se
46
dni
11
ii»t
. maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
15. JUNIJ
Vsem bralcem želimo prijetne prvomajske praznike!
Hkrati vas obveščamo, da bo Štajerski tednik s prilogo TV okno izšel kot običajno - v petek.
Po naših občinah Gorišnica • Dovolj mečkanja, postavke naj bodo jasne!
O Stran 3
Ptuj, torek, 30. aprila 2013
letnik LXVI • št. 34 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TEB1ÍIK
www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Edinstvena priložnost Aluminija v polfinalu Pokala O Stran 11
Ptuj • Dan upora proti okupatorju
Razmislek o zgodovinskem spominu
Mestna občina Ptuj in Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj sta v sodelovanju z veteranskimi in domoljubnimi organizacijami s Ptujskega in iz Maribora 27. aprila pripravila osrednjo slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju v MO Ptuj.
Rokomet • V igri brez obramb zmaga Ptujčank
O Stran 12
Slavnostna govornica Katja Zupanič, direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj, je spomnila, da spominski dnevi, še posebej v teh za Slovenijo težkih časih, nudijo priložnost za razmislek o odnosu do vrednot, ki so se v toku časa izgubile, in o tem, koliko zgodovinskega spomina je še med nami. Zbrane sta pozdravila tudi Milan Čuček, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, in ptujski župan Štefan Čelan, ki je skupaj z Liziko Lacko, hčerko narodnega heroja Jožeta Lacka, in Mitjem Mrgoletom, nekdanjim predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, položil venec k spominskemu obeležju na stavbi nekdanjih sodnih zaporov, kjer so 18. avgusta 1942 za posledicami mučenja umrli Jože Lacko in številni drugi trpini.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Destrnik • Kaj veš o prometu
»
Nogomet • Kar
ni uspelo Krki in Dobu, je Zavrču
O Stran 13
Osnovnošolci in dijaki obvladajo vožnjo
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) Destrnik je aprila organiziral 15. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Udeležilo se ga je 50 osnovnošolcev in 6 dijakov, ki so dokazali, da poznajo prometna pravila, da jih spoštujejo in da jim vožnja koles in motornih koles gre še kako dobro od rok.
Medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki je bilo izpeljano pod pokroviteljstvom Občine Destrnik, je tudi letos privabilo veliko mladih, ki so prišli, da bi pokazali, da prometna pravila dobro poznajo in da je varna vožnja izjemnega pomena. Tekmovali so tako osnovnošolci kot dijaki, razdeljeni pa so bili v dve kategoriji, in sicer učenci s kolesi ter učenci oziroma dijaki s kolesi z motorjem.
Sodelovali so dijaki dveh srednjih šol (Biotehniška šola Šolskega centra Ptuj in Gimnazija Ptuj) ter osnovnošolci kar 12 osnovnih šol upravne enote Ptuj. Svoje predstavnike so letos imele naslednje osnovne šole: Destrnik-Trnovska vas, dr. Franje Žgeča Dornava, Cir-kovce, Kidričevo, Hajdina, Jur-šinci, Gorišnica, Majšperk, Cir-kulane-Zavrč, Markovci, Mladi-
ka in Ljudski vrt. Skupaj se je pomerilo 50 osnovnošolcev in šest dijakov, ki so jih spremljali in spodbujali njihovi mentorji.
V uradnem delu, ki ga je povezovala Mojca Završnik, učiteljica na OŠ Destrnik-Trno-vska vas, so predsednik SPVCP Destrnik Aleksander Koser, župan Vladimir Vindiš in ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni vsem zbranim zaželeli uspešno vožnjo in čim boljše rezultate. S plesom so uradni del programa popestrile učenke 6. razreda OŠ Destrnik-Trnovska vas, na harmoniko pa je zaigrala Melisa Harambašič. Pred začetkom tekmovanja je učencem in mentorjem Janez Strelec, SPV-CP MO Ptuj, podal nasvete ter tehnične podrobnosti tekmovanja, izvedbo pa si je ogledal tudi predsednik SPVCP Ptuj Franc Kozel.
Najboljši posamezniki, ki so pokazali največ spretnosti in znanja, so prejeli medalje in praktične nagrade, najboljšim ekipam pa so podelili pokale. Ekipno so si na kolesih prvo
mesto prislužili domačini, učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas, drugo mesto so zasedli predstavniki OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, tretje pa OŠ Cirkovce. Na kolesih z motorji
so ekipno zmagali ptujski gimnazijci, drugo mesto pa so zasedli dijaki Biotehniške šole Ptuj. Najboljši uvrstitvi med posamezniki na kolesu sta si prislužila osnovnošolca Nejc Pesek iz OŠ Destrnik-Trnovska vas in Metod Cvetko iz OŠ Ljudski vrt, v vožnji z motornimi kolesi pa se je najbolje odrezal Davorin Štebih, dijak Biotehniške šole Ptuj. Vsi trije se bodo udeležili državnega tekmovanja, ki bo 1. junija v Ljubljani.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv občine
Učenci in dijaki so tekmovali v dveh kategorijah: vožnji s kolesi in s kolesi z motorji.
1G Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 30. aprila 2013
Slovenija • Nov vladni predlog izzval nasprotovanja
Sindikati nezadovoljni z vladnim predlogom glede regresa in zniževanja dodatka za delovno dobo
Sindikati po zadnjih pogajanjih z vlado izražajo nezadovoljstvo z novim predlogom, ki predvideva dodatnih 50 milijonov evrov prihranka, in sicer z naslova razlike v regresu javnim uslužbencem. Zavračajo tudi znižanje dodatka na delovno dobo, predvsem v zdravstvu in policiji, pozdravljajo pa ohranitev dodatkov za neugoden delovni čas.
Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov Janez Posedi je po pogajanjih ocenil, da je približevalni predlog slabši. »Minister je predlagal, da si njihovo napako za lani plačamo sami. Povečali so zahtevo po prihrankih za višino regresa, kar je nesprejemljivo,« je bil oster. Dodal je, da je taktika, ki jo je ubrala vladna stran, skrajno neprimerna. »Čas, ki so ga imeli na razpolago, se je iztekel in brez dogovora bodo prihranki letos nič. Tudi enostranskih ukrepov več ne uspejo speljati,« je še poudaril.
Tudi predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je opozoril na predlog znižanja regresa za malico in dodatnih 50 milijonov, ki jih je vlada prištela v predlog. Gre za izgubljeno sodbo države proti javnim uslužbencem, za to so posebne postavke v proračunu in tega ne bo mogoče »kar prištevati k plači«, je povedal in dodal, da bodo sicer šele po praznikih znana konkretna stališča sindikatov. Že zdaj pa so po njegovih besedah opozorili,
da znižanje dodatka na delovno dobo ni sprejemljivo, ker gre za sistemski ukrep, ki ni vezan na izhod iz krize in učinkuje dolgoročno.
Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar je pojasnila, da bodo sindikati novi predlog preučili med prvomajskimi prazniki in se na pogajanjih z vlado znova sestali 6. maja. Zniževanje regresa za malico in dodatka na delovno dobo je prav tako označila za nesprejemljive, medtem ko pozdravlja ohranitev dodatkov za neugoden delovni čas.
V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije bodo po besedah njegovega predsednika Zvonka Vukadinoviča vztrajali pri tem, da bi bili izenačeni pri dodatkih. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič pa je približe-valni predlog ocenil kot »nek kvalitetnejši premik«, čeprav je zdaj še težko govoriti, kaj to pomeni, saj da bo vlada sindikatom ostale zahtevane podatke poslala v prihodnjih dneh.
Tudi predsednik sindikata poklicnih gasilcev Aleksander Ogrizek meni, da so z novim predlogom nekaj pridobili, čeprav se z nekaterimi vsebinami, kot je znižanje regresa za malico, prav tako on ne strinja.
Glavni vladni pogajalec, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant pa je po koncu pogajanj poudaril, da je vlada upoštevala vse, kar so jim sporočali sindikati: »Od tega, da so jim bili nekateri posegi, ki so bolj udarili po zdravstvu in policiji, nesprejemljivi, do tega, da se bolj znižajo višje kot nižje plače.« Zato po njegovih ocenah tudi zadnji odziv sindikatov ni odklonilen in pričakuje, da se bodo takoj po praznikih začela resna ter intenzivna pogajanja, ki bi jih lahko zaključili v tednu ali dveh.
Vlada je namreč sindikatom danes predstavila približeval-ni predlog. Ta ne vsebuje več predlogov znižanja dodatkov za neugoden delovni čas in za stalnost, ukinitev dodatka za akademski naziv in znižanje nadomestila za bolniško odsotnost za prvi mesec na 80 odstotkov pa ostajata. Tudi predlog, da bi izplačilo zamrznjenih napredovanj prestavili na junij 2014, ostaja.
V novem predlogu vlada predlaga tudi zamrznitev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za leti 2013 in 2014, znižanje dodatka za delovno dobo za 0,2 odstotka pa bi bil trajen ukrep. Predlog predvideva kompresijo plačne lestvice s
Kmetje proti nekaterim rešitvam v pokojninski noveli
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so opozorili na nesprejemljive rešitve za kmete, ki jih prinaša novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po njihovih navedbah se za kmete zvišuje osnova za izračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če na ministrstvu ne bo posluha, bodo zahtevali ustavno presojo zakona.
Ne strinjajo se s tem, da je skupina kmetov, ki so v obvezno zavarovanje stopili prostovoljno in plačevali za širši obseg pravic, zdaj v slabšem položaju, kot jim je bil zagotovljen ob vstopu v sistem. »To ni le diskriminatorno, temveč tudi nedopustno ravnanje do skupine oseb, ki si je na podlagi zakonskih določb plačevala prispevke oziroma dajatve za svojo socialno varnost,« navajajo na zbornici in poudarjajo, da so še bolj prizadeti tisti, ki so skladno z zakonskimi določili
štirih na 3,95 odstotka. Pri najnižjih plačah bi bilo znižanje 0,5-odstotno, pri najvišjih pa 2,89-odstotno. Ukrep bi veljal za leti 2013 in 2014. Predlog vsebuje še manjšo kompenzacijo regresa s progresivnim znižanjem regresa za malico, regres za letni dopust pa bi izplačali v skladu s sodnimi odločbami.
Tudi proti predlaganim zaostritvam pokojninske ureditve
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) nasprotujejo osnutku nacionalnega reformnega programa (NRP) 2013-2014 v delu, kjer je predlagano zviševanje upokojitvene starosti, so poudarili med sejo Ekonomsko-socialnega sveta, na kateri obravnavajo osnutek.
»Komaj smo sprejeli pokojninsko reformo, po kateri bo treba delati dlje, že predlagajo novo podaljševanje delovne aktivnosti,« je novinarjem dejal predsednik zveze Dušan Semolič.
Kot je spomnil, je namreč predlagano »podaljševanje upo-kojitvene starosti glede na statistično dokazan trend podaljševanja življenja«. »Tako bo avtomatično zvišana upokojitvena starost. S tem pa objektivno zmanjšujejo pomen nekaterih bonitet, za katere smo se dogovorili do zdaj,« je dejal.
Nasprotujejo tudi predlagani uvedbi obveznega drugega stebra, torej dodatnega pokojninskega zavarovanja. »To praktično pomeni znižanje pokojnin iz prvega stebra,« je dejal. »Tu se je treba vprašati, kdo bo to plačeval. Delodajalci zagotovo
plačevali prispevke za celoten obseg pravic, a jim država zdaj jemlje del teh pravic. (sta)
Vlada potrdila vračilo premalo izplačanih pokojnin
Vlada je soglasno potrdila predlog tehničnega zakona o povrnitvi neizplačanega dela pokojnin, odvzetega zaradi varčevalnega zakona. Predlog enako obravnava tako tiste, ki so se zaradi znižanih pokojnin pritožili, kot tiste, ki se niso, je povedala ministrica Anja Kopač Mrak.
Predlog, ki ga vlada pošilja v obravnavo DZ po nujnem postopku, določa vračilo odvzetega dela pokojnin v dveh obrokih: 20 odstotkov bo povrnjenih z izplačilom pokojnin za junij letos, 80 odstotkov pa z izplačilom pokojnin za maj prihodnje leto. Kot so navedli na ministrstvu, bo poračun letnega dodatka pri približno 6000 upokojencih. Med njimi je približno 900 takšnih, ki jim bodo letni dodatek
ne, prav tako ne delavci. Niti v sanjah si ne moremo predstavljati, da bi to plačilo zmogli industrijski delavci,« je poudaril.
Semolič je spregovoril tudi o predvidenem vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Spomnil je, da fiskalno pravilo zahteva usklajenost vseh blagajn, ne samo proračuna.
Politiki želijo po njegovih besedah ustaviti prelivanje proračunskega denarja v pokojninsko blagajno. Bratuškova je nakazala, da bi se pokojnine, če bi z vnosom pohiteli, zato takoj znižale za 30 odstotkov, je posvaril. Vprašanje, kdaj v spremembe ustave, je zato zelo pomembno, je prepričan. Glede napovedi osnutka o spremembi na področju minimalne plače je pojasnil, da napeljuje na spremembo definicije minimalne plače, čemur so naklonjeni. To, da dobiš minimalno plačo ne glede na to, koliko delovne dobe imaš, kdaj delaš, podnevi ali ponoči, in podobno, je po Semoličevih besedah krivično.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je medtem ob robu seje izpostavil, da je bil sprejem veljavnega zakona o minimalni plači v času vlade Boruta Pahorja »velika neumnost«. Gospodarstva ne gre graditi tako, da bo imela večina minimalno plačo, temveč tako, da se dela na delovnih mestih z veliko dodano vrednostjo in da se za ustrezna dela zagotavlja ustrezne plače, je zatrdil.
Minimalna plača je po njegovih besedah pomembna za
poračunali v celoti z zneskom, ki naj bi ga dobili nazaj. To pomeni, da je bila vsota znižanja pokojnin manjša od 166 evrov ali pa enaka. Toliko namreč znaša letni dodatek, so zapisali na ministrstvu. Pri preostalih približno 5100 upokojencih bodo letni dodatek poračunali, razliko pa jim vrnili. Finančni učinki, ki jih bo imela nedavna ustavna odločba glede pokojnin skupaj s tehničnim zakonom, bodo skupno znašali 28,5 milijona evrov. (sta)
Za Fides predlog o kompresiji plačne lestvice nesprejemljiv
V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides zavračajo kompresijo plačne lestvice, ki jo predvideva nov vladni predlog varčevalnih ukrepov. Po besedah predsednika Fidesa Konrada Ku-štrina se zavzemajo za paralelni sporazum, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor
podjetja z majhno dodano vrednostjo, medtem ko za podjetja z veliko dodano vrednostjo ne bi smela biti problem. Je pa res, da je v Sloveniji minimalna plača visoka, je opozoril. Kot je še napovedal, je zato čez nekaj mesecev v Sloveniji pričakovati hrvaške delavce, medtem ko Avstrijci vrata do svojega trga dela zapirajo.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je medtem dejal, da je osnutek »ustaljena latovščina urokov, ki jih vsako leto pošiljamo v Bruselj in se veliko ne spreminjajo«. Še zlasti je kritičen do zapisa, da gre pri javnem sektorju, kot je dejal, »za nadaljevanje ukrepov prejšnje vlade«.
»V osnutku so zapisane nekatere zelo nesimpatične grožnje,« je dejal. »Tako je zapisano, da bo vlada v primeru, če ne bo dogovora o dodatnem znižanju plač, sprejela enostranske ukrepe o znižanju,« je izpostavil. »To pomeni, da niso predvidena nobena resna pogajanja in da nas postavljajo pred izvršeno dejstvo,« je opozoril. Sicer pa bo po njegovih besedah mogoče podati konkretno dokumenta šele po tem, ko bo predstavljen tudi program stabilnosti, ki je povezan z nacionalnim reformnim programom in bo po napovedi predstavljen po prvomajskih praznikih.
Besedilo programa stabilnosti naj bi ESS obravnaval 8. maja.
STA (Pripravlja: SiM)
Virant pa poudarja, da se zdravnikov ne da izvzeti iz varčevalnih ukrepov.
Po Virantovih besedah je vlada ta ukrep predlagala zato, ker si je to želela večina na sindikalni strani, pričakovano pa je, da bodo imeli s tem težave tisti sindikati, ki imajo svoje članstvo v najvišjih plačnih razredih, kamor spadajo tudi zdravniki. Ob tem je spomnil, da bi ta ukrep veljal le za letos in prihodnje leto. »Kompresije ne bomo podpisali pod nobenim pogojem,« je poudaril Kuštrin in dodal, da bi za nekoga, ki spada v 50. in višji plačni razred, verjetno ta kompresija pomenila za približno 200 evrov nižjo plačo. »Tisto, kar bo doletelo zaposlene v javnem sektorju, bo tudi zdravnike,« pa je povedal Virant.
Približevalni predlog namreč predvideva tudi kompresijo plačne lestvice s štirih na 3,95 %. Gre za zmanjšanje razmerij med plačnimi razredi. V srednjem, denimo 30. plačnem razredu, bi se plače znižale za približno 1,4 odstotka, pri najnižjih plačah bi šlo za 0,5-odsto-tno znižanje, pri najvišjih, denimo ministrskih plačah, pa za 2,89 odstotka. (sta)
Uvodnik
Užaljenost z dolgim smrkljem
O pomladi in prihajajočem poletju z obiljem sonca so se moji novinarski kolegi prav v tej rubriki že kar na dolgo in široko razpisali, tako da ponavljati ne morem.
Lahko pa povem nekaj o pomladi in poletju s službene plati. Namreč to obdobje je po moji službeni dolžnosti čas občinskih praznikov. Kjer se seveda posluša župane z njihovimi hva-lisavimi govori, nato pa se aplavdira še občinskim nagrajencem s plaketami. Kdo bo prejel občinsko nagrado, pa je odvisno od občinskega sveta, ki se o predlaganih imenih odloča na sejah. Doslej, v desetletni praksi spremljanja kar precej občinskih svetov, je bilo ob izbiri občinskih nagrajencev načeloma vedno precej mirno, saj so se svetniki očitno že pred tem sporazumeli, kdo bo dobil kakšno priznanje. No, saj včasih je bilo slišati tudi kakšne precej ostre razprave, sploh ko je bilo kandidatov preveč in so se lokalni politiki na vse pretege prepričevali, kdo od njihovih občanov si priznanje bolj zasluži in zakaj. Večinoma je tako ali tako šlo za kakšne gasilske starešine, praviloma je vmes kakšen kulturnik in seveda še „zaslužnik" za razvoj domačega kraja. Se pa je že zgodilo, da je bilo kandidatov za vsa priznanja premalo in so svetniki morali ugotavljati, da so v preteklosti očitno razdelili že toliko teh papirjev, da so jih krepko razvrednotili in se ljudem ne ljubi niti kandidirati več zanje.
Kakorkoli, nikoli pa si nisem mislila, da je občinska plaketa tako cenjena in visoka titula, da se je zaradi nje treba skregati do konca in protestno, z izrazom najgloblje užalje-nosti zapustiti sejo, pa četudi bi bila slednja potem zaradi nesklepčnosti končana. Pa prav to se je zgodilo pred nekaj dnevi na eni od sej enega od občinskih svetov. Mogoče je bila občinskim parlamentarcem zadeva videti resna, ampak roko na srce, bilo je za jokati od smeha, dobesedno. Kot da gledaš kup malčkov na peskovniku, ki se dajejo za isto igračo, potem pa tisti, ki ostanejo brez, s krokodiljimi solzami, cviljenjem in dolgim smrkljem iz nosa užaljeno tečejo k mamici... Eh, in to naj bi bili ljudski izvoljenci, politični vzgled in cvet občine?!
Pa brez zamere, še danes se smejem in vam želim enako - že zaradi prihajajočih prvomajskih praznikov.
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 30. aprila 2013
Aktualno
ŠtajerskiTEDmK 3
Gorišnica • Hudo zaropotalo okoli zaključnega računa
Dovolj mečkanja, postavke naj bodo jasne!
Na torkovi 15. redni seji gorišniškega občinskega sveta, ki se je kar precej razvlekla in zavlekla, kar ni ravno značilnost v tej občini, je bilo daleč največ razprave in tudi precej povišanih tonov slišati ob sprejemanju lanskega zaključnega računa (ZR) občine.
Najbolj nezadovoljen s finančnimi prekoračitvami izvedenih projektov je bil svetnik Roman Janžeko-vič, sicer pa je več svetnikov opozarjalo, da so postavke (tako v proračunu kot v ZR) preveč splošne in premalo konkretno določajo, za kaj točno je bil porabljen denar.
Foto: SM
Čeprav gre za dokument, ki pravzaprav samo povzema realizacijo finančnih odlivov in prilivov občine, ki se jih pač ne da spremeniti, je celotna debata svetnikov dala vedeti predvsem to, da jim je dovolj „mečkanja" in „mučka-nja" ter zakrivanja bolj konkretnih podatkov za nekimi splošnimi postavkami, kot je vzdrževanje cest ipd.
Čeprav so vsi svetniki, predsedniki posameznih občinskih odborov, predlagali, naj se ZR sprejme takšen, kot je, se je oglasil Jože Belšak s kar nekaj vprašanji in pripombami: „V tem ZR ni nič podrobneje razdelano, vse so samo neke splošne postavke, iz katerih se sploh ne da razbrati nič konkretnega! Piše, recimo, vzdrževanje cest, pa investicije v neke cestne odseke, pri tem pa sploh ni navedeno, za katere ceste ali odseke gre, niti številke ceste po kategorizaciji ni dodane, da bi bilo lažje vedeti, za katero cesto gre! Ni označeno, katere ceste so novogradnje, nič. Enako velja za cestno razsvetljavo, sploh ne vemo, kje se je postavljala?!"
Župan Jože Kokot je najprej še z dokaj mirnim glasom pojasnjeval, da gotovo vedo, kje so se naredile nove ceste, pa da pod postavko vzdrževanje združijo stroške za urejanje bankin, krpanje cestnih lukenj, kakšne dovoze gramoza itd. Posebej so govorili še o pluženju, za katerega je občina lani porabila 12.800 evrov, vendar je Kokot jasno povedal, da bodo računi letos precej višji, predvidoma do trikrat. Na vprašanje Belšaka, ali lahko kot pogodbeni izvajalec pluženja za občino dela tudi županov brat, ki sicer
Po pojasnilih vodje oddelka za finance in družbene dejavnosti Angele Lukman se Občina Ljutomer v letu 2012 ni dolgoročno zadolževala, za odplačilo glavnic iz naslova dolgoročnih kreditov poslovnim bankam pa so bila iz računa financiranja porabljena sredstva v višini 170 tisoč evrov. Stanje zadolženosti občine iz naslova najetih dolgoročnih kreditov na zadnji dan leta 2012 je znašalo nekaj več kot 1,7 milijona evra, pri tem pa ni zajeto odplačevanje
dela zelo dobro, a je vprašanje, ali je to zakonito, pa je župan le odgovoril, da so odnosi z vsemi tovrstnimi izvajalci rešeni s pogodbami.
