EQUALITY^ ST Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva llllllllilllllllllllllllM | THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO | tJTHE BEST MEDIUM TO REACH 180,000(1 SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. |§ 3 us fi"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR jgnFLAG AND TO THE REPUBLIC FOR gWHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-§ VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME VI. — LETO VI. CLEVELAND, O., PETEK FRI DAY) JULY 20th, 1923. ST. (NO.) 169 Single Copy 3«>. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland O., under the Act of Congress of March 3rd 1879. Posamezna Številka 3c. PRIZNAJMO SOVJETSKO RUSIJO, PRIPOROČA SENATOR BROOKHART. -o- PROGRESIVNI SENATOR IZ IOWE, KI SE JE PRAVKAR VRNIL IZ POTOVANJA PO RUSIJI, V POGOVORU Z DRŽAVNIM TAJNIKOM HUGHE-SOM. Washington, 19. julija. — Senator Smith Wildman Brookhart iz Iowe je danes urgiral državnega tajnika Charles E. Hughesa k takojšnemu priznanju sovjetske Rusije. Po zaključku pol ure trajajoče konference z državnim tajnikom je senator Brookhart, ki se je pravkar vrnil z obsežnega potovanja po Rusiji in ki se je danes ' vrnil v Washington, izjavil, da je predložil državnemu tajniku nekaj čisto novih faktov, da pa isti za s-edaj še ne more javno razmotrivati. Očividno pa je, da vlada dosedaj še ni svojega stališča glede priznanja Rusije niti najmanj spremenila. Senator Brookhart ni hotel o konferenci, ki se je vršila za zaprtimi vratrni urada državnega tajnika, izjaviti druze-ga kot da je bil pogovor prav prijeten. "Predno obiščam državnega tajnika," je dejal senator Brookhart, ko je zapustil svoj urad v Kapitolu. "se moram zglasiti še v uradu U. S. parobrodne družbe hi plačati za v ožjo. Vozil sem se namreč na kredit, kajt ko sem se podal na pot, nisem bil gotov da obiščem Rusijo in sem vedel, da ne bom imel dosti denarja seboj, če bi moral plačati za vožnjo v gotovini." Senator Brookhart je tekom svojega petdnevnega bivam ja v Moskvi stanoval v poslopju za vladne goste ter je plačal za to 4,176,000,000 rabljev. Eden izmed časnikarjev ga je vprašal, koliko je ta svota znesla v ameriškem denarju. Na to je Brookhart odvrnil, da ga je bivanje v ..Moskvi na dan stalo približno $3.25. "Takozvane vladne hiše .-.n goste" niso pravzaprav druzega kot hoteli," je dostavil senator. "Poslopje, kjer sem bil jaz nastanjen, je bilo svoječasno plemenitaška rezidenca. Boljše sobe kot je bila ona, ki sem bil v nji nastanjen v Moskvi, še nisem imel vse svoje življenje." Brookhart je podal tudi vec m-*-resantnih izjav z ozirom ria no-tr&nje ameriške probleme. Za Vladno nakupovanje žita. Izjavil je, da bi republikanci korali nastaviti svojim predsedniškim kandidatom bivšega sena 'or j a in načelnika farmerskega Moka \V. S. Kenyona iz lowe, ki j« sedaj zvezni sodnik. Vlada bi korala potom zakona garantirati farmerjem pošteno ceno in primeren profit za njih letne pridelke. Vlada Zedinjenih držav bi korala ustanoviti korporacijo s ^pitalom $300,000,000, ki naj od kmetov kupovalo žito in ga prodajala konzumentom. Senator Brookhart je dejal, da )e Zelo zainteresiran v kaznjeniš-sistem v Rusiji, glasom katere-8a se kazni onih, ki so pi'onajde-n> krivi graftanja, določi v sogla-z njih izobrazbo in intel^en- se v Rusiji ^inuje graft. "Ako se ujame navadnega komunista pri graftu, dobi od treh c'° šest mesecev, ako pa se zasa-Cl Pri graftu kakega odličnega komunista, tedaj je kazen smrt. U-se je že 33 takih višjih komunistov, in nisem si mogel kaj, ne bi bil želel, da bi se izroči- 0 Rusiji nekaj naših patrijotov, 1 so časa vojne prišli v Washing- "pomagati vladi" proti od- 8kodnine enega dolarja na leto, tem pa so graftali kar na de-bel0." ®itrdnejša vlada na svetu. Sen. Brookhart je dejal da je tl,ska sovjetska vlada z izjemo V'ade Zedinjenih držav danes Strdnajša vlada na svetu, in do-s^vil je ,ja ak0 bi Samuel Gom-^er8. ki tako silno rad zabavlja Rusijo, sam šel pogledat v U8,io .tedaj bi pronnšel, tla je Kanadski rudarji za vrnili Lewisa. PRAVIJO, DA PCD NOBENIIV POGOJEM, NE BODO TRPE LI NJEGOVE DIKTATURE Sydney, N. S., 18. julija. — Danes je 4,000 stavkujočih ru darjev iz Cape Breton odglaso-valo, da nadaljujejo s stavko navzlic odredbi vrhovnega predsednika rudarske unije, J. L. Lewisa, ki je preklical unij ski carter 26. distrikta ter odredil možem, I da se povrnejo na delo. Daniel Livingstone, predsednik 26. distrikta, je danes izjavil: "Kar se mene tiče, bom že skrbel, da v tem distriktu ne bo postopal tako kot je v Kansasu. Lewis je kršil vsa pravila, navade in privilegije U. M. W. Ta di-strikt ima popolno avtonomijo.Ta stavka je političnega značaja in ne spor radi mezd ali kontrak-ta. "Mi ne bomo dovolili nobenemu Amerikancu, da bi prihajal v Novo Škoc-ijo ter jemal pravice državljanom province, niti ne bomo dovoljevali, da bi nam Ame-ikanci diktirali. "Rudarji Nove Škocije so svobodni možje, povečini domačini in se v tem razlikujejo od rudarjev v Kansasu. Mi smo na stavki, da prisilimo vlado k odpoklicu čet in provincijalne policije." —Sinoči je umrl na svojem domu, 9213 Miles Ave. William F. Thompson, eden izmed najstarejših mestnih svetovalcev. Držal je že več javnih služb in je bil izvoljen v mestno zbornico za ča>sa Johnsonove administracije. Bolan je bil le par dni. tamkaj manj skebov kot pa jih je v Zedinjenih državah, kjer on vodi delavsko gibanje. Pomladitvene opera- ! cije so uspešne. i - ZDRAVNIKI SO VIDELI KI- NOMOTOGRAFSKE SLIKE ; O USPEHU OPERACIJE. London, 19. julija. Včeraj se je tu vršila nenavadna kinomo-tograska predstava. Tudi avdi-jenca je bila nenavadna- Sesto-jala se je namreč iz samih odličnih zdravnikov. Najprej se je vrglo na platno sliko starejga upoiglegta moža. Trenotek nato pa je mesto iste zavzel film, kazajoč istega moža, nekega 77-letnega Londonča-na, ko je igral golf. Vsak njegov korak je kazal naravnast mlade-niško živahnost. Trenotek nato ga je film pokazal sedečejga pokonci v sedlu. Zaključna slika je kazala 77-letneiga moža veslajo-čega po jezeru z neko mlado žensko, sedečo poleg njega. Prva .slika je pokazala 77 letnega Londcnčana, predno je bila na njem izvršena pomladitvena operacija z opičjimi žlezami po metodi slovitega ruske|ga zdravnika, dr. Sengija Voronova, film pa je pokazal posledice izvršene operacije. Navzoči zdravniki, ki prisostvujejo mednarodni konferenci kirurgov^ so bili naravnost očarani nad tem triumfom znanosti nad naravo. Navzoč je bil tudi Voronov sam. -O- - —Brez uspeha. Odvetniki Leonard Whitfielda so si zastonj prizadevali jjoseči premestitev njegove obravnave iz Clevelan-da v kak drug bližnji okraj. Dokazovali so, da je časopisje ustvarilo s svojim pisanjem o zadevi sovražno ozračje ter da bi ne bilo mogoče sestaviti porote, ki bi že ne imela ustvarjenega mnenja o umoru. Sodnik Baer pa je podal izjavo, da se je pisalo o celi zadevi ravno tako kot o vsakem drugem senzacionalnem umoru. Za časa zaslišanja je sedel Whitfield v sodni dvorani med dvema, šerifoma. Videti je bil mnclgo bolj nemiren kot v sredo, ko je bila v raz-mo tri vanju trditev zagovornikov, da obtoženec ni bil pravilno obtožen in da je postava, ki določa, da se ima morilec policaja ali kake druge uradne osebe obsoditi na smrt, neustavna- Ko je začul, da se bo vršila obravnava v Clevelandu pred sodnikom Phi-lipsom, je povesil oči in ko je bil u klen j en in odveden v celico, je rotil svoje odvetnike, naj ga obiščejo kakor hitro mogoče. Tekom zaslišanja pa je pazno poslušal argumente obeh strani, od državnih uradnikov kot od svojih zagovornikov. —Nov davek. Odslej bodo morali plačevati Brokerage Houses in razne firme, ki trgujejo z bondi ter dajejo posojila, ravno tako davek, kot banke. Tako je naznanila okrajna davčne komisija Dosedaj so plačevala e-naka podjetja le davek od pohi-štva in od dragega vidnega imetja in v nekaterih slučajih so se celo izolgnila okrajnemu davku s tem, da so imela glavni urad v kakem drugem okraju, kjer je davek nižji. Potom te nove