splošni in enaki volilni pravici. Luegerjeva zahteva po petletnem nepretrganem prebivanju na enem kraju je postala že v modi. Vsak delavski soviažuik hoče imeti «kavtele», pogoje itd., samo da bi oropal delavstvo za volilno pravo, delo dr. Krek je šel na Dunaj glasovat za enoletno nepretrganje bivanje (oz. za polletno za domačine) v občinah — za delavsko ljudstvo, kar kaže. da se iščejo pota, kako bi delavce osh parili za pravico. G. Oswald je odgovarjal našemu sodrugu. Oglasil se je tudi g. Valentin Tre ven, ki je odločno protestiral proti temu. da bi «imeli v andr ovci volilno pravico». Zagrmeli so nato klici: Nikogar žalili! Vandrovec je ravno tako čle-vek kot Treven! In Traven je obmolkni. Sodr. A. Kristan pa je karakternimi Trev-novo govorjenje kot govorjenje — člana «Slovenske ljudske stranke», ki si v Idriji niti ne upa sklicati javnega shoda in ki se zapira pred ljudstvom v zaprte prostore. In taka stranka farba delavce, da je stranka — d e 1 a v c e v ! !
Gosp. katehet Oswald je poročal o občinskem gospodarstvu. Ponavljal je vse ono,
o čemer je bil o žepisano v «Napreju». Hvalil je tudi na vse pretege katoliške odbornike, o katerih je pisal «Naprej!», da niso zadostili svoji nalogi. Sodr. A. Kristan je dokazoval trditev «Napreja» in tudi dokazal, da so bili tzv. kal. odborniki res nezmožni za nalogo, katero so prevzeli, namreč: biti resna opozicija. Priporočal je volitev socialno-de-mokratičnih kandidatov. Odgovarjal je Oswald, ki je bil t.a dan sploh «lušten».
In — prišlo se je do tretje točke, radi katere je bil shod pravzaprav sklican. Nastopil je —- Mihael Moj š ker c, odgovorni urednik «Naše moči», ter začel govoriti o časopisju. Pripovedoval je: kaj so krščanski socialisti, kaj niso in kakšna je «Naša moč». Govoril je o krščanskih strokovnih društvih itd. Za njim je dobil besede zopet sodr. A. Kristan, ki je v izvrši nem govoru pokazal na novo farbarijo klerikalcev, ki se imenuje «Naša moč». S «Slovencem» ne morejo že več farbati delavstva, zato so vsta-novili «Našo moč», ki pa je ravno tako laž-njiv «plalek» kot «Slovenec». «Unija rudarjev» se nazivlje v tem umazanem listu židovska, vprašam (dejal je sodr. A. Kristan) g. Mojškerca, kdo je v Uniji žid? In g. Mojš-kerc je molčal in s tem priznal, da je «Naša Moč» lagala. Sodr. A. Kristan je pribijal farbarije klerikalcev drugo za drugo na pran-ger. Zavedni poslušalci so mu pritrjali. Klerikalci so bili vsi preplašeni, in shod se je skonča],- ne da bi ž njim sklicatelji dosegli lo, kar so nameravali. Mislili so: postaviti kandidate v občinski odbor, agitirati za novi list klerikalcev, katerega edini namen je, delavstvu sipati pesek v oči ter proslaviti se v «Slovencu», češ: v Idriji smo imeli shod za durmi . . . Ali izjalovilo se jim je vse.
Zavedni zborovalci so se jim smejali ter enoglasno rekli: «Naprej!» je naš list in «Naprej!» bomo širili še bolj kot dozclaj. In po Didičevi dvorani odmevalo je ob zaključku tega klerikalnega shoda: Živela, socialna demokracija!
Da, dosegli so klerikalci na tem shodu po § 2 — velik fiasko, o katerem bomo še pisali.
Doneski k organizaciji čip-karstva na Kranjskem in Goriškem.
i.