Potem je Belšaka zanimalo, ali bi lahko znižali kriterij dodeljevanja finančnih nagrad za študente, saj morajo imeti najmanj povprečno osem, da se lahko prijavijo na razpis, takšnih pa je bolj malo, zato denar ostaja neporabljen. Predsednik odbora za negospodarstvo Jože Petek mu je pojasnil, da kriterija ne bodo zmanjševali, saj bi lahko bil potem naval na slabih 2500 evrov, kolikor jih občina namenja za nagrade, prevelik in bi bile posledično nagrade veliko manjše: „Res pa je, da nekateri ta kriterij dosegajo, a ne zaprosijo za nagrado, čeprav bi lahko. Jim pač očitno ni potrebno." Belšaka je nato še zanimalo, kako to, da je v ZR na postavki za realizacijo sanacije poplav navedenih
finančnega najema za dvorano Športno-izobraževalnega centra (ŠIC) Ljutomer, ki je lani znašalo 452 tisoč evrov. Neodplačani dolg ljutomerske občine za ŠIC je nekaj več kot štiri milijone evrov, skupno pa je največja prleška občina zadolžena za dobrih šest milijonov evrov.
Večina svetnikov (11) zaključnega računa ni potrdila zaradi številnih prerazporeditev, ki so bile opravljene med letom in svetniki z njimi niso bili seznanjeni, prav
11.290 evrov, za donacije pa enaka cifra. Župan Kokot je pojasnil, da je šlo za interventna sredstva, ki so jih porabili za sanacije, medtem ko na sanacijska sredstva od države še čakajo (in jih verjetno ne bodo dočakali), na postavki za donacije pa je naveden denar raznih organizacij za pomoč občanom, ki ga do novega leta še niso uspeli razdeliti.
Za 183.000 evrov dodatnih stroškov je kriv slab projektant?
Potem je razpravo dodobra zagrel svetnik Roman Škerja-nec: „Zanima me, kako da so se toliko povečala sredstva za izgradnjo namakalnega sistema? Pogodbena vrednost z izvajalcem je znašala 759.000 evrov, dejanska realizacija pa preko 900.000 evrov?! Ta razlika je zelo velika, župan lahko odobri le do 20 odsto-
tako ni bil pripravljen rebalans proračuna. »Vsako leto prihaja do prerazporeditve proračunskih sredstev znotraj proračunskega porabnika in programov. Enostavno ni možno natančno planirati zaradi določenih okoliščin točnih sredstev. Zakonsko določilo pravi, da proračunski porabnik lahko porabi sredstva do višine, ki so zagotovljena v proračunu, ko pa se izkaže potreba za povečavo sredstev, jih je treba zagotoviti iz dodatnih virov,« je
tno-zvišanje investicije.«
Župan Kokot je začel pojasnjevati: „Za ta projekt smo dobili odobrenih 1,2 milijona evrov. Res je bila pogodba podpisana za precej manj, a so se v času izvedbe pokazale nove zadeve, ki jih v projektu ni bilo in brez tega gradnja sistema sploh ne bi mogla steči. Zato je bilo treba podpisati aneks k pogodbi za dodatna dela."
Škerjanec pa se ni dal zlahka: „Ampak razlika med pogodbeno vrednostjo in končno vrednostjo je 183.000 evrov! To je več kot 20 odstotkov, in zato bi moral to zvišanje potrditi tudi občinski svet!"
V tem trenutku je z razlago vskočil direktor občinske uprave Matevž Cestnik: „Žu-pan lahko sam do 20 odstotkov spreminja investicijsko vrednost projekta. V tem primeru ni šlo za to, saj je bila vrednost projekta 1,2 milijo-
povedala Lukmanova in dodala, da se rebalans proračuna pripravi takrat, ko zakon ne dopušča prerazporeditev znotraj obstoječih proračunskih postavk. S tem svetnikov ni prepričala - saj jih je za sprejem glasovalo le devet. Županja občine Ljutomer Olga Karba je delo svetnikov opredelila kot neodgovorno, saj delujejo kontradiktorno -na odboru glasujejo za sprejem, na seji občinskega sveta pa so proti ...
NŠ
na evrov. Ker pa so se pokazala dodatna dela zaradi napak v projektiranju, je bilo treba narediti nov popis del, za katerega je bil sklenjen aneks, ki ga je seveda najprej moralo odobriti kmetijsko ministrstvo kot večinski financer. Potrebno pa je bilo še dodatno nepredvideno plačilo Elesu. Torej, župan bi potreboval soglasje občinskega sveta, če bi izvedba projekta za 20 odstotkov ali več presegla vrednost 1,2 milijona evrov, kar pa se v tem primeru ni zgodilo, saj je bil končni znesek izvedbe še vedno nižji, in sicer 1.060 milijona evrov."
Škerjanca pa so pojasnila še bolj razjezila: „Kako je to možno?! Projektantu smo plačali 100.000 evrov za projekt, pa se je kar gladko zmotil za 180.000 evrov in nikomur nič?! Kakšen je to potem projektant, kaj ste to izbrali?!"
Župan se je oddahnil, ker se je jeza svetnika začela valiti na projektanta in tudi sam pritrdil, da bi bil veliko rajši, če bi bil projekt dober, saj bi imel tudi sam potem veliko manj težav: „A mislite, da je meni prijetno neštetokrat hoditi v Ljubljano, se zraven še poniževati?! Projekte so pa poleg nas revidirali tudi na ministrstvu in nihče ni imel pripomb ali našel napak. Na terenu pa se je potem pokazalo kot neizvedljivo! Tako pač je. Povejte, kako naj zdaj 'držim' projektanta, kako naj ga kaznujem? S čim? Nimam instrumenta za to!" Sicer pa, kot je še dodal Kokot, imajo v Ormožu pri enakem projektu še veliko hujše težave, saj so tam, bojda tudi zaradi slabega projekta (istega projektanta), dejansko precej presegli začetno investicijsko vrednost.
Kako spraviti župana Kokota ob živce ...
Škerjanec je menil, da bi takšnega projektanta morali avtomatsko izločiti na naslednjem razpisu, potem pa je okrcal še izvedbo kratkega odseka ceste Tibolci-Dorna-va, ki po njegovih besedah sploh ni bila dokončana.
Nato se je v razpravo vključil Robert Marin: „Meni se tudi zdi takšen ZR premalo razdelan, premalo natančen. Mislim, da bi bilo treba bolj eksplicitno navajati na postavkah, za katero cesto gre, za kakšno dolžino odseka, pač vse bolj natančno. Tudi za gasilske domove je ena postavka za vzdrževanje, pa sploh ne vemo, koliko je bilo za katerega porabljeno in za kaj od skupnih 26.900 evrov, kolikor naj bi šlo za vzdrževa-
nje vseh domov. Za naš dom v Forminu, ki pa je res posebej naveden, pa mi številke ne gredo skupaj, saj imam sam vse fakture in vsota ni enaka tisti na postavki."
Županu Kokotu je počasi začelo vreti: „Vse številke so točne, ne bomo pa čisto vsake malenkosti posebej navajali v dokumentu. Lahko pa si za vsako stvar podrobno ogledate v našem računovodstvu!"
Marin pa je vztrajal: „Za mene so vse te zadeve zamegljene in pika! V bodoče boste morali polagati račune za vse postavke!"
Župan je obljubil: „Prav, pa bomo."
Vmes je Marinu še ušlo, da je, po seštevanji vseh postavk na prihodkovni in odhodkovni strani ZR, občina očitno poslovala negativno, saj je odhodkov več kot prihodkov.
S tem pa je dregnil v najbolj bolečo in občutljivo županovo točko. Kokot je kar ponorel: „Kar pa zdaj govorite, je zame žalitev! Velika žalitev! Nimamo nobenega kredita, poslujemo pa pozitivno! A ne znate brati dokumentov? Lani smo izvedli vse projekte po načrtu, sofinancerskega denarja iz državne blagajne pa še do konca leta nismo prejeli! Zato smo pač počrpali naša lastna prenesena sredstva iz prejšnjega leta in še to ne v celoti! Tako da smo v bistvu naredili še plus, saj bomo denar od države prejeli letos!"
Kaj hujšega za gorišniškega župana, kot mu reči, da je občina naredila minus, si je res težko zamisliti, kar je tokrat izkusil Marin, ki se je ob neverjetnem besu župana prvič umaknil in začel pojasnjevati, da je občina pač verjetno res poslovala dobro ... , ampak postavke v ZR so še vedno bolj kot ne neznanka. Sicer je pozitivno poslovanje občine potrdil tudi predstavnik NO Andrej Horvat, ki je podrobneje pojasnil, da je likvidno stanje občine res pozitivno, da nima kreditov, da je letos res porabila dobrega pol milijona od prejšnjega leta prenesenih sredstev, da pa je še vedno prenesla v letošnje leto dobrih 200.000 evrov. Se je pa tudi Horvat strinjal s tem, da so finančni dokumenti precej nejasni in preveč splošni: „Tudi v NO bi si želeli pri postavkah v proračunu, kot menijo nekateri svetniki!"
Na tej točki je župan zahteval glasovanje. ZR je potrdilo sedem, proti pa so bili štirje svetniki.
Več o dogajanju na zadnji seji gorišniškega občinskega sveta pa v naslednji številki časopisa.
SiM
Ljutomer • Znova zapleti pri sprejemanju zaključnega računa
Na odborih za, na seji sveta proti!
Čeprav so člani občinskih odborov (povečini tudi občinski svetniki) za gospodarstvo in turizem, za družbene dejavnosti ter za finance članom občinskega sveta predlagali, da zaključni račun proračuna za lansko leto sprejmejo, le-ti tega niso storili!
1G Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 30. aprila 2013
Maribor • Po aferi „TMI Košaki kulen"
Škode za pol milijona evrov, zahtevali bodo odškodnino
Potem ko je prvi švedski laboratorij 10. aprila letos potrdil, da je v govejem kulenu TMI Košaki, ki je bil proizveden v skladu s standardom halal, svinjina, je pred nekaj dnevi drugi švedski laboratorij sporočil, da v kulenu ni svinjskega mesa. S tem je potrdil tudi ugotovitve slovenskega nacionalnega veterinarskega inštituta.
Informacijo o vsebnosti svinjskega mesa v kulenu so v prvi polovici aprila povzeli praktično vsi mediji v EU. Potem ko je postalo jasno in potrjeno, da je šlo za napačni rezultat analize, je direktor TMI Košaki Jure Bojnec na novinarski konferenci med drugim povedal: „Informacija, da naj bi bilo v našem izdelku kulen kar 10 odstotkov mesa, je postala velika negativna prehransko zgodba. Zaradi te izredno hitre in nepreverjene informacije laboratorija švedske nacionalne agencije za hrano je podjetje Košaki, naš dolgoletni kupec na Švedskem ter tudi celotna slovenska mesnopredelovalna panoga utrpela veliko škodo. Izvoz podjetja Košaki se je praktično zaustavil, primorani smo bili odpoklicati naše izdelke z zahodnoevropskih trgov. Pričakujemo, da bom šele po nekaj mesecih oziroma letu dni lahko ponovno dvignili
Direktor TMI Košaki Jure Bojnec je povedal, da znaša doslej ocenjena škoda zaradi napačne informacije najmanj 450.000 evrov, gotovo pa bo še precej večja: „ Zaradi poslovne škode in izgube dobrega imena blagovne znamke Košaki bomo skoraj zagotovo v bližnji prihodnosti vložili odškodninski zahtevek, najverjetneje zoper švedsko agencijo za hrano oz. njihov laboratorij."
prodajo na raven, kjer smo že bili. Naš kupec in distributer na Švedskem, ki je majhno družinsko podjetje z 10 zaposlenimi, je utrpel veliko poslovno škodo, saj se mu je prodaja v zadnjih dveh tednih po objavi
te novice zmanjšala za več kot 70 odstotkov."
Bojnec je nato povzel rezultate slovenskega in drugega akreditiranega švedskega laboratorija, ki so pokazali, da v omenjenem izdelku ni bilo niti
Cirkulane • Z18. redne seje
Brez ene same težke besede
Tokratna seja cirkulanskega občinskega sveta je bila pravo nasprotje prejšnje, na kateri besednega sabljanja svetnikov in župana ni bilo konca vse do zadnje točke; za razliko od predhodne seje je bilo v občinski sejni dvorani v četrtek zvečer večkrat videti kakšen nasmešek.
Tudi dnevni red ni napovedoval kakšne burne debate; poleg tega da so svetniki potrdili zaključni račun občine za leto 2012, ki je na prihodkovni strani znašal 3,2 milijona evrov, na odhodkovni pa 3,3 milijona, so se seznanili še s policijskim poročilom za lansko leto in poslušali letno poročilo poslovanja domače šole z vrtcem. Pripomb ni bilo nikjer, Ivana Hemetka je le zanimalo, kako to, da so učenci devetega razreda v nacionalnem preverjanju znanja dosegli zelo nizek rezultat, precej pod nacionalnim povprečjem, a je ravnateljica pojasnila, da je to bolj stvar generacije, saj so uspehi vsako leto različni.
Soglasno so na tajnem glasovanju podprli kandidatko za ravnateljico Suzano Petek. Nekaj besedi je nato padlo okoli prerazporeditve denarja na
proračunski postavkah. Župan Janez Jurgec je namreč predlagal, da za polovico zmanjšajo postavko za vzdrževanje cest (z rezerviranih 125.000 na65.000 evrov) in jih namenijo za stroške pluženja in posipanja cest: „Za to smo imeli rezerviranih 82.000 evrov, doslej je prišlo že za 135.000 evrov računov, za okoli 10.000 evrov pa jih še čakamo. Zato predlagam, da znesek na tej postavki zvišamo na potrebnih 145.000 evrov, kar bi moralo zadostovati."
Milan Žumbar je imel pomislek: „Razumem, da je treba sanirati plazove, ampak toliko denarja odvzeti s postavke za vzdrževanje cest? Tudi ceste so po dolgi zimi zelo uničene in ne vem, ali bo preostanek denarja potem dovolj."
Župan se je deloma strinjal: „Na to vprašanje ne morem
sledu svinjskega mesa, ter dodal: „Po dodatnem poizvedovanju in preverjanju dejstev smo prišli do ugotovitev, ki kažejo na to, da je laboratorij švedske nacionalne agencije za hrano v našem primeru naredil vrsto napak. Kot prvo, ta laboratorij sploh nima akreditacije za tovrstne analize. Prav tako niso najprej dobljenih rezultatov preverili z najmanj še enim dodatnim testom. Glede na to, da kvantitativna metoda v navedenem laboratoriju ni akreditirana, je običajen postopek pri testiranju prehrambnih izdelkov, da se v drugem akreditiranem laboratoriju naredi t. i. imenovani vzporedni test, da se izključi možnost sistemske napake. Vse to bi navedeni švedski laboratorij oziroma agencija, preden je obvestila javnost, morala izvesti, pa ni! Šele na naše eksplicitno vprašanje 22. marca so nam odpisali, da bodo naredili dodaten, to je drugi test v laboratoriju.
Dejstvo, da so analize v dveh neodvisnih in priznanih akreditiranih laboratorijih v Sloveniji in na Švedskem pokazale, da ni v seriji omenjenega izdelka nobene sledi svinjskega mesa, prvi test pa je pokazal kar 10-odstotno vsebnost, nakazuje na veliko gotovost napake v laboratoriju. Tudi morebitna nehomogenost izdelkov v šarži ne more pojasniti tako različnih rezultatov, saj je DNA določene vrste mesa v praksi možno zaznati tudi pri očiščenih proizvodnih linijah."
Škoda bo še precej večja
Kot je dodal direktor Boj-nec, zaradi neupravičene afere trenutno ocenjujejo škodo na najmanj 450.000 evrov: „Toliko znaša trenutna ocena izpada prihodkov zaradi netočne oz. pomanjkljive informacije navedenega laboratorija. Dejanska končna škoda pa je seveda precej večja zaradi izrazito ne-
gativne odzivnosti v medijih in omajanega zaupanja v dobro ime družbe Košaki. Trajalo bo namreč več mesecev, lahko pa tudi nekaj let, da se bomo tako doma kot v tujini vrnili na pričakovane prodajne pozicije. Zaradi poslovne škode in izgube dobrega imena blagovne znamke Košaki bomo skoraj zagotovo v bližnji prihodnosti vložili odškodninski zahtevek, najverjetneje zoper švedsko agencijo za hrano oziroma njihov laboratorij, saj dosedanji postopek in ugotovitve nakazujejo na zelo pomanjkljivo izvedbo analiz, in to tako v procesnem smislu kakor tudi vsebinskem. Ob vsem tem pa želimo ponovno poudariti, da so izdelki podjetja Košaki TMI, d. d., ki je zavezano kakovosti in odgovornosti do potrošnikov, varni in kakovostni, da je naša proizvodnja dosledno kontrolirana in v skladu z visokimi strokovnimi standardi in pričakovanji naših kupcev."
SiM
Tako mirne in nekonfliktne seje v Cirkulanah že dolgo ni bilo, če sploh kdaj ...
dati konkretnega odgovora. A če bo kje ostalo kaj denarja, ga bomo namenili za vzdrževanje cest. Naše ceste so res precej poškodovane zaradi letošnjih plazov. Doslej je evidentiranih 17 plazov, pa še se pojavljajo. Na cestah nekatere že saniramo, enega bo Direkcija za ceste, ostale pa še moramo urediti. Reševanje plazov bo stalo ogromno, pa še vseh ne bomo mogli rešiti, saj so nekateri globoki po 200, 300 metrov." Svetniki so nato prerazporeditev denarja soglasno potrdili.
Pri točki pobud in vprašanj je Hemetek navzoče seznanil, da je Ministrstvo za kulturo na prošnjo Društva za oživitev gradu odobrilo letošnje planirane dogodke na gradu oz. grajskem dvorišču, hkrati pa je predlagal, naj občina nekako uredi zatekanje oz. odvodnjavanje pri gradu, ki resno ogroža cesto. Direktorica občinske uprave Milena Debeljak je odgovorila, da so težavo že predstavili kulturnemu ministrstvu, ki bo to reševalo preko DRSC.
Čisto za konec seje pa je župan Jurgec svetnike seznanil s potekom nakupa delnic Komunalnega podjetja, z razlogi, zakaj Občina Cirkulane ni podpisala sporazuma med občinami in omenjenim podjetjem, in še s stanjem in pomisleki občin glede sofinanciranja gradnje OŠ Ljudevita Pivka.
SiM
Sveti Tomaž • 20. seja občinskega sveta
Na novih položnicah nove cene
V sredo so svetniki tomaževskega občinskega sveta na svoji 18. seji razpravljali o osmih točkah dnevnega reda. Nekateri bodo imeli tudi posledice v vsakdanjem življenju občanov.
Tako recimo odlok o občinskih cestah ureja, kaj je na cestah in ob njih dovoljeno početi in kaj ne. Danes marsikdo ne pusti rezati drevja in grmovja ob cestah, zgodilo se je menda celo, da so se zaradi tega zlomile šipe na tovornjaku. V bodoče si tega verjetno ne bo privoščil nihče več. „Že nekaj časa smo bili deležni prošenj občanov, da naj se naredi red na tem področju, ker posamezniki neodgovorno ravnajo s cestami, v katere vsi vlagamo, in jih uničujejo. Z odlokom smo dodali le še piko na i in prepričan sem, da se bo večina težav rešila na kulturen način. Upam, da restriktivni ukrepi ne bodo potrebni in da bo zaleglo že opozorilo," je povedal župan Mirko Cvetko. V primeru izreka globe si jo bo tisti, ki jo bo dobil, defini-tivno zapolnil, saj lahko znese tudi 1000 evrov. Zato bodo vsa gospodinjstva z dopisi opozorili na sprejet odlok in njegovo vsebino. Kršitve bodo lahko prijavili tudi občani, če bodo opazili, da kje ni urejeno drevje ali grmovje ob cesti. Najhuje bo pa tam, kjer imajo že sedaj slabe medsebojne odnose.
Iz poročil o gospodarskih javnih službah je bilo na minuli seji razvidno, da prihodki ne pokrivajo stroškov, zato je bilo treba nekaj narediti in na podlagi pripravljenega elabo-
rata so se odločili za dvig cen za nekatere dejavnosti. Tako bo na področju vodooskrbe pri porabi 12 m3 v prihodnje položnica za odvajanje in čiščenje večja za 4,13 evra. Pri zbiranju, obdelavi in odlaganju odpadkov pa za najpogostejšo 120-litrsko posodo nova cena znaša 8,30 €. Za isto količino bioloških odpadkov pa bo po novem treba plačati 3,61 €. Ta storitev je bila doslej brezplačna. Zaradi podražitev občinski svet pričakuje v prihodnjem letu v poročilu komunale plus in ne bodo več pripravljeni pokrivati minusov kot doslej.
Pri Sv. Tomažu so imeli letos zelo učinkovito zimsko službo, saj večina zaposlenih potrebuje, da so ceste prevozne in urejene od 5. ali 6. ure zjutraj. Za
zimsko službo je bilo porabljeno bistveno več od načrtovanih 35.000 evrov, ki v normalni zimi zadostujejo. Na postavki zimske službe je to zimo nastal primanjkljaj v višini 74.000 evrov, ki ga bo treba pokriti s črtanjem načrtovanih investicij. Pogovarjali so se tudi, da bi v prihodnjem letu za to postavko namenili več denarja, ki bi v primeru, da se ne porabi, na tej postavki ostajal za takšne zime, kot je bila letošnja.
Župan je izrekel tudi čestitke občanom, ki so bili v čistilni akciji. Udeležilo se je je menda kar 300 občanov. Še zlasti učinkoviti pa so bili v Bratonečicah, kjer so počistili črno odlagališče in nabrali toliko smeti, da so napolnili pet kontejnerjev.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Občinski svet je sprejel odlok o občinskih cestah, o vsebini katerega bodo v naslednjih dneh obveščena vsa gospodinjstva, saj državni zakon na tem področju predvideva presneto visoke globe.
Foto: SM
Foto: SM
torek • 30. aprila 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEDHiK 5
Od tod in tam
Ormož • Proslava ob dnevu upora
Foto: Viki Ivanuša
V ormoškem Domu kulture je v petek zvečer potekala osrednja proslava ob dnevu upora proti okupatorju, nanjo pa je pred domom s svojo glasbo vabil pihalni orkester Ormož. Organizirala sta jo Občina Ormož in Združenje borcev za vrednote NOB Ormož. V programu, ki je nastal po zamisli mag. Mateje Meško, so nastopili učenci in učitelji OŠ Ormož v sodelovanju z zasebnim zavodom Muzika. Slavnostna govornica je bila podpredsednica Združenja borcev za vrednote NOB Ormož Anica Pevec, ki je med drugim povedala: „Starejši gledamo nazaj, mladi pa gledajo naprej. Njihove oči vidijo drugače, njihova srca čutijo drugače. Na nas je odgovornost, da v imenu demokracije ne obljubljamo ničesar, česar ne moremo izpolniti, da se ne delimo na naše in vaše in si vzamemo za zgled vsak svojo mamo. Mater, ki je imela v družini vse svoje otroke enako rada, pa čeprav je kdo v svoji mladostni nerodnosti kdaj skrenil s poti. Deliti ljudi, ki so padli na tej ali oni strani, je po toliko letih neprimerno. Zazrimo se naprej s pogledom duhovne zrelosti naroda, s pogledom, ki prenese vse."
