4- štev._V Kranju, dne 28. januarja 1905._VI. leto. GORENJEC : Političen in gospodarsKi list : Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane za eelo leto 4 K, za pol lela 2 K, za čeut Uredništvo in upravnistvo se nahaja v htti St. 106 nasproti iupn, leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. 1'ommein« številke po 10 vin - Na cerkve. - Uprnvni.štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije narobe brez istodobne vpoSiljatve naročalo« se ne ozira. - Za oznanila se oznanila, »ploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. 1 naj se izvolijo frankirali. — Rokopi.i se vračajo. Polom konsumnih društev v selški dolini. Malokje so klerikalci tako delavni, kakor v selski dolini. Glavna opora jim je dr. Krek. ki je pred ne-kaj leti vpeljal prvi konsum v Železnikih. Temu so sledila konsumna društva na Oošnjici, v Selcih in v Rukovšci. Projektirali ali nameravali so takoj ustanoviti še konsume v sledečih krajih: Bukovica, Sv. Lenart, Spodnja Lju^a. Ker pa so hili ljudje v teh krajih previdni in niso zaupali, da bi Ćocov France Ifl kakšen Frtičar delala čudeže, zato v teh kraji) ni prišlo do ustanovitve konsumov. Naprednjak i v selški dolini so stopili takoj na prste tem društvom, ki so bila ustanovljena samo zato, da bi klerikalci prišli v gospodarskih stvareh na površje, ali drugače učeno: duhovščina s s v o j i m j podropniki je hotela spravljati dobiček, ki ga imajo trgovci in drugi, v svojo nikdar polno bisago. Še nam je v spominu, kako slovesno so odprli te kon-sutnske šnopsarije. V Železnikih je bilo tisti dan vse pijano, kar veruje v Strajnarjeve patanoštre. Zvečer so tako razgrajali, da je rekel drugi dan takratni kapelan: «Ko bi bil vedel, da PODLISTEK. Moć spomina. ("las se bliža polnočni uri, tisti skrivnostni in veseli polnočni uri, v kateri se je pred toliko in toliko leti zgodil največji in najimenitnejši čudež na svttu, ko je sam božji sin stopil iz visok h in veličastnih nebes na nizko grešno zemljo —■ v podobi revnega Človeka Sneg pokriva tla, in ker ne sveti mesec, je ozračje toliko ten.no, da se brez luči le težko razločijo od splošne be-lu zemeljske odeje nekoliko bolj rjavka te in temne gazi okrog farne vasi sv. Martina. Visoko gori po holmih in brdih se blešče nepremične lučice skozi okna in okenca borndi stanovabšč gorskih posestnikov in kočarjev, ker ti po starodavni navadi na sveti večer čujejo in svetijo celo noč v svojih stnnicah na čast novorojenemu Odrešeniku vesoljnega človeštva! Kdor izmed njih le more, pohiti na ta večer k polnočnici doli v farno vas, in ostanejo doma za čuvaje le stari onemogli ljudje in otroci. Tudi v znožju gorskih vasic in v dolini na ravnih poljanah okoli sv. Martina miglja in bodo počeli tako reč, pa bi no bil šel blagoslavljat konsuma!« V Železnikih so nekateri mislili, da ne boile več treba delati, ampak da bodo kar hodili v konsum po blago in pijačo, konsumarji bodo pa delali čudeže, da bode konsum vedno založen z blagom. Na železniške trgovce in gostilničarje pa so vpili: »Sedaj boste pa cknili, ko imamo konsum!« In res so prav temeljito bojkotirali nekaj časa gostilne in prodajalne. Konsum Jo bil vedno poln. Štrajnar in Henovc pa sta od vesolja kar odskakovala, ko je tako dobro šlo. V Bukovšci so odprli konsum v žup-iii.šču. Župnik je sam prodajal in zato se je pričenjala maša navadno pol ure pozneje, da je m&šnik mogel «odra>tato ljudem kavo, sladkor, cikorijo i. t. d. V Selcih tudi niso smeli zaostati. Zato so tudi tukaj stopili «možje* skupaj in se vpisali v konsum, ki je začel poslovali v hiši Pftrovct. Ko so bili tako ustanovljeni kon-sumi in po duhovnikih blagoslovljeni, začela se je agitacija za člane. Na vsakem shedu so klerikalci pripovedovali, kako velikansko srečo so prinesli kmetu s konsum*. Rekli so: .V konsumu kupiš ceneje, dobiš boljše blago, dobiček dobiš ob novem letu nazaj in zraven tega si pa še za nebesa trepeče premnogo lučic, malih in velikih, a te niso mirne in vedno na enem mestu, kakor gori v gorskih hišicah, ampak se premičejo semlertja in se bližajo boljinbolj proti vasi, sredi katere stoji čarobno razsvetljena farna ali župnijska cerkev. Te lučice so svetilke in baklje, s katerimi si sveti pobožno kmetsku ljudstvo, prihajajoče k polnočni maši. Take in podobne polnočne slike in prizori' se ponavljajo leto za letom na sveti večer v fari sv. Martina ter daleč oko! po Slovenskem. Tako je bilo v tej fari tudi na sveti večer' onega leta, ko se je vršila naša povest. Vendar pa so tisto leto k pnlnočnici gredoči lju rjo opazili še nekaj izvanrednoga: Tam gori na zdolnjem robu znane gorske vasice so se svetila mala okenca napol zidane in napol lesene bajte šture Podgoške Barbe, kar je bilo v znamenje, da tudi ona čuje. Podgoška Barba — tako so je imenovali po vasi Podgošča, v kateri je stala njena bajta — je bila ljudem po vsej okolici nekaka skrivnostna zagonetka. Dasi je bila rojena in preživela svoja prva mlada leta v ravno tej koči, v kateri je stanovala zdaj na »tata leta, vendar se je vedelo okoli prav malo njene dobro delaš. >- Ali ni čudno, da se niso kar \si ljudje vpisali v ta čudovita društva? Duhovniki, posebno v Selcih, so v izpoved-nicah izpraševali gospodinje, če so vpisane v konsumna društva. .Nikar ne podpirajte liberalnih trgovcev in gostilničarjev, ne hodite v njih gostilne in prodajalne!