določbe se bodo zvišali okrajni dohodki po davkih za več milijonov. —Ze v drugič v teku desetih dni je bil včeraj aretiran vsled kršenja prohibicije John S. Gardner, lastnik gostilne v Linn-dale. Sedaj je bil postavljen pod $5000 varščine. Obakrat je bila najdena v njegovih prostorih pijača. v Ženske zahtevajo nov zvezni a-men dmenl. HOČEJO, DA SE SPREJME K USTAVI DODATEK, KI BI GARANTIRAL 2ENSKAM ABSOLUTNO ENAKOPRAVNOST Z MOŠKIMI. Seneca, Falls, N. Y., 19. julija. — Jutri se tu prične konvencija National Women's Party, ki bo tvorila mejnik 75-letnega delovanja ameriškega ženstva za dosego ženske enakopravnosti. Bilo je ravno v tem mestu, ko se je 19. in 20. julija, 1848 vršila prva kon vencija ameriškega ženstva, na kateri je bila sprejeta "2enska izjava neodvisnosti". Ta izjava se je glasila: "Vzpričo dejstva, da je Stvarnik dal ženskam iste zmožnosti, isto zavest in isto odgovornost, je očividna pravica in dolžnost žensk da ravno tako kot moški pospe šujejo vsako pravično stvar z vsemi pravičnimi sredstvi; in da je z ozirom na moralo in vero posebno očividno njena pravica, so-vdeleževati se s svojim bratom v poučevanju istih, tako privatno kot javno, potom govora in pisanja, potom katerihkoli primernih sredstev in na katerihkoli primernih zborovanjih; in ker je to resnica, ki je sama od sebe očita ter , izhajajoča iz božjih principov, vcepljenih človeku v naturo, tedaj je smatrati vsako navado ali oblast, bodisi moderno ali staro, ki ji je nasprotna, kot očitno laž in kot škodljivo človeštvu." Za boljše razumevanje te deklaracije je vredno opomniti, da . je bilo tedanje stanje ženske pred zakonom v resnici uprav suženjsko. Zakon je tedaj določal, da je J zaslužek žene pripada možu; df je mož edini varuh otrok; mož je imel pravico "zmerno" pretep-sti ženo, to se pravi, palica ni smela biti večja od njegovega palca; javnih šol za dekleta tedaj sploh ni bilo; ženskih društev, izvzemš' verskih sploh ni bilo; vsako vde-leževanje javnega življenja se je smatralo za "nežensko"; javno mnenje je zaprlo pot ženskam de vseh profesijonalnih poklicev, iz-vzemši najslabše plačane. Spremembe, ki se jih je doseglo v teku 75 let in ki so ženske v političnem oziru postavile na i-sto podlago kot moške, so v veliki meri posledica dela, s katerim so pričele ženske, ki so se pred 75 leti zbrale v Seneca Falls na prvi konvenciji. Konvencija, ki se bo otvorila jutri, bi sprejela resolucijo, v kateri se bo izjavljalo, da se prot' ženskam še vedno dela razlike tako v industriji, trgovini kot tudi v zveznih in državnih uradih, kjer ženske za isto delo dobivajo manjše plače kot moški in so ' jim zanikane prilike za napredovanje, katerih se deležni moški. Tako se je danes izjavila tukaj znana ženska voditeljica Miss A-lice Paul iz Washingtona, ki je predsednik Woman's Party. Eden najbolj interesantnih strani letošnje konvencije bo ponovitev iz prve ženske konvencije v letu 1848. Konvencija se je vršila v neki metodistovski dvorani. Sklenilo se je, da se prVo sejo obdr-žiije brez navzočnosti mož, (toda zbralo se je toliko moških, še predno se je seja otvorila, da se je končno sklenilo pripustiti jih i takoj na konvencijo. ; Propast Nemčije povzročila samomor. NEMEC JE PO OBISKU V SVOJEM ROJSTNEM MESTU BIL TAKO POBIT, DA JE S PARNIKA SKOČIL V MORJE. ! New York, 19. julija. — Ko je danes potniški parnik "Seydlitz" od North German Lloyd priplul v new-yorško pristanišče, 66-letne-ga odličnega trgovca Rudolfa Brotiaina iz St. Louisa ni bilo na parniku nikjer najti. Njegova žena Emilija je v svoji kabini vsa v solzah, vzdihovala: "Ah, Rudolf, zakaj si to storil, zakaj si to storil?" Kot se ie zvedelo od nje,«, sta Jona in njen mož pred dverni meseci šla na obisk v Nemčijo. Gro-tiain je hotel še enkrat pred svojo smrtjo videti kraj, kjer se je rodil in kjer je prebil svoja detin-ska leta. Ko pa je dospel tja, so njegove oči videle samo opustošenje. V Frankfortu ob Maini je našel propast. V Koblencu so pohajali po ulicah arogentni francoski vojaki. Prijetno domovanje, kjer je bil rojen, je našel spremenjeno v kup razvalin in celo stari prijoz-ni vodnjak, ob katerem se je igral j kot otrok, je bil uničen. Pronašel je, da so njegovi nekdanji prijatelji ali mrtvi ali pa -ubiti vsled obupa> cela mesta so ] bartSdotna, in kamorkoli se" je obv-niJ, so mu udarjala na uho le pri I povedovanja žalosti in obupa, oči ] pa so videle le pohabljence. i Postal je otožen. "Pojdi, Emilija," je dejal Gro- ^ tiain končno. "Pojdiva domov Nima smisla, da bi tu še dalj časa ostala." Ko se je dvojica v Bremenu ; vkrcala na parnik "Seydlitz", je i > bil ves žalosten in njegova tuga|i je postjala z vsakim dnem več-,] ja. Ko je parnik plul preko ocea-;j na, je včasih po cele ure stal na : i krovu ter srepo zrl v valove. 12. |1 julija ni hotel iti južinat. Rekel j s je svoji ženi, da se ji pridruži ka- ' sneje. S Ker ga po zaključku kosila le j! še ni bilo k njej, ga je pričela is- s kati po parniku. Iskala ga je zaman po vseh delih parnika eno ] uro, potem pa je sporočila o iz- ; ginutvi moža kapitanu. ( Pričelo se je novo isikanje. Dve uri je moštvo parnika iskalo po ,s parniku, toda zaman. Mrs. Gro- i | tiain se je onesvestila. Ko je par-!, nik danes dospel v pristanišče, še j vedno ni prišla k sebi. Nazaj v ( St. Louis jo bodo vzeli prijatelji. Nekje sredi Atlantika pa plava ji trupli Rudolfa Grotiaina. -o--; —Cigani-roparji. Neka ' ciganska tolpa vozeča se .v. avtomobi- 1 lu, je včeraj pri belem dnevu u-!' stavila voznika Baker fre Cream ' tvrdke na Berea rd ter ga oro- ! pala za $24. Cigana, ki sta sko-!' čila iz avtomobila in ga napadla,; st v naglici pregledala $60, ka- \ t ere je imel voznik v drugem že- j pu. Na avtomobilu je bila licenčna številka iz države Illinois. V j družbi so bile tri žens'ke in štirje moški. Kot glavna govornica zborova- ■ nja je bila naznanjena Mrs. Luc-retia Mott, pridigarica Quaker sekte iz Filadelfije. Toda ženske so bile tedaj tako nevajene vodstva zborovanj, da so prosi- ; la njenega moža, James Mott-a da je predsedoval zborovanju. j SESTAVA ANGLEŠKE NOTE NEMČIJI SE JE ZAKASNILA ANGLEŠKI KABINET SE NI MOGEL ZEDINITI GLEDE BESEDILA NOTE TAKOJ NA PRVI SEJI. — ANGLEŠKA VLADA BAJE ŽELI PREPREČITI POPOLN SPOR S FRANCIJO. -j- London, 19. julija. — Nocoj pozno zvečer je bilo dano v javnost .naznanilo, da se je za jutri sklicala še ena kabinetna seja. na kateri se bo ponovno razmotrivalo besedilo reparacijske note na Nemčijo. Zunanji minister lord Curzon ima večje neprilike pri sestavljanju te note kot pa se je pričakovalo. Kot sedaj izgleda nota ne bo odposlana zavezniškim vladam v pregled do začetka prihodnjega tedna. Kaj je zakasnitev povzročilo, ni povsem jasno. Govori se, da je prišlo do spora v kabinetu samem, medtem ko se na drugi strani zatrjuje, da je zakasnitev povzročena le vsled dejstva, ker si angleška vlada prizadeva sestaviti tako noto, da bo zadovoljiva tudi Franciji. Po zaključku današnje dolge seje, na kateri se je razmotrivalo besedilo note, sta imela zunanji minister Curzon in ministrski predsednik Baldwin še posebno konferenco. Ta konferenca je preprečil pogovor Curzon s francoskim ministrskim poslanikom Comte De Saint Aulaire, ki se je medtem časom oglasil v zunanjem ministrstvu. Sicer ni v tem oziru nikakega uradnega obvestila, toda navzlic temu se veruje, da si lord Curzon nadvse prizadeva najti kako kompromisno pot z ozirom na vprašanje pasivne rezistence v Ruhru. Curzon se je včeraj posvetoval z nemškim poslanikom v Londonu, in splošno se sodi_ da je skušal zvedeti, v koliki meri bi bila nemška vlada pripravljena popustiti v svoji podpori pasivne rezistencet ako bi se Francijo pripravilo do tega da bi odpoklica la svoje čete iz Ruhra in da bi tamkaj ostale zanaprej le še francoske civilne oblasti. Vprašanje pasivne rezistence se začasno smatra za celo večje važnosti kot pa vprašanje odškodni ne, kajti obe vladi sta prepriča ni, da bi s podajo v vprašanju pasivne rezistence priznali svoj po-raz.Največji problem sedaj je, kako