Andrej Lutmnn 444 Andrej Lutman K SEBI Nevin Birsa, KRESNICE IN PESNIK shranjeni spominek, I s katerim si mi Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. prebodla možgane, I čelo celice, da Opremila Mojca Dariš. ne vem več, I kaj smem in kaj ne smem. Odsotnost vsakršnega impera- Bojan Bratina je izbral in uredil tiva je pač idealno stanje zavesti za ljubezensko poezijo ob poetovi pet- funkcijo, ki se ji reče medialnost. Pe-desetletnici. Tako Nevin Birsa z du- snik je večen posrednik. Je zapisova-catom knjig tvori srhljiv opus, s svo- lec besed svojih izletov v domene rejo samoniklo in suvereno poetsko alnega, kar pa ni določujoče definira-držo pa zavzema svojevrsten položaj no, pač pa je zapisovalec tudi kreator v slovenski poeziji. zapisanega in s tem sveta, ki mu je bil Z verzi in še naprej te bom iskal, priča ali delotvoren oblikovalec. In dokler ne pridem I v območje ko pesnika prebiramo, prebrano po- oranžnih bliskov, I v neznanske baze- staja realno, pesnikovi izleti v somra- ne teme, dokler ponovno ne ugledam ke in iskrenja besed postanejo naši tvojih golih prsi... se končuje prvi izleti, njegove izkušnje naše. Kot kre- sklop pesmi. Skozi pet sklopov, ki snička v noči nam vodi pozornost, zbirko Kresnice in pesnik dele na do- Vodi nas v večna lovišča pe- ločujočo tematiko, se v takšni ali dru- sništva: v ženskosti vseh oblik in gačni obliki pojavlja pomen citiranih oblin. Nemo hrepenenje po svojem verzov. Pesnik skozi metaforo išče ti- dopolnjujočem se spolu in polu je sto, kar ima ves čas pred seboj: nado- vsezavezujoča obsedenost, ki pesni v mestek za metaforo je pač objekt črke na belino papirja. Je želja po sam, kot objekt želje seveda. To tezo ženstvenem in sla po ženskem. Pre- sam pesnik docela in nazorno zaostri dvsem pa je vseskozi prisotna volja v verzih: Verjemi, I vse, kar hočem od po izrekanju na pot v mik molka. Na tebe, je beseda, I potem rdeči plod, tej poti žare pomniki telesu: so pesmi, 445 K SEBI, RAZKORAK katerih tkivo črk, besed, verzov in kitic se ukrivlja, pridobiva še eno dimenzijo. Zažive v trpki samoti tišine, začrkujejo svet metafor, svet izmika, svet smeri. Značilnost tistega, kar se označuje z besedo ženska, je stalna nedoločenost. Moški je tisti, ki nanjo pokaže. Začne obred, ki je vzor vsem obredom: dvorjenje, prihajanje in vstopanje skozi duri dvora. In izstopanje, odhajanje. Tedaj je pesnik soočen z lastnino, ki jo je poslal v boj: s hrepenenjem. Je v samoti osame ostalo še dovolj tega hrepenenja, da se znova poda v boj za nov vstop v telo, v metaforo, v petje? Zavest je sebi lastno ogledalo, pesnik je sebi ljubica. Pesnik kot nosilec moškega principa in pesem kot nosilka ženskega. Pesnik tako zapada v odnos nasproti vsaki drugi ženski ali pesmi tako kot zapada koncept enoboštva v odnos do svoje cerkve. Sam prostor postaja sakralni idol, ko se časti enega. Tisti eden je vedno sam v prostoru svojega hrepenenja. Hrepenenje se mu vrača kot osamljenost. Pesem mu posledično omogoča odvajanje tega svetega hrepenenja k idolu in mu preprečuje stik. Tako lirski subjekt občuje s svojim ogledalom, ko ne sme misliti na žensko svojega erosa, saj je ni, in to spoznanje daje moč, da ne more misliti. Da sklenem: v pesmih nastopata dve ednini. Nevin Birsa z izrekanjem o svojih izkušnjah z ženskim stoji kot za zmeraj razpet križ s cvetočo rožo, kot poet, ki je večni suženj poezije. RAZKORAK