* Tako so agitirali v izpovednicah, na prižnicah in kjerkoli je drugače prilika nanesla. Rožnik v Selcih je neko nedeljo vpil: «Ačiten» boj liberalcem! Ta sila od strani duhovščine je res precej izdala. To nam pritrdijo vsi trgovci in gostilničarji po selški dolini, kjer so bila kon-mmna društva blizu. Ubogi hribovci *.o nosili kupljeno konsumsko blago visoko v hribe v gotovem upanju, da pridejo lažje zato v nebesa. Marlinvrhar, ki je kupil v konsumu eno kilo sladkorja in za 10 kr. smrdljivega olja, je bil prepričan, da ima najmanj 200 dni odpustka. Na nekem shodu v Rovtih pri Sv. Lenartu so vpili konsumarji Prevc, Goč, Frtičar nad tamošnjim učiteljem, da je sovražnik kmetov, ker pobija konsumna društva. In kmetje, ki so bili sicer z učiteljem v prijateljstvu, so verjeli, da je učitelj njih sovražnik. Neka žena se je vpisala v konsumno društvo brez vednosti svojega moža, ki je bil proti konsumu. Ko je mož dobil knjižico v roke, jo je vrgel v zgodovine, ker so njeni nekdanji vrstniki in znanci skoro že vsi pomrli ali pa se preselili v druge kraje. Nekateri starejši ljudje so vedeli povedati o Barbi, da je bila v svoji mladosti zelo lepo dekle, da je služila nekaj let doli v župnišču, po rani smrti tistega župnika, pri katerem je služila, pa da je odšla po svetu, da nihče ni vedel kam. A še o resničnosti teh skromnih zgodovinskih podatkov so mnogi dvomili.__ Dalje prib. Na valovih življenja. Novela Spisal Sever. Dalje. Čakala sem odgovora ležko, nestrpno. Minul je dan za dnevom, teden za tednom, a odgovora le ni bilo. Kaj mi je bilo za storiti? Nekaj neutešljivega me je gnalo za njim in sklenila sem poiskati ga, da še enkrat govorim žnjim, petem bode morda bolje, potem se morda potaložim. Ali kako? Oče in mačeha nista smela vedeti ničesar o tem. Mislim si, najbolje bo, ako pobegnem. Spravila sem v naglici nekaj potrebnega za na pot, napisala listek do očeta, da je vsako iskanje brezuspešno, in neke lepe noči me je zmanjkalo —--— ogenj. ^-'";| Je jokala nud tem in vpila: «0 Bog, pomagaj, kaj si naredil, greh imaš!» Će hi hoteli napisati vse drugo, kako so fanati-zirali ljudje /a konsumnn društva, napisali bi lahko cele zgodb.«. Dulje prih. Bohinjska železnica. h. Podjetnik, inžener, delavec — tuj pri delavcih ima svojo kuhinjo, kjer obeduje po dvajset do trideset delavcev, kjor se neobdačeno in nezadacano toči vsakovrstna pijača "po naročilu delavcev in dela občutna konkuret ca onemu malomu številu domačih gostilničarjev, ki so gojili zlate nade ob gradbi železnice, ki so pa sedaj večinoma ljuto razočarani. Le nekaj izjem poznamo. In prebrisani so ti tuji trgovci in gostilničarji! Rubiti se dajo neprestano, prepisujejo obrti na ime svojih žena, svojih otrok, le da ne more pri njih ne sodnija ne davkarija do- Bilo je okoli devete uri zvečer. Sedela sem na klopi v spodnjem koncu mestnega drevoreda ter razmišljala, kaj mi je storiti, ali naj ga takoj poiščem, ali nuj počakam prihodnjega dne. Okrog mene je bilo vse tiho in mirno in razen mene ni bilo žive duše v tem delu drevoreda. Tesno mi je bilo pri srcu in sedela sem nemirno. 2e sem hotela iti, kar opazim izza bližnjega ovinka prihajati neko osebo. Spoznala sem takoj; bil je on. Srce jelo mi je burno biti. Ko se mi približa, zastarim mu pol. Nekoliko časa me opazuje in bilo mu je videli, da je ves zmešan. Spoznal me je bil. Ogovori me ravnodušno, kakor bi se ne bilo prav nič zgodilo: •Ti tukaj, Anica? Česa pričakuješ v tej uri v. •Tebe I» mu odgovorim. •Toraj povej, kar imaš povedati. Nimam časa predolgo se zgovarjati tukaj! In povedala sem mu vse ter ga prosila in rotila, naj se me vendar usmili. Nekaj časa molči, potem pa pravi: biti nobenega donarja. Mnogo domačih večjih trgovcev je pri teh 'železničarjih' izgubilo precejšnje svoto, ki r jim je zaupalo preveč. Po pošti pa pošiljajo ti falirani branjevci tisočak za tisočakom svojim sorodnikom v Italijo in na Ogrsko, ali pamelneji izmed njih celo jemljejo mesečne dopuste, da svoj »prihranjeni, denar odneso osebno v inozemstvo. Isto delajo tudi italijanski delavci. Morda so tudi zgodi, da sedaj ob koncu gradb zgori kaka zavarovana baraka. Slučaji su baš različni in poses'niki odhajajo. Krvavi boji na Ruskem. Za Rusijo so nastopili hudi časi. Ze od 22. t. m. trajajo v Pctrogradu krvavi dogodki, kateri so se pojavili tudi že v nekaterih drugih krajih. Ti dogodki pa so lem ža-lostuejši, ker so nastopili ravno v kritičnem lienotku, ko se mora Rusija bojevati za svoj Ugled med velikimi državami. Povod tem dogodkom je dal carjey manifest, ki je marsikaterega britko iznen.'Hil. Zlasti oni, ki so upali, da se zdaj kar naenkrat vse izpremeni, da zašije svoboda in da pristopi ljudstvo v posta vod.ijalne zastope, so z žalostjo spoznali, da se ne uresničijo še tako hitro njihovo želje. Zalo se je pričelo revolucionarno gibanje zmirom bolj in bolj širiti in vzpriro temu Ju lahko vse mogoče, da je slrel na dan blagoslovljen jm \Yve hi! namenjen carju in dajeta strel 2iiamenje, da se carstvo tudi na svojo gardo ne more več zanašali. Skoro isti dan, ko je počil tu slrel, so je začel velikanski štrajk v Petrograda. Nad L50.000 delavcev je opustilo delo in se pripravilo na revolucijo. Vsa ta velikanska ma&r je šla istega dne pred carsko palačo in' zahtevala, naj car osebno sprejme njih peticijo. V tej peticiji se s plamtečimi besedami obsoja vladajoče ruske razmere in zahteva ravnopravnost pred sod-nijo, osebno svobodo i. t. d. ter dolgo vrsto gospodarskih reform. Svobodo in srečo, ali smrt, pravi peticija; raje umreti kot. živeti v sedanjih razmerah. In kaj se je zgodilo na to peticijo? Vlada je takoj pripravila 50.000 vojaštva in že istegi'. »Pomiri se, to je bila le šala. — Potrebuješ li denarja? Tu ga imaš!' In stisnil mi je v pest nekoliko drobiža. Zaskelelo me je nekaj v pesti. Zravnam se ter stopim korak bliže. Ravno so je prikazala luna izza meglenega oblaka in posvetila v njegov obraz in njegovo demonsko oko. Mereča ga z ostrim pogledom, mu rečem: • Kaj — šala praviš, da je to? — In ciumota, ki me čaka? Glej, tu pod srcem mi leži sad tvojega greha! In ti praviš, da je to šala!? Žrtvovala sem tebi vse, ihk, življenje bi dala zate, ti mi pa tako povračuješ mojo ljubezen. Sramuj so! Zdaj, ko si me pahnil v nesrečo, me hočeš odpraviti na tak podel način! Tu imaš tvoj strupeni denar, ne potrebujem ga! To je Judežev denar!* — Zagnala sem ves drobiž za njim. Čutila sem v tem trenotku, kakor bi se vso zibalo pod mano, kakor bi se mi izpodmikala tla pod nogami. Kakor blazna sem hodila po ulicah. Hitela sem dalje, kakor bi bolela pustiti za seboj temne slutnje, a nisem jih mogla. Obupala sem nad vsem in loteval se me je stud nad vsem človeštvom. Izginila je iz mene dne popoldne je prišlo do bojev, v katerem je vojaštvo streljalo na delavce. 