najti pot, ki bi obe vladi re šil vtisa, da se je katera izmed njiju kaj podala, Ako bi se doseglo to, tedaj se veruje, da bi se poravnava glede odškodnine dosegla z manjšimi teškočami. Washington, 19. julija. — Državni department je danes naznanil sprejem sporočila ,da so francoske oblasti v Ruhru pripravljene na izdajo dovoljenj za ek sport blaga, katerega se je kupilo pred 1. februarjem, 1923, toda to le pod pogojem, da prizadeti v tem oziru podvzamejo nemu- j doma potrebne korake. Ameriški drižavni department svetuje ameriškim firmam, ki so napravile kontrakte za nakup blaga do 1. februarja t. 1., da torej nemudoma potom kablja na-roče ameriškemu poslaništvu v; Parizu ali konzulom v Koblencu ali Cologne, da dobijo v njih i-menu tozadevna eksportna dovoljenja. -O-- —Tragedija. Oni 601etni mož, Nicholas Zimmer, ki je bil povožen v sredo na Carnelgie Ave. je bil za časa nezgode na potu k svoji ženi v materinsko bolnico, kjer mu je povila' prvorojenko — drobno deklico. Mož je bil otroka silno vesel ter je obiskal ženo sleherni dan potem, ko je prišel od dela. Zeni niso povedali v bolnici celih dvanajst ur o nesrečni moževi smrti, da bi ji razburjenje ne škodovalo. Zena je I stara 38 let. Clevelandske novice —Prihodnji torek bo dokončano tlakovanje ceste med Willou-ghby in Wickliffom in avtomobi-listi bodo imeli iepo (gladko pot prav iz Ashtabute v Cleveland. V Ameriki so ceste med masti v resnici nekaj sijajnega ter se jim evropske niti z daleka ne morejo primerjati. — Sad ljubosumnosti. V napol blaznem stanju je ustrelil včeraj SOletni John Kahler svoji svakinj, Mrs. George Kahler, 43, in njeno sestro Miss May Gor-ham, 39. Kot pripovedujejo sosedje je prišel John, ki je stanoval svoječasno pri svojem ože-njenem bratu na 366 Cleveland rd. pred hišo kmalu v mraku, potegnil revolver iter z eno nogo u-prto na stopnjice, molče pričel streljati na ženski, ki sta sedeli na porču. Ustrelil je štirikrat. Prvi strel je zadel Miss Gorham v prsa, dru(gi pa v spodnji del šivota. Ko je hotela> Mrs. Kahler zbežati v hišo ter je bila ravno med vrati, je zadela tudi njo krogla v glavo in zgrudila se je na tla. Njen mož je hitel ob prvem strelu na pozorišče izza o-•^adja hiše, toda videvši razlju-ienega brata, se je prestrašen u-maknil v hišo. Tudi proti njemu je namreč oddal strel, ki pa ni zadel. Nato je bežal blaznež na dom svojega drugega brata in ko mu žena ni hotela odpreti, videvši da ima revolver, je bežal dalje k svoji sestri Mrs. Richter na E. 124 St. Njen mož je policaj. Njej je velel naj hitro pokliče policijo, ker je ravnokar u-3trelil svakinji Noro in May. Ko je pa izvlekel iz žepa revolver, ga je pa sestra, v strahu za svoje življenje, potisnila skozi vrata. Ker so že sosedje George Kahler j a poklicali policijo, se je pričela kmalu gonja za morilcem. Zajelo se ga je šele na Col-linwoodskih jardih N# Y. C. železnice. Ženski 'bosta očividno o-be podlegli zadobljenim ranam. Kot seje zvedelo, je |gnala moškega do blaznega dejanja silna ljubosumnost na Miss Gorham, s katero sta se vsled tega večkrat sprla. V blaznosti pa je še nato streljal na bratovo ženo in ma vsakega, ki bi bil prišel v bližino. , STRAN. 2, W "ENAKOPRAVNOST" ^ JULY 20th, 1923. ^Enakopravnost" ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Buginesn Place of the Corporation_— 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland. Collinwood. Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada ........................... 1 vear $7.50. 6 mo. »4.8 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c. Lastuje in izdaia ca Amerisko-Jugoslovanska Tiskovna Družb«. 6418 ST. CLAIR AVENUE Za vsebino oclasov ni odeovorno ne uredništvo, ne nnravništvo. CLEVELAND, O., PETEK FRIDAY) JULY 20th, 1923. 104 Randolph 5811 MORALA JE EKONOMSKEGA IZVORA. Mrs. Mina C. Van Winkle, ki je načelnica ženskega oddelka pri washingtonski policiji, se je pred kratkim povrnila iz Evrope, kjer je obiskala vsa poglavitna evropska mesta. Njen namen je bil v prvi vrsti, preiskati so-cijalne razmere velikih evropskih mest. Kot posledica svojih preiskav je podala ob svojem povratku v Ameriko izjavo, da so v splošnem ameriški moški v moraličnem oziru veliko boljši kot pa moški kateregakoli evropskega naroda. O moraličnem razmerju med evropskim in ameriškim ženstvom n{ podala nikakega mnenja. Najbrže smatra za samoumevno, da so tudi ameriške ženske moralič-no na višji stopnji kot pa njih evropske sestre. Sicer pa spolna morala že po svoji natun ne more biti enostranska. Nemoralnost ne more biti niti 'samo moška niti samo zeneka, kajti pri izvrševanju nemoralnih dejanj sta v splošnem udeležena oba spola enako, akoravno ponekod in to zlasti v Evropi, obsoja pravec, glasom katerega se vse breme za moralnost zvrača na žensko. V starem kraju na primer je oblast nudila bore malo ali celo nikake protekcije nezakonski materi. Nikakega dvoma ne more biti, da to pospešuje nemoralnost na strani moških, ki vsled tega tem ložje povzročajo padec neštetih preveč zaupljivih mladih deklet. Toda v jedru pa je moralnost vprašanje ekonomsko vprašanje. To dejstvo je prav lahko dokazati na podlagi faktičnih razmer. * Amerika je danes izmed vseh dežel sveta v ekonomskem oziru najbolje situirana, vsled česar je prostitucija pri nas skoro nepoznana. Tista nemoralnost, kar jo je, izhaja povečini iz ravno nasprotnega vzroka. Izhaja iz razuzdanosti tistih krogov, ki se redijo na račun žuljev množice. Škodljivosti in usodnosti take nemoralnosti seveda ni podcenjevati. Je namreč prva oznanjevalka izkoriščanja ljudskih mas, ki zamore končno, ako se- ne ustavi, dovesti tudi v Ameriki do istih razmer kot vladajo v Evropi. Rimskega cesarstva niso uničili tuji meči, temveč razuzdanost patricijev, ki so v tedanji družbi zavzemali isto parasitsko mesto kot je v današnji družbi zavzemajo kapitalisti. Ako je v večini evropskih dežela morala na jako nizki stopnji, to ni noben dokaz, da so Evropejci po svoji na- turi nemoralnejši kot pa Amerikanci. Taka domneva bi « _. _____ -7- Važno za naseljevanje v Zedinjene države. Jugoslovanski naseljeniški komisar v New Yorku. Mr. Et-bin Kristan, nam je poslal predpise glede naseljevanja v Združene države, ki sta jih izdala ameriška konzulata v Zagrebu in Beogradu. Ti pred pisi so posebno zanimivi za o-ne naše naseljence v Ameriki, ki pošiljajo "affidavite" svoj-! cem v domovini, da jih zamo-j rejo dobiti semkaj. Glasijo se: I Vsi tisti, ki se žele nastaniti v ameriških iZedinjenih državah, dobijo navadne izjave - affidavit - od svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriki. Taka izjava (affidavit), četudi mnogo po-ma|ga pri izdajanju vizuma, vendar nikako ne jamči, da bo tisti, ki jo ima, gotovo dobil vizum. Ce so tako izjavo poslali bližnji sorodniki (mož, oče, sin, brat i. t. d.), bo bolj poma.gala prosilcu, kakor če pride taka izjava od daljnih sorodnikov (strica, nečaka i. t. d.). Velika važnost se j polaga tudi na to, kakega držav-i ljanstva je oseba, 'ki je poslala o-I menjeno izjavo, to se pravi, če bila nesmisel prvega reda, ko je vendar ameriški narod produkt vseh evropskih narodov skupaj. Resnica je le, da so ekonomske razmere v Ameriki toliko ugodnejše, da se nemoralnost sploh ne more zajesti v življenje ameriškega naroda. Prihod revščine, kakršna vlada v velikih evropskih mestih bi tudi prav sigurno prinesel propadanje ljudske morale. PRIHOD ELEKTRIČNE DOBE. Tedenski buletin, ki ga izdaja "Ohio Cimmittee on Public Utility Information" prinaša v svoji zadnji številki nastopno interesantno izjavo slavnega elektrotehni ka Charles P, Steinmetza: "Jaz sem prepričan, da ne bo dolgo, ko bodo železnice Zedinjenih držav kmalu operirane z elektriko. "Pošiljanje elektrike je namreč cenejše kot pa pošiljanje premoga. "Produkcija v industriji je draga predvsem vsled nepotrebnega premikanja. "Iznajdljivost je danes že daleč pred trgovino. "Vsaka potrotnost je breme za vso deželo. "Nove iznajdbe naglo pripravljajo pot k popolni nadvladi električne sile. "Največje