Delavca se izkorišča povsod, naj dela v tovarni za strojem, naj robota, v rudnikih, naj sedi za pisalno mizo ali pa ubada šivanko, naj tolče kamen ob cesti ali pa stavi črke, naj pometa ulice ali pa izdeluje umetnine. Delavec dandanes nikjer ne uživa pravega sadu svojega dela. Njegovi žulji redé in zivé delodajalca, kapitalista, izkoriščevalca.
Vendar ni izkoriščanje povsod enako. V strokah, ki niso pristopne organizacijskim dobrotam, je izkoriščanje hujše kot v strokah, ki so spoznale veliko važnost in veliki pomen strokovnega organiziranja. Stavca na pr. se veliko manj izkorišča kot rudarja, rudarja manj kot gozdnega delavca itd. Najbolj pa so izkoriščevani oni, ki sploh niso organizirani. In ti so v glavnem delavci v domači obrti. Za naše kraje je najmarkantnejši tip delavne moči v domači obrti i čipkarica.
Izkoriščevana je čipkarica. Dravi plod njenega dela uživajo drugi, ki le posredujejo med proizvajalko in med pravim kupcem. Prežalostni časi, ko se je še delo čipkarice plačevalo v blagu — ko se je dajalo blago za blago — niso še popolnoma izginili. Še se nahajajo kupci, ki ne dajo delavki za njeni izdelek denarja, s.katerimi bi razpolagala, po svoji previdnosti in volji, ampak dajo ji le listek, nakaznico za toliko in toliko blaga. Omenjati ni treba pri tem, da je že plačilo za delavkin izdelek samo-nasebi malo, in da prava v re d n o st blaga, ki ga naj delavka za svoj izdelek dobi, je najmanj za 50°/0 prekoračena . . . Takih kupcev sicer ni že veliko, ali žirovska in poljanska stran bi o tem veliko povedali.
Razmotrivalo se je že vprašanje, kako odpomoči izkoriščevanim čipkaricam? Bilo je nekoliko posameznikov, katere je bolelo srce, čuteč nečuveno odiranje ubogih delavk, ali ti posamezniki so imeli dobro srce, drugega uič. Kupci s čipkami so bogateli, čipkarice hirale — rod za rodom je slabejši.
Obrnilo s? je oko države na čipkarico. «Povzdigniti čipkarsko obrt, izučiti lepim in krasnim čipkam, pokazali napredek v čipkarski stroki» to so bila gesla, katerimi se je zahvaliti za čipkarske šole in kurze. Ali plemeniti pospeševatelji napredka v čipkarski obrti so uvideli kmalu, da le s poukom ni pomaganoga veliko, začeli so tudi s trgovino. Izdelke učenk in frekventantinj so prodajali. — vsaka šola, vsak potovalni tečaj zase kakor samostojni trgovec. Gene čipkam so se vzdignile. Ali — forma se je. pokazala za slabo. En tečaj je konkuriral drugemu. Gene so bile različne. Pokazala se je potreba centralizacije prodaje. Osrednji čipkarski tečaj na Dunaju je izvršil tudi to. Gene čipkam so se izpre-mcnile. Obrnilo se je na boljše. Trgovci in trgovke so postale še bolj razburjene. V časopisih je nastala gonja.
Značilni so napadi na čipkarske tečaje in šole. Ponatisnemo naj enega iz minulega meseca.