180 oseb je bilo ustreljenih, več slo pa ranjenih. V ljudstvu pa je kri zavrela in vzdignilo je splošno vstajo. V več ko 30. krajih v mestu je prišlo do spopadov in na vsakem kraju je bilo na stotine mrtvih in ranjenih. Kljub ostremu mrazu so vse ulice polne ljudi, vmes pa se sliši jok in vpitje. Najstrašnejši in najbolj krvav dan je bil dne 22. t. m. Na vseh straneh mesta, po vseh ulicah so divjali hudi boji med množico, ki je štela čez 200.000 ljudi, in med vojaštvom, ki je nastopilo z vso brezobzirnostjo, kakor v vojski. Ze na vse zgodaj zjutraj je vojaštvo zasedlo vsa pota, ki vodijo k zimski palači. Na Nikolajevem mostu so naleteli na vojake, ka-ti re so prosili, nuj ne rabijo orožja. Nekateri vojaki so ros odmaknili orožje, a oficirji so na to vojake planili s sabljami. Delavci so bili z vso silo nazaj potisnjeni. Več jih je bilo tudi ranjenih. To je razljutilo delavstvo in zać I se je boj. letelo je kamenje in počilo je nekaj revolverjev. Policistom so jemali sablje in so oropali Sasovo tovarno za orožje, razdrli telefonsko in brzojavno zvezo in razdejali uradno poslopje. Tudi so dobili v roke tovaino za izdelovanje dinamita. Med čete so padle že štiri bombe. Pii Aleksandrovem vrtu, kjer je hotelo delavstvo izročiti carju peticijo, je vojaštvo oddalo 2000 slrelov. Pri eni sami salvi je padlo IS09 oseb. Vkljuh temu so pa množica ni umaknila, ampak je stala, kakor stena. Vse bolnišnice so prenapolnjene ranjencev. Ker ni bilo več prostora v bolnišnicah, so napraviti pod milim nebom šatore in barake, v katerih jih je v teku ene noči umrlo nad 500 vsled ran. Groze-n je pogled na ulice, kjer je sneg ves rdeč od krvi in kjer leže mrtvi in ranjenci kar kupoma. Dozdaj z aša število mrtvih 2200 in ranjenih 7000. Tedenski politični pregled. Proti enakopravnosti slovenskega jezika pri koroških sodiščih. Deželno sodišče je 21. t. m. pokopalo zadnjo trohico 'inakoprav- ona skromnost; ntpopisljivi stud nad življenjem, nad vsem lepim in svetim mi je silil v srce. Spoznala sem, da ni življenje drugo, kakor kup smradljivega gnoja . . . Verjela sem mu in zaupala vse. Zdaj pa me je pahnil od sebe on, katerega sem ljubila z v»ako žilico, iz dna svojo duše, kajti sleherni utrip mojega srca je bil posvečen le njemu. — Ali on je zlorabil mojo ljubezen, pahnil me je v nesrečo, vrgel me na cesto, kakor obrabljeno stvar. Odkupiti se je hotel z denarjem, ta ničvredne*. Zato sem ga preklinjala, preklinjala trenotek, ko je prestopil prvič prag naše hiše. — V tistem hipu pa mi je prisijala zlata zvezda rešitve. In ta zvezda je bila moje dete, ki se je imelo roditi. Sladek mir in up sta se naselila v moji duši. Ljubila sem ga še bolj, ljubila z podvojeno ljubeznijo . . . Od tedaj nisva več prišla skupaj, tudi videla se nisva. • Zame so nastopili hudi časi. Moje stanje je šlo h koncu in vsak čas sem pričakovala katastrofe. Zelo rada bi šla domov, a se nisem upala, ker sem dobro vedela, da me mačeha spodi. Dalje prih. 1. priloga „Gorenjcu" št. 4 iz 1.1905. nosti. Dočim se doslej na civilnih razpravah ni ugovarjalo slovenskim zagovorom, jo v soboto o piiliki razprave o slovenski sestavljenem prizivnom spisu stoiil sodnik sklep, da se prizivna razprava vrši nemški in mora nemški govorili tudi zastopnik prizivatoljev, dr. Brejc. Slednji je odložil zastopstvo, predlagal predložitev razpravo, da osebno ne-navzoča stranka izbere drugega zastopnika. Predlog je bil odklonjen. Obravnava se je nadaljevala nemški. Niti piiziv so ni slovenski prečital, temveč v nemškem jeziku. Državni zbor. Prva seja poslansko zbornice se je vršila brez nemiiov in demonstracij. Ministrski predsednik baron Gauč je podal izjavo. Rekel je, da bode vlada nepristranska napram vsem narodom in da bo varovala njih opravičene koristi. Baron (iauč je priznal, da je za tostransko državno polovico najtežje vprašanje: češko - nemško razmerje. Po seji poslanske zbornice so bili sklicani vsi načelniki k! uho v na posvetovanje, kako naj se omogoči redno delovanje državnega zbora. Pri tem posvetovanju se je sklenilo, da se umaknejo vsi nujni predlogi, razen predloga glede čeških šot na Dunaju. Samo Češki radikslci in Vse nemec Breiter so vstrajali pri svojih stavljenih nujnih predlogih, ki pridejo prvi na vrsto. Slovenski poslanec Zičkar je interpeliral zaradi rabe samonemških tiske in v področju celjskega okrožnega sodišča. — Češki poslanci so v seji dne 25. t. m. podali predlo,; da se potom dodatka k § 152. kaz. pr. reda zagotovi uredniška tajnost. ~ V gospodski zbornici je dvorni svetnik Lamasch utemeljeval svoj proti časopisju naperjeni predlog. Dalmatinski namestnik vitez Hsndel pojde za namestnika v Linec. Njegove posle v Dalmaciji je prevzel dvorni svetnik Nikolaj Na rdeli. Nt Ogrskem Se ponavljajo vsak dan izgredi. V Aradu so 21. t. m. Košutovci preprečili shod liberalnega poslanca, Izgredniki so se tepli s policaji in je bilo mnogo oseb ranjenih, mod njimi 12 policistov. Zaprli so 150 oseb. Rum unci delajo z vso resnostjo na to, da bodo izvoljeni njihovi kandidati. Z vs > gotovostjo upajo, da si pribor-' 15 poslaniških mest. Pri volilnem gibanju na Ogrskem je bilo doslej 7 mr'vib, 112 pa ranjenih. — Vladna stranka je imela shod v Losonzcu, kjer je prišlo do velikih pretepov Orožniki so streljali, štirje možje soubiti, mnogo ranjenih. — K volitvam sla odšli dve stotniji pešpolka št. 17 iz Celovca. Iz Ljubljan se je odpeljal pešpolk št. 27, z Dunajskega Novega mesta pa dragonski polk št. 5. Kakor vse kaže, si bode opozicija pridobila nekaj mandatov. — Vladna stranka je dobila 140, opozicija 190 mandatov; iz 50 okrajev je izid še neznan. Ministrska kriza je neizogibna, Na Francoskem so dobili novo mini-st-rstvo, katero je sestavil Rouvir. Rusko-japonska vojna. Na mandzurskem bojišču je nastalo živahno gibanje. Z vso hitrostjo se na obeh