središče sile na svetu se danes inahaja v Chicagi. "Potegnite danes iz sveta vse električne žice in naša civilizacija bi se spremenila v puščavo. "Danes ne more nihče niti določiti meje, do katere zamore iti električna sila. "Elektrika je energija in energija je temelj civili-1 zacije. "Doba električne sile ima šele priti. In to bo velika doba." Kar pravi dr. Steinmetz je preko vsakega dvoma prepričljivo in po čudovitih uspehih, ki se jih je že dose-daj doseglo z električno silo, nadvse verjetno. Ampak v enem se interesi, ki izdajajo omenjeni buletin in pa Steinmetz ne strinjajo, kar sicer ni tolike važnosti v razvoju električne sile kot v razvoju civilizacije in človeškega napredka sploh. Dr, Steinmetz je namreč socijalist in kot tak veruje, da bo vsa dobrota, prihajajoča iz pod jarmi jen ja in upre-ženja električne sile prišla do polne veljave šele tedaj, kadar jo bo ljudstvo samo lastovalo in rabilo za svoj izključni dobrobit, ne pa privatne korporacije, katerih e-dini cilj so profiti za nekaj posameznikov. —MSM—^Bfc—MM lil ■■ je postala ameriški državljan, a-li je prejela le prvi papir, ali pa sploh ni storila korakov, da dobi ameriško državljanstvo- Četudi gre prednost pri dobivanju vizuma po vrsti, kakor so navedena podanstva, vendar ne pomeni, da tisti, ki se ne vštevajo v prvenstveni razred, nikakor ne morejo dobiti vizuma, ampak pomeni, da morajo čakati, dokler se ne dožene, ali se bo določeno ^letno število za za Jugoslavijo ■ izpolnilo g potniki iz prvenstve-I nega razreda. Da bi se tisti, ki mislijo oditi V Združene države, obvarovali nepotrebnih stroškov in težav pri dobivanju vizuma* sta ameriška konzula v Beofgradu in Zagrebu predpisala sledeče postopanje: Vsaka oseba, ki želi oditi v Združene države tekom izselje-niškega leta, ki se pričenja s 1. julijem 1923 in zaključuje s 30. junijem 1924, se bo morala z najbližjim amerišikm konzulatom (v Beogradu ali Zagrebu) dogovoriti zaradi datuma, kdaj da se bo morala osebno zglasiti v konzulatu, da dobi ameriški vizum. Da se more točno dognati datum prihoda, je potrebno, da izpolni tisti, ki želi dobiti vizum, priloženi obvestilni list in da ga po pošti vrne ameriškemu konzulatu, v katerega področju živi. Pri izpolnjevanju in vračanju lista je treba poslati konzulatu: a). Potni list (passport); b). Eno fotografijo, enako oni na potnem listu; c). Izjavo (affidavit) iz Amerike- d). Kazensko izpričevalo (občinsko izpričevalo o vedenju). ' Taksa za vizum, deset ameriških dolarjev, se plača šele, kadar je izdan vizum, in za to se ne sme pošiljati nikakršen denar, kadar se vrača obvestilni list in priloge. Dovolj poštnih znamk je treba priložiti za odgovor in povračilo dokumentov. 2. Prošnje na konzulat za določilo datuma, kdaj. se pride po vizum, vse ne bodo jemale v postopanje, če se pošljejo po advokatu, notarju, parobrodni druž bi ali kakšni drugi osebi, niti se ne bo določeni datum naznanjal kakšni drugi osebi, kakor prosilcu samemu. 3. Datum za prijave pri konzulatu se ne bo določal nikomur, kdor ne pride osebno na konzulat. Določanje se bo opravljalo e-dino z dopisovanjem po pošti. Kadar dobi kakšna oseba, ki namerava iti v Ameriko, od 1 konzulata obvestilo, da se mora cfgiasiti za vizum ta in ta dan, mora imeti v mislih, da se mora zulatu,rzččšž xzččšž zččš šžžžžž oglasiti osebno pri konzulatu tisti dan, ki mu je v obvestilu določen za to. --— Kaj očitajo Stambo-lijskemu. Pokojni ministrski predsednik je sedaj predmet najrazličnejših napadov in obrekovanj. Njegovi nasprotniki skušajo izkoristiti vsako malenkost, da izpodrinejo prestiž tejga nadarjenega moža v očeh ljudskih maš. Tako je sofijski "Mir" priobčil te dni članek v katerem pravi, da je bil Stambolijski žival, ne pa človek. Pogosto smo naglašali, piše ta list, da je velika razlika med besedami in, dejanji zemljo-radniških politikov. Stanovanja kmetskega prezidenta v Sofiji in okolici niso bivališče državnika, marveč pravo zbirališče prešest-nikov. V njegovi spalnici, ki je bolj razkošna kaikotr 'spalnica madame Pompadour, so našli pri preiskavi poln zaboj najfinejšega parfuma, raznih barvil, kreme, pudra, pomade, kolinske vode in druigih toaletnih predmetov. Poleg tega so našli v isti spalnici "neumornega" državnika fino dami-ko perilo, 'korsaže in druge intimne predmete damske toalete, mnogo intimnih pripomočkov za pornografske fotografije in sliko Stambolijskega z ženo nekega njegovega ministra. (To sliko smo videli in se nismo nič zgražali: Stambolij-iki, gospa Duparinov v kopalnih oblekah stoje do prs v vodi in si podajajo roke. Kaj je na tem {.groznega? Ured. Slov. Nar.) V "stanovanju "'bednejga in skromnega" kmeta so našli skladišče vina, likerjev« in drugih luksus-nih pijač, cigare in delikateise, ki dokazujejo, da je v času, ko je bolgarski narod grizel suhe skorje.. njegov dobri "sin" živel in ve-ieljačil k:-tor car. Tudi denarja rriu ni primanjkovalo. Imel je'v •ivoji blagajni 2 milijona 50 tisoč švicarskih frankov, 900 tisoč francoskih frankov, 620 angleških funtov, 1 milijon 950 bolgar skih levciv, 980 tisoč avstrijskih kron, 90 akcij po 500 levov družbe "Naprej" in še mnogo raznega drobiža. Javnost zanima vprašanje, koliko milijonov je imel Stambolijski v inozemskih bankah S takimi pretiranimi in večinoma izmišljenimi govorcami zastrupljajo' sedaj na krmilu se nahajajoče stranke bolgarsko javnost. Ni čudno torej, da je ta- ko zbegana in da ne ve, h komu Jsi se zatekla, ker je zgubila vsako vero in spoštovanje do slojih voditeljev. ŠKRAI "Oh, moj mož sploh nima srca," se je pritoževala gospo Ko-ritnikova. "Oh, ti ubožica!" jo je tolažila prijateljica. "Pomisli," je nadaljevala gospa Koritnikova, "včeraj sem jokala pet ur skupaj, pa nisem dobila niti centa od njejga. Jožetu, ki zdravi stare avtomobile, je bila oni dan ukradena kara. Nepridiprava je kmalu zasačil, ko je ravno fi'ksal počeni tajer Poklical je policaja in mu pokazal tatu. "01 raj t," je dejal policaj, "takoj ga primem." "Ne še," odvrne Jože, "naj le tajer naprvo pofiksa.'1 Kar dokazuje, da Jože ni zastonj iz Ribnice doma. "Ni čuda, da ni nobenega življenja v tebi," je zaničljivo dejal poredni Vili mirni Miciki, "ko je tvojo mamo in ata poročil mirovni sodnik. "Morda že res," je odvrnila mirna Micika. "Ampak po ropotu in kriku, ki se zmirom sliši iz vaše hiše, se da soditi, da je tvojo mamo in ata najbrže poročil vojni minister." Na kranjskem Euclidu je neka Amerikanka te dni bila hudo žalostna, ko je prišel mož domov. Malo je manjkalo, da ni začela jokati. Možu se je reva smilila, pa jo vpraša, če se ji je zle,ga pripetilo - "Ah, kdo ne bi bil obupan," odvrne žalostno. "Pomisli, tista forenarska novoporočenca. ^ nad nami stanujeta, sta cel dan strašno kričala drug nad drugim in se kregala, pa nisem razumela niti ene besede." Šal Diplomacija nii. mejila prečiti. svetovne vojne, zdaj Pa ne more napraviti miru. Drugf" se ji pa ne more ničesar očitati- Evropske države vabijo ameriške turiste naj pridejo na o-bisk. Vendar pa povabi-o ni tako nujno kot je bilo letao 1917. Opice so najbrže jako zadovoljne, ker jih je Bryan od vezal vseh odgovornosti za oslarije, jih uganjajo ljudje. Ena nemška institucija, ^ navzlic francoski invaziji v Rutu' ni šla na štrajk, je štorklja. I»a«iTOniianiiihmimBiniitiiiiC3i!iiiiiinHnuim)iiniiin!iH!iiiiiaiitiinHHrtiiKiHniiuaninitmuEanMW«^ ^HauMWHWJi:iHUittUEUi!iiiiUH[:i!miiiuioii™ ;; | KARL MAY: j WINNETOU j j RDEČI GENTLEMAN | 1 ^^MllOlimHHUaUiSIIUIHOUUIIIMIKllWUIIUW "Govorite; vedite pa, da bi bil ta prstan smrt člo- ' veku, kteremu bi malo manj zaupal kot vam. Torej povejte — povejte!" On pozna torej Harryja in Forsterja. Zelo razburjen je, kar kaže, da ga obe osebi izredno zanimat Sto vprašanj imam na jeziku, a jih zadržim in začnem s svojim pripovedovanjem. On sloni na komolcu na oni strani ognja in posluša z izrednim zanimanjem mojo povest. Od besede do besede raste njegova pozornost. Ko mu začnem praviti, kako sem vzel Harryja v naročje, poskoči in pravi: "Človek, to je bilo edino, kar si mogel