«Slov, Narod» z dne ld. januarja t. 1. je prinesel nastopni članek :
— G. kr. strokovna šola za čipkarstvo v Idriji je v zadnjem času docela zatajila svoj prvotni namen: iz učnega zavoda je postal trgovski zavod. Da bo tako, se je vedelo takoj s početka, ko je država zavod ustanovila. Zdelo se nam je takrat, da se te sicer zelo koristne šole ni ustanovilo v ta namen, da se povzdigne idrijska cvetoča čipkarska obrt, ampak da se preskrbi klerikalcu J. V. ugodno in mastno mesto vodje. To za šolo velevažno mesto, se je oddalo brez konkurza tedanjemu kuratorju čipkarske šole v Idriji, sicer ljudsko -šolskemu učitelju in strastnemu klerikalcu Ivanu Vogelniku, ki za to mesto ni imel niti najmanjših strokovnih zmožnosti. Zato pa je bil naš sum docela opravičen. Ker torej vodja ni mogel delati na strokovnem polju za zboljšanje čipkarstva, posvetil je vse svoje moči trgovini in iz strokovne šole je postala cvetoča trgovska zadruga. Nimamo nič proti temu, da idrijske čipkarice kar najdražje prodajajo svoje izdelke, a izključno tega namena nikakor ne sme imeti strokovna šola. Dandanes je v Idriji velika konkurenca med trgovci čipk in tudi zadrugo imajo, ki je jam-
stvo, da čipkarice po možno najvišjih cenah oddajajo izdelane čipke. Šola pa naravnost strastno agitira za svojo prodajalno, na tem polju so dospeli tako daleč, da se že s prižnice po cerkvah vabi čipkarice, naj donašajo svoje čipke idrijski šoli v nakup. To je pač nedopustna agitacija, ki jo na ljubo šlomškar-skemu predsedniku Vogelniku izvršujejo božji namestniki. V takih razmerah ni čudo, da čipkarske trgovke tarnajo nad davčno oblastjo, ki jim neusmiljeno viša davek, na drugi strani
pa jim država odjemlje njihov borni zaslužek. Skrajni čas je, da se merodajni faktorji pobrigajo, da se čipkarska šola v Idriji povrne k svoji prvotni nalogi, ker s tem se bo izdatno bolj povzdignilo idrijsko čipkarstvo, kakor pa z nedostojno konkurenco obrtnikom.
Ne bomo pisali komentarja k temu izbruhu. Vprašanje nastaja : Kakšen je namen c. kr. čipkarske šole v Idriji in kakšni nagibi vodijo osrednji čipkarski tečaj na Dunaju. O tem pa prihodnjič.
Lz idrijskega, okraja.
Javni rudarski shod. Na 21. prosinca je sklicala podružnica Unije r udarjev v pivarno k «črnemu orlu» javni rudarski shod, ki je bil zelo obilno obiskan. O dnevnem redu («Rudarske razmere») je poročal so-drug A. Kristan, ki je razmotrival vzroke neznosnih razmer pri rudniku. Povdarjal je pomen organizacije za delavsko ljudstvo. Kaj doseže organizirani delavec, pokazal je na uspehih železničarjev in stavcev. Železničarji so v pretežni večini organizovani. Uvideli so, da so vsa njihova memoranda in vse njihove ponižne prošnje metali v koš. Prepričali so se, da se zlepa, s prošnjami i. t. d. nič ne doseže. Segli so k sredstvu, katero edino ima delavec v roki — segli so k organiziranemu pasivnemu odporu. Pasivni odp r je predigra stavki, obstoji v tem, da delavci sicer delajo, ali počasi in po predpisih, s čimur povzročijo, da se prometu narede ovira, oziroma da se polno dela nakopiči neizdelanega in s tem, da se onemogoči vse. Pri železničarjih je pasivni odpor nad vse izborno orožje. Posrečil se jim je tudi ker je organizirani delavec izvrševal ta pasivni odpor. Stavci, tipografi, so malone vsi organizirani — tudi ti ob novem letu niso mogli zlepa doseči sporazumljenja z gospodarji. No, ker ni šlo zlepa, — segli so tudi k pasivnemu odporu. Časopisi niso mogli redno izhajat', knjige ne tiskati — in pomagalo je: stavci so dosegli svoje zahteve! Dosegli pa so jih. ker so organizirani in ker jih je organizacija vodila v njihovem boju. Tudi poštni uslužbenci na sploh, prav posebno pa še uradniki c. kr. poštne hranilnice na Dunaju so se jeli bojevati za zboljšanje svojega položaja, ali dosegli niso takorekoč nič, kajti manjkalo jim je organizacije! Torej: organizacija je edina zaščitnica delavstva. Pri nas pa nas je komaj 25°,'o organiziranih, zato pa ne moremo zboljšati položaja. Na vse zahteve in prošnje se odgovarja z obljubami, stori pa nič! Organizirati se moramo ter pokazati moč, ki tiči y nas in obljube se bodo izpolnile!