Viki Ivanuša
Ptuj • Sprejem za udeležence Kurentovanja 2013
Foto: Črtomir Goznik
Že po tradiciji je ptujski župan Štefan Čelan te dni pripravil sprejem za vse, ki so pomagali oblikovati letošnje Kurentovanje. Brez vseh teh entuziastov, ki živijo in delajo v številnih skupinah na Ptujskem in širše, Kurentovanja ne bi bilo. Kurentovanje je že drugo leto zapored potekalo v treh sklopih: Etnofestu, KarnevalFestu in ArtFestu, prvič pa je potekal mestni pustni korzo. Poudarek na letošnji kurentovi zgodbi je bil prenos pustne tradicije na mlade. Na skupaj 136prireditvah javnega pomena je sodelovalo 12 tisoč udeležencev iz 18 držav. Ptujske pustne prireditve 2013 si je ogledalo več kot 120 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, s čimer Ptuj ohranja svojo pomembno pozicijo v evropskem in svetovnem karnevalskem prostoru.
MG
Ptuj • Začetek obnove doma krajanov Rogoznica
Foto: Črtomir Goznik
V ČS Rogoznica se končno lahko veselijo, saj so le dočakali začetek izvajanja projekta obnove in prizi-dave doma krajanov Rogoznica, ki naj bi se začela že jeseni leta 2010. Razpis za izbiro izvajalca gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del je MO Ptuj objavila januarja letos. Prijavo je oddalo osem ponudnikov, izbrana je bila ptujska družba GP Project Ing, ki je za izvedbo vseh razpisanih dela oddala ponudbo v višini dobrih 508 tisoč evrov. Dela bodo trajala predvidoma do marca 2014. S to investicijo, ki zajema širitev in ureditev dvorane ter ureditev nekaterih spremljevalnih prostorov bodo v ČS Rogoznica prišli do ustreznih prostorov za kulturno in družabno življenje.
MG
Ptuj • Dan upora proti okupatorju
„Slovenci moramo biti najprej Slovenci ..."
Mestna občina Ptuj in Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj sta v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo, Društvom generala Maistra Ptuj, Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor in Klubom brigadirjev MDA Ptuj 27. aprila pred upravno zgradbo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož pripravila osrednjo slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju. Slavnostna govornica je bila Katja Zupanič, direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj, v kulturnem programu pa so sodelovali Pihalni orkester Ptuj, ki ga je vodil Jure Rogina, DPD Svoboda Ptuj s kvartetom in recitatorko Nastjo Klajnšek ter harmonikarja Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Nejc Sternad in Jan Harb.
Foto: Črtomir Goznik
Katja Zupanič, direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj: „27. april je dan spomina na vse generacije slovenskih upornikov."
Že po tradiciji so v počastitev obletnice delovanja Kluba brigadirjev Ptuj pripravili tradicionalni pohod v Kicar Po poteh upora in prostovoljnega dela, kjer je bil slavnostni govornik Stanko Lepej, nastopili pa so učenci OŠ Olge Meglic Ptuj in moški pevski zbor KUD Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna. Zbrane je pozdravil tudi ptujski župan Štefan Čelan ter skupaj z Liziko Lacko, hčerko narodnega heroja Jožeta Lacka, in Mitjem Mrgoletom, nekdanjim predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB, položil venec k spominskemu obeležju na stavbi nekdanjih sodnih zaporov, kjer je 18. avgusta 1942 za posledicami mučenja umrl Jože Lacko in številni drugi trpini.
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Milan Čuček se je v svojem govoru dotaknil varčevanja pri proslavah ob državnih praznikih, kot je dan upora proti okupatorju, saj letos osrednje državne proslave ob tem prazniku ni bilo. Podobno bo verjetno tudi junija, ko se politika ponovno ne bo mogla dogovoriti, katera proslava je glavna, in bodo namesto ene skupne ponovno organizirali dve. Posebna pohvala gre zato MO Ptuj in njenemu županu, ki je vedno našel toliko posluha, da v tem okolju dostojno proslavimo pomnike in mejnike slovenskega naroda.
Slavnostna govornica na letošnji osrednji prireditvi ob dnevu upora proti okupatorju je bila Katja Zupa-nič, direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj. Spominski dnevi, še posebej v teh težkih časih za Slovenijo, nudijo priložnost za razmislek v odnosu do vrednot, ki so v toku časa izgubile, in o tem, koliko spominskega spomina je še med nami, je dejala. Uspešno prihodnost ima le narod, ki spoštuje in razume svojo preteklost. Zanimanje za zgodovino lastnega naroda in poznavanje le-te pomeni hkrati način in vir nacionalne zavesti, saj se
narod utemeljuje z lastno preteklostjo. Prebujanje zavesti in narodnoobrambni boj sta bila tudi na Ptujskem stalnica slovenstva. Slovenska nacionalna zavest se je prvič aktivno izrazila ob koncu I. svetovne vojne z generalom Maistrom in njegovimi borci, še bolj pa med NOB. Druga svetovna vojna je bila za Slovence boj za preživetje, eden najhujših v dotedanji zgodovini, hkrati pa so njeni rezultati pomenili novo kvaliteto v razvoju slovenske državnosti. Upor proti okupatorju je bil največji prelom v naši zgodovini. Naš narod se je postavil na
pravično stran, bil je na strani zmagovalcev. „27. aprila se spominjamo dejanja, ki ga upravičeno slavimo enega najpogumnejših dejanj v zgodovini slovenskega naroda. Svoboda je bila beseda, ki je pomenila novo prihodnost. Demokratične spremembe je sredi osemdesetih let v Sloveniji pričel ogrožati nacionalizem, povezan z mi-litaristično ideologijo jugoslovanske vojske. Prepričanje, da lahko Slovenija preživi samo v okviru Jugoslavije, je ugasnilo. Prej omenjeni dogodki in vse večje ogrožanje človekovih pravic so slovensko prebivalstvo vodili k
spoznanju, da je napočil čas za lastno državo. V ospredje je prišel boj za svojo državo, za slovensko samobit. Nastal je položaj, ko je bilo treba odločno reči ne.
V zgodovinskem spominu ostaja plebiscit kot dogodek, ko smo Slovenci ponovno znali stopiti skupaj in z optimizmom zrli v samostojno prihodnost. Pripravljeni smo bili prevzeti vsa nadaljnja tveganja, ki jih je prinesla osamosvojitev in vzpostavitev neodvisne države. Škoda in žrtve I. in II. svetovne vojne ter nato še osamosvojitvene vojne leta 1991 so bile v zgodovinskem in človeškem pogledu prevelike, da bi smeli spomin nanje prepustiti pozabi. Opominjajo nas, da smo ljudje sposobni premagovati ne samo strahote nasilja in gorja, ampak tudi ljubezni, plemenitosti, upanja in žrtvovanja, kadar gre za usodo človeka in lastnega naroda. Mnogi se ne morejo sprijazniti z nekaterimi preteklimi dejstvi in ponujajo svoje nove razlage, celo tako daleč, da prihaja do manipulacij z zgodovino. Če bi se uklonili takšnim zahtevam, bi preprosto zagrešili falsifikat našega tedanjega življenja. Zato tudi arhivi kot varuhi pisne kulturne dediščine skrbimo, da smo branik pred amnezijo družbe tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti. Zgolj ohranjanje spomina, spoštovanje preteklosti za prihodnost pa ni dovolj. Premišljeno si bo treba zastaviti nove cilje in na vrednotah, ki so se uveljavile v zavesti naših prednikov, zgraditi novo strategijo. Slovenci moramo biti v prvi vrsti najprej Slovenci, šele nato vse drugo, dati prednost nacionalni orientaciji pred politično in ekonomsko. Preteklost nas naj ne razdvaja, 27. april je dan spomina na vse generacije slovenskih upornikov, ki so s svojimi junaškimi dejanji prispevali za lepši jutri," je še povedala slavnostna govornica Katja Zupanič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Izvajalci kulturnega programa: kvartet in recitatorka Nastja Klajnšek DPD Svoboda Ptuj ter hamor-nikarja Nejc Sternad in Jan Harb
6 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 30. aprila 2013
Markovci • Slovesno ob 14. občinskem prazniku
Zgradili ceste, vodovod, kanalizacijo in vrtec
Na osrednji slovesnosti ob 14. prazniku občine Markovci je v petek, 27. aprila, župan Milan Gabro-vec izročil najvišja občinska priznanja; plaketo občine je prejel Slavko Horvat, listino pa Darko Meznarič.
Župan Milan Gabrovec
je v slavnostnem nagovoru poudaril, da je bilo obdobje od zadnjega občinskega praznovanja eno najuspešnejših v zgodovini občine, ter nadaljeval:
»Vedno znova je aktualna razprava o smiselnosti ustanavljanja in delovanja tolikšnega števila občin, kot jih imamo trenutno v Sloveniji. Mnogi menijo, da gre pri vsem tem samo za dodatne stroške in da se bo poslanstvo občin z dograditvijo osnovne infrastrukture končalo. Morda to res velja za katere od zelo majhnih občin, zagotovo pa to ne velja za občino Markovci. Trdno sem prepričan, da v nekdanji veliki občini Ptuj ne bi doživeli takega razvoja, pa tudi da pri nas ne bi tako uspešno delovalo skoraj 40 društev. Gradimo ceste, vodovode, kanalizacije, vrtec, v kratkem bomo še novo šolo. Pri razvoju se nam pridružujejo tudi zasebniki z gradnjo poslovno-stanovanj-skih objektov in verjamem, da tale, ki je zgrajen, ni zadnji.«
Ob tem je župan predstavil tudi pomembnejše pridobitve v občini, za katere so bogatejši od zadnjega praznovanja, opozoril pa tudi na investicije, ki še trajajo ali jih načrtujejo. Izpostavil je največjo, zgodovinsko investicijo, nizkoener-gijski vrtec, ob predstavitvi načrtov pa je poudaril:
»Pred nami so zahtevne naloge, še toliko bolj ob predpostavki , da gospodarski kazalci v državi ne kažejo najbolje. Vseeno pa mislim, da je v naši družbi preveč pesimizma, ki
smo ga vsak dan deležni z vseh strani. Preveč je iskanja ozadij, preveč nepreverjenih dejstev, ki naslednji dan postanejo velika zgodba, a se hitro izkaže, da to ni. In mirno lahko rečemo, da ima laž kratke noge in da so tisti, ki to namerno počnejo, polni resnično velikih zgodb. Zagotovo moramo biti usmerjeni v razvoj in s skupnimi močmi iskati boljše in lažje poti, da bo tudi v prihodnje v naši občini prijetno in domače tako za tiste, ki tukaj živimo in delamo, kot za tiste, ki nas bodo obiskali.«
Slavnostni nagovor je zaključil z zahvalo vsem, ki skrbijo za dobrobit občine Markovci na vseh področjih življenja, ter tistim, ki so poskrbeli za odlično pripravo programa proslave, še posebej Danielu Tementu.
Posebej velja pohvaliti izredno domiseln, pester in zanimiv kulturno-zabavni program, saj so si za celotno
slovesnost izposodili zasnovo priljubljene TV-oddaje Moja Slovenija. Vse je namreč potekalo podobno kot v tej oddaji, le da so jo v tem primeru poimenovali Moja občina, na isto melodijo so ob spremljavi orkestra Kulband zapeli uvodni in zaključni avizo, vmes pa so se za točke podobno kot v TV oddaji borili predstavniki društev v občini Markovci. Dogajanje so popestrili folklorna skupine Anton-Jože Štrafela iz Markovcev, vaški pevci Prosvetnega društva Prvenci-Strelci, članice KUD Maska Stojnci, komorni zbor Kor KUD Kultura Markovci, hišni ansambel Društva upokojencev Markov-ci, mlado in staro je spravil na noge Adi Smolar, zapeli so tudi pevci moškega pevskega zbora KUD Alojz Štrafela Mar-kovci , cerkveni mešani pevski zbor Sveti Marko KUD Marko-vski zvon ter mešani pevski zbor Klasiko KUD Sobetinci.
V premoru, ki ga v TV-od-
daji namenjajo reklamam, so opravili podelitev letošnjih najvišjih občinskih priznanj. Plaketo občine Markovci je župan izročil Slavku Horvatu iz Bukovcev za večletno uspešno delo na področju gasilstva, listino občine pa je prejel Darko Meznarič iz Za-bovcev za dolgoletno uspešno delo na kulturnem področju. Predsednica Turističnega društva občine Markovci Marija Forštnarič pa je izročila še priznanja za najbolje urejene hiše in okolja v občini Markov-ci. Priznanja za najlepše urejeno okolico so prejeli družina Matjašič iz Borovcev, družina Vidovič - Meško iz Bukovcev, Jožica in Marjan Kirbiš iz Markovcev, družina Vrbnjak iz Nove vasi, družina Zver iz Prvencev, Olga in Vlado Plohl iz Sobetincev, družina Horvat iz Stojncev, družina Kuhar iz Strelcev ter družina Cvetko iz Zabovcev. Priznanje za najlepši čebelnjak je prejel Franc Pe-klar iz Nove vasi, priznanje za najizvirneje urejeno okolico družina Plajnšek -Popošek iz Zabovcev, priznanje za najbolj urejeno kmetijo pa družina Mihec iz Stojncev. V imenu vseh županov z območja Po-dravja je ob prazniku čestitala Marta Bosilj, podžupanja občine Zavrč.
Po uradnem delu slovesnosti so vse udeležence pogostili, nato pa nadaljevali z zabavnim delom, v katerem so nastopili domača skupina Osvajalci in mariborska skupina Čudežna polja ter pevka Tanja Žagar.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Predsednica Turističnega društva Marija Forštnarič (peta z desne) je izročila priznanja za najbolje urejene hiše in okolja v občini Markovci.
Pa brez zamere
Novo, novo, novo! ...
... Ali pa ne.
Čas je absolutno nujen za odmerek potrošniškega bentenja. Kajti vse skupaj je šlo že predaleč. Vsaj za tiste, ki še nismo zapadli popolni mentalni otopelosti.
Namreč, v teh dneh je okoli nas, po vsej Sloveniji pravzaprav, mogoče opaziti velike reklamne "džambo" plakate, s katerih nas določeno podjetje iz prehrambene branže, ki ga vsi dobro poznamo, obvešča, da z zapoznelo pomladjo prihaja tudi čas za linijo njihovih izdelkov, posebej primerno za obdobje, ki ga med drugim zaznamujejo tudi pikniki. Okej. Itak smo že navajeni vseh možnih in nemožnih reklam, oglasov, nagovarjanj, predlogov, nasvetov, sugestij, "prijateljskih" informacij, zaupnihprišepetovanj, umetnih nasmehov, instantsreče in kar je še vseh ostalih prijemov, s katerimi nas bombardira marketinški eskadron, ta čudna združba psihologov, šepetalcev, lažnivcev, zapeljevalcev, prodajalcev, obračalcev realnosti, premetovalcev resnice, ustvarjalcev iluzij ter tu in tam tudi prinašalcev koristnih informacij. A če nekako še uspemo prebaviti vso to poplavo in bombardiranje, ki mejita že na psihično nasilje, pa pri določeni stvari moramo reči: "Dovolj!", "Dost mamo!", "Tega se pa več ne gremo!"
Za kaj gre? Za očitno laž, neresnico, ki pa je kot take ne zazna skoraj nihče več. Velikokrat namreč lahko zasledimo, kako podjetja (največkrat ta, ki so aktivna v prehrambeni industriji) oglašujejo izdelke, ki so jim nadela novo embalažo, kot sedaj še boljše, "apdejtane" in okusnejše. Zakaj?Zaradi nove embalaže. Poznate to?Razumete? "Sedaj v novi embalaži. Sedaj še boljše." "Našim izdelkom smo dali novo embalažo. Sedaj so zato še boljši. Kupi, kupi, kupi!". Do onemoglosti. Skratka, zaradi nove embalaže, novega izgleda pakiranja, naj bi bil izdelek še boljši, in zato naj bi ga mi, potrošniška čreda, kupovali še več in zanj seveda plačevali še več (ko pa ima novo embalažo, a ne?). Torej, izdelek sam ostaja popolnoma enak, s popolnoma enakim številom emulgatorjev, umetnih arom, konzervansov in ostalih kemičnih svinjarij, a zaradi tega, ker ima novo embalažo, naj bi bil še boljši, temu primerni tudi dražji, a vreden vsakega centa, ki ga bomo (po novem) več plačali zanj.
Pa kdo tu koga zafrkava? Odgovor je skoraj nepotreben, saj je tukaj popolnoma razumljivo in očino dejstvo: večine ljudi dandanes ne zanimata globina in vsebina, ampak zgolj videz, omot, povrhnjica, pakiranje - da, imidž. To se kaže na vseh področjih življenja, najbolj jasno in pogosto seveda v medsebojnih odnosih ter družbenem življenju nasploh, potem pa takoj v potrošniški kulturi, ki nas vse dela za kure v nesnih silosih. Delaj, kupuj, umri! Suženj, ki si zasužnjen tako, da za to sploh ne veš.
Zakaj bi nas korporacije vzgajale v samostojno razmišljujoče posameznike, ko pa je to popolnoma nasprotno njihovemu interesu in še posebej njihovemu bogu - dobičku? Ali ni lažje vzgojiti črede, ki bo verjela, da je nek izdelek boljši zgolj zato, ker so mu spremenili embalažo, imidž? Ko pa je toliko ceneje in lažje spremeniti pakiranje kot pa narediti izdelek boljši, naravnejši, manj umeten?Kalkulaci-ja marketinško-ekonomskih oddelkov govori, da je to tako in nič drugače. In kalkulacijam ter dobičkom, tem mamonom supermodernosti, gre zaupati brezmejno in jim brezpogojno, religiozno slediti. Jebeš ljudi.
Gregor Alič
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
torek • 30. aprila 2013
Kultura, izobraževanje
StajerskiTWHÎK 7
Ptuj • Bralna skrinja
Spoznali priljubljeno mladinsko pisateljico
Projekt Bralna skrinja, ki ga knjižničarke Šolskega centra Ptuj izvajajo že 7. leto zapored, se je tudi letos končal z zanimivim dogodkom, gostili so namreč priznano mladinsko pisateljico in novinarko Marinko Fritz-Kunc.

V ŠC Ptuj so gostili priznano mladinsko pisateljico in novinarko Marinko Fritz-Kunc.
Minuli torek, na svetovni in slovenski dan knjige, so v Šolskem centru (ŠC) Ptuj končali
projekt, s katerim spodbujajo branje srednješolcev, Bralna skrinja. Gre pravzaprav za
Azad Karim se je leta 1954 rodil v pokrajini Kurdistan v Iraku. Likovno se je izobraževal v Bagdadu in na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1980 diplomiral iz slikarstva, tri leta kasneje pa končal še študij grafike. Živi in dela v Ajdovščini, v Sloveniji pa je skoraj 30 let s svojimi deli prisoten v številnih razstaviščih.
Tokrat se predstavlja tudi v ptujski Miheličevi galeriji, kjer na povabilo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož razstavlja enega izmed dveh delov razstave - drugi je na Primorskem.
Svojo tokratno razstavo je Karim naslovil Izgubljeni arte-fakti in je polna vtisov in umetnikovih čustev o dogajanjih tako v Iraku kot v Evropi. Nje-
gova vsebinska interpretacija je namreč močno povezana z aktualnimi dogodki in preteklostjo. V obeh primerih predstavlja posledice vandalskih dejanj, ki so posledica uničenja stvarne dediščine na takšen ali drugačen način. Karim skozi svoja dela poudarja tudi pomen nevestnega ravnanja s kulturnimi spomeniki in ostalo stvarno dediščino, ki se ob uničenju izgubi za zmeraj. Kot je povedal na odprtju razstave, ga je ropanje in uničenje le-te v muzeju v Bagdadu leta 2003 po padcu režima Sadama Hu-seina izjemno prizadelo. „Ko so Američani okupirali Bagdad, so muzej kar tri dni odprli za vse, za ropanjem in uničevanjem je tako ostala globoka vrzel," je na odprtju razstave
Letos je „skrinjo" uspešno osvojilo 26 dijakov, ki so si prislužili številne nagrade, med drugim tudi knjižno nagrado in majico. Hkrati dijaki pridobijo tudi možnost za višjo oceno pri slovenščini in priznane proste izbirne vsebine.
Bralna skrinja poteka vsako šolsko leto od oktobra do aprila, ko jo sklenejo s podelitvijo priznanj dijakom, ki so v tem obdobju pridno prebirali raznovrstno gradivo. Njihova pogosta izbira so tudi dela mladinske pisateljice Marinke Fritz - Kune. Le-ta je bila gostja ob koncu letošnje Bralne skri-
nje, spregovorila pa je o številnih temah, v prvi vrsti o aktualni mladinski problematiki. Največ pozornosti je posvetila priljubljenima knjigama Ja-nov krik in Punčka v ogledalu. Ravno na podlagi slednje knjige so dijakinje Ekonomske šole Ptuj pod vodstvom prof. Silvije Javornik pripravile zanimiv skeč, v katerem so predstavile težave, povezane z napačno zastavljenimi lepotnimi ideali, ki jih postavljajo oglaševalci in s katerimi se soočajo tudi najstniki.
O tem, kako nam trgovci z marketinškimi potezami krojijo ideale, ki so veliko-
krat nerealni in neresnični, je spregovorila tudi Fritz-Kun-čeva skupaj s kolegico Katjo, ki je z dijakinjami priredila še krajšo modno revijo. Sodelujoče dijakinje so bile nagrajene z majicami, dijaki pa so se obema gostjama oddolžili z unikatnimi izdelki dijakov aranžerskega programa.
Ob tem je odprla še številna pomembna vprašanja, med drugim je govorila o drogah, družinskem nasilju, anoreksiji in bulimiji. Približno 200 dijakov je zanimiva stališča pisateljice poslušalo dve šolski uri.
Dženana Kmetec
Ptuj • Majhni detajli, ki vse spremenijo
bralno značko za dijake, ki jo sedem let zapored organizirajo knjižničarke ptujskega ŠC.
Brezčasen nakit
Ptuj • Razstava Azada Karima
Umetnost, ki povezuje Evropo in Irak
Od minulega tedna naprej v Miheličevi galeriji na Ptuju svoja dela razstavlja Azad Karim, Iračan, ki skoraj 30 let živi in ustvarja v Sloveniji. V našo državo se je zatekel kot kurdski begunec, njegova življenjska zgodba pa se odraža tudi na izjemno zanimivih in nevsakdanjih delih, v vsebinski interpretaciji je moč čutiti tako dogajanje v Iraku kot Evropi.