storiti! Trepetam za njegovo življenje. Nadaljujte, hitro, hitro!" Tudi sam vstanem vsled živahnega predstavljanja one nezgode in nadaljujem. On \šze vedno bližje; njegova usta se odpro, kot bi holel jesti moje besede. Njegovo oko zre neprenehoma na moje ustnice, njegovo telo je čudno zvito, kot bi bil sam sedel v onih trenutkih na mojem Swallowu. Zdi se mi, da trpi ves oni strah pri plavanju preko reke in po divjem plezanju po skalah. Ze delj časa drži mojo roko v svoji in jo nehote tako stisne, da bi bil moral kmalu zavpiti. Globokp in hropeče prihaja dih iz valovitih prs . "Heavens!" zavpije z globokim oddihljajem, ko sliši, da sem prišel srečno preko roba ter rešil sebe in dečka. ' To je bilo grozno — grozno! Tak občutek sem imel, kot bi bilo moje lastno telo v plamenu, dasi sem že prej vedel, da se vam je posrečija rešitev, drugače bi vam ne bil dal prstana." "Saj mi ga ni dal; proti svoji volji sem mu ga snel s prsta, ne da bi bil zapazil." "Potem morate tuje blago izročiti lastniku." "Saj sem hotel, pa je zbežal. Sicer sem šel za njim, a sem ga videl šele drugo jutro v družbi neke rodbine; ta je namreč ušla smrti, ker je njena hiša prav pod vrhom in jo ni mogel doseči plamen." v "Ali ste govorili od prstana?" "Ne, ker me niso pustili k sebi, ampak' so streljali name; zato sem se obrnil in odjahal." "Tak je, da, tak je! Nobene stvari ne sovraži bolj kot strahopetnost. Vas je imel za bojazljivca. Kaj se je zgodilo s Forsterjem?" "Zvedel sem, da se je samo imenovana rodbina rešila. Velikanski ogenj, kteri je napolnjeval dolino, je požrl vse, kar je dosegel." "To je strašna, a pregrozna kazen za preneumen načrt; petrolje spustiti po vodi, ko ve, da plava in da je nevarno, samo radi tega, da ga podraži!" "Ali ste tudi njega poznali, Sir?" vprašam zdaj. "Bil sem nekolikokrat pri njem v INew Banangu. On je bil ponosen, bahat mož, a je imel dovolj vzroka, da je bil malo prijaznejši z menoj," ' "In Harryja ste poznali?" "Harryja?" vpraša s posebnim smehljajem n^ zopet mirnem obrazu. "Videl nem pri njem, pri njegovem bratu v Omahi — in mogoče še kje drugje." "Potem mi lahko poveste kaj o njem!" Mogoče, toda ne zdaj ne zdaj! Vaša povest me je tako veneriiirila, da nisem nič kaj pripravljen za taka pojasnila. Toda v doglednem času zveste vse, to se pravi, toliko, kar jaz vem o njem. Ali vam je povedal, kaj je hotel v Benangu?" 'Rekel je, da hoče samo malo počivati." "Tako, tako! Vi trdite torej, da Ije prav gotovo rešen?" "Pra\P gotovo." ........................ "Ali ste ga videli, kako strelja?" "Izvrstno, kot sem vam rekel. On je izreden dečko." Tako je. Njegov oče je star scalper, kteri ne vlije jedne krogle, da bi jo izstrelil zastonj. Od njega se je u-čil meriti; če mislite, da ne zna rabiti puške o pravem času in na pravem kraju, potem se izredno motite." * Kje je njegov oče?" Včasih tukaj, včasih tam. Zatrdim vam, da se midva precej dobro poznava. Mogoče vam pomagam ds go kdaj poznate." "To bi mi bilo zelo ljubo, Siri" Se bode že naredilo; že radi sina zaslužite, da ga poznate." "Tega ne mislimi" Razumem .razumem! Vas dobro poznam. Toda tukaj imate vaš prstan. Pozneje bodete vedeli, kaj ste prejeli žnjim. Zdaj vam pa hočem poslati Apacha; njegova straža je končana. Ležite, da bodete jutri čili. Jutri hočemo nagnati konje, da preidemo pot, ktera je za dva dni." "Dva? Ali ne pojdemo jutri samo do Green Par- ka"? "Sem si premislil; good night!" "Good guard! Ne pozabite me poklicati, kadar pride vrsta name!" k \ B : . • i. .»• ; a & £ I l: m "Le zaspite; enkrat tudi jaz lahko storim kaj vas; vi ste zame dovolj!" Meni je čudno pri srcu. Ne vem, kaj bi sklepal iz vsega pogovora; ko ostanem sam, mi gre tisoč mislij P° glavi, a nobena ne zmaga. Če dolga potem, ktf se je vrnil Winnetou in zaspal, se prevračam z jedne strani na drugo. Povest me je razburila; opi strašni večer se vrsti v vseh podrobnostih pred menoj. Med to grozno' sliko se vedno in vedno pokazuje oseba Old Firehanda. Ce v s"u mi doni uho: "Le zaspite, saj ste dovolj storili zame. ' Ko se drugo jutri prebudim, vidim, da sem sarn pri ognju; vendar pa ne moreta biti daleč preč. Nad plamenom visi mal kositarjev kotliček, v kterem vre voda-Poleg leži kos mesa od včeraj in odprta vreča moke-Skobacam se in grem proti vodi, da bi se umil-Tam jih najdem v živahnem pogovoru; sodeč lZ gibanj in kazanj name. morata govoriti o meni. ' Malo pozneje zajahamo in drvimo v smeri M-;'iim'nsiC2;ii;itimiirji!( njnmica mu: iiiiiicjiiiif 11 iiicsitn i jim [ , M:r*itc3i? iiitirsit insiji:>i r^v! | Frank JL Lausche SL0VEN5Ki svetnik UiaiJuje po finevl v svoji odvetniSltl pisar.: 1 * 1039 GUARDIAN OJ^DG. Evečer od 6:30 do 8. ure pa na domu. | Cent. TjO. «121 ST. CLAIR AVK. Main KIT :*itiiC3>u;;iitn]:c^iiitiiiiiiiiC2:itiiuiii)iE.2iiiiitjiiii[C3ii]tH{iiiitL^[ii[iiii>i. j^ifrij.nic^iiituijjincaDinr^Jinr-iKMiinKcaitM^iKi-icainiiMi:!!; I NAZNANILO! 1 1 em potom naznanjam cenjenim gospodinjam, da sem se namenil dati i.a nedoločen čas vsaki, ki postane naša HI stalna odjemalka grofcerije j vsaki pa, ki pripelje novo odjemalko pa 3 SREBRNE ŽLI-I CE in za vsako nadaljno 3 več. 1 orej na noge gospodinje. Take prilike se rfe dobi j I j vsak čas in povsod. Cene so kolikor mogoče nizke, mogoče J nižje kot drugod, blago sveže, postrežba dobra. O tem se boste same prepričale. Pri nas dobite tudi vedno svež kruh po 1 Oc veliko štruco in vsakovrstno pecivo, kekse, po nižji ceni kot drugod. I Poleg pa dobite še kupone za katere damo potem srebrno namizno opravo ali kaj sličnega. Se toplo priporočam za obilen obisk FRANK LESKOVSO <' 6303 Glass Ave. Cleveland, 0. ------ ---------■============ 'Jmšl^te** Idealna poletna pijača Osvežujoča RediJna Krepilna. BELLE VERNON Lactic BUTTERMILK Vabilo na i! 1 PICNIC | katerega priredijo [išj SIPI C0LLSNW0G0SKA DRUŠTVA i V jUHBUnfANSXEM NARODNEM DOMU, j EUCLID. OHIO. | v nedeljo, 22. julija 1923 | PRIČETEK OB 2. URI POPOLDAN. s I • i Vršile se bodo vsakovrstne zabave in ples kakor tudi srečkanje in lici- 1 tacijc. Istočasno se bo dvignilo tudi številko za MONOFON. | IGRALA BO SLOVENSKA GODBA "TRIGLAV". Preskrbljeno bo z dobrim prigrzkom in hladnimi pijačami. Čisti preostanek jc namenjen za nakup delnic Slov. Del. Doma v Collinwoodu. i Torej na svidenje v nedeljo! — Uljudno vabi ODBOR. razumel; nato je stekel v hlev. Se trenutek, in slišal sera ga dirjati po polju. Jaz sem legel nazaj na klop, toda zaspati nisem mogel. Vpraševal sem se, ali je "bilo prav, da sem rešil razbojnika in nemara celo morilca vešal, zgolj zato, ker sva skupaj jedla gnjat in rižoto. Ali nisem izdal vodnika, ki se je postavil na stran pravce, ter ga zaznamoval zlo-činčevi rok i i Dolžnost gosto- j ljub j a hi i je velela /tako L...: Divjaški predsodek, sem si o-porejkel; odgovarjal jbom tea vse zločine, ki jih stori razbojnik poslej---- In vendar, ma- ri je nagon vesti, ki se upira razlogom pameti res gol predsodek? Jaz v svojem kočljivem položaju se morda sploh nisem mogel izviti, ne da bi me pekla vest. In tako sem omahoval, še vedno sredi (hode negotovosti, ali je bilo moje dejanje pravo ali krivo, ko sem zagledal pol tacata jkanjenikov (z An toni-jem, ki je previdno zaostajal-Stopil sem jim nasproti in sem jim povedal, da je ropar pobegnil že pred dvema dobrima urama. Starka, ki jo je vprašal desetnik, je odgovorila, da pozna Navarra, toda ker živi na samem, se ne bi nikoli upala tvegati glave s tem, da bi ga ovadila. Dodala je, da je njegova navada odhajati vedno sredi noči, '"kadarkoli ie oglasi. Jaz sem jih moral spremiti nekaj milj, da - sem pokazal svoj potni list in podpisal pred vaškim sodnikom izjavo, nakar sem smel nadaljevati svoja starino-noslovska raziskavanja. Antonio je kuhal name zamero, sluteč, da sem mu jaz izpodmeknil, da ni zaslužil tistih dvesto zlatnikov. Vendar pa sva se ločila v Kordovi prijatelj^, zakaj tam sem ga nagradil, kolikor sem le zmogel v svojih takratnih razmerah- II. J,- V Kordovi sem ^e pomudil več dni. Opozorili so me bili na neki rokopis v dominikanski