straneh grade novi okopi ter nasipi in se kop« Ijejo nove volčje jame. Obe armadi koncer-trujeta vse svoje sile v bližini Putilovskega griča in ni dvoma, da se na tem mestu prične boj in te morda tudi konečno odloči vsa bitka. Kakor hitro pa se pojavijo vladi vostoške čete na bojišču, bo to značilo za rusko armado, da se prične splošna ofenziva. Kuropalkin bo izkušal pri Putilovskem griču prodreti japonski center, general Miščenko pa ima nalogo obiti japonsko levo krilo in Oku-jevo armado naskočiti od zadaj. Brez dvoma se v najkrajšem času odloči, kdo bo zmagovalec na bojišču ob reki Šaho. Dne 21. t. m. so na vzhodni fronti jeli grmeti topovi in v kratkem se jo razvilo noj-ljutejše bombardiranje, ki je trajalo pozno v noč. Tudi med predslražami so se vršili neprestani boji in bombardiranje na vzhodnem krilu je bilo tako živahno, kakor bi so bila že pričela velika bitka. Zadnje dni so Japonci napadli ruske čete, a so bili od kozakov odbiti. Deloma so bili razpršeni ali pa uničeni in ujeti Tudi pri Njučvanu se je vršil pred par dnevi boj, kjer je bila uničena predstraža japonske kolone. Izgube so neznatne na obeh straneh, toda japonske so mnogo večje. Najnovejše poročilo se glasi, da je prišlo do spopadov med eskadro admirala Roždest-venskega, ki je usidrana no odprtem morju pri otoku Nossi Bc in japonsko eskadro. V tem spopadu so bile uničene tri japonske oklopnice in dve križarki. Vest še ni potrjena. — Temmanj je ta vest verjetna, ker se poroča, da je admiral Roždestvenski v nekem pogovoru izjavil, da mu ni znano, da se sploh nahajajo japonske vojne ladije v bližini. Opazil je sicer štiri ladije, ki jih je imel za japonske, vendar ne meni, da bi bil admiral Togo zakrivil ta pregreši k ter se tako daleč odstranil od svojega operacijskega načrta, da bi napadel rusko brodovje. Dopisi. Ix Šoštanja. (Soštanjske volitve. — Zakaj so bile razveljavljene?) Kakor se je v listih že poročalo, je c. kr. štajersko namestništvo volitve v občinski za-stop .Šoštanj razveljavilo in sc je v nekaterih nemških listih tudi že poročalo, da je dalo povod k temu postopanje slovenske volilne komisije. Takoj po volitvi se je pisalo, da so se godile grozuc nerodnosti, da so se vo-lilci šiloma zadržali, da so bili opravičeni vo-lilci zavrnjeni, da se politična oblast kljub protestu od nemške strani ni pobrigala za vzdrževanje reda in miru. Danes amo v prijetnem položaju poročali na podlagi oficijelnih podatkov, zakaj se je vlada čutila prisiljeno volitve razveljaviti: Neka Ana N. je bila vsled ovadbe čevljarja Mačka obsojena zaradi prestopka latvine z obsodbo okrajnega sodišča v Šoštanju od 7. aprila 1904 na petdnevni zapor. Nemci so zahtevali, naj se ta volilka iz imenika volilcev črta, a reklamacijska komisija temu zahtevku ni mogla ugoditi, ker dotična razsodba z ozirom na vloženi preklic ni bila pravomoćna. Pri prizivni obravnavi dne 19. maja 1904 je bila razsodba prvega sodišča potrjena, vsled česar se je imenovana volilka v smislu § 3 c volilnega reda uradno črtala iz imenika. To in le to je uporabila visoka vlada kot razlog za razveljavljenje šo-stanjskih občinskih volitev, katere so po celem slovenskem Štujerju vzbudile toliko pozornosti. Novice iz Cerkljan. — Prazen strah. Čitalnica je tak «bav-bav» sa kapelana Bešlra, kakor kvoterni teden «lorklja» predicam. Dal je predse po- klicati posestnika, pri katerem je nastanjena čitalnica, in med njima nastane sledeči «in-terviv* (razgovor): B. Ali veste, kaj piše •Slovenski Narod.. P. Nisem čital. B. Piše samo laži. P. Kdor je kaj prizadet in če ni resnica, naj toži. B. Priporočam Vam, vzemite v roke »Slovenski Narod* in berite. Čitalnici odpovejte stanovanje. P. Meni so plačali s poštenim denarjem. Na njem je bila podoba cesarjeva. Sicer bi pa prišli Vi in dal bi sobo Vam v nojem; vedite, da »po toči zvoniti je prepozno*. — Kdo je dopisnik izpod Grin-tovca? Sicer se skriva za uredništvo (Slovenca*, ker ve, da je izza vogla najbolj varno kamenje metati. Mi pravimo, da je to kapelan Janez Bešter. Bomo videli, če bode preklical I — Postav ne poznajol O tem bi še vedeli povedati učenki J. Stiren s Spodnjih Binikov in M. Glaštovc z Zgornjih Brnikov ter J. Blaž z Zgornjih Brnikov, kako so jih gospod «kleftrali». — Kapelan Janez Beiter šele zna. On citira dečke v kapelanijo, spravi jih pod mizo, a roke morajo imeti sklenjene pod kolenom, del, ki moli ali gleda izpod mize, pa maže z leskovim oljem. Lep prizor! O sladki udarci! Loške novice. — Osmi občnizborolepševalnega društva v Škof ji Loki seje vršil v sredo 11. t. m. ob polosmi uri zvečer v gostilni gospe Apolonije Deisinger. Navzočih je bilo 18 dru-štvenikov. Predsednik gospod Slavko Flis pozdravi vse navzoče in otvori zborovanje. Kot prva točka sledi predsedstveno poročilo. Iz tega poročila posnamemo, da je štelo društvo v minulem upravnem letu 1904, 8 osta-novnikov, domačih članov 69, tujih pa 20, skupno torej 89 članov-letnikov. Radi smrti ali preselitve članov se je skrčilo število domačih letnikov koncem leta na 63. Predsednik poroča dalje o društvenem delovanju v letu 1904 ter obenem opozarja navzoče na naprave in olepšave, ki se imajo izvršiti v letu 1905. Glede javnega kopališča, ki je last olepševalnega društva, bodi omenjeno, da so se še pred kopališko «lobo napravile na moški strani nove, široke stopnjice, ki vodijo do vode. Iz poročila blagajnika, gospoda Ervina Burdvcha, povzamemo, da je imelo društvo v minulem upravnem letu 976*19 K dohodkov, izdatkov pa 672*26 K; gotovina 31. decembra 1904 je tedaj znašala 348*93 K. Računskim pregledovalcem se izvolita gg. Konrad Pecher in Anton Homan, ki sta račune tudi našla v popolnem redu, Zupan, c. kr. notar gospod Niko Lonček predlaga, naj se stari odbor z vzklikom izvoli. Predlog je bil sprejet, nakar se je odbor tako-le sestavil: Slavko Flis, učitelj, predsednik; Franc Mikuš, c. kr. sodni svetnik, podpredsednik; Crvin Burdjch, lekarnar; Lovro Sušnik in Leo Lavrič, posestnika, odbornika. Konečno se zahvali