Kako pomemben je nakit in njegova oblika, so se dame zavedale že pred več stoletji. Okrasi in dodatki so zmeraj igrali pomembno vlogo, tudi kot statusni simboli. Danes je marsikaj drugače. V poplavi poceni izdelanega velikokrat tudi nekakovostnega kitajskega nakita, marsikdo išče nekaj posebnega, unikatnega in ravno pri tem veliko ustvarjalcev prisega na les.
Z leve: Nives Marvin (kustosinja razstave), Azad Karim, Aleš Arih (direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož) in Stanka Gačnik (ku-stodinja). V ozadju so mobili, ki predstavljajo Kerimove črepinje.
poudaril Karim. Da bi čim bolj nazorno prikazal, kaj pomeni uničiti kulturni spomenik, je izdelal tudi mobile, ki predstavljajo črepinje. Na ta način želi poudariti, da enkrat uničen spomenik pomeni za vedno izgubljen delček stvarne kulturne dediščine. Tokratno razstavo je posvetil dogodkom iz Iraka, ki segajo v čas ameriške okupacije, v leto 2003.
Vznemirljivost ob teh dogodkih pa je zelo uspešno prenesel tudi na slikarsko platno. Kot poudarja kustosinja razstave Nives Marvin, je Karim sprejel evropsko umetnost in obenem ohranil svojo identiteto. Njegova tokratna dela -večina razstavljenih je nastala v lanskem letu - so prepoznavna tudi po Karimovem znakovnem obrazcu, ki spominja na klinopis. Ti imajo poseben pomen, saj gre za znake, ki jih je s pomočjo fotoaparata Karim dokumentiral ob obisku Bagdada in jih nato prenesel na slikarsko platno. „Predočajo pa boleče stanje ljudi," je pojasnila kustosinja razstave.
Sicer pa se umetnik loteva več likovnih zvrsti, od klasičnega slikarstva do povečevanja digitalnih fotografij, izdelave skulptur in ustvarjanja mobilov. Delček vsega tega je predstavil tudi na Ptuju, kjer je razstava na ogled do 26. maja.
Dženana Kmetec
Modne smernice, ki jim ženske rade sledimo, se spreminjajo z neznansko hitrostjo. V poplavi množice predlogov jim je včasih težko slediti, a določena pravila vendarle ostajajo brezčasna. Nakit je gotovo eden izmed dodatkov, ki so mu skorajda v vseh zgodovinskih obdobjih posvečali veliko pozornosti. Ne glede na to, ali gre za nakit, ki ima veliko vrednost, ali za navaden okrasni nakit, vedno pomembnejše mesto dobiva njegova oblika. Medtem ko je nekoč zlato predstavljalo vrhunec, je sedaj na razpolago še množica drugih materialov, ki lahko včasih celo še bolje ustvarijo občutek posebnosti in poudarijo našo ženstvenost, čeprav tudi modno osveščeni moški poznajo pomen nakita.
Vedno več ljudi išče nekaj nevsakdanjega, izstopajočega. Tak je gotovo tudi nakit iz lesa, ki ponuja množico možnosti. Lahko je velik, majhen, vpa-dljiv ali povsem neopazen, njegov namen je v tistem, ki ga nosi, prebuditi dober občutek in samozavest. Starost in aktualni trendi pri tem ne štejejo, vse, kar je pomembno, so želje kupcev in kreativnost ustvarjalca.
Tako kot les sam je tudi nakit iz njega brezčasen. Vse je v rokah tistega, ki se z njim in njegovimi možnostmi poigrava. Prstani, zapestnice, ogrlice, pisane, enobarvni, simetrični ali totalno odštekani izdelki, možnosti je nešteto.
Les kot tak je poseben tudi zaradi svojih nepravilnosti, s katerimi odpira možnost
domišljiji in obdelavo prepušča izključno iznajdljivosti ustvarjalca. Prednost lesenega nakita je ponavadi tudi cena, ki praviloma kljub temu, da izdelava zahteva veliko časa in truda, ni pretirana.
V slovenskem prostoru imamo kar nekaj oblikovalcev, ki svojo umetniško žilico izražajo preko lesenega nakita. Večina jih ponuja unikatne izdelke, ki so zaradi majhnosti delov ročno struženi.
Imeti na sebi nakit iz več sto let starega lesa, je gotovo poseben občutek, prav zato je tak nakit lahko tudi edinstveno darilo.
Ena izmed izdelovalcev nakita iz različnih materialov, med drugim tudi lesa, je Me-lani Milošič. Z izdelavo nakita se ukvarja sicer šele leto dni, a je v tem izjemno uspešna. »Navdih za izdelavo nakita sem dobila, ko sem si kupila nekaj pripomočkov za izdelavo in se preizkusila v izdelovanju nakita ter ugotovila,
da je to tisto, kar si želim delati. Drugače sem pa tudi prej zmeraj nekaj ustvarjala, pletla, kvačkala, dekorirala, aranžirala, vse to počnem tudi ob izdelovanju nakita, saj moje roke nimajo miru,« pravi Milo-šičeva, ki dela z različnimi materiali, od lesa, do lomljenega in brušenega stekla, steklenih in plastičnih perlic, barvnih školjk, aluminija ...
Les kombinira z barvno pla-stificirano žico, iz njega pa najpogosteje izdeluje raznobarvne verižice. »Všeč so mi pisane in žive barve, a tudi modne smernice vplivajo na to, kar izdelujem. Nakit je pomemben dodatek, ker poživi človeka, ki ga nosi, ter naredi piko na i videzu,« je prepričana izdelo-valka nakita. Sicer pa si lahko njene izdelke ogledate tudi na spletu, na facebook strani pin-ki melika, razstavlja pa jih tudi v Q-centru na Ptuju, v trgovini Artist ter v Mariboru v Luškari-je Boutique Art Shop.
Dženana Kmetec
Možnosti za ustvarjanje izdelkov iz lesa so odprte in prepuščene zgolj domišljiji ustvarjalca.
Foto: CG
Foto: DK
Foto: DK
1G Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 30. aprila 2013
Sp. Podravje • Statistika o demografiji
Iz majhnih v se manjše občine?
Za Spodnje Podravje v slovenskem merilu velja, da ima največ majhnih občin. Očitno pa se že tako majhne občine počasi še zmanjšujejo; ne ozemeljsko, ampak po številu prebivalcev - vsaj tako kažejo zadnji statistični podatki slovenskega Statističnega urada, ki segajo v drugo polovico leta 2012.
Seveda število prebivalcev po občinah v posameznih letih niha in jih je enkrat več, drugič manj, pač odvisno od naravnega prirastka, selitev itd., vendar dejstva, da se število ljudi konstantno nekoliko znižuje, ne gre zanikati.
Največji upad: Sv. Trojica in Sv. Andraž
Za zadnje triletje, od leta 2009 do leta 2012, uradni podatki kažejo tako: med že tako majhnimi občinami, ki so v treh letih (od leta 2009 do 2012) zabeležile največji upad prebivalstva, sta Sv. Trojica v Slovenskih goricah in Sv. Andraž. V občini Sv. Trojica je namreč še leta 2009 živelo 2225 občanov, v letu 2012 pa le še 2111, kar pomeni, da se je skupno število zmanjšalo za 114 občanov ali dobrih 5,4 odstotka. Občina Sv. Andraž pa se je leta 2008 ponašala s 1210 prebivalci, tri leta kasneje pa s 1152, torej z 58 manj
občani, kar pri tako majhnem številu predstavlja 5 odstotkov prebivalstva. Zanimivo je, da so krepak padec števila občanov zabeležili tudi v občini Destr-nik; po podatkih je namreč v tej občini leta 2009 živelo 2691 prebivalcev, tri leta kasneje pa le 2600, torej 91 občanov manj, kar pomeni približno 3,5 odstotka manj prebivalcev.
Negativni demografski trend pa je zabeležilo še kar precej drugih spodnjepodra-vskih občin. Če začnemo pri največji, mestni občini Ptuj, je v slednji leta 2009 živelo 23.741 občanov, leta 2012 pa 23.525. Število Ptujčanov se je torej znižalo za 216. Tudi v Ormožu ni drugače: v letu 2009 je v tej občini bilo registriranih 12.638 prebivalcev, tri leta kasneje pa 12.560, kar je 78 manj. Krepko nižje število občanov je zabeleženo tudi v občini Majšperk; leta 2009 jih je bilo še 4113, tri leta kasne-
je pa statistika govori o 4019 prebivalcih, kar je za 94 manj (ali 2,3 odstotka). Tudi v Kidričevem je slika podobna, saj se je v omenjenem obdobju treh let število občanov znižalo s 6670 na 6627, torej za 43. V Središču ob Dravi se prav tako ne morejo pohvaliti s svojo demografijo: leta 2008 je bilo v tej občini 2151, leta 2012 pa 2124 občanov, kar je za 27 manj. Negativno demografsko podobo za omenjena tri leta pa imajo še tri občine: Sv. Tomaž v Slovenskih goricah (z 2110 na 2102 občana), Sv. Ana v Slovenskih goricah (z 2348 na 2344 občanov) in Dornava (z 2945 na 2942 občanov).
Največji porast: Zavrč
Na drugi strani so občine, kjer se je število prebivalcev v triletju povečalo. Med njimi daleč največji prirast beležijo v občini Zavrč, kjer je bilo leta 2009 1529 občanov, tri leta
kasneje pa že 1714 ali za 185 (kar 12 odstotkov) občanov več! S precejšnjim povečanjem števila svojih občanov se
lahko pohvalijo tudi v občini Juršinci, kjer so leta 2009 našteli 2331, tri leta kasneje pa 2411 občanov, torej za točno 80 človeških duš več. Prav tako so se številčno povečali v občini Gorišnica, kjer je leta 2009 živelo 3991 občanov, tri leta kasneje pa 4043 občanov, kar je za 52 več. V občini Mar-kovci so zabeležili 37 občanov več (s 3974 na 4006 prebivalcev), zadovoljni pa so lahko tudi v občini Trnovska vas, kjer je bilo leta 2009 1311, tri
leta kasneje pa 1358 občanov, torej 47 ljudi več, kar je za tako majhno občino gotovo razveseljivo. V Občini Videm pa se je število tamkajšnjih občanov povečalo za 51 (s 5592 na 5643). Za dva prebivalca so se v treh letih povečali tudi v občini Cirkulane (z 2296 na 2298 prebivalcev), osem prebivalcev več je imela občina Žetale (s 1337 na 1345) ter 15 občanov več občina Podleh-nik (s 1884 na 1889).
SiM
Čeprav generalno število prebivalcev občin Spodnjega Podravja v zadnjem obdobju konstanto upada, je vmes tudi nekaj svetlih izjem, kjer se lahko pohvalijo z zvišanjem števila svojih občanov. (Fotografija je simbolična.)
Prejeli smo
Odziv na članek »Po nadzornem odboru še protikorupcijska komisija«
(Štajerski tednik, 16. aprila 2013, stran 5)
Ker sem v tem članku omenjen z imenom in priimkom kot tisti, ki je vplival na to, da seje moja žena zaposlila v Vrtcu Ptuj, sem javnosti dolžan pojasnila.
Novinarka in Nadzorni odbor MO Ptuj v imenu iskanja in predstavljanja neke resnice in pravice o domnevnih nepravilnostih v Vrtcu Ptuj izkrivljajo dejstva, ki jasno kažejo izključno na to, da je v naši družbi človek, pa čeprav državljan te države, če je drugačne rase ali barve, manj vreden, predvsem pa deležen vseh mogočih obsodb in natolcevanj. Dejstvo je, da novinarke in Nadzorni odbor dobro vedo, da je Lorlene Vidovič Hubac druge rase in barve kože, in dejstvo je, da jih prav to in samo to najbolj moti. Gre za rasni izpad in razlikovanje slovenskih državljanov glede na barvo in raso. Že v preteklosti so se na straneh vašega časnika pojavljali članki na račun moje žene z zasmehovanjem, ker je druge rase in barve. Novinarke Štajerskega tednika in Večera so šle celo tako daleč, da so zahtevale, da se edino njo posebej predstavi javnosti, saj naj bi obstajala bojazen,
da bodo otroci od sedaj naprej jedli črve. Javno predstavljanje posebnosti druge rase naj bi razblinilo te strahove.
Razmišljanja, da so ljudje druge rase in barve lahko le manj vredni in da izhajajo izključno iz dvomljivih okolij, je izraz majhnosti in domišljavosti lastne veličine.
Dejstvo je, da Lorlene Vido-vič Hubac izhaja iz naroda in rase, ki ima veliko več let samostojno državo kot mi Slovenci, zato je zasmehovanje in poniževanje na način, kot so si ga privoščile novinarke, nedostojno.
Sploh je na Ptuju odpor do rasno mešanih zakonov in velja splošno mnenje, da so ljudje drugih ras in barve kože manj vredni in manj sposobni. Pri nekaterih predstavnikih oblasti sem že doživel mnenja, ki so bila usmerjena v to, da je samo rasna čistost prihodnost tega planeta. Pri vsem skupaj je najbolj žalostno to, da rasno nestrpnost spodbujajo novinarji, zaposleni v Štajerskem tedniku, in kot sem izvedel, tudi v Večeru, za krinko odkrivanja domnevnih nepravilnosti.
Res je, da go. Bratuž, ravnateljico Vrtca Ptuj, poznam zaradi narave svojega dela. Tako kot njo poznam še ogromno drugih Ptujčanov, ki so zaposleni v različnih organizacijah in ustanovah na vodilnih delovnih mestih. To pa je tudi vse, kar se zaposlitve moje žene tiče. Vem, da ga. Bratuž ne bi in do sedaj ni podlegla nobenim pritiskom v zvezi z zaposlovanjem kogarkoli. Kdorkoli jo pozna, ve, da osebno ne bi mogel vplivati na to, da bi
sprejela mojo ženo v službo, če ta ne bi izpolnjevala zahtevanih izobrazbenih pogojev. V razmeroma dolgem času najinega sodelovanja lahko povsem mirne vesti rečem, da jo poznam kot zagrizeno borko za pravice otrok in razvoj ptujskega vrtca, kar je prispevalo k njenemu uspešnemu in dolgoletnemu ravnateljevanju. Ravnateljico Vrtca Ptuj poznam kot pokončno in pošteno žensko, ki ne bo naredila ničesar v nasprotju z zakonom in interesom Vrtca Ptuj, pri tem pa ne bo delala razlike glede na spol, barvo in raso. Ker je takšna, je pogosto trn v peti tistim, ki bi radi svet krojili po svojih ozkih sebičnih merilih, ki jim je enakost glede na spol, raso in barvo kože tuja.
V zvezi z mojo ženo so bile na osnovi anonimk opravljene že številne preiskave v Vrtcu Ptuj tako s strani policije kakor delovne inšpekcije, ki pa v postopku izbire moje žene niso odkrile nepravilnosti.
Kot mi je znana zakonodaja in priporočilo delovne inšpekcije, se v razpisu mora opredeliti točno določena smer, ki se išče za določeno delo. Določen profil in ne nabor več profilov ravno zato, da se izognemo raznim manipulacijam pri izbiri. Seveda, stvar delodajalca pa je, kateri profil bo razpisal glede na svoje potrebe.
Moja žena ima priznano visoko izobrazbo, ki ustreza zahtevanim merilom za razpisano delovno mesto, na katero je bila sprejeta za določen čas, zato ne vidim nobenega razloga, da se tako novinarke kot Nadzorni odbor spravljajo na njo z vnaprejšnjimi pred-
sodki in subjektivnimi merili. Subjektivno je merilo Nadzornega odbora, potem ko je ugotovil, da pri izbiri ni bilo nepravilnosti, vendar Vrtec kot delodajalec ni deloval dovolj skrbno. Zanima me, od kdaj je Nadzornemu odboru in novinarkam dana pravica, da odločajo po subjektivnih merili, kakor da so bogovi, ki ne glede na pravna dejstva vejo, kaj je prav in kaj ne.
Moja žena Lorlene Hubac Vidovič zraven tega, da ima priznano izobrazbo, študira še na Višji šoli za živilstvo in prehrano Piramida v Mariboru, povprečna ocena do sedaj opravljenih izpitov je 9,5. Zanima me, koliko Ptujčanov in Slovencev se zraven svoje izobrazbe, ki je osnova za delovno mesto, še izobražuje na naravoslovni višji šoli.
Zanima me, kakšno izobrazbo imajo novinarke, ki jim je moja žena v napoto, in člani Nadzornega odbora, ki odločajo po subjektivnih merilih.
Po merilih in vrednostnih sodbah ptujskih novinark in Nadzornega odbora Lorlene Hubac Vidovič, ker je moja žena in ker je druge rase in barve kože, nima pravice kandidirati za nobeno delovno mesto na Ptuju in v okolici, če pa že kandidira, ne more in ne sme biti izbrana.
Lorlene Vidovič Hubac je slovenska državljanka že sedem let in mama dveh slovenskih državljanov, starih 6 in 4,5 leta. Novinarke in Nadzorni odbor je sploh ne bi opazile, kot niso do sedaj opazile vrste oseb, zaposlenih v različnih organizacijah in ustanovah
na Ptuju, z dvomljivimi kom-petencami, če ne bi bila druge rase in barve kože. Njo so opazili, vse druge so spregledali. Vem, da je v Vrtcu Ptuj zaposlenih veliko ljudi, ki so v direktnem sorodu ali posredno v sorodu z mnogimi Ptujčani, tudi z novinarko navedenega članka. Verjamem, da so bili izbrani v skladu z zakonom, postavlja pa se vprašanje subjektivnih meril in seveda, ali ne bi bil kdo boljši od njih, kar pomeni, da Vrtec v vseh primerih zaposlitve ni ravnal dovolj skrbno?Mar res??
Prav tako je dejstvo, da je na Ptuju v različnih organizacijah in ustanovah zaposlenih kar nekaj ljudi, ki ne glede na izobrazbo svojega dela ne opravljajo ravno vzorno, prav tako pa tudi nekaj ljudi, ki nimajo ustreznih pogojev za delovno mesto ali imajo zaposlitev pod pogojem, da dokončajo določeno izobrazbo v roku. Ampak vsega tega novinarke in Nadzorni odbor ne vidijo, seveda ker ne opazijo, saj so vsi lepo beli in rasno čisti. So neopazni.
Po vseh teh gonjah proti moji ženi razumem, kako so se počutili ljudje v času nemškega nacionalsocializma -
nacizma v letih od 1930 do 1945, ljudje v času južnoafriškega apartheida in ljudje v času ameriške rasne segrega-cije, ko so jih preganjali zaradi rase, barve in tudi spola. Imam občutek, kakor da smo na Ptuju v času razvpitega ameriškega Ku klux klana, ko se je za krinko iskanja neke lažne resnice izvajalo verbalno in
Kako daleč smo na Ptuju od tega, da se verbalno nasilje, skrito za željo po dokazovanju nedokazane nepravilnosti, in neskrupulozni (brezobzirni) senzacionalizem pripeljeta do fizičnega obračunavanja zaradi rase in barve kože??? Koliko bo na vaših straneh še tovrstnega verbalnega šču-vanja, skritega za zrežirano potrebo po resnici? Ali se res mora naša družina preseliti kam drugam, v drugo mesto, drugo državo, da ne bo več tarča tega nasilja???
Družba, ki ne bo sposobna sprejemati drugačnih tako v mišljenju kakor glede spola, rase in barve kože, nima prihodnosti, to je zgodovina že nekajkrat dokazala. Kam nas je Slovence pripeljal nacionalni interes, pa je tudi že znano.
Ivan Vidovič
R
5ß.let
89,8° 98,2° ICH3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Zdravniški nasveti z Marijo Slodnjak. Vsak torek ob 11. uri in ponovitev v ponedeljek po 19. uri.
torek • 30. aprila 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 9
Središče ob Dravi • V Oljarni številne privlačne novosti
Bučno olje je zdrav gurmanski dodatek jedem
Če se pogovarjate z Dragico Florjanič iz Oljarne Središče ob Dravi, boste iz prve roke izvedeli vse, kar je treba vedeti o bučnem olju. Zatrjuje, da je skrivnost zeleno-rdečkastega zlata, kot bučno olje popularno imenujejo, dobra, zdrava in fiziološko zrela bučnica, ki ima dober ovoj, v katerem se skriva tisto, kar oljarji želijo - minerali in vitamini.
Pri olju je namreč najpomembnejša njegova vsebina. Ta zanima tudi Zavod za zdravstveno varstvo, ki olje nenehno preverja, konec koncev želijo ohranjati kakovost certifikatov ISO 9001/2008, Štajersko-Prekmursko bučno olje in priznano geografsko poreklo z evropskim standardom kakovosti. Ponosni so tudi, da po središkem olju posegajo priznani kuharji, med drugim so jih med številnimi ponudniki bučnega olja na trgu izbrali tudi v oddaji Gostilna išče šefa.
Dragica Florjanič zelo dobro pozna slovenska olja, saj je v državni komisiji za ocenjevanje olja: „Olje ne more biti poceni, če vemo, da je bila lani povprečna odkupna cena 3,30 evra za kilogram bučnic in da za liter olja potrebujemo 2,8 kilograma bučnic. K temu je treba dodati strošek proizvodnje, etiketiranje, distribucijo. Če je zelo poceni, je to znak,
da nekaj ni, kot bi moralo biti, saj nihče ne dela zastonj. Olja so po kakovosti različna. V zvezi s tem je potrebne tudi več zavesti pri samih proizvajalcih, ker če z bučnim oljem nekoga enkrat razočaraš, ga kot kupca izgubiš. Treba je biti pošten do sebe in do končnega porabnika." Kljub spodobni ceni za svoje olje se v Središču za kupce ne bojijo, saj se zavedajo svoje kakovosti in odličnega postopka pridelave, ki ohranja vitamine in minerale.
Letno proizvedejo med 80.000 in 85.000 litrov 100 % bučnega olja. Večino ga prodajo na domačem trgu, okoli 30 % pa ga tudi izvozijo. Med njihovimi trgi so Nemčija, Švedska, Hrvaška, Bosna, Švica. Pravkar so pri koncu projekta dobave za Anglijo in hotelu, ki ga vodi znameniti zvezdniški kuhar Stevo Karapandža v Švici. Dragica Florjanič prizna, da ni lahko. Potrebno je veliko
Foto: Viki Ivanuša
Dragica Florjanič je ponosna na zanimive novosti v ponudbi Oljarne Središče ob Dravi.
truda, ko pa uspejo kupce pritegniti, je še veliko papirnate vojne, da se zadosti predpisom z vsemi dokazili. Središko bučno olje pa bodo uživali tudi v
Ptuj • Uspešni mladi kleparji in krovci
Prvo mesto za ekipo OOZ Ptuj
4. in 5. aprila je v okviru pomladnega sejma gradbeništva, energetike, komunale in obrti v Gornji Radgoni potekalo že 13. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev. Kot smo že poročali, je ekipa Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj zasedla prvo mesto.