kinjž njici, češ da najdeni v njem zanimive podatki stari Mundi. Dobri očetje so me sprejeli kaj prijazno; fin tako sem ostajal po dnevi v njih samostanu, zvečer pa sem se izprehajal po mestu. Proti solnčnemu zatonu mrgoli v Kordovi radovednežev na breižnem zidu, ki spremlja Gvadalkvivirjev levi brejg. Tam vdihavaš izparine bližnje stro-jarne, ki še danes ohranje kraju prestaro usnjarsko slavo; od škoduje pa te prizor, ki ga je vredno vedeti. Nekaj minut pred zdravomarijo se zbere na bregu reke ob vznožju zidu, ki je dokaj visok, veliko število ženstva. Noben moški se ne bi upal pomešati v to trumo. Kakor hitro zazvoni zdravomarb jo, smatrajo, da je noč. Ob zadnjem udarcu zvona se slečejo vse te ženske in se spuste v vodo. Vzdigne se vrišč, smeh in hrup kakor v peklu- Moški gledajo kopalke z vrha zidu in bu-lijo z očmi, a - ne vidijo bogve česa. Toda nejasne bele oblike, ki se rišejo na temni sinjini reke, jim izpodbujajo pesniškega duha: s trohico domišljije si predstavljaš brez težave, da vidiš Diano in njene vile v kopeli, ne da bi se bilo bati Akteono-ve usode. — Slišal sem, da se je skupilo nekega dne več malopridnežem in podmazalo zvoni-karja v stolnici, da je zazvonil ztjravomarijo dvajset minut pred določeno uro. Dasi je bil še velik dan. se jgvadalkvivir-•ske vile vendar niso obotavljale; zaupaje bolj zdravomariji nego solncu, so z mirno vestjo opravile kopalno toaleto, ki je pri njih vedno zelo preprosta. Mene tistikrat ni bilo zraven. Za mojih dni je bil zvonikar nepodkupljiv in somrak tako zelo gost, da 'bi bil še maček komaj razločil: najstarejšo po-morančico od najbolj brhke leh-komiselnice v Kordovi. Ob uri, ko ne vidiš ničesar več, sem slonel nekega večera na brežnem zidu in pušil; te- ' Prosper Merimee — Poslovenil Vladimir Levstik- KARMEN. Ciganski roman. Tedaj sem zapazil, da je Antonio skrbno ovil kopita živali s kosi .raztrgane konjske odeje!, tako da sita mogla brez hrupa ©staviti hlev- Govorite tiše, mi je rekel Antonio, za božjo voljo! Ali res ne veste, kdo je ta človek? Jose Nlavalrilo lje,y na j*,slavnejši razbojnik na Andaluškem. Ves dan sem vam namigaval, pa me niste hoteli razumeti. —Naj bo razbojnik ali ne, kaj me briga; naju dveh ni o-ropal in stavim, da tudi nima namena. —Magari; a dvesto zlatnikov je obljubljenih tistemu, kdor ga ovadi. Poldrugo uro oditod vem za lancirsko vojašnico. Preden n se zdani, jih privedem sem. Vzel bi bil tudi njegovega konja, pa je tako hudoben, da ne Pusti 'k sebi nikogar razen Na-varra samega. j —- Vrag naj vas vzame, sem j Mu dejal. Kaj vam je storil re-vež hudega, cla ga hočete ovadi- j ti? In zraven niti še ne veste z I gotovostjo, ali je res razbojnik* j kakor pravite. — Z vso gotovostjo; prejle; ' je prišel za mano v hlev in mi rekel: "Zdi se mi, da me poznaš; akci poveš dobremu, gospodu, kdo sem, ti poženem v glavo Ikroglo." \Ostanite, gospod, le ostanite pri njem; vam se ni bati ničesar- Dokler bo vedel, da ste ž njim, ne bo slutil nevarnosti. Tako govoreč sva se bila že toliko oddaljila od koče, da ni mogel nihče več slišati podkev. Kakor bi trenil, je Antonio odvil cunje, s katerimi je bil o-rnotal konju kopita; baš je hotel zasesti žival. Izkušal sem ga zadržati s prošnjami in ,igrc|ž-njami. — Revež sem, mi je odgovoril; dvesto zlatnikov ni karsi-' bodi, zlasti še, ko velja rešiti de želo takšne golazni. Toda pazite; ako se Navarro zbudi ter pcigrabi (svojo trombačo, gorje! vam! Jaz sem zdaj še predaleč, da bi se skesal, vi pa ukrenite, kakor veste in znate. Grdoba se je bil zavihtil na konja; udaril je žival z ostro- ' gami in kmalu mi ga je skrila tema. Zelo sem bil ogorčen nad vodnikom in nemalo me je skrbelo, kaj bo. Po kratkem premiš-ljanju sem se odločil ter krenil v krčmo. Don Jose je spal še vedno; gotovo je počival po naporih in bedenju mnogo pusto-iovnih dni. Krepko sem ga moral stresati, da sem ga zbudil. Nikoli ne pozabim nje'govega divjega pogleda in kretnje, s katero je segel po trombačo, ki sem jo bil položil iz opreznosti nekaj vstran od njegovega ležišča- — Gospod, sem ga nagovoril, oprostite, da vas budim; toda moram vam zadati nerodno vprašanje. Ali flbi Vas veselilo zajgledati pred seboj pol tucaita lancirjevi? Planil je na noge. — Kdo vam je rekel to? je vprašal s strahotnim glasom. — Kaj de, odkod pride svet; da je le dober. — Vaš vodnik me je izdal, a plačal mi bo! Kje je zdaj? — Ne vem. .. . V hlevu, mislim. ... toda nekdo mi je rekel. ... — Kdo vam je rekel?.... Starka gotovo ne.... — Nekdo, ki ga ne poznam .... Brez mnogih besedi: ali i-mate kak vzrok, da ne bi hoteli čakati vojnikov, da ali ne. A-ko ga imate, ne gubite časa; a-ko ne, vam voščim lahko noč in prosim optroščenja, ker sem vam kratil čas in spanje. — Ah, vaš vodnik, vaš vodnik! Ze v prvem trenutku se mi je zdel sumljiv____ toda njejgova sodba je zapečatena!— Zdravi, gospod. Bog vam povrni uslugo, ki site mi jo storili. Vzlic vsemu nji sem čisto tako podel, kakor si mislite. ... da, da! Se vedno je v meni kaj, kar bi se smililo poštenjaku...... Zbogom, gospod---- Zal mi je le, da vam ne morem izkazati svoje hvaležnosti. —Don Jose, zaradi usluge, ki sem vam jo storil, mi obljubite, • da ne "'boste 'sumničili nikogar' ne boste mislili na osveto. Na-j te, vzemite si smotk na pot. .. j Srečno! | To rekši sem mu pomolil ro-j ko. Stisnil mi jo je brez odgo-j vora, pograbil trombačo in bi-j sago ter rekel starici nekaj be-j sedi v latovščini, ki jih nisem Vabilo na VRTNO VESELICO katero priredi dr. Jadranska Vik št. 178 S. N. P. J. NA RECHARJEVIH PROSTORIH. V NEDELJO, DNE 22 JULIJA, 1923. Igrala bc izvrstna godba, na vsporedu pa bodo še druge zabavne točLe. kot srečolov s krasnimi dobitki, itd. Za | lačne in žejne bo obilo preskrbljeno. Zato uljudno vabimo cenjena društva in občinstvo, da nas v obilnem številu obiščejo. — Torej dobrodošli! ODBOR •• • j Or. L-i. E. Siegelstein naznanja, da je preselil svoje urade v sobe 415-417 The Cleveland Athletic Club Building, 1118 EUCLID AYE. nasproti Statler Hotela URADNE URE: od 10 dop. do 4 pop. vsak dait razun nedelj. Ob torkih, četrtkih in sobotah zveCer od 7. do 8. PRCSP1SCT 592 daj pa je prišla po stopnjieah,' ki drže z reke na kvišku, ženska in sedla blizu mene. V laseh je imela zataknjen velik šop jasmina, čigar cvetje izhla-peva zvečer omamljivo vonjavo. Oblečena je bila preprosto, lc-hko bi dejal siromašno, vsa v črno, kakor 'večiina /dseSklet, M jih vidiš zvečer na ulici. Spodobne ženske nosijo črnino samo v'zju$raj; popoldne oblačijo j se "a la francesa". Ko je dospe-• la! moja (kopalka do mene, je spustila mantiljo, ki ji je zakrivala glavo in ramena, in v "mračni svetlobi zvezd" sem videl, da je majhna, mlada in čedna ter ima zelo velike oči. Takoj sem vrgel svojo smotko j (stran. Ženska g O razumela to vljudno, povsem francosko obzirnost in mi naglo pripomnila, da ji pri j a tobakov vonj; še sama puši, kadar dobi kje prav lahke "papelietc/s-'. Na .srečo jih je bilo tudi nekaj v mojem smotkovniku; brž sem jih ponudil. Blagovolila je vzeti sval-čico ter jo prižgala ob konku leče vrvice, ki jo je nama prinesel deček za sold. Zapušila sva z lepo kopalko in kramljala toliko časa, da sva ostala malone sama na obrežju. Ni se mi zdelo vsiljivo, povabiti jo v "neve-rijo" na sladoled. Po kratkem, skromnem obotavljanju je Spre jela ponudbo; toda preden se ^e odloČila, je želela vedeti, koliko je ura. Izvlekel sem žepno uro in pritisnil, da je odbila Čas; to zvonenje jo je dozdevno zelo iznenadilo. -—Kakšne izume imate pri vas, gospodje tujci! Odkod ste doma, gospod? Gotovo Anglež? —Francoz sem in vaš pokorni sluga. Vi gospodična ali gospa, ste najbrže Kordovljanka? ž —Ne. —A vsaj Andalužanka. Zdi se i mi, da vas spoznam po vaši meh- ! ki govorici. — A'ko tako dobro razločite ; ljudi po izgovoru, morate pač u-genui, kdo ggm. — Mislim, da ste iz dežele Jezusove, dva koraka od paradiža, j Te prispodobe, ki pomeni An- ] daluzijo, sem se bil naučil od 1 svojega prijatelja Frančiška Se-vilje, občeznanega bikoborca. — Uih.... tukajšnji