predsednik vsem navzočim ter obljubi, da se bodo stavljene želje in predlogi svoje-časno v pošte jemali in tudi izvršili. — Blagodušen razgrajač je 24letni Peter Berčič iz Sutne št. 33. V nedeljo 22. t. m. okoli 11. ure ponoči je vrgel v vulgo Bi Iv-čevo bajto skozi zaprto okno precej težko poleno. Takoj nato pa vrže skozi okno še eno krono, rekoč: «No, zdaj si pa kupi drugo okno! Ker je bila nevarnost, da bi v sobi spečega otroka poleno lahko nevarno ranilo, bil je velikodušni fant, katerega je menda ljubezen tako daleč dovedla. da meče polena skozi zaprta okna, aretiran in izročen tukajšnjemu c. kr. okrajnemu sodišču. — Glede veselice, katero priredi »Slovensko bralno društvo* jutri v nedeljo, pri kateri priliki se uprizori igra »Crcvljar baron*, poročamo šeto-le: Začetrk ob 7. uri. Vstopnina : Sedeži prvih treh vrst po 80 vin., ostali sedeži po 00 vin., stojišča 40 vin. Ker se je pred leti pripetila na odru vsled razsvetljave s petrolejnimi svetilkami mala nezgoda, opozarjamo slavno obč nstvo, da je sedaj oder električno razsvetljen, in je vsaka nezgoda izključena. Ker so glavne vloge v rokab priznano spretnih igralcev in igralk, je pričakovati mnogoštevilnega obiska. — Posnemanja vredno. Mestno županstvo je tudi lotos postavilo v mestu in v predmestjih već lesenih hišic v sviho krmljenja ubogih ptičev. Osobito vzgojevalno vpliva na šolsko mladino, ker je na šolskem prostoru deške šole postavljena tudi ena taka hišica. Otroci z vidnim veseljem krmijo od mraza se tresoče živalice. — Influenca in žnjo v zvezi tudi pljučnica sta v mestu in okolici silno razširjeni. Bolnik je skoro v vsaki hiši. Vzrok seveda je letošnja nenavadna zima. Kamniške novice. — Gospod tehant se silno jeze. ker se je začel pri nas prodajati Gorenjec'. Prvo številko pa kupijo gotovo g. tehant sami, ker pričakujejo, da jih bode »Gorenjec priporočil milostljivemu knezu in škofu Antonu iz Ljubljane. Ce smejo torej častiti gospodje tehanti čitati našega vrlega »Gorenjca*, potem ga smejo po našem mnenju čitati tudi navadni, nežegnani ljudje. Kdor ima groš, naj si kupi »Gorenjca*! — Nesloga je znak naših meščanov. Za izgled bi si morali vz.ti složno življenje, ki vlada med frančiškanskim in mekinskim nunskim samostanom. Geslo teh dveh samostanov je: Ljubite se med seboj! -~ K bojkotu je pozival škofov »Slovencev ze>per nekega našega trgovca, ker mu ni dopuščala čast, da bi bil pri zadnjih občinskih volitvah volil tehantove backe. Crkne naj, kdor ni z nami, kajne, g. tehant. Ali je tako Kristus učil? — Najlepša tako željno pričakuje, da bi postala županja, pa kakor se kaže, ne bo, ker kosem skoro niti pisati ne zna. Je pač križ na svetu! Pa še neka druga ovira jc, katero smo mi pregrešni' liberalci šele sedaj spoznali. Naša Lojzka in njen Janez namreč vedno nemškutarita. Kranjska klerikalna stranka pa je "radikalno-narodna*, kar je še celo Fajdigovemu oslu znano. Zato sta pa doktor Šuštar in doktor Tone rekla: Johan, ti nam županil ne boš! — Velikanska čast nas doleti, ako se zjedinijo napredni in klerikalni odborniki, da postane naš župan pobožni Kognac-Brudor* iz Sutne. JCovičar. Vabilo na naročbo. Danes smo ustavili list viem onim, ki niso plačali naročnino sa loto 1906. Poiorl Današnji številki je priložen Bočni kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih*, katerega dobe naročniki »Gorenjca* brezplačno. Nekaj izvodov je ostalo, katere dobe prvi novi naročniki »Gorenjca*. Naj torej nihče ne zamudi ugodne prilike! Narodna čitalnica t Kranju priredi pred-piwt.no veselico v soboto, dne 4. februarja 1905 zvečer ob pol 9. uri v svojih prostorih. Spored: I. «V civilu. Burka v onem dejanju. Spisal G. Kadelburg; poslovenil E. N. Osebe: pi. Harteri, polkovnik. Henv, njegova hči, Huthenstoin, major. Edgar pl. Waldov, poročnik. Fric, sluga pri pl. Hartenu. II. Ples. Sodeluje meščanska godba. Toaleta navadna. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 1 K. K obilni udeležbi vabi častile člane in prijatelje Narodne čitalnice odbor. Slovensko bralno društvo v Kranju je priredilo minulo nedeljo svojo običajno pred-pustno veselico s plenom. Najprej se je igrala enodejanka »Nemški ne znajo , katera igra je vzbujala obilo smeha. Zlasti so ugajali trije kmetje, ki so se pri vojakih naučili nekoliko nemščine in tako hoteli pomagati nemščine ne-znajočemu županu iz zadrego. Želeti bi bilo, da bi se bilo igralo nekoliko živabneje. Igri je sledil ples. Obisk te veselice jo bil vse kritike vreden. Pogrešalo se je več tukajšnjih meščanskih in uradniških družin. Upamo, da nam v prihodnje ne bo t eba več grajati takih in enakih nedostatkov. Kava „Družbe sv. Cirila in Metoda" pred sodiščem. Dne 20. t.'m. le je pričela pred ljubljanskim okrajnim sodiščem obravnava o lo/.bi, katero je vložil trgovec g. Je-bačin zoper g. Bradaško, podtajniku družbe sv. Cirila in Metoda. V tofchi se trdi, da je Bradaška pri seji šenpeterske podružnice »Ciril Metodove družbe po krivim obdolžil g. Jebačina, češ, da je oškodoval »Družbo sv. Cirila in Metoda*, ker je kava slaba, ker dela konkurenco družbi ni kavi s svojo lastno •SVOtilnO kavo* in ker je premalo plačeval Družbi sv. Cirila in Metoda'. Dne 22. t. m. se je izrekla sodba, s katero se g. Bradaška popolnoma oprosti, ker je dokazal, da g. Je-bačin ni pravilno postopal z "Družbo sv. Cirila in Metoda». Dr. Kušar je kot tožiteljev zastopnik prijavil vzklic proti razsodbi. NOVO uniformo dobi tukajšnja meščanska godba. Prvikrat bo nastopila v njej na velikonočno soboto. Kranjsko vojaško veteransko društvo V Kranju priredi dne 1. februarja 1905 v prostorih hotela »Nova pošta*, I. nadstropje, plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Sodeluje meščanska godba v Kranju. Vstopnina za člane 50 vin., za nečlane 1 K, z družino 2 K. Preplačila se hvahžno sprejemajo za društveno zastavo. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. ..Glasbena Matica" v Ljubljani je izdala za društveno leto 1903/4 nove muzikalije, katere razpošilja svojim članom prav te dni. Vsak član dobi naslednje knjige: «&est pesmi za glas s spremljevanjem klavirja,* zložil Anton Lajovic, opus 6. ter «Slovenske narodne pesmi*, nabral in čveteroglasno postavil Martin Bajuk. — Note se dobivajo pri »Glasbeni Matici" v Ljubljani. Istotja je posiati tudi članarino, ki znaša 4 K. Učiteljstvo radovljiškega okraja ima v četrtek dne 9. februarja t. I. v Radovljici hospilacijo. Nastop bode v l. razredu. Za- četek ob 8. uri popoldne. — Učiteljstvo se k udeležbi uljudno vabi. Na Jesenicah je vodstvo slovenske ljudske šole prepovedalo dečkom obisk telovadnega pouka v telovadnici sokolski, in sicer po sklepu učiteljske konference. Nič čudnega, telovadba je bila vse čase in vse veke strah in trn v peti vsem reakcijonarjem in farizejem. Povsod, kjor se hoče ljudi držati tudi na uzdi in se jim noče dati svobode in luči, povsod se ščuje zoper telovadna društva, povsod se zavira telovadsko gibanje, kolikor se le da. Za telovadbo se ne stori nič ali pa le toliko, kolikor se mora, da se svetu meče pesek v oči. Saj se poznamo! Dr. Adolf Schaffer, član deželnega zbora kranjskega in deželnega šolskega sveta je v starosti 60 let dne 24. t. m. v Ljubljani umrl. Pokojnik se je kmalu po izvršenih študijah pričel baviti s politiko. Bil je več časa državni poslanec in član občinskega sveta ljubljanskega. Dasi Nemec po rodu in po mišljenju, je bil dr. Adolf Schaffer koncilijanten mož. V restavraciji v Vižmarjih imajo razšla vijena troja odlikovanja, katera je prejel g. Franc Bizjak iz Vižmaijev za sadje, ki ga je razstavil na sadni razstavi v Radovljici. Ljudje jih hodijo gledat in se prav od srcu smejajo originalnim kolajnam. Pišejo nam: Slovensko planinsko diu-štvo* v Ljubljani priredi letos zopet svoj plani nski ples, in sicer v »Narodnem domu» v Ljubljani dne 1. februarja. Skrbne priprave za ta ples so se že pričele in svedočijo, da bode drugi planinski ples dosegel isti sijaj, kot prvi pred dvema letoma. Priredi se kot ples ob Triglavskem ledeniku. Sokolova dvorana v »Narodnem domu bode temu primerno prirejena in okinčana. Prijatelji neprisiljene zabave, ne zamudite obiskati te plesne veselice! Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je dobila delavka Terezija Bajželj in skladiščni delavec Jakob Tubar iz Stiažišča pri tvrdki Anton Globočnik-Matajc. Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva «Merkur. Išče se: 4 pomočniki inešanc stroke za deželo, 2 špecerijske is Ljubljano, kontorist za Trst, konto-nst za Gradec, zastopnik za neko trgovino s kavo v Trstu i u učenec za deželo. — Službe išče: pomočnik manufakturne stroke, 2 špecerijske, 7 špec. in žel., 12 mešane, 3 kontoristi, konloristioja in 2 blagajničarki, oziroma prodajalki. Občni ibor kmetijske podružnice v Lescah se vrši dne 29. t. m. ob treh popoldne v šoli. PomilOŠČen. Anton Kolenc, ki je bil radi roparskega umora pri Črnučah pred ljubljanskimi porotniki obsojen na vešala,je pomiloščen v dvajsetletno jee*;o. Gospodarstvo. Tržno gibanje. Gospodarska struja postaja konečno enkrat tudi pri nas toliko delavna, da se jej morajo odpirati članki v vseh listih. Mi se temu pojavu našega naroda s polnim zadovoljstvom klanjamo, ker smo prepričani, da živimo v času, ko se nam je treba za to stran našega narodnega življenja z vso vnemo zavzeti. Izobražen trgovski svet je potrebo o poznavanju gospodarskega delovanja drugih narodov že davno uvidel in je bil primoran posluževati se tujega časopisja, če je hotel bili o svetovnem položaju poučen in na tej podlagi uravnati svoje delovanje. Veseli nas, da so minuli tudi Slovencem časi hrczbrižja za vse, kar se godi izven najožje domovine in da se je v njih samih vzbudilo hrepenenje po poznanju gospodarskega gibanja tudi izven Kranjske. To potrebo so pred vsem čutili trgovci, ki so se doslej hranili vsaj deloma s čtivom tujih listov. Ker pa je za naše trgovstvo potrebna splošna izobrazba, odnosno, ker je potrebno, da se izobražuje vse naše trgovstvo, omogočeno je to le tedaj, če dobiva lahko slične hrane v domačih Ustih. Ne razumejo namreč pri nas vsi trgovci tujih jezikov — vendar pa potrebujejo tudi samo slovensko govoreči trgovci — širšega poznavanja razmer Poleg trgovca pa bo predvsem gibljivost cen poljskih pridelkov zanimala tudi našega poljedelca. Prvi in drugi pa bosta pridobila na sigurnosti o vsakovrstnem položaju in gibljivosti cen trdnejše pojme, priučila se bosla iz danih podatkov delati samostojne sklepe; skratka: postajala bosta toliko samostojne jo misleča in računajoča, kolikor bolj se bosta zanimala za te vrste berilo. K (emu se bo pridružilo tudi večje geograflčno znanje, kajti ta in oni bo, čitajoč o raznih žitnicah, vzel v roko z.mljepis ter poiskal dolične kraje. Tako so bo začelo tudi na Gorenjskem realno delo ter ho ljudstvo polagoma privlačevalo na trdna tla matere zemlje iz mističnih sfer, v katerih ga hočejo imeli naši duhovniki vklenjenega. Ustrezajoči tedaj na jedni strani želji, na drugi pa potrvbi ča^a smo se odločili pod zgornjim zaglavjem prijavljati vsako zadnjo soboto v mesecu piogled o gibanju cen, o vzrokih, ki so vplivali na gibljivost in zaključkih, katore bi imeli po danih podatkih pričakovati. Največje važnosti so poljski pridelki, med temi v prvi vrsti pšenica, koruza in oves. Pšenica je prestopila prag letošnjega leta z vsakdanjo izgubo na ceni. Ta izguba se je v prvi vrsti pojavljala samo na borzah, in sicer na blago, s katerim so borzijanci kupčevali za prihodnji april in oklob.T — dnevna cena se velikemu odnehanju ni priklopila in je značilno vzlic mulini izpremembam v teku meseca in odnehanju terminskih cen, da ima točno blago po kakovosti danes skoro popolnoma t sto ceno, kakor začetkom leta. Glavni vzrok, da se cene ne morejo dvigniti, je, da je poraba moke, posebno belih vist, že nekaj mesecev silno omejena. Ta okolnost zabranjuje velike nakupe s strani velikih mlinov, če pa je malo zanimanja za nakupe, je običajno cena tistemu blagu nižja. Slednjemu se pa