Avstraliji, saj se jim je uspelo prebiti v izboru avstrijskih, hrvaških in slovenskih proizvajalcev bučnega olja. „Kupec se je zelo potrudil in z ekipo preizkusil številne vzorce. Pri nas je spoznal, da barva ni vse, da je tu tudi okus in da imajo bolj pražena olja izrazitejšo barvo, izgubijo pa značilen okus po orehih in lešnikih ter dobijo okus po ocvirkih. Vendar tisti, ki spozna le ocvirkov okus, sploh ne ve, kako dober
je okus oreha."
Sicer pa se v Oljarni zelo prilagajajo porabnikom. Pripravljajo tudi olja, ki so v različnih razmerjih mešana s sončničnim oljem. Njihovi družini odličnih so dodali veliko novih izdelkov. Prilagodili so se trendom in trgu ponudili hladno stisnjeno sončnično, bučno in orehovo olje. Že klasični ponudbi sušenih, praženih in slanih bučnic so se pridružile še sladke bučnice v petih
zapeljivih okusih. Vedno bolj popularne pa so tudi mlete bučnice za pecivo, cvrtje in za uporabo v kozmetične namene Kot pecivo je znana je predvsem zelena rulada, ki se pripravlja povsem brez moke. Po novem je v Oljarni mogoče kupiti bučne rezance, kolačke, pecivo, marmelado. Zelo zadovoljni so tudi s prodajo široke palete darilnega programa. Zaradi obilja bučnih dobrot je postala njihova trgovina pretesna, saj ponujajo tudi izdelke iz lokalnega območja in od svojih partnerjev, zato jo nameravajo do konca leta preurediti. V načrtu imajo tudi degustacijsko dvorano, ker imajo veliko obiskovalcev.
Med sortami v središki Oljarni zagovarjajo slovensko golico in gleisdorf, ki dasta največ okusa in barve, čeprav je morda donos za spoznanje manjši. To njihovi stalni pridelovalci, ki k proizvodnji prispevajo okoli 30 % bučnic, dobro vedo. Podjetje pa prideluje buče za lastne potrebe na okoli 300 hektarjev. S pridelovalci imajo naturalno menjavo, hkrati pa jim omogočijo tudi brezplačno skladiščenje, saj je za bučni-ce pomembno, da so dobro in zračno skladiščene.
Viki Ivanuša
Tekmovalno ekipo za letošnje prvenstvo so sestavili tudi v Šolskem centru Ptuj - Strojni šoli; ob podjetjih ali samostojnih podjetnikih in obrtnih zbornicah lahko namreč sodelujejo tudi dijaki strokovnih šol (Celje-Štore, Ptuj, Ljubljana in Novo mesto). Najvišja starost za tekmovalce je bila 26 let.
Ekipo OOZ so sestavljali mentor Igor Trčko, ki ima obratovalnico Kleparstvo-kro-vstvo v Stražgonjci, in tekmovalca, pri njem zaposlena delavca, Uroš Hutinski in Jernej Žunkovič. Trčko ima obrt od leta 2007. Končal je strojno tehnično šolo. Preden se je odločil za obrt, je nekaj časa delal v voj ski, pred tem pa je že delal pri očetu, ki je tako kot Igor-
jev brat tudi obrtnik. Za delo v obrti se ni odločil na vrat na nos, najprej je bil eno leto popoldanski obrtnik.
Državnega prvenstva mladih kleparjev in krovcev se je letos udeležil tretjič. Lani je bil s svojo ekipo drugi, predlani tretji. Pokriti so morali kompletno ostrešje. Prvega mesta na letošnjem tekmovanju se je zelo razveselil, veliko mu pomeni, da lahko pokažejo, da delajo kakovostno in pravilno, saj pokrivanje strehe ni samo pokrivanje s kritino, k temu sodi tudi veliko dodatkov. Na prvenstvu so ocenjevali natančnost izdelave, optimalno uporabo časa, optimalno izbiro materialov, ročne in motorične spretnosti, izvedbo določene naloge, upo-
Foto: Črtomir Goznik
Igor Trčko, mentor ekipe kleparjev in krovcev, ki je zmagala na 13. državnem prvenstvu mladih kleparjev in krovcev na pomladnem sejmu gradbeništva, energetike, komunale in obrti v Gornji Radgoni
števanje predpisov iz varstva pri delu, čistočo in red na tek-movališču ter končni videz.
»Vsako streho si pred obnovo najprej podrobno pogledam in predračuni naše obratovalnice so izdelani tako, da po končanem delu ni nobenih aneksov, zato tudi ni dodatnih plačil na koncu, to pa stranke zelo cenijo,« pravi Igor Trčko. »Streha mora biti tako dobro narejena, da vzdrži eno celo generacijo. Danes ljudje bolj ali manj gradijo objekte z razgibanimi strehami, ki še posebej zahtevajo dobro opravljeno delo. Tudi tehnologija gre s hitrim tempom naprej, zato se moramo kleparji in krovci sproti seznanjati z novostmi in jih znati pri svojem delu tudi uporabljati,« pove Trčko, ki obvlada še tudi nekatere stare postopke pri pokrivanju streh oziroma izdelavi dodatkov, kot so žlebovi in podobno. Čeprav je v obrti iz leta v leto težje, se Trčko ne pritožuje. »Če delaš kakovostno, ni bojazni, da bi ostal brez dela. Pri plačilih pa je tako, da imaš največje probleme z večjimi podjetji, zasebniki so redni plačniki,« še pove.
V OOZ Ptuj so veseli uspeha Trčka in njegove ekipe na letošnjem državnem prvenstvu mladih kleparjev in krovcev. To je prava pot, ki vodi do še večje kakovosti v dejavnosti in tudi prepoznavnosti.
MG
Ptuj • Državno tekmovanje v tehniki prodaje
Ptujski ekonomci obvladajo
Ekonomska šola Ptuj ima za seboj še en pomemben uspeh. Na 37. državnem tekmovanju v tehniki prodaje so vsi njihovi dijaki dosegli zavidljive rezultate: med drugim imajo dijakinjo, ki najbolje v državi obvlada prodajo kozmetike.
Ekonomska šola Ptuj predvsem v zadnjih letih daje velik pomen praktičnemu usposabljanju svojih dijakov, saj se zavedajo, da je to predpogoj za uspešno iskanje zaposlitve po končanem šolanju. V sklopu teh aktivnosti se vsako leto pripravljajo tudi za državno tekmovanje v tehniki prodaje, ki zahteva veliko teoretičnega in
praktičnega znanja. Vsako leto se s tega vrnejo z odličnimi rezultati in nič drugače ni bilo niti letos. Ptujski ekonomci so bili namreč na 37. državnem tekmovanju med najboljšimi srednješolskimi prodajalci. V prodaji malih gospodinjskih aparatov je 6. mesto zasedel Niko Kocmut, 5. mesto v prodaji živil Romana Berdenik, 2. mesto si je v proda-
ji konfekcije prislužila Suzana Krajnčič, najboljša v prodaji kozmetike v državi pa je dijakinja Tamara Ernejčič.
Vse dijake sta na tekmovanje pripravljali učiteljici Dušanka Tarbuk in Nataša Kuhar, ki poudarjata, da so tovrstni rezultati in pridobljena znanja odlična popotnica tudi za zaposlovanje.
Dženana Kmetec
Dušanka Tarbuk, Romana Berdenik, Tamara Ernejčič, Suzana Krajnčič in ravnateljica Ekonomske šole Ptuj Branka Kampl Regvat
Foto: DK
1G Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 30. aprila 2013
Ptuj • Volilna konferenca MO SDS
Fajt za zdaj ostaja predsednik
Govorice o tem, da so predsedniku MO SDS Ptuj šteti dnevi zaradi klientelizma, španovije s ptujskim županom Štefanom Čelanom, podrejanja stranke lastnim interesom in še česa, se niso uresničile. Na letni in volilni konferenci MO SDS 12. aprila, , ki je bila hkrati tudi programska konferenca v okviru priprav na kongres SDS, je dobil Fajt skoraj sto odstotkov glasov. V volilni imenik so bili vpisani 103 člani, trije so glasovali proti njegovi ponovni izvolitvi, eden od navzočih pa ni glasoval.
Foto: Črtomir Goznik
Rajko Fajt, predsednik MO SDS Ptuj: „Naša politika je zmerna in konstruktivna."
Volilni izid kaže, da bi znaten del članstva z lahkoto izvolil novega predsednika, če bi za to bil resnični interes in če bi Fajtovo vodenje spremljalo nezaupanje pretežnega števila članov oziroma volivcev. Kandidacijski postopek je trajal tri mesece, v tem času se je kot možen kandida za predsednika mestnega odbora pojavilo le njegovo ime. Odbori SDS po četrtnih skupnostih, ti delujejo v vseh četrtnih skupnostih MO Ptuj, in interesne skupine znotraj MO, teh je več, so bili enotni pri predlogu. Na volilni konferenci 12. aprila je sicer Fajt prvotno umaknil kandidaturo. Rezultati volitev predsednika ne potrjujejo razdvojenosti znotraj stranke, kot to skušajo javnosti predstaviti nekateri, ki so se začeli oglašati šele po konferenci, na katero pa sicer niso vabili predstavnikov javnosti. Fajt odločno zanika trditve nekaterih članov stranke, da naj bi bil MO SDS razdvojen, da naj bi ga razjedali notranji spori, ki se bodo še poglobili, ker ga niso zamenjali kot predsednika in ker se ni v dovoljšnji meri prenovil izvršilni odbor, ki je vedno stavil na stabilnost, kar se je potrdilo skozi dosedanje delovanje, zato je na tem vredno graditi tudi v prihodnje. »V teh kriznih časih je treba samo pozdraviti elan mladih, ki so se vključili in ki želijo prevzeti pobudo v stranki. Še posebej, ker ne gre za ljudi, ki kritizirajo za šankom. Res pa je, da danes bolj kot samo nakazovanje problemov potrebujemo rešitve,« poudarja Fajt.
»Res pa je, in to je v demokratičnem okolju tudi navada, da se pri postavljanju vodstva in strategij za novo mandatno obdobje opravi kritičen pregled dela v preteklem obdobju, opozori na napake, hkrati pa predlaga rešitve za prihodnost,« je po volilni konferenci, ki je ustoličila 43-članski izvršni odbor, doslej je imel 31 članov, od tega je bilo kar 53 odstotkov članov izvoljenih prvič, predvsem mladih čla-
nov s svežimi idejami, modernimi pogledi, ki so tudi pripravljeni veliko narediti za razvoj Ptuja. MO SDS Ptuj je v zadnjem obdobju tudi močno pridobil na članstvu, od 280 članov se je število povečalo na 430, tako da je kar 10 odstotkov članov tudi članov izvršnega odbora. Leta 2002 je bilo na lokalnih volitvah izvoljenih šest njihovih svetnikov, 2006 jih je bilo že sedem, leta 2010 pa je bilo v mestni svet izvoljenih že deset njihovih članov, tako da so trenutno najmočnejša skupina v mestnem svetu. Fajt tudi pravi, da bo članom, ki so s svojo pasivno držo, razdiralno politiko in nespo-štovanjem dogovorov škodovali delu odbora, težko pridobiti zaupanje članstva za opravljanje vodstvenih funkcij tudi v bodoče. Fajt pravi, da zelo težko sprejema trditve nekaterih o podrejanju stranke lastnim interesom brez konkretnih navedb, v stranki je od leta 1994, kot predsednik pa le eden od 43 članov novega izvršnega odbora, kjer se odloča o načinu in strategiji delovanja le-tega. Kot predsednik pa je bil vedno dolžan in je dolžan izvajati sklepe, sprejete na izvršnem odboru. MO SDS ni nikoli podpisal sodelova-
v. ^
nja v nobeni koaliciji, tako tudi ne „z županovo koalicijo". Vedno so delovali konstruktivno in sledili načelom svojega prodamo, vedno pa so tudi zagovarjali politiko povezovanja, usklajevanja, sodelovanja, skratka, politiko v korist razvoja MO Ptuj. Nikoli pa se niso šli politike sovraštva, razdiranja, kot tudi niso nikoli podprli predlogov župana, če se z njimi niso strinjali. Na očitke glede klientelizma pa Fajt odgovarja, da svojega delovanja ni nikoli izkoriščal za zadovoljevanje osebnih interesov. O dogajanjih znotraj stranke, predvsem pa o dogajanju na volilni konferenci, smo se želeli pogovarjati tudi z Andrejem Čušem, novim poslancem iz vrst SDS. Čuš naj bi skupaj z Alešem Lucijem stal za dogajanjem in skupaj naj bi pripravila predlog novega izvršilnega odbora, ki bi zamenjal starega, ki so mu tako kot predsedniku MO očitali klientelizem. Žal pa odgovorov na naša vprašanja nismo prejeli, za videnje dogajanja pa smo želeli pridobiti tudi izjavo staroste ptujskega SDS oziroma njegovega prvega predsednika Miroslava Lucija, ki pa nas je napotil na Rajka Fajta kot novega (starega) predsednika. Bolj
je bila zgovorna Mateja Ren-ko, nova članica izvršilnega odbora, ki je povedala, da se je konferenca začela kot običajno, skladno z določili statuta in dnevnega reda, dokler niso prišli do točke, ki je pripeljala do (za marsikoga) dramatičnega dialoga med politično bolj in manj izkušenimi člani oziroma možnimi kandidati za izvršilni odbor. »Do tega je prišlo, ker smo iskreni, neposredni, glasni in pri podajanju mnenj polni energije, kljub temu pa k temu znamo dodati modrost, ki takrat, ko delamo za skupno dobro, izhaja iz naše pozitivne naravnanosti, znanja, izkušenj, strpnosti in pripravljenosti za pristno sodelovanje. Da smo popolnoma enotna in spodobna ekipa, smo dokazali že na prvi seji novo oblikovanega izvršilnega odbora, ki je bila 15. aprila. Sklenili smo sveže in trdne vezi, povezali izkušnje in konkretne ideje ter začeli ustvarjati še eno zgodbo o uspehu,« je še dodala Mateja Renko. V času priprav na letno konferenco oziroma v času njene izvedbe pa je prišel v javnost tudi podatek o tem, da naj bi posle podž-upanje Helene Neudauer z MO Ptuj, sicer mestne svetnice in predsednice odbora za finance pri mestnem svetu, vzela pod lupo protikorup-cijska komisija, ki pa o tem ne želi več dajati izjav, ker kot pravi, bo komisija glede na to, da je članica SDS, delo hitro opravila. Sama pa ima čisto vest.
MG
Preglejte celotno številko Štajerskega tednika v elektronski obliki
Štajerski
glas naše dežele že 65 let
Registrirajte se na www.tednik.si za brezplačni dostop do 3. maja 2013!
■ ft
www.tednik.si
Anemari Kekec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Plačilo za (ne)delo
Pred nami je znova 1. maj. Mednarodni praznik dela, čas za krajši oddih ali le za razmislek o delu.
Državni statistični urad je pred časom objavil, da je bilo februarja na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih 124.066 brezposelnih oseb, kar je 192 oseb ali 0,2 odstotka manj kot januarja. Glede na februar lani pa se je registrirana brezposelnost povečala za 7,8 odstotka. Na prvi pogled še vedno šokantna vest, zlasti za tiste, ki so se znašli v množici ljudi brez dela. Več kot 124 tisoč žalostnih zgodb in poti brez izhoda ... Kako dolgo bo državni aparat še lahko zagotavljal sredstva za nadomestila brezposelnim in kako dolgo bodo vse skupaj lahko vzdržali ljudje?
Verjetno se vsi strinjate, da je izguba dela za vsakogar boleča. Že samo dejstvo kot tudi vse ostalo, kar temu sledi. Človek je naenkrat v brezizhodni situaciji, pahnjen iz delovnega okolja, družbeno „nekoristen", pravzaprav čez noč postane breme družbe, ki jo je s svojim delom prej soustvarjal. Skrhajo se tudi odnosi, razpadajo družine in dogajajo se samomori. Ali res ne gre drugače?
Pred dnevi smo v redakciji govorili prav o tem. Starejši kolega je ugotavljal, da pri nas brezposelne plačujemo za nedelo. Strinjala sem se. Človeka po izgubi dela pahnejo na „borzo", mu zagotovijo nekaj stotakov pomoči mesečno za najnujnejše potrebe in ga pustijo umirati na obroke. Skoraj dobesedno. Za kaj drugega pa gre, ko veš, da te nihče ne potrebuje in da si pravzaprav le breme. Že res, da vsi brezposelni niso enaki in da izguba dela ne vpliva na vse isto, a vendar sem prepričana, da je večina takšnih, ki izhoda iz krize ne vidi sama. Nedvomno bi bilo mnogim lažje, če bi lahko kljub brezposelnosti še delali, vsaj nekaj ur dnevno. Denimo preko javnih del v zameno za nadomestilo, ki ga prejemajo. Možnosti je veliko, od pomoči starejšim doma in po domovih za starejše, šolah, vrtcih in številnih drugih javnih zavodih kot tudi v lokalnih skupnostih, recimo pri urejanju okolja ...
Brezposelni bi tako ostali v tesnejšem stiku z družbo, pridobili bi nova znanja in izkušnje ter morda tudi ambicije, da se ob svojem poklicu preizkusijo še kje drugje.
Vem, utopično, boste dejali. Zakonodaja nam tega ne omogoča, spremeniti bi bilo treba to in ono, skratka ves sistem in tudi zakrnele vzorce razmišljanja. Prav slednje najverjetneje predstavlja tudi največjo oviro pri tem, da bi brezposelni lahko delali. Po drugi strani vem tudi, da bi številni, ki so ostali brez dela, to „priložnost" preprosto odklonili. Zdi se, da smo še vedno družba, lačna tragičnih zgodb ljudi brez dela in vesti o samomorih.
A ne glede na vse, naj živi 1. maj, praznik dela! Naj ga bo še več in naj bodo ljudje zanj tudi pošteno plačani!
Zdravniški nasveti z Marijo Slodnjak. Vsak torek ob 11. uri in ponovitev v ponedeljek po 19. uri.
Rokomet
V igri brez obramb zmaga Ptujčank
Stran 12 Športno plezanje
Mina prvič letos do finala
Stran 12
Nogomet
Kar ni uspelo Krki in Dobu, je Zavrču
Stran 13
Namizni tenis
Ptujčani blizu obstanka med elito
Stran 13
Nogomet
Podvinčani slavili na Hajdini
Stran 14
Šolski šport
Rekordno število medalj na tekmovanju v judu
Stran 15
tednik
{PoíLUíajt¿ naí na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 30. krog
Kanček sreče tokrat tudi za Aluminij
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan Aluminija Denis Topolovec (rdeči dres) je v Domžalah skupaj s Klemnom Bingom tvoril zelo trdno osrednjo branilsko linijo.
Nogomet • 1. SNL
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Domžale -Aluminij 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Čadikovski (25.), 1:1 Bloudek (89.)
DOMŽALE: Vidmar, Kov-jenič, Halilovič, Dobrovoljc, Šimunovič (od 53. Balkovec), Janža, Husmani, Kous, Čadikovski (od 87. Knezovič), G. Vuk, Ihbeisheh (od 76. S. Vuk). Trener: Stevan Mojsilovic.
ALUMINIJ: Murko, Hodžur-da, Topolovec, Bingo, Lonza-rič (od 46. Zajc), Drevenšek, Žagar Knez, Črnic (od 63. Petek), Bloudek, Jovanovič, Kurež. Trener: Edin Osmanovic.
Kidričani so bili na prvih treh tekmah z Domžalami v tej sezoni poraženi, zato so bili občutki pred dvobojem precej mešani. Opogumljalo jih je dejstvo, da v zadnjih krogih igrajo dobro in da Domžalčani na domačem igrišču niso tako prepričljivi kot v gosteh. Trener Osmanovič ni mogel računati na Aljaža Medveda, Mitja Reška (kartoni) in Jurico Jeleča (poškodba). V ekipi Domžal sta nastopila Denis Halilovič in Jaka Ihbeisheh, ki sta nekoč igrala za ptujsko Dravo oz. Aluminij. Izmed igralcev Aluminija je nekaj let nosil dres Domžal Marko Drevenšek. Pred približno 350 gledalci je prvič v začetni enajsterici začel Rade Jovano-vič.
Domžale so tekmo pričele z ofenzivno postavitvijo 4-3-3, kjer so v konici napada poskušali Goran Vuk, Dragan Čadi-kovski in Jaka Ihbeisheh. Ti so
prejemali veliko žog po podajah iz zadnje vrste, a je gostujoča obramba, na čelu z osrednjima branilcema Topolovcem in Bingom ter bočnima Lonza-ričem in Hodžurdo, delovala zelo čvrsto. Po boku je veliko poskušal Žiga Kous, a njegove podaje niso našle naslovnikov. Na drugi strani je bil osrednja figura igre Aluminija Marko Drevenšek, preko katerega so šli praktično vsi napadi. Do 25. minute si nobena izmed ekip ni priigrala resnih priložnosti, takrat pa seje nerazpoloženi Sandro Bloudek (veliko napak pri podajah in sprejemu žog)
slabo odzval na robu kazenskega pri izbijanju žoge in ta ga je zadela v roko. Sodnik Nejc Kajtazovič iz Kranja je hitro dosodil prosti strel. K žogi je pristopil Dragan Čadikovski in jo preko živega zidu poslal v nebranjen del gola Tomaža Murka - 1:0. Gostje so nekoliko močnejši pritisk proti golu Vidmarja izvedli v zadnjih minutah prvega dela, a je ostalo le pri jalovih poskusih.
Ob polčasu je trener poslal v igro Gorazda Zajca, ki je v napadu nekoliko razbremenil Roberta Kureža in vnesel precej živahnosti v igro Aluminija. Na bočni položaj se je preselil Rade Jovanovič, ki je dobro izkoriščal nekoliko več prostora na desni strani in bil zelo aktiven v igri. Varovanci Edina Osmanoviča so bili več pri žogi, bili so boljši v polju, jasno se je tudi videlo, da si močno želijo rezultat izenačiti. Oba trenerja sta energično spremljala srečanje in delila nasvete svojim varovancem, ti pa so bili bolj razpoloženi v obrambnih kot napadalnih akcijah. V 76. in 82. minuti je Erik Janža dvakrat odlično podal v
kazenski prostor, a je vratar Murko Čadikovskemu in Hu-smaniju strela z nekaj težavami ubranil. Na drugi strani se je Kidričanom po nekaj nesrečnih zaključkih (Maribor, Triglav) tokrat vendarle nasmehnila sreča: v 89. minuti je prosti strel iz strani odlično izvedel Žagar Knez, njegovo podajo v sredini je pozorno spremljal Sandro Bloudek in z glavo zabil žogo v mrežo - 1:1! Na klopi gostov je zavladalo pristno veselje, saj so si to izenačenje z nepopustljivim pristopom tudi zaslužili. Trenerju Osmanoviču se je obrestovalo, da je vztrajal z Bloudkom do konca, ta pa se je za slabšo igro odkupil na najboljši možni način - s prvim zadetkom v dresu Aluminija in sploh v 1. SNL. V sodnikovem podaljšku so Kidričani še dvakrat zapretili (Žagar Knez), a je ostalo pri remiju.