Govornik razmotriva memorandum, ki se je dal ministru. Odgovora še ni — trije meseci bodo prav-
kar potekli! Kaj je storiti? — Govorili so še sodrugi Morovee Simon, Kokalj Jan, Štravs Ivan, Berdajs Josip, Batagel Franc in drugi: Vsi so priporočali: organizirati se in pripravljati se za boj. Boj rudarj ev j e štrajk, ali štrajk je le takrat koristen, kadar je pripravljen temeljito, kadar je najmanj 70—80°/0 štrajku-jočih organiziranih. Štrajki, ki izbruhnejo kar naenkrat, ne da so ljudje preskrbljeni z vsem, nimajo nade na uspeh in prečesto škodujejo delavcu, ker dobi podjetnik utis, da je močnejši nego delavci njegovi. — Shod je vsprejel predlog, da se povpraša pri c. kr. poljedelskem ministrstvu, k aj j e z zahtevami, kar se je tudi že zgodilo. O odgovoru bomo poročali
Zakaj letos pri rudniku ob novem letu niso avanzirali v II. razred? Direkcija je odgovorila krajevnemu delavskemu odboru, da se to zavoljo tega ni zgodilo, ker se mora počakati, kaj bo odločilo ministrstvo o zahtevah, dne 2. novembra 1905, podanih Njegovi ekselenci. 15 pa bi jih imelo avanzirati.
„Slovenski Narod“ se zopet zaganja v našega urednika. Ne bomo odgovarjali na nesramne napade gotovih individuov, naj delajo, kar hočejo. Onemogla njihova jeza ne škoduje.
„Slovenec** se jezi nad sodr. A. Kristanom, ker je klerikalce malo poščegetal o priliki njihovega žalostnega zaupnega shoda pri Didiču. Pravi, da je celo «dr.» Elderseh za šestmesečno bivanje. Prvič povemo, da sodrug Elderseh ni noben doktor, marveč čisto navaden uradnik okrajne bolniške blagajne v Brnu in državni poslanec. Drugič, pa sploh ne verjamemo, da bi sodrug Elderseh bil za šestmesečno bivanje. Mi soc alni demokratje smo za trimesečno bivanje, ker ta čas popolnoma zadostuje za sestavo volilnih imenikov. Dr. Krek pa je na sestanku krščansko-kato-liških «delavcev» na Dnnaju kimal Kunschakovim zahtevam: za nedomačine 12mesečno bivanje- in za domačine G mesečno bivanje. Dr. Lueger pa je plediral za — petletno bivanje! Idrijski T r e v e n pa je kot član slovenske ljudske stranke protestiral, da bi vandrovci imeli volilno pravico. Pojte se solit z vašimi izgovori,
gospodje klerikalci! Dejstvo je in tega z nobeno pisavo ne spravite raz svet: vi ste za volilno pravico pr,'V toliko vneti, kilikor mi za lanski sneg, ali ker morate po struji plavati — proti si ne upate, morate pa s strujo.
„Slovenčeva" impertinentnost se kaže v naslednjih besedah: Kristana ubogajo vsi idrijski organizirani socialni demokratje, ki so proti vsakemu, ki ugovarja temu «odpadniku od katoliške vere, ki se pa odkrije na shodih, ko zvoni angeljevo češće n j e, seveda če so krščanski s o c i a 1 c i v večini». Kaj je hotel s tem «Slovenec* reči V Da. sodrug Kristan ni dosleden v svojem verskem naziranju. «Slovenec» laže, laže prav po farsko Sram ga naj ho! Sodrug A. Kristan je brez konfes je, kot tak pa spoštuje vsako versko prepričanje ter se kot tak ravna po obstoječih državnih zakonih. Laž je sicer, da se odkrije, če Cerkvenik zvoni to ali ono, resnica pa je, da se je odkril na katoliškem zaupnem shodu, ko je dekan Arko začel proliti angeljevo češčenje. Ako bi se sodiug A. Kristan ne bil odkril ter mirno čakal, kedaj molitev skonča, hi se zgodilo nekaj drugega. Krščanski socialisti bi se morebiti v svoji posurovelnsti res vanj zagnali, ali Kristanovi sotovariši na shodu bi tiste pisarčke Gohjeve ter vajence brzo pomirili — skozi okno jih zmetavši ali — to hi bilo najmanjše zlo, krščanski socialisti bi s orili nekaj drugega! Radi motenja vere bi ga naznanili slavni sodniji, ki bi vzela v roke neke paragrafe ter jih uporabila. Sodrug A. Kristin pa vam tega veselja ni hotel nared.ti, odkril se je ter si mislil: blagor ubogim i. t. d. — saj veste, g. dekan, kako se ta resnica dalje glasi.