Marta Tikkanen LJUBEZENSKA ZGODBA STOLETJA Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997; Prevedla Helena Bauman Opremil Stanislav Erman, 179 strani Pesnica in pisateljica se je rodila leta 1935 kot predstavnica švedske manjšine na Finskem. Pesnitev Ljubezenska zgodba stoletja je v izvirniku izšla leta 1978, prodaja je presegla številko sto tisoč izvodov, prevedena je v preko dvajset jezikov. Znano pa je tudi, da je v njej avtorica upesnila svoje spopadanje z alkoholom in alkoholizmom v podobi svojega moža, skandinavskega pisatelja in slikarja Henrika Tikkanena. Citat: Vonj domačega zvarka I ki v spalnici žaltavo prekrije vse I ko še vedno oblečen I prek obeh postelj ste-gnjen izgubiš zavest I in se od piva rjava slina zliva po bradi I Drisko I ki nepogrešljivo sledi I je v hiši zaznati še nekaj dni nazorno pokaže na sočen jezik, ki ga Marta uporablja, ko z nizanjem opisov gnusnega objekta svoje bližine sooča bralstvo z naturalizmom življenja v dvoje. Kot protiutež daje opise in izlive njene srčne ljubezni do istega, le daje ta ljubezen stvar preteklosti. Kajti: Marta Tikkanen ni pesnica, ki bi tožila nad svojo usodo in to usodo patetizirala in sporočala nekakšne socialne drobce, ampak je pesnica feministka, ki na žensko pre-dirljiv način in moškim neznano perspektivo sporoča svoje misli in iz- Andrej Lutman kušnje. Ni najti samousmiljenja, ni najti usmiljenja, pač pa videnje, ki hoče biti resničnost: Zame I mora ljubezen zmeraj biti I boj mnogih z ramo ob rami I - tudi tvoj, tudi moj - I na vrhu I sredi življenja. Izpoveduje svojo drugorazre-dnost, svoje žrtvovanje za družino, se uživlja v doživetja otrok, ki so posredniki kregov med starši, otrok, ki odraščajo v pretvarjanjih, sprenevedanjih, lažeh. Tudi svojega otroštva se spomni, svoje mame, ki je prav tako imela lastno življenje pripeto na zalkoholiziranega moža. In ta alko paradigma postaja sinonim za družbo, ki jo obvladujejo pijanci. Kot vehementno secira soproga, tako tudi razkriva svoja stanja čustev, ko jo soprog prizadene: Takrat I divje uživam I v prevari I da se, ko ti za to ne veš I ne pogrezam v slast I temveč te nezmotljivo natančno I in s priučeno tehniko I hitreje kot pričakuješ I pripeljem do konca I in ostanem na svojem bregu nedotaknjena. V mani-ri protestniške poezije Marta sporoča tudi, da mineva čas mesta ženske, ki ji ga določa moški svet. Ne zanima je ¦ 446 več soprogova opitost in vse, kar sodi zraven, pač pa je ta ženska začela -končno! - misliti nase, zaveda se svoje neodvisne in samosvoje volje, ki ni volja sužnje. Ženska ima pač sebe in svoje otroke, svoje delo, svoj namen in tudi poslanstvo, ki si ga sama ustvari ali sprejme. Svojo vero lažem avtoritete je drago plačala, a vsekakor odplačala. Tako pravi: Čeprav je morda vseeno kar prav I da so vmes obdobja I ko piješ I potem vsaj tu in tam I mr-kneš. Prisotnost bitja, ki jo čustveno veže le še spomin na bivšo silovito ljubezen, je pač zgolj eden izmed pojavov, ki jim je priča ali jih tvori skozi svoje življenje. Pesnitev, ki tenkočutno uporablja preprost, a skrajno nagovarjajoč jezik, je svojevrsten apel za opustitev predstav o ženski, ki usmiljeno in ljubeče za vsako ceno in vsako žrtev - sebe - stoji ob strani moškemu, ki jo šarmira zgolj s prevarami in izdajami. Tako Ljubezenska zgodba stoletja ne opeva že opevane zgodbe o dvojini, pač pa ljubezensko zgodbo do sebe in svojega.