Posebej je treba omeniti maloštevilne, a glasne navijače Aluminija, Šumarje, ki so predvsem v drugem polčasu z glasnim navijanjem nenehno vzpodbujali svoje igralce in jim s tem pomagali do točke.
Jože Mohorič
Odprt le še boj za Evropo in obstanek
Nogometaši Maribora so po dveh spodrsljajih našli primernega tekmeca za dvig točkovnega nabora. Odpisanim mura-šem so nasuli štiri zadetke, pri čemer je vodil predvsem Agim Ibraimi. Ker je Olimpija, edini resni zasledovalec, le remizira-la v Novi Gorici, je šest krogov pred koncem prvenstva bolj ali manj jasno, da bodo vijoličasti ubranili naslov državnih prvakov. Še naprej pa ostaja odprt boj za 3. mesto, ki še vodi v evropske pokale. Domžalča-
Tekmovanje za Pokal Slovenije se približuje zaključni fazi, v igri za naslov pokalnega prvaka so le še štiri ekipe. Razveseljivo je, da je med njimi tudi kidričevski Aluminij.
V sredo, 1. maja, bosta tako na sporedu prvi polfinalni tekmi, igralci Aluminija pa bodo na domačem igrišču gostili ekipo Celja. Ob delavskem prazniku bo tako za vse privržence kidričevskega prvoligaša še en praznik - športni. Pokalni obračuni so vedno nekaj posebnega, saj se redno dogajajo kakšna presenečenja, ki dajejo temu tekmovanju posebno raz-burljivost. Tako so Kidričani na poti do polfinala že izločili dve višje uvrščeni ekipi na lestvici 1. SNL, velenjskega Rudarja in Gorico. Oba obračuna sta bila izjemno dramatična, saj so Velenjčane izločili po strelih iz 11-metrovk, Goričane pa v epski končnici druge tekme. Takrat so namreč po porazu na prvi tekmi v Kidričevem (1:2) v 80. minuti tekme v Novi Gorici ostali brez izključenega Davida Kašnika, nato pa je z igralcem manj najprej zadel Jurica Jeleč, v sodnikovem podaljšku pa še Robert Kurež (0:2). To je pomenilo napredovanje v polfinale in ohranitev možnosti celo za nastop na evropskem prizorišču.
Celjani so tekmec po meri, saj so njuni medsebojni dvoboji v tej sezoni vedno izenačeni (dvakrat so slavili Celjani 2:1, enkrat je bilo 0:0). Moštvi sta si
ni in Koprčani so remizirali, zato se jim počasi približujejo Celjani, ki so tokrat v šaleško-savinskem derbiju minimalno ugnali Velenjčane.
Pet ekip v prvi polovici lestvice ima veliko točkovno prednost pred ekipami v drugi polovici. V tej sta Rudar in Triglav v rahli prednosti pred Gorico in Aluminijem, Mura zaostaja nekoliko več in ima najmanj možnosti za rešitev. Zato pa bo toliko bolj napet boj med preostalimi tekmeci, ki jih čaka še kar nekaj medsebojnih obračunov.
JM
Pot Aluminija in Celja do polfinala:
Aluminij:
1.	krog: Šmarje pri Jelšah,
2.	krog: Rudar Velenje, 1/4 finala: Gorica Celje:
2. krog: Brda
1/4 finala: Dravinja Kostroj
podobni tudi v tem, da sta med prvenstvom zamenjali trenerja: Marijana Pušnika je zamenjal Miloš Rus, Bojana Flisa pa Edin Osmanovič. V zadnjih krogih sta obe moštvi v dobri formi, kar kažejo zadnji izidi na tekmah 1. lige. Celjani prihajajo v Kidričevo s popotnico zmage v Velenju, Kidričani pa opogumljeni s točko iz Domžal.
Jože Mohorič
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 30. KROGA:
DOMŽALE - ALUMINIJ 1:1 (1:0); strelca: Čadikovski 25.; Bloudek 89.; GORICA - OLIMPIJA 1:1 (1:1); strelca: Žigon 28.; Nikezič 38. z 11 m; RUDAR - CELJE 0:1 (0:1); strelec: Bajde 6.;
MARIBOR - MURA 05 4:0 (2:0); strelci: Ibraimi 6., in 22., Cvijanovič 52., Berič 90.;
TRIGLAV - LUKA KOPER 1:1 (1:0); strelca: Stojnič 21.; Guberac 72. RDEČI KARTON: Bukič 78./Luka Koper.
1. MARIBOR	30	21	4	5	67:27	67
2. OLIMPIJA	30	17	6	7	61:30	57
3. DOMŽALE	30	14	7	9	35:29	49
4. LUKA KOPER	30	12	11	7	41:33	47
5. CELJE	30	11	11	8	29:25	44
6. RUDAR	30	9	7	14	31:45	34
7. TRIGLAV	30	8	9	13	31:41	34
8. GORICA	30	7	9	14	35:51	30
9. ALUMINIJ	30	7	7	16	28:51	28
10. MURA 05	30	6	5	19	34:61	23
Najboljši strelci: 15 zadetkov: Nikola Nikezic (Olimpija); 13 zadetkov:
Marcos Tavares (Maribor), Enis Burkovic (Triglav); 12 zadetkov: Mate Etero-vič (Rudar); 11 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Dejan Žigon (Gorica); 10 zadetkov: Goran Cvijanovič, Robert Berič (oba Maribor) ...
Robert Kurež, Aluminij: »Od začetka smo poskušali igrati tako kot znamo, z igro po tleh. V prvem polčasu se nam ni izšlo po načrtih, saj smo iz edine prave priložnosti prejeli pravi evrogol. V nadaljevanju smo strnili vrste in zasluženo prišli do točke. K temu so precej pripomogle tudi menjave, ki so bile dodana vrednost ekipi.«
Dragan Čadikovski, Domžale: »Vesel sem zaradi doseženega zadetka, manj pa zaradi remija. Kidričani so se pošteno borili do konca srečanja in izkoristili priložnost ob prekinitvi.«
Pokal Slovenije, polfinale, 1. tekma: Aluminij - Celje,
sreda, 1. maja, ob 17.00 v Kidričevem
Marko Drevenšek, Aluminij: »Po težki tekmi z Domžalami si moramo najprej dobro odpočiti, nato pa vse fizične in miselne moči usmeriti v polfinalno tekmo Pokala s Celjem. To je za naš klub edinstvena priložnost, saj se lahko z dvema dobro odigranima tekmama uvrstimo v finale. Za ta cilj moramo storiti vse, kar je v naši moči. Igralci obljubljamo, da bomo to poskušali, ne glede na to, kdo bo dobil priložnost na igrišču.«
Nogomet • Pokal Slovenije
Edinstvena priložnost!
12 Štajerski
Šport
torek m 30. aprila 2013
Rokomet m 1. A SRL (ž, m)
V igri brez obramb zmaga Ptujčank
Foto: črtomir Goznik
Ptujske rokometašice (na fotografiji Tina Tumpej s št. 17) so odpor ekipe iz Naklega strle šele proti koncu tekme.
Mercator Tenzor Ptuj - Naklo Tržič 43:35 (20:17)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnik, Šrajner, Kac 4, Mateša 4, Borovčak 6, Zulič 10, Zorec, Močnik, Bolcar 7, Tumpej 6, Selinšek 6, Lazar, Kolednik. Trener: Nikola Bistrovič
Še pred kratkim se je zdelo, da bo srečanje Ptujčank z ekipo Naklega odločilnega pomena za obe ekipi v boju za obstanek, toda po nekaj kvalitetnih predstavah Ptujčank temu ni bilo tako, saj so si Štajerke že prej zagotovile obstanek v ligi. Kljub temu srečanje z Gorenj-kami ni bilo nepomembno za domačinke, v igri je bil namreč prestiž in boj za čim boljšo uvrstitev na lestvici.
Domačinke so bile ponovno precej oslabljene, nastopile so brez Prapotnikove, Ivančičeve, Žiherjeve in Križanove, Mate-ševa pa je zaradi znanih težav z zapestjem igrala le v napadu. Začetek je bil precej izenačen, ptujski vrsti je težave povzročala predvsem Benedičičeva, ki je že v prvih petih minutah dosegla tri zadetke. Do 20. minute nobena izmed ekip ni po-vedla za več kot en zadetek. Napada sta bila boljša dela ekip, v obrambi pa je šepalo tako v domači kot gorenjski vrsti. Šele v 20. minuti je po zadetku Zu-ličeve ena izmed ekip povedla
Tina Tumpej, rokometa-šica Mercatorja-Tenzorja:
»Že na prvem srečanju proti Tržičankam smo dokazale, da lahko zmagamo. Tudi tokrat jih nismo podcenjevale, smo pa se zavedale, da imamo zelo dobre možnosti za zmago. V prvem delu igre smo dobile preveč lahkih zadetkov, v drugem polčasu pa smo stisnile v obrambi, kar nam je omogočilo lahke zadetke in zmago. Proti Krki lahko igramo neobremenjeno, zato menim, da je še vse odprto.«
1 A SRL (ž)				
REZULTATI 24. KROGA: Merca-				
tor Tenzor Ptuj - 1	Naklo Peko Tržič			
43:35 (20:17), Mlinotest Ajdovšči-				
na - Piran Marina	i Portorož 32:37			
(16:24), Zagorje	GEN	I	-	Krka
28:28 (15:14), ,	Antrum		Sežana	
- Celjske mesnine 21:45 (9:23),				
Adria transport Logatec		-	Veplas	
Velenje 22:46 (13:21)				
1. ZAGORJE GEN I 22	20	1	1	41
2. KRIM MERCATOR 20	19	0	1	38
3. ZEL. DOLINE ŽALEC20	16	0	4	32
4. KRKA 20	14	1	5	29
5. VEPLAS VELENJE 21	13	1	7	27
6. PIRAN PORTOROŽ 22	10	1	11	21
7. MER. TENZOR PTUJ 22	8	1	la	17
8. MLIN. AJDOVŠČINA 22	8	0	14	16
9. CELJSKE MESNINE 22	7	1	14	15
10. NAKLO TRŽIČ 21	4	0	17	8
11. A. T. LOGATEC 22	4	0	18	8
12. ANTRUM SEŽANA 22	0	0	22	0
za dva zadetka (12:10). Mlade gostje so se še naprej pogumno upirale, za njih je namreč v boju za obstanek vsaka tekma kvalifikacijska. V 24. minuti je ekipa Mercatorja-Tenzorja prvič povedla s tremi goli prednosti (16:13), to razliko pa so Ptujčanke uspele ohraniti do polčasa.
Igra brez pravih obramb se je nadaljevala tudi v drugem polčasu, domačinke pa so kmalu povedle za štiri zadetke (21:17). Gostje pa so z gorenjsko trmo še naprej vztrajno onemogočale, da bi jih Ptuj-čanke dokončno zlomile. Izmed varovank Nikole Bistrovi-ča sta bili učinkoviti predvsem Zuličeva in Tumpejeva, ki sta neusmiljeno rešetali mrežo gostujoče vrste. Zaradi slabše igre v obrambi so lahko maloštevilni gledalci v napadu videli nekaj lepih akcij, ki so jih večkrat nagradili z aplavzom. Pri +5 za domačinke (32:27) je sledila minuta odmora za Gorenjke, toda srečanje se je kmalu povsem prevesilo na stran rdečih. Tekma z Naklim je bila ena izmed redkih v sezoni, kjer je odločila individualna kakovost v prid ptujski vrsti.
Tadej Podvršek
Krčani tudi v drugo boljši od Ormožanov: Krško - Jeruzalem 31:29 (15:16)
KRŠKO: Polutnik, Žitnik (17 obramb); Cehte 4, Jazbec 1 (1), Dular 1, Ban, Kodrič, Pfajfar 3 (1), Omerzel 1, Kučič 3, Sobotič, Ferkulj 9, Majerle 3, Čanžar 2, Koprivc 4,
Franko. Trener: Sandi Markl.
JERUZALEM: Belec (11 obramb), Žuran (2 obrambi); Mavrič 3, Rajšp 4, Žmavc 6, Radujkovic 3, Čudič 5, Hrupič, Levanič 1, Šišmanovič 3, Kljajič 2, Mesaric 2. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Krško 3/1; Jeruzalem -. IZKLJUČITVE: Krško 4; Jeruzalem 4 minute. IGRALEC TEKME: Jaka Ferkulj (Krško).
Ormoški rokometaši so v Krškem doživeli poraz in prekinili niz štirih uspešnih tekem, v katerih so zbrali sedem od osmih možnih točk. Krčani so bili boljši že v Ormožu, ko so slavili za gol (30:31). Gostje so nastopili v okrnjeni zasedbi, brez prvih kril Davida Bogadija (poškodba) in Jana Gregorca, ki je z diplomo zaključil študij elektronike ter si pri trenerju Prapotniku prislužil počitek. Celjana v vrstah Jeruzalema je na desnem krilu s tremi zadetki odlično zamenjal mladinec Damir Mavrič, ki je v zadnjem letu zelo napredoval. Tekmo so bolje začeli domačini in do 19. minute večkrat vodili za tri točke. Zaključek 1. polčasa pa je pripadel Ormoža-nom, ki so z delnim izidom 3:7 na odmor odšli z golom prednosti (15:16).
V nadaljevanju so bili boljši Ormožani, saj so v 38. minuti povedli z 19:22 in imeli še nekaj priložnosti za povišanje prednosti. Borbeni Krčani, ki jim je glavni cilj, da se do konca sezone znebijo zadnjega mesta na lestvici, se niso predali in so po zaslugi Jaka Ferkulja (po
sezoni odhaja v Trebnje) in vratarja Blaža Žitnika v 56. minuti povedli s petimi zadetki prednosti (30:25). Nato je sledil preobrat in po golih Nejca Žmavca, Jaše Rajšpa, Damirja Mavriča in Bojana Čudiča so se Ormožani približali le na gol zaostanka in še imeli priložnost za izenačenje, vendar je Rajšp soigralcu slabo podal v protinapad in Nejc Cehte je v zadnjih sekundah zapečatil usodo gostov.
V 7. krogu Lige za obstanek v sredo, 8. maja, ob 19. uri na Hardeku gostuje zasedba Sevnice.
ku
1. A SRL, Liga za prvaka
REZULTATI 6. KROGA: Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško 22:22 (9:9), Gorenje - Trimo Trebnje 38:31 (19:10), Krka - Cimos Koper 32:25 (17:12)
1.	GORENJE 28	26	0	2	52
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 28	23	2	3	48
3.	MARIBOR BRANIK 28	18	3	7	39
4.	CIMOS KOPER 28	17	4	7	38
5.	TRIMO TREBNJE 28	11	4	13	26
6.	KRKA 28	9	6	13	24
1. A SRL, Liga za obstanek
REZULTATI 6. KROGA: Krško -Jeruzalem Ormož 31:29 (15:16), Sviš - Sevnica 24:23 (12:11), Istrabenz plini Izola - Ribnica Riko hiše 25:22 (10:11)
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 28 11 2 15 24
2.	SVIŠ	28 11 2 15 24
3.	ISTRABENZ IZOLA 28 9 3 16 21
4.	JERUZ. ORMOŽ 28 9 3 16 21
5.	SEVNICA 28 5 0 23 10
6.	KRŠKO	28 4 1 23 9
Šolski šport • Rokomet
Slavile mlade Ormožanke
Z bližajočim se koncem šolskega leta se vrstijo tudi številna šolska tekmovanja. Tako je 23. 4. v telovadnici OŠ Ljudski vrt na Ptuju potekalo območno tekmovanje v rokometu za učenke letnika 2000 in mlajše. Prvakinje so postale mlade ro-kometašice iz Ormoža, ki so imele v primerjavi z OŠ Mladika pri enako osvojenih točkah boljše razmerje med danimi in
prejetimi zadetki. Tekmovanje se na stopnji območnega prvenstva tudi zaključi.
Rezultati:
OŠ Ormož - OŠ Mladika 8:8 OŠ Mladika - OŠ Ljudski vrt 10:8
OŠ Ljudski vrt - OŠ Ormož 7:16
Končni vrstni red:
1.	OŠ Ormož
2.	OŠ Mladika
3.	OŠ Ljudski vrt
tp
Športno plezanje • Balvani
Mina prvič letos do
V avstrijskem Kitzbuhlu je potekala tretja tekma svetovnega pokala sezone v balvanskem plezanju. S svojimi nastopi sta jo zaznamovala tudi slovenska športna plezalca Mina Marko-vič in Jernej Kruder.
Oba sta v polfinalu vsak v svoji konkurenci zasedla peto mesto in si zagotovila mesto med šestimi najboljšimi, ki so se merili za zmago. V finalu nista izboljšala svoje polfinalne uvrstitve, zato pa sta dokazala, da se lahko enakovredno kosata z zahtevno svetovno konkurenco.
Markovičevi, zadnji dve sezoni najboljši tekmovalki na svetu v težavnostnem plezanju, se sezona ni začela povsem v skladu s pričakovanji, na prvih dveh tekmah v balvanih namreč zimskega pripravljalnega obdobja ni nadgradila z uspešnimi predstavami ter se v Chongqingu na Kitajskem (12.) in v francoskem Millauu (18.) ni uvrstila v finale. Tokrat je znova pokazala, da se lahko meri z najboljšimi in lahko z dobrimi občutki čaka na na-
Trenutni vrstni red v svetovnem pokalu, balvani:
1 Anna STÖHR AUT 534.94
2.	Akiyo NOGUCHI JPN 403.32
3.	Alex PUCCIO USA 328.85
4.	Shauna COXSEY GBR 314.22
5.	Juliane WURM GER 279.34
6.	Melissa LE NEVE FRA 234.26
7.	Katharina SAURWEIN AUT 228.71
8.	Mina MARKOVIČ SLO 218.45
slednjo tekmo, ki bo 11. in 12. maja v Sloveniji v Log-Drago-meru, kjer je lani Markovičeva slavila prepričljivo zmago.
Tekma se je na veliko navdušenje domačih navijačev končala z dvojno avstrijsko zmago. Pri moških je bil najboljši domačin Jakob Schubert, drugi je bil Francoz Guillaume Glairon Mondet, tretji pa Rus Dimitrij Šarafutdinov, v ženski konkurenci je slavila Anna Stohr, druga je bila Japonka Akijo Nogu-či, tretja pa Američanka Alex Puccio.
Sta, jm
Mina Markovič: »Zelo sem vesela, da sem spet v finalu, ker sem prepričana, da vanj sodim. Definitivno pa so cilji višji in sem prepričana, da sem sposobna priti tudi na stopničke, čeprav so punce zelo močne. V enih balvanih sem to pokazala, v nekaterih pa mi še manjka kanček samozavesti in tista pika na i, da si bom lahko malo bolj zaupala in napadala na polno.«
Simon Margon, selektor slovenske reprezentance: »Mislim, da sta si po današnji tekmi Kruder in Mina vsaj za malenkost lahko oddahnila, ker sta ves čas vedela, da sta dobro pripravljena in sta tokrat vsaj približno to tudi pokazala. Današnja dosežka obeh predstavljata dobro izhodišče pred domačo tekmo za, upamo, še boljše nastope.«
Rokomet m Final 4 za SDB
Ormožani četrti v državi
v ■
V Trebnjem je konec tedna potekal finale DP za starejše dečke B, letnike 1999 in mlajše. Na zaključnem turnirju so nastopale ekipe Trima, Moker-ca Iga, Krke in Jeruzalema.
Trebanjci, Ižanci in Ormoža-ni so že stari znanci Final 4, saj so sodelovali na prav vseh v preteklosti (mini, MDA, MDB). Letos je o končnem vrstnem redu odločala predvsem fizična pripravljenost mladih rokometa-šev in ta je bila povsem na strani gostiteljev ter Mokerca Iga. Jeru-zalemčki, ki so v preteklosti bili prvaki, podprvaki in nazadnje v sezoni 2011/12 četrti, so ponovili lanskoletni rezultat z Iga. Za Ormožane sta bili premočni zasedbi Trima 9:25 (4:12) in Mokerca Iga 12:30 (6:12), proti Novomeščanom pa so fantje doživeli poraz za en zadetek, ki so ga prejeli 9 sekund pred koncem tekme 17:18 (6:10).
»Z doseženim v letošnji sezoni smo zelo zadovoljni. Že
Četrto mesto v Trebnjem so za Ormožane osvojili:
Rene Rizman, Matic Škrja-nec, Aleks Škorjanec 1, Niko Jovanovič 2, Rok Koderman 5, Žak Ciglar 3, Matej Nie-dorfer 2, Martin Hebar 10, Anže Šoštarič 3, Luka Voljč 3, Nejc Zidarič 5, Žan Kociper 3, Kristjan Petek, Lan Voršič, Gašper Hebar, Aljoša Munda, trenerja Mladen Grabovac in Uroš Krstič.
vrsto let se sučemo blizu vrha in najpomembnejše je, da smo vsako leto konstantni. To bo naš cilj tudi v prihodnje, ob tem pa želimo iz te generacije v najmočnejšo člansko konkurenco pripeljati vsaj dva do tri igralce, če ne še kakšnega več. Ekipi Trimo in Mokerc Ig sta letos izstopali po telesni višini in moči, s Krko smo se solidno kosali. Zdaj prihaja čas, ko so na vrsti naši fantje, da dobijo centimetre', in že prihodnjo sezono se bomo lahko bolje kosali z ekipami iz samega vrha. Na Final 4 smo videli svoje pomanjkljivosti in zavedamo se, da je pred nami ogromno dela. Imamo pa v svojih vrstah lep potencial za napredovanje. Kdor bo pripravljen marljivo delati, bo z nami, ostali bodo počasi odpadali,« je po turnirju v Trebnjem povedal trener Mladen Grabovac.
V idealno sedmerico turnirja se je iz vrst Jeruzalema uvrstil levoroki Martin Hebar. Prvaki, tretjič zapored, so zanesljivo postali rokometaši Trima, drugo mesto je osvojil Mokerc Ig, tretje novomeška Krka. Iz vrst Trima je bil Miha Kotar proglašen za najboljšega strelca in igralca turnirja.
Že kaj kmalu, 11. in 12. maja, čaka Ormožane še tretji Final 4 letos. Starejši dečki A, letniki 1998 in mlajši, bodo nastopili v Trebnjem proti Trimu, Celju PL in Škofji Loki.
ku
torek • 30. aprila 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 13
Namizni tenis • 1. SNTL
Ptujcani zelo blizu obstanka med elito
Ptuj - Muta 5:1
Posamični rezultati: Luka Krušič - Tilen Cvetko 3:0, Bojan Pavič - Matej Petar 3:0, Matic Slodej - Marko Lipuš 3:0, Pavič - Cvetko 3:0, Krušič - Lipuš 2:3, Slodej - Petar 3:1.