letos producentje z veliko trdo-vratnostjo upirajo, č«š, raje si blago pri-držimo, ko bodo mlini več nakupovali, dosegli bomo boljše cene. To pa je mogoče le pri producentih, katerim se ne mudi za denar. Koruza ima vsled domalega popolnega uničenja iste, vsled lanske suše na Ogrskem še vedno zelo visoko ceno. Te visoke cene pa se morajo v precejšnji meri vzdižati še dolgo, ker smo navezani samo na inozemsko blago, ki more le tedaj v deželo, posebno k nam, ako jej ne moremo postaviti domačega pridelka nasproti. No, ker je naš glavni vir Ogrska, ta pa koruzo namesto izvaža — sama uvaža, odprta je inozemskemu blagu še do pozne jeseni. Kajpada bi veliki prihodi tu- jega blaga, posebno v slučaju, da bi prihodnje letine dobro pokazale, ravno vsled morebitne velike ter lahko preostajajoče množine — utegne iti po nižji ceni v denar. Vsled izostanka odnosno draginje koruze dosegel je tudi oves visoko ceno. Ker je poleg tega kupčija še dovolj zadovoljiva, vzdržuje celi mesec cene nekam nei/prome-njene, sempatja jih tudi nekoliko dvigne. Moka se navadno ravna po cenah žita, letos pa so bele moke še domalega pod ceno, katera bi jim bila primerna po današnjih cenah pšenice. Glavni vzrok temu so velike zaloge belih mok, nasprotno pa gredo temnejše vrste gladko v denar. • * * Tedenski sejem t Kranju dne 23. t. m. Prignalo se je glav 120 goveje živine, 2 teleta, 90 prašičev, — ovac, — kozlov, — buš. — 50 kg, pšenice K 10'—, prosa K 8-50, rž K 9-—, ovos K 750, ajda K 8--, krompir K 3-. Mestna hranilnica t Radovljici. V mesecu decembru 1904 je 282 strank vložilo 70.835 K 08 vin. 312 strank vzdignilo 108 500 K 74 vin. 32 strankam se jo izplačalo posojil 103.006 K 30 vin., denarni promel 714.848 K 59 vin. Loterijska irećk* dne '21. januarja 1.1 Trst: 30 24 79 44 22 pojteno detjlc sprejmem takoj v tiskarno. Iv. Pr. Lampret, tiskarna, Kranj. Tapetnil( in preprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška deia ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v St. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186-20 Vabilci na 11 redni iltu zbor okrajne hranilnice in posojilnice ▼ Škofji Loki regi.trovane zadrug« z neomejeno zavezo ki se bo vršil ▼ nedeljo, dne 5. februarja 1905 ob pol 5. uri popoludne v mestni dvorani v v Skofji Loki. V s p o r e d: 1. Čitanje revizijskega poročila «Zveze» ter ukrepi vsled istega. 2. Polrjenje računskega zaključka za leto 1904. 3. Privoljenje remuneracije načelstvu. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Izvolitev načelstva in rač. pregledovalcev. V slučaju nesklepčnosti razpise se obenem drug občni zbor pol ure kasneje, kateri pa sme brezpogojno sklepati (§ 86, alinea 8 zadr. pravil) IS—1 V Skofji Loki, 26.januarja 1905. Načelstvo. Zahvala. Fran in Katina Oartner izrekata najtoplejšo zahvalo za iskreno sočutje, izraženo povodom nepričakovane smrti ljubljene hčerke Stanke. 18-1 Naznanilo. Naznanjam, da sem letos nakupil veliko dobrega vina ler ga prodajam na debelo in drobno. Priporočam se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. 224-6 Anton Kummer gostilna »pri Golarju" v Kranju. r.a prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, pemuvno i. t. d. 1> pod lom imenom, ki je postavno kot znamka za varova mi, se dobi pristni dr. pl. Trokoczvjev kranjski ledilni prašek ca p aSiče. Natboljsi zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot dietelično redilno sredstvo. Doni je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. 1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovou. Po poŠti 5 zavojev na naslov: Lekarna Trnk6czv, Ljubljana. Razpečevale! dobe popust. „Grand Prix" NnjviSj« odlikovanje. Singerjevi šivalni stroji. Original Singer Šivalni stroji so vzorni v konstrukti in izvedbi. Original Singer šivalni stroji m neuupgivi za obrt m domačo rabo. Original Singer Šivalni StrOJi so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviščih. Original Singer Šivalni StrOJi sonepreko^vigledetrpežnostiinzn-oznosU. Original Singer šivalni stroji m posebno pripravni ta modeme umetno vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje Svila /.a vezenje v vseli barvati v voiiki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. Singer Co. šivalni stroji, delu. družba Ljubljana, »v. Petra oesta it. 6. H. Suttner f» urar ¥ Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine m grebrnlne po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse krajo svela. Znižane cene. Jamčeno najbolje blago. no 6 jtojVečja zaloga najnovejših vrst slamoreznic, gepeljnov, mlatilnic, motorje?, tronb in cevi, klin in drugih potrebščin ža poljedelstvo se nahaja pri Franu Zetnatni, Ijnbljana Poljanska cesta št. 24 pri št. Peterskem mostu. Nikelnasta anker-remont. roskopf, želt»z-nirarjem dobro poznana. na'trpežneji« in natančna ura, prav fino kolesje. 1'okrov slano vi sna l>«-l ?ld. I'?R, ti.ijliripjš« r.ouni-ka, trld. 8'60. 114 -80 Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen'. Ono je amjT* lajamćeno čiato ~mnj in brez vsake škodljive primes'. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, pe-ilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119*99 ime ..Schioht" in varstveno znamko „jelen". Dobiva se povsod! «* JURIJ SCHICHT m (W) največja toVarna jVoj« Vrst« na cVropsK ■tostinenta. tfeW l—i Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vase in druge glinaste izdelke v vseli barvah, trpežne in cene priporoča 9» »o prva in največja tovarna peći in glinaatih izdelkov Avgust Drelse - v Ljubljani.