ljudje! pravijo, da paradiž ni ustvarjen | za nas. — Potemtakem bi bila .vi Mav-rinja ali .... premolknil sem, ! ker se nisem upal reči: Židinja. — Bežite, bežite! saj vendar vidite, da sem ciganka; ali hočete, da vam povem "la babi"? Ste i že kdaj slišali govoriti o Kar-! menciti? To sem jaz. Tiste čase —- petnajst let bo tega — sem bil takšen nejever-nik, da nikakor nisem cdskočil od groze, ko sem zvedel, da je; ženska zraven mene čarovnica. | "Dobro!" sem rekel sam pri se- i bi; "prošli teden sem večerjal s ■ cestnim razbojnikom, nocoj poj-: dem s hudičevo služabnico na' sladoled. Na potovanju si je tre- i ba ogledati vse. "Imel sem pa še! druigi nagib, da sem hotel gojiti I novo znanje. V svoje osramoče- I nje moram povedati, da sem po | odhodu iz kolegija zapravil nekaj j časa s študiranjem tajnih ved ;in celo nekatefrikrati poiskusil zarotiti duha teme. (Dalje prihodnjič.) ČEKI mj Tujezeiuske denarne nakaznice :a kabelske pošiljatve izpljačljive v jugo-' j slovanskih dinarjih ali drugem denarju. Tudi dolarski čeki na New : York, ki dobijo ftajboljše cene in se prodajo bankirjem in trgovcem onstran morja. — Vprašajte za podrobnosti. AMERICAN EXPRESS COMPANY 2048 E. 9th St., Cleveland. Phone: Cherry 1260, Station 22 jfi'HAN. •ENAKOPKAVNCXa!' JULY 20th, 1923. II MALI OGLASI Sij ______________ DR. SMEDLEY, specialist _____JAZ IMAM 40 LET SKUŠENJ V t .....j)]) m MEDECINI. YyT**?]!^ V V/y Ne obupajte tore], pojdite k prave- i j ^ mu špiteijalistu in ne h kakemu nera- i vežhan"mu. Resničen špecijalist in | profesor vas ne bo vprašal, kje in kaj jj J li'&snl vas Vilm 00 sam Povedal, j ^Sillffl^?Jfe^l vaw je po temeljiti preiskavi, ffirof uri i Prihranili si boste čas in denar. M no- J mBm fJ 1 it jTjo $M\ tog« drugi zdravniki vam niso mogli po- j RR /Jr IR lllff n,i,°ati' kcr niBo imeli dovo,j skuScnj j |4M » KMji">fi in ile morejo zapopasti vašega slu- j M Brf -CJL D Vf/f čaja, kakor bi ga morali. D«7 >~l ^ - et/ •£. llSj'i Moj aparat X-žarkov in moje bak- j KSrs. __/ffi. tt-J teriologične preiskave krvi mi razo- ji/1^,- denejo vašo resnično bolezen in če j vas vzamjm jaz pod mojo oskrbo, i se vam bo povrnilo /uravje in živahnost in počutili se boste zdrave, | kot pred boleznijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaša bolezen ozdra- j vljiva ali n*. — Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preis- i kave in posvetovanja zastonj, ako prinesete seboj ta ogias. Posebni oddelki za moške ali ženske. Mi govorimo slovensko DR. SMEDLEY, špeeijalist URADNE URE: od 'J. dop. do 4. pop — od 6. rin H. zvečer. Ob nedeljah od tO. dop. do 1. pop. SORA 1. 10406 EUCUD AVE. vog. E. 105. Si- 2. NA!>STROPJE CLEVELAND, OHIO. Vlahov 3 GRENClCA /JI Je narejena in 'apt ZARA (Dalmacija i , i"za leta 18M MM ROMANO VLAHOVA H Naprodaj po -sen Pgjgn l^k irnah. sldifclitai Združenih V. LANGM.VNN, In.' 97-99 Sixth Ave., Dept. E. New York. N. Y. PETKOVI OGLASI ROJAKI PODPIRAJTE SLOVENSKA PODJETJA! Clevelandske novice , --' i s —Po nove zverine. Mestni kn-, misar za parke, Rowe, bo posve- j * til vse svoje letošnje počitnice i iskanju novih zverin za Brook-' side zverin j ak. Ogledal si bo newyorski zverinjak in kar še ; nimamo tu, bo skušal dobiti. On j in direktor Ruetenik sta se na- | menila nadomestiti. vse one ži- j vali, ki so poginile ali drugače, j prešle iz zverinjaka ter dodati še j nekaj povsem novih. — Samomor. Včeraj je bil pri- i peljan v St. Alexis bolnico James i tlueak, živeč na K. 72 St., os- ^ krbnik Union šole, v jako kritič-; nem položaju. V sence si je po- j gnal kroglo iz revolverja na dva- j indvajset kalibrov Bil je slabe- j ga zdravja ter je večkrat govoril, da si bo vzel življenje. , — Welfare direktor Perkins j t pogostil Zadnjič 25 jet. in nadzornikov Warrensville jetnišnice, oziroma jih je moral pogostiti. Stavil je namreč, da ne bodo do-gotovili bulevardnega sistema v okolici Warrensville do prvega julija. In ker je stavo zgubil, je moral prirediti vsem delavcem gostijo. — Delo za železniško postajo na Public Square se pričenja. Ta teden so izdali okrajni kom. LJ-nion Terminal Co. dovoljenje, da prične kopati na južnozapadnem vogalu Public Square. — Celih 14 ur skupaj ni dobil rn<;stni požarni oddelek v sredo ni enega poziva, da gre gasit ,kar je nekaj povsem nenavadnega. Povprečno so klicani gasilci kakih 1 5 krat na dan. Pripetilo se je že tudi, da je bilo v enem samem dnevu 105 klicov. V sredo pa je bil gotovo ogenj na štrajku! — Članom Kluba S. N. D. Jutri se vrši važna klubova seja, in sicer v navadnih prostorih. Vabljeni ste vsi člani, da -e gotovo vdeležite. Torej na svidanje! —Naše ccnjene čitatelje in či-tateljice opozarjamo na današnji oglas našega 'grocerista Fr. Leskovica- Za nedoločen čas bo dajal vsem novim odjemalkam lepa darila. —Pri družini " John Godn javec j p na E. 60 St. se je oglasila teta j štorklja in pustila zalega ginčka. j Mati in dete sta zdrava. Naše čestitke! j —Danes zvečer se vrši v Slov. : Domu redna mesečna seja dram. dr. "Lilija". Vsi člani in članice naj bodo navzoči. ; .—Dasiravno je moški telesno I trdnejši od ženske, pa kažejo i statistike, da je povprečno živ-' ljenje ženske daljše kot moške-j ga. Kaj je temu vzrok, ni težko J reči. Moške uničuje in črpa tež-jko delo po tovarnah, dočim tudi 1 delavske ženske nimajo poseb-I nih udobnosti, pa povprečno le j manj trpijo, in tako dočakajo! i večjo starost, j---------I Stoletniki. V nekem pariškem listu čita- ' no zanimivo statistiko o pov- 1 "»rečni starosti ljudi, ki dosezajo f •to let: j Stoletnikov je v Franciji še i razmeroma dovolj. Redko pa je } la.jti ljudi nad 105 let starosti; j u je povprečno najvišja starost, j-: d jo more doživeti kak Francoz, j Med sto let starimi so ženske | najštevilnejše. Od 83 jih je 52:, 1 >.en in ,31 mošikh. Kar se tiče i raznih strek in poklicev, katerim " oripadajo ti starci, prihajajo na 1 prvo mesto kmetje, nato delav-1 :i in dninarji, najmanj pa je duševnih poklicev, kuharic in slug. Največji odstotek dajo siromaki, in sicer od 22 do 83. Pri drugih narodih znaša pov-oiečna starost onih, ki prežive , 100 let: pri Rusih 115 let. pri , Angležih 107 let, pri Spancih , 103, pri Italijanih 103, pri Nemcih 109, pri Skandinavcih 112 in pri Jugoslovanih 108 let. Kakor se torej vidi, žive stoletniki povprečno dalje časa v severnih krajih, kakor njihovi tovariši na jufgu. Najstarejši člo vek, za katerega se dosedaj ve, je bil neki Rus iz Kazana, ki je umrl v starosti 207 let. Njegova starost je ugotovljena uradno. (O Matuzalemu in drugih biblijskih osebah ne moremo zagotovo govoriti, ker o njihovem času ni bilo statistike.) Brivnice ■■■■■■■■■Mili JOHN LAPUH 16815 Waterloo Rd. SLOVENSKA BRIVNICA. UNIJ&KA BRIVNICA. Rojaki, vpoštevajte to! LOUIS I IPANJE. 694 E. 152nd St. v Seršenovem hotelu j LOUIS ULE MODERNA BRIVNICA |( 6214 St. Clair Ave. Se priporočam za obilen obisk, j] Modne trgovine in j v I •• _čevlji. FRANK BUTALA Slovenska prodajalna razne obutve za celo družino. 6408-10 St. Clair Ave. ; ANTON GUBANO 16725 Waterloo Rd. Modna trgovina z raznimi potrebščinami 7.a celo družing. | JOHN DEBELJAK 580 E. 152nd Str. Trgovina z modnim blagom tej čevlji za moške in ženske. BLAŽ GODEČ 15802 Waterloo Road. Modna trgovina z različniir blagom Pri nas dobite blago na jarde, volno, sukanec, ročna dela in Iru iffe potrebščine za gospodinje. :SLOVENSKA TRGOVINA~ z modnim blagom in obutvijo za moške, ženske in otroke. Čevlji cd najmanjše do največje številke. Blago prve vrste. Postrežba točna. Se priporočam rojakom za obilen obisk moje | trgovine. Vam bom vedno hva- j ležen za naklonjenost. " Joseph Kos 15307 Waterloo Rd., Collinwood, Ohio. | JOŠ7 MACER()L IN SINOV A 6204 St. Clair Ave. ! Slovenska trgovina s čevlji | Zaloga modernih in trpežnih če- j i vljev za celo družino. ' ^RSčds^^iaR^RSsffiSi NAJBOLJŠE KAPE. . j Najkasnejših krojev in izdelkov. Kupite direktno od izdelovakav j in si prihranite veijfenikov dobiček i Moške kape $1.00 in $1.50 Deške kape 75c The RELIABLE CAP MFG. CO. 4247 Lorain Ave. 5806 St. Clair Ave. ^^ ^^ ^^ Upoštevajte trgovce p ilS^ki oglašajo"^ | v "Enakopravnosti". iBHHHHMBHBSIMBflKMttSMBKSISgjjg ( Krojači ......................umimiiiiii i ji LEO JENKO 16717 Waterloo Rd. SLOVENSKA KROJACNICA. i Čistimo, likamo in Izdelujemo obleke. i i ! i---------------r ' F R A N K S P E N K O | SLOVENSKA KROJACNICA 1 j ČISTIMO, LIKAMO IN J iAR- VAMO. OBLEKE, j IZDELUJEMO NOVE OBLEKE 15410 Calcutta Ave. j JOS. GORNIK j IZDELOVALEC NOVIH OB-i LEK. — ZDRAVIM TUDI i STARE. 