Po slabši končnici in spletu nesrečnih okoliščin je NTK Ptuj redni del tekmovanja v 1. slovenski ligi v sezoni 2012/13 zaključil na 9. mestu. To je pomenilo, da bodo morali Ptuj-čani za obstanek med elito odigrati dodatne kvalifikacije proti drugouvrščeni ekipi 2. lige, ekipi Mute. Prvo izmed dveh tekem sta omenjeni ekipi odigrali v četrtek v športni dvorani Mladika. Ptujčani so za zelenimi mizami pokazali svojo premoč ter so na koncu zmagali s 5:1.
Obračun je z gladko zmago 3:0 odlično odprl Luka Krušič, ki je bil boljši od mladega Til-na Cvetka, nato pa sta svoje po pričakovanjih dodala še prva ptujska loparja Bojan Pavič in Matic Slodej (nekdanji član Mute). Ptujčani so tako ekspre-sno povedli s 3:0 in pokazali kvalitetno razliko med prvo- in drugoligaško ekipo. V nadaljevanju je izkušeni Pavič dosegel zmago s Cvetkom. Najmlajši
domači igralec, Luka Krušič, je bil tudi v drugo blizu zmagi, saj je bil dvakrat v rezultatski prednosti, a se Lipuš ni predal in je izenačil na 2:2 v nizih. V odločilnem petem nizu se je videla nesproščenost pri obeh igralcih, vendar je imel Lipuš v odločilnih točkah več sreče in je dvoboj dobil 2:3. To je bila obenem edina posamezna zmaga Mute, saj je v zadnjem obračunu Slodej slavil 3:1, čeprav je Matej Petar dobil prvi niz.
Ptujski namiznoteniški igralci so glede na prikazano zelo blizu obstanka v 1. slovenski ligi. S podobno igro, kot so jo tokrat prikazali na Ptuju, bodo verjetno slavili tudi na povratni tekmi, ki bo najverjetneje na sporedu v začetku prihodnjega tedna.
David Breznik
Bojan Pavič, NTK Ptuj:
»Mislim, da je rezultat 5:1 zelo visok in tudi Luka Krušič je v dvoboju proti Marku Lipušu imel svojo priložnost za zmago, tako da bi lahko na koncu slavili celo 5:0. Na povratni tekmi bomo spet favoriti in upravičeno mislim, da bomo obstali v prvi ligi.«
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič (NTK Ptuj)
Nogomet • 1. ženska liga
Dva visoka poraza
REZULTATI 16. KROGA: Te-
leing Pomurje - Dornava 13:0 (4:0), Slovenj Gradec - Rudar Škale 1:2 (1:1), Krka - Maribor 0:7 (0:2), Velesovo Kamen Jerič - Radomlje 3:10 (1:4). Zaostala tekma 12. kroga: Dornava - Maribor 0:7 (0:3)
1.	TEL. POMURJE 15 14 1 0 128:11 43
2.	RADOMLJE 14 12 0 2 78:31 36
3.	RUDAR ŠKALE 14 11 1 2 60:14 34
4.	MARIBOR 15 7 1 7 45:37 22
5.	JEVNICA 14 6 1 7 36:31 19
6.	DORNAVA 14 4 1 9 21:64 13
7.	VELESOVO K. J. 14 3 1 10 24:79 10
8.	KRKA	14 3 1 10 24:79 10
9.	SLOV. GRADEC 14 0 1 13 3:80 1
TELEING POMURJE -DORNAVA 13:0 (4:0)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Saška Makovec, Tjaša Šalamun, Maja Skaza, Saša Ljubec, Martina Potrl, Gabrijela Milec, Katja Nežmah, Maja Makovec, Valentina Pernat, Nina Potrč. Trener: Mitja Serdinšek
Nogometašice Dornave so po pričakovanjih doživele poraz proti državnim prvakinjam.
Na hitro so prejele dva zadetka, nato pa se močnim tekmicam dobro upirale do konca polčasa. V nadaljevanju so domačinke povsem zlomile odpor Dor-navčank, ki so na to gostovanje odpotovale oslabljene zaradi poškodb in drugih obveznosti.
DORNAVA - MARIBOR 0:7
(0:2)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Saška Makovec, Daša Veličkovič (od 71. Petra Kristovič), Tea Šmin-tič, Saša Ljubec, Martina Potrč, Gabrijela Milec, Katja Nežmah, Andreha Pajnkiher, Valentina Pernat (Maja Makovec) Nina Potrč. Trener: Mitja Serdinšek.
V zaostalem srečanju 12. kroga so se nogometašice Dor-nave v Podvincih pomerile s sosedami iz Maribora. Domačinke so se sicer trudile, vendar jim igra nikakor ni stekla. Vsekakor se pozna pomanjkljivo treniranje zaradi vremenskih razmer.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 2. slovenska liga
Kar ni uspelo Krki in Dobu, je Zavrču
Šampion - Zavrc 0:5 (0:1)
STRELCI: 0:1 Dugolin (8.), 0:2 Buzeti (48.), 0:3 Go-lubar (50.), 0:4 Sreš (76.), 0:5 A. Čeh (82.)
ZAVRČ: Fink, Sambolec, S. Čeh, Roškar, Dugolin, Ku-serbanj, A. Čeh, Golubar (od 80. Letonja), Buzeti, Kelenc (od 74. Sreš), Benko (od 64. Matjašič). Trener: Viktor Tre-nevski
V 22. krogu so nogometaši Zavrča gostovali v Celju, kjer so se pomerili z domačim Šampi-onom. Srečanje v Areni Petrol med omenjenima tekmecema je bilo že drugo v manj kot mesecu dni, razmerja moči pa so se v tem času precej spremenila. Celjani so v tem času ujeli veter v jadra in pričeli zmagovati, nenazadnje so premagali prva zasledovalca Zavrča, Krko in Dob.
Uvod je postregel s pričakovanim scenarijem, saj so gostje pričeli podjetneje in v skladu z napovedmi prevladovali na zelenici. V 8. minuti je bele v vodstvo popeljal Dugolin, ki je zadel po podaji Buzetija. V 13. minuti so prvič resneje zapretili domačini, toda Fink je poskus Petriča v 13. minuti obranil. Do konca polčasa je pobuda pripadala gostom, toda kljub poskusom vodilne ekipe se izid do konca prvega dela igre ni več spremenil.
Drugi polčas se je za igralce
Foto: Črtomir Goznik
Rok Buzeti je dosegel že svoj tretji zadetek v dresu Zavrča.
Zavrča pričel sanjsko, saj je že v 48. minuti po podaji Kuserba-nja zadel Buzeti. Kmalu zatem je srečanje odločil Golubar. Četrti zadetek za Zavrč je kmalu po vstopu v igro dosegel Sreš, ki si je sam na najboljši možni način čestital za rojstni dan, ki ga je praznoval ravno v soboto. Domačini so v sami končnici srečanja povsem popustili, zadnji zadetek Zavrča pa je po lepi podaji kapetana Sandija Čeha dosegel Aleš Čeh. Ob večji zbranosti v zaključku akcij bi bila zmaga Zavrča lahko še višja, toda petim zadetkom v
gosteh se nikakor ne gleda v zobe.
Obenem je nova zmaga odlična popotnica pred naslednjim domačim srečanjem, ko se bodo Zavrčani v petek, 3. 5., s pričetkom ob 20. uri doma pomerili z ekipo Krškega, ki je ta teden remizirala s Krko. No-vomeščani so po zaporednih zmagah na začetku spomladanskega dela prvenstva precej popustili, zaradi česar je prvi zasledovalec Zavrča znova ekipa Rolteka iz Doba.
tp
REZULTATI 22. KROGA: Šam-pion Celje - Zavrč 0:5 (0:1), Gar-min Šenčur - Dravinja Kostroj 0:4 (0:2), Krško - Krka 2:2 (0:0), Kalcer Radomlje - Bela krajina 0:1 (0:0), Šmartno 1928 - Roltek Dob 0:3 (0:0)
1.	ZAVRČ 22 17 3 2 59:20 54
2.	ROLTEK DOB 22 14 3 5 48:22 45
3.	KRKA 22 13 5 4 52:20 44
4.	GAR. ŠENČUR 22 7 7 8 32:38 28
5.	KRŠKO 22 7 6 9 32:37 27
6.	ŠAMPION CELJE 22 8 2 12 26:40 26
7.	ŠMARTNO 1928 22 7 3 12 23:34 24
8.	K. RADOMLJE 22 6 5 11 29:37 23
9.	BELA KRAJINA 22 6 4 12 19:43 22
10.	DRAVINJA K. 22 4 4 14 26:55 16
Brodarsko društvo Ranca Ptuj
Obetajo se zanimiva tekmovanja na vodi in kopnem
BD Ranca Ptuj iz leta v leto nadgrajuje program športnih in rekreativnih dogodkov, ki jih organizirajo na vodi in kopnem. Na novinarski konferenci je predsednik društva Emil Mesaric izpostavil nekatere top športne dogodke, hkrati pa je beseda tekla tudi o samem razvoju prostora okrog Rance.
V zadnjih letih je bilo ureje-
no igrišče za odbojko na mivki, ki je namenjeno predvsem re-kreativcem, zgrajen je bil tudi Vejkpark za smučanje na vodi. Ob tem se je ves čas urejala tudi proga za kajakaški sprint na mirnih vodah, na kateri bo tudi letos državno prvenstvo. To je datirano na 7. in 8. september; takrat se bodo za naslove na 200, 500 in 1000
metrov dolgi progi pomerili vsi najboljši slovenski tekmovalci in tekmovalke. V ospredju tukajšnje publike bo Ptujčan Tilen Vidovič. Vzdržljivostni veslači bodo imeli svojo preizkušnjo v sredini maja, ko bo na sporedu sedaj že tradicionalni Maraton v kajakaškem sprintu.
V sklopu občinskega praznika MO Ptuj bo 3. avgusta
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci BD Ranca je spored prireditev podrobneje predstavil predsednik društva Emil Mesarič (desno).
na sporedu športno zabavna prireditev 21. Rancarija. Največje jadralno tekmovanje Jadro Ranca 2013 je že pod streho, v nadaljevanju sezone pa bosta na sporedu dva atraktivna Match Racea, na katerih se bodo tekmovalci v bližini pomola na Ranci med seboj merili v jadranju na izpadanje.
Na suhem se obetata dve zelo zanimivi tekmovanji: že lani so v BD Ranca pripravili poseben turnir v nogometu na mivki, ki je dobro uspel in ga bodo letos ponovili 22. in 23. junija. Še večji turnir bo 26. in 27. julija, t. i. Challenge turnir trojk v odbojki na mivki. To pomeni, da tudi letos zaradi zares velikih stroškov organizacije in gospodarske krize odpade profesionalni turnir v odbojki na mivki Beach Master. Kljub temu bo BD Ran-ca izvedlo veliko tekmovanj, hkrati pa bo pripravilo veliko atraktivnih vsebin za rekrea-tivce in ostale športnike. Tako prostor na Ranci postaja eno izmed osrednjih ptujskih športnih središč, hkrati pa bodo na tem prostoru skozi vso poletje organizirane različne zabave, koncerti, predstavitve plovil, predavanja, tečaji, srečanje sta-rodobnih vozil ...
David Breznik
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 30. aprila 2013
Nogomet • 3. SNL vzhod, članske lige MNZ Ptuj
Preveč zgrešenih priložnosti ekipe NS Drava
■■ v
3. SNL vzhod: Veržej ponovno v vodstvu
Nogometaši Veržeja so ponovno prevzeli vrh 3. lige vzhod. Zmagali so na »vročem« terenu v Beltincih, ob tem pa izkoristili poraz Šmarja pri Jelšah v Ljutomeru. V Ljutomeru je tekmo odločil nekdanji igralec Zavrča Goran Šnajder. Kljub spremembam na klopi Ma-lečnika in Tromejnika ti ekipi nista prišli do zmage. Pri prvih je trener ponovno postal Peter Breznik, pri drugih pa Janko Irgolič. Odranci so se praktično »sprehodili« skozi Rakičan, Grad pa je premagal Dravograd. Pomembno točko so v Zrečah osvojili nogometaši iz Slovenske Bistrice. Očitno bo v zadnjih krogih še precej vroče tako v borbi za naslov prvaka kakor tudi za obstanek.
REZULTATI 19. KROGA: Zreče - AHA EMMI Bistrica 0:0, Avto Rajh Ljutomer - Šmarje pri Jelšah 1:0 (1:0), Čarda Martjanci - Kovinar Štore 3:0 (1:0), Malečnik -Tromejnik G Sukič 1:1 (0:0), Rakičan - Odranci 2:5 (1:1), Agroser-vis Beltinci - Farmtech Veržej 1:2 (0:0), Grad - Koroška Dravograd 1:0 (1:0)
1.	FARM. VERŽEJ 18 12 0 6 43:26 36
2.	ŠMARJE PRI J. 18 10 3 5 44:22 33
3.	AGRO. BELTINCI 18 9 4 5 37:23 33
4.	K. DRAVOGRAD 18 10 1 7 33:26 31
5.	ČARDA MARTIJAN. 18 9 4 5 33:28 31
6.	ODRANCI 19 8 5 6 31:24 29
7.	TROMEJNIK G S. 18 8 3 7 36:34 27
8.	RAJH LJUTOMER 19 7 5 7 19:23 26
9.	A. E. BISTRICA 19 7 4 8 20:22 25
10.	GRAD	18 7 2 9 27:30 23
11.	ZREČE 19 6 5 8 15:31 23
12.	MALEČNIK 18 6 3 9 21:29 21
13.	RAKIČAN 18 4 4 10 28:44 16
14.	KOVINAR ŠTORE 18 3 1 4 16:41 10
ZREČE - AHA EMMI BISTRICA 0:0
AHA EMMI BISTRICA: Stegne, Holcman, Jelenko, Bečaj, Fanedl (od 78. Motaln), Obrovnik (od 46. Šlamberger), Hrušman, Janžič, Iršič, Lukič, Korošec. Trener: Go-razd Šket.
Nogometaši iz Slovenske Bistrice so osvojili pomembno točko na gostovanju pri sosedih iz Zreč. Igra je bila dokaj izenačena, le z redkimi pravimi priložnostmi.
Super liga MNZ Ptuj:
Največje presenečenje v Bukovcih
REZULTATI 20. KROGA: Bukovci - NŠ Drava Ptuj 1:1, Carrera Optyl Ormož - Stojnci 0:2, Hajdi-na - Podvinci Betonarna Kuhar 1:2, Središče - Boč Poljčane 4:3
1.	NŠ DRAVA PTUJ 19 17 2 0 74:11 53
2.	STOJNCI 19 13 2 4 52:42 41
3.	PODVINCI B. K. 19 13 1 5 50:23 40
4.	1A GEREČJA VAS 18 11 3 4 45:24 36
5.	SREDIŠČE 18 7 4 7 35:27 25
6.	BOČ POLJČANE 19 5 4 10 21:44 19
7.	BUKOVCI 19 5 2 12 24:43 17
8.	C. OPTYL ORMOŽ 19 2 4 13 13:48 10
9.	HAJDINA 19 2 2 15 17:55 8
10.	OPLOTNICA -1 9 2 0 7 8:40 5
20. krog tekmovanja v Super ligi je zaznamoval remi vodilne ekipe NŠ Drava na gostovanju v Bukovcih. Domačini so bili vso tekmo v podrejenem položaju, vendar jim je borbenost ob kančku sreče prinesla točko. Favorizirani Ptujčani so tako drugič v tem prvenstvu remizirali, a imajo pred konkurenco še zmeraj veliko prednost. Ekipa Stojncev, njihov najbližji zasledovalec, je svojo nalogo opravila po pričakovanjih, saj je v gosteh premagala v zadnjem času kar razpoložene Ormožane z 2:0. Sloves favorita so na dvoboju med Hajdino in Podvinci Betonar-
Nogometaši Hajdine (v rumenih dresih) na domačem igrišču niso Podvinci Betonarna Kuhar.
Foto: Črtomir Goznik
uspeli osvojiti točke proti ekipi
no Kuhar upravičili gosti, ki so zmagali z 2:1 in bodo vsekakor do konca prvenstva bili boj za 2. mesto s Stojnci in 1A-avtom Gere-čja vas, ki je bila v tem krogu prosta. Največ zadetkov so gledalci tokrat videli v Središču ob Dravi, kar sedem. V obračunu moštev s sredine lestvice so nogometaši iz Poljčan po prvem polčasu vodili z 2:0, a so v drugem dobili kar štiri zadetke in na koncu izgubili 4:3.
HAJDINA - PODVINCI BETONARNA KUHAR 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Hauptman (29.), 0:2 Petrovič (56.), 1:2 Pal (60.).
HAJDINA: Pšajd, Gaiser, Ver-lak, Črnko, Flajsinger, Kurež, Robar, Gerečnik, Jazbec (Sarkiče-vič), Babšek (Cebek), Pal. Trener: Igor Vorih.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Šebela, Toplak, Topolovec, Lah, Novak, R. Petrovič (Mulej), Juršek (Belšak), Požegar, Osterc (D. Petrovič), Hauptman (Marinič). Trener: Miran Ljubec.
SREDIŠČE - BOČ 4:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Stojnšek (12.), 0:2 Stojnšek (26.), 1:2 Osterc (48.), 2:2 Zadravec (49.), 3:2 Novak (67. iz 11-m), 3:3 N. Hajšek (71.), 4:3 Sakelšek (84.).
SREDIŠČE: Kocen, M. Sake-lšek (Panič), Nemec (Rakovec), Osterc, Zadravec (Jurkovič), Klajn-čar (O. Sakelšek), Krajnčec, B. Borko (Robar), G. Borko, Lesjak, Novak. Trener: Danilo Žerjav.
BOČ: Mlinar, Jernejšek, Stojn-šek, Grobin. Kuraj, Babul, Veho-var, Kralj, Volavšek, N. Hajšek, M. Hajšek. Trener: Bojan Brodnjak.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - STOJNCI 0:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 Korez (22.), 0:2 S. Kokol (27.).
CARRERA OPTYL ORMOŽ:
Majč, Plečko, Vrbančič, Žinko (Perčič), Kuhar, Kolarič, K. Lah, Komljenovič, R. Lah. Perger, Ci-merman (Srša). Trener: Aleš Jur-čec.
STOJNCI: Veselič, Golob, Vinko-vič, Janžekovič, M. Kokot, S. Ko-kot, Horvat, Korez (P. Meznarič), S. Meznarič, Ratek, Pernek (Petrovič). Trener: Boris Klinger.
BUKOVCI - NŠ DRAVA PTUJ 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Ljubec (30.), 1:1 Ostroško (50.).
BUKOVCI: Ferčec, Roškar, Vajda, Kokot, Topolnik, Serdin-šek (od 86. Meznarič), Ostroško,
Kramberger, Petrovič (od 89. Mar), Habrun (od 46. Herga), Zor-ko (od 89. Kosec); trener: Boštjan Zemljarič.
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Horvat, Ljubec, Marinič, Frangež, Krajnc, Arsič, Nikollaj, Rumež (od 36. Ne-žmah), Antolič (od 46. Zagoršek), Hojnik (od 69. Pukšič). Trener: Franc Fridl.
Nogometaši Drave so bili pred obračunom z Bukovčani absolutni favoriti, a svoje premoči na igrišču tokrat niso spremenili v zmago. Celotno tekmo so Ptuj-čani prevladovali in so si priigrali kup zrelih priložnosti, a jih niso izkoristili. Bukovčani so se po navodilih trenerja Boštjana Zemljariča postavili nekoliko bolj obrambno in to zelo solidno odigrali. Drava si je že v prvem polčasu priigrala tri izjemne priložnosti za zadetek, a so bili Arsič, Marinič in Antolič nenatančni. Podajo iz prostega strela je v 30. minuti za vodstvo gostov v zadetek spremenil Ljubec. V nadaljevanju so imeli domačini veliko sreče, saj so po nasprotnem napadu in slabo izbiti žogi prišli do izenačujočega zadetka, ki ga je dosegel Ostroško. Ptujča-ni so vse karte stavili v napad in si priigrali nekaj polpriložnosti, medtem ko sta zelo zreli priložnosti za-streljala Arsič in Zagoršek. Tako je kakšnih 200 gledalcev videlo kar veliko presenečenje, saj Ptujčani niso dosegli nove pričakovane zmage.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 15. KROGA: Rogo-znica - Apače 4:3, Lovrenc - Videm 0:0, Skorba - Podvinci DS Galun 1:1, Majšperk - Tržec 1:3, Dornava - Markovci 1:1
1.	APAČE	14	9	2	3	39:22	29
2.	LOVRENC	13	8 3	2	18:6	27
3.	SKORBA	14	7	3	4	29:22	24
4.	TRŽEC	13	6 4	3	20:16	22
5.	VIDEM	14	7	1	6 21:20	22
6.	PODVINCI DS G. 13	4	5	4	16:16	17
7.	ROGOZNICA	13	5	2	6 18:23	17
8.	DORNAVA	14	5	2	7	19:29	17
9.	MARKOVCI	14	3	4	7	22:25	13
10.	MAJŠPERK 14 3 1 10 12:28 10
11.	GORIŠNICA 12 2 3 7 13:20 9
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 12. KROGA: Pol-skava Avtoprevozništvo Grobelnik - Cirkulane 0:1, Pragersko - Slovenja vas 4:3, Podlehnik - Mako-le 9:0, Zgornja Polskava - Lesko-vec 2:3, Grajena - Hajdoše 2:3
1.	CIRKULANE 12 10 1 1 34:5 31
2.	LESKOVEC 12 8 1 3 34:22 25
Športni napovednik
Nogomet • Polfinale Pokala Slovenije
SREDA, 1. MAJA, OB 17.00: Aluminij - Celje (v Kidričevem), Triglav - Maribor
Mali nogomet •
3. tradicionalni prvomajski turnir na travi
V sredo, 1. maja, Športni park Gabrnik organizira 3. tradicionalni prvomajski nogometni turnir na travi, ki je eden največjih v severovzhodni Sloveniji (lani je nastopalo 24 ekip). Turnir se prične ob 11.00. Prijavnina za ekipe znaša 40 evrov, priporočljiva je uporaba kopačk. Prijave se zbirajo na dan turnirja od 10.30 do 11.00 ob igrišču v Gabrniku. Prve tri ekipe bodo prejele pokal, razdelile si bodo tudi vso zbrano prijavnino: 1. mesto - 50 % od prijavnine, 2. mesto 30 %, 3. mesto 20 %.