Perlìd'ja pa in impei tinenta je vsekakor «Slovenčeva» pisarija. To bodi pribito.
Še „Slovenec". Vsem udeležnikom zaupnega shoda klerikalcev pri Didiču priporočamo, da prebero v «Slovencu» z dne 17. januarja v prilogi štev. 13 članek pod naslovom: «Shod v Idriji». Kdor bo po prečitanju tega članka klerikalcem v Idriji še kaj verjel — za tega ni zdravila. Članek je mojstersko delo mojstra laž-njivcev! Le tako naprej!
Doklada na žganje. O tem je napisal znani dopisnik iz Idrije v «Slovenskem Narodu» z dne 27. m. m. celo kolono. Ne bomo odgovarjali na prazno pisarjenje njegovo: samo konstatiramo nastopno: Mi smo odločni nasprotniki a 1 ko h ol n i h p i j ač, smo pa tudi odločni nasprotniki doklade na žganje v Idriji, ker se je doklada naložila zato, da dobi občina dohodkov, ne pa, Ja se zmanjša žganjepitje. Upamo, da smo povedali čisto jasno naše mnenje! Res pa je, da se bode občinske doklade zvišati moralo kljub vsprejeti dokladi na žganje, ker ta ne bo prinesla nobenih 12.000 kron! Res je dalje, da je z dokladami na žganje prizadeto najbolj delavsko ljudstvo. Prosimo: kdo pije ž tanje? Ali ga. p jo občinski tajniki uradniki, profesorji V Ne! Pijo ga delavci. Žalostna je ta resnica, ali resnica je! In nobeno zakrivanje te resnice ne spravi raz svet. Nastaja le vprašanje, ali se
pa da s podraženjem žganja odpcmagati ti resnici raz svet?! Mi smo prepričani, da prepovedi, podražitve itd. nič ne koristijo. Kadar to idrijski rudar imel boljše ž vljenske povoje, boljši obst j bo s.irn izbacnil alkoholične pijače iz vrste svoji) potreb. Mi bojujemo za. boljši obstanek delavcev, za večjo mezdo, za boljša stanovanja — in s tem bojujemo tudi proti alkoholu, proti ž g a n j e p i tj ii. Iskati pa v žganju vir dohodkov občine, je škandal, kateri ne odpravi raz svet nobeno zavijanje dejstvenili resnic! Sodrug A. Kristan je jasno govoril in jasno obrazložil: zakaj je proti dokladi, rabil ni noben h zavijanj - mi smo tudi jasno napisali svoje razloge. Kritiziramo vse, kar se nam zdi nezdravo, in bomo še v naprej. Vsako reč pa v'amemo tako, kakršna je. brez olepšav in laži!
Bratovska bolnišnica je menda postavljena zaradi lepšega. Bolnikov, pravijo, da ne bodo več pošiljali v to bolnišnico. V Ljubljani je dtželna bolnišnica prenapolnjena, bolmki leže po tleji, ker ni dovolj postelj za nje. Iz naše Idrije jih je deset v deželni bolnišnici, doma pa imamo dvoje poslopij, katerim pravimo bolnišnice — pa leže vsi lepi prostori prazni. Okrajna zasebna bolnišnica prazna, bratovska bolnišnica prazna — in nadsvetnik Bilek pa govori, da se sezida še ena bolnišnica. Zakaj ? Da bo prazna, kot sta te dve ? Prosimo pojasnilu v tej zadevi. Zdravniki imajo sedaj besedo!