672 E. 152nd Str. ■ MAKS S|,ANOVEC 15710 Waterloo Rd. SLOVENSKA KROJACNICA \ Izdelujemo, čistimo in likamo | obleke. Popolna /aloga moških po-■ trebščin. i' ACME DRY CLEANING CO. ' 671 E. 152nd Str. Čistimo, likamo in barvamo obleke. , WOOD 83 EDDY 3608 j i___________:_ i JIM OKORN SLOVENSKI KROJAČ 6925 St. Clair Ave. Izdelujem fine obleke po meri in po vašem lastnem okusu. t . mi II 1 Gostilne in restavra-eije. gg^^lHBIBHMMCflnHHHiBIBUBB'BBi MIKE PODBOJ Sladščičarna in prodajalna mehkih pijač. 15436 WATERLOO RD. ; Prijazno dvorišče za balincanje! i______ j Na jboljšo zabavo imate ob večerih pri S JOHN ZUPANČIČ, '.5232 Waterloo Rd., j' er ima lepo moderno biljardni-f co. mehke pijače, cigare in cigarete. Prijazno dvorišče za balincanje! j RESTAVRANT 9 DOMAČA KUHINJA Afo MEHKE PIJAČE iT Točna postrežba pri JOHN KOMIN, 6702 St. Clair Ave. I T 1 ^ * * ' Phone: Eddy 3405 ' MANDEL BOTTLING CO. 15322 Waterloo Rd. ' Naša tvrdka je poznana, kot naj boljša izdelovalnica mehikih pijač. Se priporočamo društvom, i gostilničarjem in posamezni kopi. I Sladščičarne_" , MARTIN POI.-JANEC |b 16000 Waterloo Rd. V zalogi imam vsakovrstne i- i p I grače, cigarete, cigare in tobak. \ n : Dobi se tudi hmelj in druge pri- j |prave za varjenje piva, sodčki in ij. i bakrene posode. Imamo tudi to- J I vorrii avtomobil za razvažanje j | blaga. ; • V ALENTIN PLEŠEC : , 16823 Waterloo Rd. Pri nas se dobe vedno: iGARE, CIGARETE, SLADOLED IN MEHKE PIJAČE. ^ iGrocerije in mesnice j CERGOL & OGRINC Prvovrstna mesnica Pri nas dobite najboljše preka-!j j eno meso. ;1 15611 Waterloo Road « 1 JOHN ZAKRAJŠEK 6122 St. Clair Ave. ; FINA GROCERIJA IN LUNCH ROOM. 11 ■■!■! u bi i .............................< I -r— n ■■ ! Cvetličarji. L SLAPNIK & COMPANY, 1 Slovenska cvetličarja 6120 ST. CLAIR AVE. Princeton 2883-W Bj Bell: Randolph 4559 j j Cen jenemu občinstvu pripo-1 ročam moio TRGOVINO S CVETLICAMI L. JELERClč i 510 E. 152nd St- Wood 235-R. , Stenski papir in papiranje * i istotam. F. J. Različni oglasi. K Ca hočete kupiti, piodatl ali zamenja I t.i hišo p.li 7.pmljiš^e. se oglasite pri JAKOB TISOVEC Real Estate & Fire Insurance 1366 Marquette Rd., blizu St. Clairja in E. 55 St. , . Tel. Randolph 3445-M. ... j Chas.W. Hohl ~ j Plumbing and Heating 381 E. 156. St., Cleveland, Ohio Eddy 8236-R. JERRY ALESH knjigotržec 6223 (iiass Ave-Cleveland, O- PIŠITE PO CENIK! E. 156 ST. VARIETY STORE Velika zaloga alum i nas te in porcelanaste posode, igrač, kuhinj-1 skega orodja, potrebščin za šiviatnje in spodnjega perila. _410 E. 156 St._ ANTON DOLGAN f V ZALOGI IMAMO vsakovrsten slad in hmelj, sode, steklenice, lončene posode zapiralne stroje, zamaške, gumijeve j i cev; in sploh vse, kar se rabi za izdelavo domačega piva. i, 15617 WATERLOO RD. i Wood 507 K. COLLINWOOD DRY CLEANERS 500 E. 152nd St. ! Izdelujemo obleke po meri, jih : popravljamo in predelujemo, i Vse naše dele jamčeno, da Vas j zadovolji, j----—:-- 1 SOKOLI! V nedeljo, 22. julija ima dr. "Slovenski Sokol", i! IZLET j' NA ZURČEVIH FARMAH. | Dva tovorna avtomobila od- ; peljeta izpred Grdinove dvorane ob pol 8. uri zjutraj. Naraščaj in I i člani se zbirajo tam. Vsak naj se preskrbi z jedili, ostalo se do- t bi na izletu. I t I To je bolj omejen izlet ,zato 1 bo tem bolj prijetno in zabavno. —- Vprašajte za informacije pri ' Frank Kraševcu ali v Belaj-Moč- ' ! nikovi trgovini. Če bo dež, izlet drugo nede- 1 I- 5 ljo. Janko N. Rogelj, tajnik. ' O Stota O JTZST VABILO NA ; VRTNO VESELICO katero priredi dr. Maccabees št 557 V WEST PARKU v nedeljo 22. julija NA CIMPERMANOVIH PROSTORIH {Igrala bo izvrstna godba "Bled", Najboljši par plesalcev dobi kra sro nagrado — s cvetlicami o-kinčano jegnja. Za zabavo se bodo vršile vsakovrstne umetne igre in tudi za lačne in žejne bo obilo preskrbije-: no. Zbirališče točno ob dveh po-, poldan pred J. N. D. Zatorej, vsi dobrodošli! ODBOR. I------ d v HBHHEHHHHH Hg^pH b^m^bn WmBTMMM i HBMMH^HH i ) M HflHHi ■■HBHB8HBBBBBHHBBi E. 15Znd in fepper E. 156th in Waterloo St. Clair in E. 40th St. Clair in E. 55th Glavni urad: Euclid Ave in E. 9th OPREMLJENA SOBA, — elektrika, kopališče, se odda za e-nega fanta. Vprašajte na 1043 East 72nd St. __ KEGLJIŠČE in sladščičarna v Col linwoodu na E. 152nd St. se proda. Dobi se po nizki ceni vsled odhoda iz mesta. Zglasi" te se na 5 1 1 E. 1 5 2nd St.^ ODDA SE — opremljena soba za enega ali dva fanta na 1038 East 76th St. ' PRODA SE — po nizki ceni velika in še skoraj nova pisalna miza, pripravna za pisarniške prostore. Za naslov se zglasite v uradu Enakopravnosti___ e NEKAJ POCENI! n -' „. . Hiša 9 sob za dve družini se proda v Collinwoodu na 167 St. lahko se rabi tudi za eno družino. Kopalnica, pore, garaža, lep vrt. To hišo sem dobil v oskrbo od ljudi ki so zapustili mesto, in zato se jo dobi za $5000, takoj zadostuje $1500. Hiša potrebuje nekoliko popravila. — Oglasite se takoj na 16111 Waterloo Rd. C. YANCHER ^^ NAPRODAJ je hiša 6 sob v East Lorainu. 1601 Mexico Ave. Proda se P°; . ceni in je treba takoj plačat1 $1.700. — Poizve se na 1004 E-64 St.' (170) _ — TRGOVSKO STAVBISCE na Waterloo Rd„ 32^ x l25, se proda ali zamenja, oziroma se da na račun za hišo na vzhodi strani mesta. —Zglasite se 14710 Sylvia Ave., CollinF°od» zgoraj. ____ MOTORNO KOLO "Indian Scout 1922, rabljeno * S0 mesecev, v, dobrem stanju, J proda. Poleg je še posebna ven' ga, očala in komašne. Cena $1" ' -Zglasite se na 13703 Chata«-qua Ave. Vzemite Euclid Beat* karo; blizu boulevarda. NOVOPOROCENCA iščeta stanovanje 3 ali 4 sob, e lektrika in klet od E. 55 do St. Kdor bo imel kaj primerne" iga do 20. avgusta, naj pusti na" slov v uradu Enakopravno^ Vzame se tudi hišo za eno dlU žino (169) groceruaTn~ SLASCICARNA t se proda. Je na vogalu, ^e $65 mesečno skupno s stanovanjem 5 sob. Lease še za 3 leta--" Zglasite se na 1364 E. 68 St. POHIŠTVO ge za 3 sobe, v dobrem stanju proda takoj in poceni. — Za slov se zglasite v uradu tega sta. (169) ISCE SE ,n stanovanje 4 sob z elektriko ^ sicer spodaj in od Addison rd. E. 79 St. med St. Clair j em in perior Ave. - Kdor bo imel Kaj podobnega do 1. avgusta, naj P sti ponudbo v uradu tega lj^' SINGER SEWING MACHINES 713 E. 152nd St. —Eddy $5.00 niaiplačila in po $3.00 na mesec vam kupi nov šiva stroj: Mi popravljamo- P°s<£ ju jemo in zamenjujemo šiv» ne stroje. Naše cene so i«1 kot v doljnem delu mesta. Malo rabljeni stroji po zelo nf* kih cenah. ,; i H. L S0LWITZ | I Poletna I I RAZPRODAJA | I | Samo 10 dni — pričenši se v soboto | | 21. julija, 1923. | ji VSAK PREDMET JE ZNIŽAN V TEJ RAZPRODAJI ^ i OD ENE TRETJINE DO ENE POLOVICE CENEJE. ^ || DOBILI BOSTE MOŠKE, 2ENSKE IN OTROČJE ČEVLJE IN VSF. DRUGO NAJBOLJŠE MODNO BLAGO. I p it! I Dvojne rudeče aii zelene trgovske | znamke tekom te razprodaje. p jg Pridite in se prepričajte! |jj I H. I, S0LWITZ - 504 E. 152nd Street. K is U [n iSn«T5n»t5fi«TCTrTSnrBT»»tCT mmmmmmmmmmmBmmmBsmi i P | VABILO NA ?WE 1 i katerega priredi (| 1 Dr. "Na Jutrovem" št. 477 S. N. P. J. I I i I V NEDELJO 22, JULIJA, 1923. 1 — te I na Miklavževi farmi na Lee Road., i RANDALL, OHIO. p 1 Vabi se vse rojake iz Newburgha in okolice, | 1 ter člane društva, da se piknika polnoštevilno vde- | Ih leže. Vzemite Corlett karo do konca ter Randall do | 1!S1 te I.ee rd. Tam boste že zvedeli, kje je piknik . I Za mnogo brojno vdeležbo se priporoča p ODBOR. I 1L^^^3^ II« j ir=r 1 l>rr=ll i f= 11 ■ rrSSIIJ Hmi: IV i r^! ftt i f^^ I frF^^lTi I f ti r.^ 111 fU^ lil rVr^H i r^^ Ml r^^ll I r^^l 11 I ir^E 1111111"^