- «[HO«t 0£ JU«< MCU3 CONCOUK3 Z0b0- tehnični fttCljf Oton 5eydt pri g. dr. E. Globočniku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi alata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije izvršuje tu specijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre. J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, SlorciBnlEO'Ve> ulice <&t. Ji. Stavbeno - umetno Id konstrukcijsko kffučavotCarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. Specijaliteta: 108-84 valjični zastori (Rollbalken). H. Fodkrajšek * frizer l zi dame ii gospode. Ljubima, sv. Petra c. 35 priporoma za gojitev las in za umivanje glave svoj zdr.tvnifikopii-p iročeni gorko in mrzio zračni sušilni aparat. Susi brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalj« s« izvršujejo vsakovrstna dela is las. Oddelek za dame i separatnim vhodom. P« Jurišić, lekarnar paHrac. Pozor! Bolnemn zdravje 1 PozorI Slabemn moči Vidmarić kale kmetom mor »PakraSklh kapljic" in „Slavonske zeli. Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-priljuhljenejsi ljudski zdiavili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakračke kapljioe dtlujejo izvrstno pri vseh želodčnih in in drevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti ic želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrsl co in vse droge I olezni, ki v«led mrzlice nastajaj . Zdravijo vse bolezni na jetrih in vrani'i. Najboljše ireJstvo provi bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni met-, tonski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: PETZR J4IRISIC, lekarnar v Pakraou it. 208, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s postnim povzetjem. Cena je sledeča iftauko na vsako putto): 12 steklenici«; '1 ducat) 5 kron, 24 stekleničk (8 ducata) 8 krou 60 vin, 36 StekleruVio (8 ducati) It kron 40 vin., 48 stekleničk- (4 ducati) 16 kron, 60 stekleničk (5 ducatov) 18 kron. Manj kakor 12 steklemu«' se ne razpošilja. Slavonaka sel se rabi s piav sijajnim in najboljšim vspehoru proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklasti, bripavosi v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti hodenju, kataru in odstranjuje gosto sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših pisnih in pljučnih bolestih. Cena je sledeča (franko na vsako posto): 2 originalni steklenici 3 krone 40 vin., 4 originalne steklenice 5 kron 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 kron 20 vin. Manj kakor dve steklenici se ne razp«silj:>. Trosim, da se naročitje naravnost od mene pod naslovom: PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakraou 209, Slavonija. 196-10 Iz Ljubljane v 160-11 Novi Tork ■ dobro prosto hrano. Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z brzoparoiki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brez-Zastopnik: plačno. FR. 8BUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange). Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „JKERKUR" Peter JKajdič Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trsje za obijanje v pranju. stropov, Tlite kotle. Velike Ufeer slaaoreialc, ieleulk ped HonM-iiportlud-(ra»t, tratlcrzc, stare, ž«!ezni$l(< Mm šine za kolesa, podvozi in drugo železo,sesalke 11 vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnth barv. 3104 ljuljana (Kolin)) IvABJG- »a JKarijc Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike r, vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli. H7- M Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki Modroci iz žična-tega omrežja, afri-danske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. „Dobra žitarica" ■pi« M i iiki. Vai Krojaški salon za gospode Ivan IMagdić Ljubljana, Stari trg* 8 Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tu-zemskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin 221-6 za Sokole. v založništvo Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h. Obsezu na Mfl slraueh u-č nago ISOO receptov za pripravljanje najokusnejšili Jtdi (lomače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabu in j<> trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica 1 IVOJega "Irokovnjuškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, lina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih ku-iiar.-kih knjVah nenavadne opreme, in konečno v;učna gospodinja uradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—66 44444444*4444*4444**4**444*4*444 čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. G. Tonnies 10435 tovarna y.a stroje, Železo iti kovino-livarna v LJubljani priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Fran cls - t u r b i n o osobito za Sagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesa In o-g ene rs • lorski plinski motori, najcenejša gonilna sila l do 8 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zalogu 121—17 Ivan Jax-a v Ljubljani Najbolje za zobe. Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevauje zastonj. SCdrevv-je je- naj-ve^j«* bogastvo. kapljice sv. Jttarka 3 Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje iu zunanje bol» zni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljš jejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preteno velike in male gliste ter ve iz nje izhaj. joče bolezni Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi srn le ra i lega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobi vajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naro ujejo točoo pod naslovom: MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Markov trg št. 90, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Moij kot ena dvanajstorica se ne ne pošilja. Cena je naslednja, in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 dncat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 stekl.) 8 K, 3 dneate (36 stekl.) U k, 4 dneate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. Imam na tisoče priznulnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih |f., ki so s posebnim vspehom rabili Kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Baratinčič, učitelj j Janko KUur, kr. nadlogor; Stepan Borčić, župnik; Ilija Mamic, opinkar; Zofija Vukclić, šivilja; J.Seljanić, seljak itd. Ustanovljena 1.1860. i»-. zdravje Je MESTNA LEKARNA, ZAGREB Markov trg št. JiO poleg cerkve sv. Marka. netj-vefSje bogastvo. ~^Mf Izdaja konsorcij »Gorenjca Odgovorni urednik Andrej Sever, Lastnina in tisek Iv. IV. Lampreta v Kranju.