Občno konsumno društvo v Idriji bo imelo 18. februarja svoj redni letni občni zbor. V letu 1005 se je pokazal zopet zelo lep napredek tako. da se bo kljub vsem prepotrebnim odpisom izplačalo članom 4 >/, °/# dividenda. Na rezervni sklad se da 10%. na dis-pozitni pa 5° j, č stega dobička. Celotnega prometa je bilo 440.000 kron. Predstojništvo je skrbno pazilo na utrditev zadruge. Prva in poglavitna dolžnost poštenega vodstva pri vsaki zadrugi je okrepitev fondov ter zasiguranje nepobitne vrednosti premičnega in nepremičnega premoženja. Zadruga, ki hoče obst * ti in ki hoče imeti svojo pravo prihodnjost, ta mora skrbeti za čvrsti temelj. Zadruge pa. ki so le od danes do jutri, lahko razmečejo v formah di vid eu d e ves svoj obst jni kapital. Veselje mora navdajati vsakega rudarja-člana občnega kousumnega diuštva, ko vidi tak lep napredek in tako utrjevanje delavskih pozicij v Idriji. Nasprotniki se vedno sicer še zbirajo za oglom ter kujejo črne naklepe proti ti trdnjavi delavskega ljudstva. Preže kot roparji, b-daj bi dobili kaj v plen. Ali idrijsko zavedno delavstvo še ni pozabilo minulih časov, in nepršteni ribiči zaman upajo ribariti v kalnih vodah! Naša edina želja je: le 'tak" naprej kot 1. 19 0 4 in 1. 1905, pa bodemo dosegli velikanskih 'uspehov! Ti pa, naše «Občno konsumno društvo», rasti, cveti in razvijaj se!
Iz skupne seje ,Občnega konsumnega društva". Dne 28. m. m. se je v zmislu § 51 odst. a in b izključilo nastopne člane št. 241, 427, 672, 573. 694, 735, 735, 681 in 706. § 51 pravi, da se mora izključiti one, ki so že 4 mesece zaostali s plačevanjenl deležev in one, ki že čez leto dni niso oddali nobenih znamk v
dokaz, da se poslužujejo zadružnih prodajalen. Navedeni izključeni člani imajo pravico pritožbe na občnem zboru, kar se jim tem potom naznanja.
Godbeno društvo v Idriji uljudno vabi na «Plesni venček», katerega priredi dne 4. svečana 190t> v pivarni pri «Črnem orlu». Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, za nečlane 40 vinarjev. Posebnih vabil sp ne bode razpošiljalo
Rokodelski pomočniki prirede pri Didiču dne 4. svečana veselico z raznovrstnim programom. Vstopnina 40 vin. Cisti dobiček je namenjen pomožni obrtni bolniški blagajni.
Zanimljivo. «Slovenec» piše, da se je dopisnik «Slovenskega Naroda» zgražal nad dejstvom, češ, da je na klerikalnem zaupnem shodu bil predsednik shodu mož, ki ni volilec v občini ter se obenem samozavestno tolče v prsi: češ, mi tuli t. ke upoštevamo, ki danes še nimajo volilne pravice. Prav in lepo! Ali stvar je druga! Gospod dekan Arko je na vprašanje so-druga A. Kristana, zakaj se javni shod ni sklical, odgovoril, da zato ne, ker katoliški možje morajo zjutraj ob 9. uri k maši, popoldne pa imajo šele volilci čas, in shod da je za vol ile e! Značilno pa se sliši potem, da je bil predsednik shoda voliicev — ne volilec!
Če je bil shod zato zaupen, da pridejo nanj le volilci
—	kako pa je prišlo do tega, da jim je predsedoval ne volilec!
Osebna vest. Za uradnico «Prve idrijske čipkarske zadiuge v Idr,ji» je imenovana absolventinja «Osrednjega čipkarskega tečaja» na Duoaju gdč. Ivanka Božičeva.
Nov slovenski delavski list v Ameriki. Posedaj je veljal v Ameriki «Glas Svobode» za edini slovenski delavski list s socialističnim programom. Izšla pa je sedaj prva številka lista «Proletarec», ki pravi, da «Glas Svobode» ni delavski socialistični list, ampak glasilo menjavca z denarjem, g. M. Rondata. «Proletarec» ima prav prikupljivo vsebino. Čitatelj ima v njem saj nekoliko čtiva, dočim v «Glasu Svobode» bolj inserati prevladujejo. Delavski list pa vendar ni le za inseri-ranje, marveč za pouk in boj ! O ameriškem slovenskem časnikarstvu imamo pripravljeno večjo študijo, katero začnemo ob priliki — ko bo v listu več prostora
—	objavljati. Danes pa že nanjo opozarjamo.
Za tiskovni sklad: Sodrug Anton Mrovlje dal 1'— željo, «la se vsak sodrug spomni tiskovnega sklada. Časopisje je edino orožje delavčevo! Živeli, nasledniki in posnemovalci!

PPniiiaPìUiM^raiiararÉJfgJiMrMilll
ilIIIIIIIlIiliiP!
Delavci, rudarji,
berite in širite „Naprej!" ki je Vaše delavsko glasilo!
nnmn^n^i
Tiskarna Iv. pr. Lampret
=^-t	■■ = v Kranju
najmodernejše opremljena, se uljudno priporoča v na-ročitev najraznovrstnejših tiskarskih del po solidnih cenah.
Novo izšlo! Osebna dohodnina Novo izšlo!
Uredil in sestavil Valentin Žun, davčni komisar v Radovljici.
VABILO
L rei. letu. ič. zim
,Prve idrijske čipkarske zadruge,
v IDRIJI,
vpisane zadruge z omejeno zavezo
ki se vrši
dne 11. svečana t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih ženskega društva „Veda“.
®
Dnevni red :
1.	Čitanje zapisnika ustanovnega obč. zbora.
2.	Poročilo načelstva o delovanju zadruge v letu 1905.
3.	Poročilo računov za leto 1905 in razdelitev čistega dobička.
4.	Poročilo nadzorništva in podelitev odveze načelništvu.
5.	Volitev štirih nadzornic in ene namestnice.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji zadruge.
7.	Predlogi in nasveti.
Za nadzorništvo:
Ivana Štravsova Alojzija Kosova
zapisnikarica.	predsednica.
VABI JV O
k
„Občnega Hotisumnega društva" V Jdrijt
vpisane zadruge z omejenim poroštvom ki se vrši
dne 18. svečana ob 1. uri popoldne pri «Črnem orlu».
knevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega rednega obč. zbora.
2.	Poročilo predstojništva o delovanju zadruge v letu 1905.
3.	Poročilo račun .v za leto 1905 in razdelitev čistega dobička.
4.	Poročilo nadzorst. in podelitev odveze nadzorstvu.
5.	Volitev trt h članov nadzorstva, oziroma namestnikov nadzor-tva.
6.	Revizijsko poročilo.
7.	Predlogi predstojništva: a) prizidava mlina; b) prenos dispozitnega sklada v rezervni sklad; c) določitev glede terjatev pri nekaterih članih in ssladiščnicah.
8.	Potrdilo sklepov skupnih sej glede imenovanja poslovnih oseh.
9.	Poročilo in sklep glede pristopa k velenakupni družbi avstrijskih konsumnih društev.
10.	Predlogi, nasveti in pritožbe.
Za nadzorništvo:
Anton Kos 1. r., zapisn., Ivan Štraus 1. r., predsed.
Vsti p je dovoljen le bodisi s poverilnim listom ali pa z izkaznico o oddanih znamkah.
Kašelj !
Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušeno olajševajoče in zelo okusne
Kaiserjeve prsne karamele.
2740 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti.
Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko: „Tri jelke". — Zaloga pri
Daniel Pirc, lekarna v Idriji.
Pristop k občnemu zboru imajo le članice s člansko knjižico. Brez članske knjižice ni vstop dovoljen.
Janez Vidmar
čevljarski mojster v Demšarjevi hiši
se priporoča cenj. delavcem v izdelovanje vsake vrste obutev trpežno in po nizki ceni.