Za dobro hrano, pijačo in glasbo bo poskrbljeno, razvedrili se boste lahko tudi ob igranju odbojke na mivki. Dodatne informacije: Darjan Čeh - 041 942 954 ali na email: daceh7@gmail.com
Nogomet • Prvomajski turnir v Veržeju
Tradicionalni prvomajski nogometni turnir za pokal občine Veržej - že 48., bo tokrat močno okrnjen. Zaradi številnih preloženih tekem, ki bodo odigrane prav v sredo, 1. maja, bo v Veržeju gostovala le ekipa Stojncev, član Super lige MNZ Ptuj. Z domačim, Farmtechom (3. SNL - vzhod), se bodo pomerili ob 17. uri. Sicer pa bodo na igrišču v Veržeju skozi ves dan potekala tekme mlajših selekcij (U/6 - U/12), starejših dečkov in kadetov. Pomerili se bodo tudi veterani Veržeja in Markovcev.
jm, nš
3. PODLEHNIK	12 6 2	4 25:17	20	Grajena - Pohorje Oplotnica 4:4,							Pragersko 2:3, Zgornja Polskava					
4. POLSKAVA A. G.	12 6 1	5 21:12	19	Cirkulane - Borovci			1:	8			- Ormož 0:1, Markovc					- Pod-
5. MAKOLE	12 6 1	5 27:29	19	1. VIDEM	13 11		1	1	44:9	34	vinci 1:5,	Podlehnik			Gorišnica	
6. ZG. POLSKAVA	12 5 3	4 20:18	18	2. BOROVCI	11 10		1	0	50:13	31	3:1					
7. SLOVENJA VAS	12 4 1	7 15:17	13	3. GRAJENA	13	7	3	3	36:20	24	1. ORMOŽ	12	9	3	0	32:5 27
8. HAJDOŠE	12 4 0	8 19:34	12	4. SKORBA	12	6	1	5	26:22	19	2. PRAGERSKO	12	7	2	3	21:15 23
9. PRAGERSKO	12 3 1	8 17:32	10	5. HAJDINA	12	5	4	3	18:19	19	3. ZG. POLSKAVA 12		6	3	3	19:12 21
10. GRAJENA	12 2 1	9 20:46	7	6. CIRKULANE	12	5	2	5	24:27	17	4. LOVRENC	12	6	3	3	27:21 21
				7. APAČE	12	5	1	6	18:20	16	5. PODVINCI	12	6	2	4	27:15 20
Veteranski ligi MNZ				8. POHORJE OPLOT.	13	4	2	7	15:21	14	6. GORIŠNICA	12	4	3	5	20:22 15
Ptuj				9.	POLSKAVA 10.	BOČ	12 11	3 1	1 8 0 10		15:37 11:40	10 3	7.	LESKOVEC 8.	PODLEHNIK	12 12	4 4	1 1	7 7	12:19 13 13:30 13
VETERANI 35				11. DORNAVA	11	0	2	9	10:40	2	9. TRŽEC	12	1	4	7	11:21 7
REZULTATI	14. KROGA: Pol-			VETERANI 40							10. MARKOVCI	12	2	0 10		13:35 6
skava - Hajdina 6:1, Videm			-	REZULTATI	12.		KROGA:			Lo-		Danilo Klajnšek,				
Skorba 3:0, Dornava -		Apače 0:2,		vrenc - Leskovec			2:3,		Tržec -			David Breznik				
1. Poli maraton
Vseslovensko kolesarsko doživetje
Čas do starta 11. Poli maratona, ki se letos premierno dogaja v starem mestnem jedru Ptuja, neusmiljeno teče. Nadebudni kolesarji se že prijavljajo preko spletne strani www.polimaraton. si, seveda pa bo mogoče svojo udeležbo potrditi v poslovni stavbi Perutnine Ptuj na Potrčevi 10 v tednu pred startom, pa tudi na sam dan dogodka. Skratka - priskrbite si vstopnice, čaka nas fenomenal-en kolesarski dan, ki pa ne bo le poganjanje pedalov, ampak celovito doživetje.
Od 8. ure zjutraj staro mestno jedro Ptuja pričakuje več tisoč kolesarjev, ki se bodo premierno podali na tri različne proge - Maksi Poli - maraton, Mini Poli maraton ter za najmlajše Poli Snack maraton. Po W kolesarjenju seveda sledi slastna w pojedina po sistemu kolikor lahko
poješ in pa seveda bogat zabavni program z nagradami.
Bogate nagrade
Nagrade bomo tako kot vsako leto podelili trem največjim prijavljenim skupinam, čaka jih vrhunski pokal, najstarejši in najstarejšemu udeležencu ter najmlajšim, ki
bodo sami prekolesarili pot ali pa jih bodo na kolesarjenje popeljali starejši. Prav vsak udeleženec pa bo prejel vrečko dobrot, v kateri bodo nepogrešljive kolesarske rokavice, osvežilna pijača, različne ugodnosti prijateljev Poli maratona in letos spet - medalja za vsakega.
Trajna vrednost
Tako bomo tudi na področju nagrad, kjer je Poli maraton vedno pokazal svojo radodarnost, vsakemu udeležencu omogočili, da bo spomine lahko osvežil s spominki trajne vrednosti. Se en razlog več, da se dobimo na največjem kole-sarsko-rekreativnem dogodku v Sloveniji in preživimo krasen dan v najboljši družbi v naravi in zabavi. Komaj vas že čakamo.
(PR)
torek • 30. aprila 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 15
Šolski šport • Judo
Rekordno število medalj
Judo klub Branik Broker je v nedeljo, 21. 4., v Mariboru, v judu centru Nika Vrabla, organiziral območno prvenstvo osnovnih šol. Na njem je nastopilo veliko mladih tekmovalcev in tekmovalk iz KJ Drava Ptuj, ki so bili najboljši na medobčinskem prvenstvu OŠ Spodnjega Podravja. Tudi v Mariboru se je tekmovanje izkazalo za dober trening, ob tem so mladi osvojili kar 18 medalj: 10 zlatih, 5 srebrnih in 3 bronaste.
Rezultati:
mlajši kadeti in kadeti-nje (letniki 1998-2000):
-	zlato: Deivis Kajnih (OŠ Juršinci, do 73 kg), Nika Šlam-berger (OŠ Hajdina, nad 63 kg), Mihaela Vogrin (OŠ Ljudski vrti, do 63 kg);
-	bron: Blaž Krajnc (OŠ De-strnik, nad 81 kg);
dečki - deklice:
-	zlato: Viktorija Zadravec (OŠ Cirkulane, do 44 kg), Urška Vidovič (OŠ Videm pri Ptuju, do 52 kg), Rene Kloar (OŠ Olga Meglič, do 42 kg );
- srebro: Samanta Kajnih (OŠ Juršinci, do 44 kg), Eve-lin Munda (OŠ Juršinci, do 32 kg), Luka Šlamberger (OŠ Hajdina, nad 60 kg);
-	bron: Mitja Vidovič (OŠ Juršinci, do 42 kg);
mlajši dečki in deklice:
-	zlato: Zoja Munda (OŠ Juršinci, do 42 kg), Andi Kara-meta (OŠ Mladika, do 38 kg), Jaka Petrovič Solina (OŠ Ljudski vrt, do 30 kg), Aljaž Ajdič (OŠ Ljudski vrt, do 34 kg);
-	srebro: Luka Horvat (OŠ Juršinci, do 28 kg), Leon Ko-kol (OŠ Mladika, nad 42 kg);
-	bron: Ana Vidovič (OŠ Ljudski Vrt, do 28 kg).
DB
Dobitniki medalj med dečki in deklicami (letniki 2001 - 03) s trenerjem Vladom Čušem
Dobitniki medalj med kadeti in kadetinjami
Dobitniki medalj med mlajšimi dečki in deklicami
Strelstvo • Regionalna liga Severne regije 2012/13
Ptujcani najboljši s pištolo, do posamičnih kolajn Stojak in Kostanjevec ter Lamot in Širovnik
Letošnja sezona tekmovanj z zračnim orožjem se je končala tudi v regionalni ligi Severne regije, kjer je na petih turnirjih sodelovalo več kot 250 strelcev v treh disciplinah (s serijsko in standardno puško ter pištolo) oziroma 8 kategorijah. Turnirji so potekali na Ptuju, v Kidričevem, Slovenski Bistrici, Mariboru in v Rušah.
V disciplini zračne pištole je slavil Andreas Auprich, avstrijski strelec DŠR Kungota, sicer pa koroški Slovenec, živeč v Železni Kapli, s povprečjem 375 krogov in skupnimi 1505 krogi. Na drugo mesto se je uvrstil mladi in talentirani Ptujčan Sašo Stojak, ki je v skupnem seštevku zbral 1484 krogov in imel povprečen rezultat 369,2 kroga na turnir. Uspeh ptujskih strelcev pa je s 3. mestom dopolnil Zlatko Kostanjevec, ki je zbral 1472 krogov s povprečjem 366,8 kroga na turnir. Med kidri-čevskimi strelci se je najvišje uvrstil Matevž Mohorko, ki je zasedel 8. mesto s povprečjem 354,6 kroga. V tesnem ekipnem obračunu med ptujsko in kungoško ekipo so bili na koncu s 3 krogi prednosti boljši Ptujčani, ki so zbrali 5465 točk. V posebni veteranski razvrstitvi sta zmagala avstrijska strelca Heribert Klockl in Horst Krasser, DŠR Kungota s 724 oz. 723 krogi, tretji je bil Kidričan Jurček Lamot s 717 krogi. Najboljši ptujski strelec je bil Franc Bedrač, ki je slavil na zaključnem turnirju z najboljšim rezultatom sezone s 187
Foto: Simeon Gönc
Ptujčani so sezono sklenili s skupno zmago tudi v regionalni ligi z zračno pištolo, za ptujsko ekipo pa so med sezono zelo uspešno nastopali z leve Sašo Stojak (posamezno drugi), Tadej Širec (13.), Rok Veršič (9.), Uroš (31.) in Mateja Pešakovič (28.) ter Zlatko Kostanjevec (3.)
krogi, v skupnem seštevku pa je zbral 702 kroga in osvojil 5. mesto. Kidričan Igor Premu-žič je bil šesti, Ptujčana Stanislav Golc in Milan Stražišar pa sta osvojila 8. in 9. mesto.
S standardno puško so v ekipni razvrstitvi slavili Rušani s 5796 krogi pred ekipo Franca Lešnika Vuka iz Hotinje vasi na 2. in ekipo Elektro Maribor na 3. mestu. Kidričani so zbrali 4124 krogov in se uvrstili na 7. mesto. Med posamezniki je s prednostjo enega kroga zmagal Rušan Benjamin Jodl z zbranimi 1569 krogi pred Klavdijo Pufič iz FLV in Ormožanom Tadejem Horvatom s 1564 krogi. Najboljši trije posamezniki so imeli povprečni rezultat čez 390 krogov na turnir. Med Kidri-čani se je najvišje uvrstil mla-
dinec Aleš Pernat, ki je zbral 1528 krogov in se uvrstil na 6. mesto.
Med člani s serijsko puško si je 3. mesto priborila kidri-čevska ekipa s 5252 krogi in za drugouvrščeno ekipo iz Svečine zaostala le za 4 kroge. Zmagali so bistriški strelci Impola s 5307 krogi. Med posamezniki je slavil Jože Maj-henič iz Svečine s 1821 krogi, med Kidričani pa se je najvišje uvrstil Ludvik Pšajd s 1778 krogi. Zvonko Mlakar in Marjan Gajzer sta s 1741 in 1733 krogi osvojila 12. in 13. mesto. V posebni razvrstitvi veteranov je bil Pšajd 5., Mlakar 7. in Gajzer 9., ekipno 3. Za ptujsko veteransko ekipo, ki je v ekipni razvrstitvi osvojila 8. mesto, je najbolje nastopal Alojz Raušl na 12. mestu,
Franc Simonič in Kristina Pšajd sta osvojila 25. in 28. mesto.
Med pionirji s serijsko puško je zelo dobro streljanje v sezoni pokazal mladi Kidričan Domen Širovnik in s 655 krogi osvojil 3. mesto. Zmagal je Luka Žurman iz SD Velka s 662 krogi. Najboljši Ptujčan je bil Rok Bezjak na 8. mestu s 576 krogi, 9. Nik Volgemut, 11. Oskar Tasovac Ivezič, 14. Ino Zorec. V ekipni razvrstitvi so zmagali Rušani pred Mariborčani in Velko, 4. Ptuj, 6. Kidričevo.
V kategoriji mlajših pionirjev sta slavila Rušana Lenarčič in Jakopiček s 710 oz. 708 krogi, Kidričana Jan Sa-gadin in Ivo Zimet Cicma-novič sta s 684 krogi in 597 krogi osvojila 6. in 14. mesto. Med juršinskimi strelci sta bili najboljši Špela Perko in Julija Lajh s 575 in 465 krogi na 17. in 20. mestu. V najmlajši kategoriji cicibanov s serijsko puško z naslonom pa je juršinska strelka Sandra Kumer dosegla 610 krogov in osvojila 7. mesto, Ptujčana Marsel Krajnc in Maj Zorec sta s 598 in 290 krogi osvojila 8. in 12. mesto. V ekipnem seštevku so zmagali Rušani, 5. Juršinci, 7. Kidričevo, 9. Ptuj.
Sezona z zračnim orožjem se bo 21. aprila sklenila z velikim državnim prvenstvom v Cerknici, kjer bo v šestih starostnih kategorijah nastopalo več kot 700 najboljših strelcev v Sloveniji.
Simeon Gonc
Strelstvo • Medobčinska liga 2012/13
Prehodni pokal spet v rokah Trnovske vasi
Na območju Slovenskih goric že več let poteka Medobčinska liga v streljanju z zračno puško. Tako je bila v soboto, 13. 4., na novem strelišču v Trnovski vasi končana letošnja sezona 2012/13. V ligi so sodelovali SD Trnovska vas, ŠD Selce, SD Vitomarci, SD Velka, SD Osek in novoustanovljeno SD Cerkvenjak. Skupno je tekmovalo devet ekip in 44 posameznikov. Strelci iz Trnovske vasi, Oseka in Velke so nastopali z dvema ekipama, ostala društva pa s po eno ekipo. Tekmovanje je potekalo od začetka novembra, izvedenih
pa je bilo 9 krogov, vsakič na drugem strelišču.
Dejan Cvetko prvič zmagovalec lige
Po lanskoletni zmagi ekipe iz Oseka je letos s 27 točkami slavila prva ekipa Trnovske vasi A v postavi Roman Maguša, Dejan Cvetko in Damjan Prajndl. Med posamezniki je prvič zmagal predstavnik Trnovske vasi Dejan Cvetko s 1449 zadetimi krogi in tako za 16 krogov po dolgih letih premagal večkratnega
prvaka Mirka Tenška iz SD Velka.
Rezultati, ekipno:
1.	Trnovska vas A (Roman Maguša, Dejan Cvetko, Damjan Prajndl) - 27 točk
2.	Osek A (Vlado Šteinfelser, Branko Korošak, Slavko Gorenc) - 25 točk
3.	Velka (Mirko Tenšek, Sara Srne, Elvir Kramberger, rezerva Patrik Rajšp) - 23 točk
4.	Vitomarci (Marjan Horvat, Silvo Kocuvan, Ferdo Majer, rezerva Mitja Knap) - 19 točk
5.	Osek B (Srečko Vrečar, Marjan Perko, Stanko Polič) - 19 točk
Najboljše tri ekipe lige: Trnovska vas A, Osek A in Velka. Najboljši posameznik lige je postal Dejan Cvetko (četrti z desne), drugi je bil Mirko Tenšek (tretji z leve), tretji pa Slavko Gorenc (prvi z desne).
6.	Trnovska vas B (Rok Štebih, Boštjan Rola, Aleš Štebih, rezervi Žan Vrhovšek in Bojan Maguša) -17 točk
7.	Cerkvenjak (Branko Peklar, Dominik Slekovec, Leon Kos, rezervi Franc Slekovec in Leon Mli-narič) - 15 točk
8.	Velka B (Luka Žurman, Benjamin Plotajs in Nejc Kejžar) -15 točk
9.	Selce (Petra Zorman, Goran Turek, Marinka Širovnik, rezerva Slavko Zorman) - 11 točk
Posamezno:
1.	Dejan Cvetko (Trnovske vasi A) - 1449 krogov
2.	Mirko Tenšek (SD Velka) -1433
3.	Slavko Gorenc (Osek) -1428
4.	Branko Korošak (Osek)
5.	Sara Srna (Velka)
6.	Roman Maguša (Trnovska vas A)
7.	Vlado Šteinfelser (Osek)
8.	Marjan Horvat (Vitomarci)
9.	Ferdo Majer (Vitomarci)
10.	Branko Peklar (Cerkve-njak).
Vsi rezultati so objavljeni tudi na spletni strani www. sdtv.si. Če bi se katero društvo ali posameznik želel priključiti ligi v prihodnji sezoni, lahko kontakt vzpostavi na facebook strani ali preko elektronske pošte sd.trnovskavas@gmail.si. Franci Hameršak
1G Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 30. aprila 2013
Janku Pislaku v slovo
Pred kratkim nas je pretresla vest, da nas je zapustila arheologinja, konservator-ka in prijateljica vseh, ki smo jo poznali, se z njo srečevali v službi in na terenu, dr. Iva Mikl Curk. Vedno nam je bila pripravljena svetovati in pomagati tako pri terenskem delu kakor tudi strokovno, saj je bila strokovnjakinja za rimsko keramiko, predvsem za terro sigillato. Njeni nasveti so bili posebej dobrodošli nam, ki smo se ukvarjali ne le z arheološkimi izkopavanji na različnih terenih, ampak tudi s konservator-stvom na zavodih. Skupaj z njo smo šele orali ledino te stroke in s tem najpomembnejše delo pri ohranitvi arheoloških najdb in kulturnih spomenikov.
Sodelovala je pri vseh arheoloških projektih, tudi lokalnih, kakor je kategorizacija arheoloških terenov na Ptuju leta 1976/77, svetovala pri dokumentiranju in urejanju arheološkega gradiva in nas obiskovala na arheoloških terenih po vsej Sloveniji, kolikorjijepač delo na republiškem zavodu za varstvo kulturne dediščine dovoljevalo. Bila nam je vzor pri raziskovalnem delu in nas tudi opozarjala na napake, ki se lahko prikradejo in vplivajo na delo arheologov z nepremično ali premično kulturno dediščino, pa naj bodo zaposleni v muzejih kot kustosi ali konservatorji na zavodih. Bila je prva, ki je vedela, da je treba narediti evidenco arheološke dediščine, jo kategorizirati in urediti po pomembnosti na določenem terenu.
Rojena Ljubljančanka je ma-turirala na klasični gimnaziji in nato leta 1957 diplomirala na FF v Ljubljani, kjer je bila odlična študentka pri takrat že svetovno znanih profesorjih dr. Josipu Korošcu in dr. Josipu Klemencu ter svojo arheološko pot utrjevala pri dr. Stanetu Gabrovcu in dr. Jožetu Kaste-licu. Svojo ljubezen je našla v proučevanju rimske zgodovine pri nas, predvsem pa v rimski keramiki, v njenih najlepših primerkih, v terri sigillati, iz katere je tudi opravila doktorat leta 1964. Med letoma 1958 in 1965 je bila kustosinja za arheologijo in eno leto tudi direktorica v Pokrajinskem muzeju na Ptuju, kjer je skupaj s sodelavci v muzeju in na zavodu oblikovala arheološko sliko rimske Petovione. Opravila je inventarizacijo starejšega rimskodobnega muzejskega gradiva in pričela urejati arheološke depoje ter razstavne zbirke. Na Ptuju in v okolici je opravila več arheoloških nadzorov in zaščitnih izkopavanj ter le-te tudi strokovno predstavila v Varstvu spomenikov, Ar-heol. vestniku, Kroniki, ČZN in drugi domači ter tuji strokovni literaturi. Raziskovala je in se ukvarjala z vprašanji arheološkega dela v konservatorski stroki in še posebej, kako vključevati arheološko dediščino v stara mestna jedra in moderna urbana naselja. Po letu 1965 je delovno mesto kustosinje v ptujskem muzeju zamenjala za konservatorsko delo na Zavodu RS za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani,
Foto: arhiv
(1935-2013)
kjer je vodila sodelavce, ki so se ukvarjali s kulturno dediščino ter bila tudi svetovalka direktorju na Zavodu RS za varstvo naravne in kulturne dediščine. Na tem mestu je ostala vse do svoje upokojitve leta 1995, vendar je še vedno budno spremljala arheološko delo ter dajala kolegom napotke na področju varovanja nepremične kulturne dediščine. Njena velika želja je bila, da bi po upokojitvi obiskovala kolege arheologe in prijatelje na terenu, vendar ji je to preprečila bolezen.
Sodelovala je in imela pomembno vlogo v vseh slovenskih arheoloških društvih. Na mnogih simpozijih doma in v tujini je predstavljala slovensko arheološko delo na spomenikih in govorila tudi o njihovi predstavitvi ter zaščiti v urbanih okoljih. Prek Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja organizacije ICOMOS je poizkušala ohranjati mednarodne povezave med člani, konservatorji in bila tudi častna članica slovenske organizacije ICOMOS, ki je ob njenem vodenju postala enakopravna članica tega nevladnega mednarodnega komiteja. Kot strokovnjakinja za rimsko keramiko je sodelovala tudi v Mednarodni organizaciji za proučevanje rimske keramike s sedežem v Belgiji.
Napisala je več vodnikov v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, ki so bili namenjeni seznanjanju z arheološko stroko, kot so »Za ljubitelje arheologije« (1973), »Ptuj starih dob« (1991) in »Ohranjeni mitreji na Slovenskem« (1972). O rimski keramiki je pisala v »Terra sigillata in sorodne vrste keramike iz Poetovija« (1969), starejše rimske grobne in naselbinske najdbe je obdelala v katalogu »Poetovio I« (1976), s sintezo rimske materialne kulture v Sloveniji se je ukvarjala v knjigi »Rimska lončena posoda na Slovenskem« (1987), v Vestniku Zavoda RS za varstvo naravne in kulturne dediščine št. 10 je opisala »Poklic? Konservator...« (1992/93), v soav-torstvu s soprogom Jožetom Curkom je napisala izreden arheološki in umetnostnozgo-dovinski knjižni vodnik »Ptuj« (1970) ter edino poljudno knjigo o kulturi rimske dobe v Sloveniji »Rimljani na Slovenskem« (1976). S kolegoma Slavkom Ciglenečkim in Daretom Vugo pa je izdala publikacijo »Po poteh rimskih vojakov v Sloveniji« (1993). Zelo poljudno in za preproste bralce razumljivo je pripovedovala o arheoloških najdiščih v knjigi »Sto
zgodb arheoloških spomenikov
v	Sloveniji« (1995), v kateri seje osredotočila na Ptuj v enajstih zgodbah. Na osnovi raziskovanja in strokovnih izkušenj na arheološkem gradivu iz Petovione in drugih rimskih civilnih naselbin ter vojaških postojank na slovenskem prostoru je nastala njena izredna publikacija »Arma virumque.., Ob tvarnih virih o rimski dobi na Slovenskem« (1999), ki je pravi učbenik arheološke stroke na našem prostoru. Kot ena izmed lektorjev je spremljala tudi moje delo ter mi dajala napotke pri izdaji poljudne publikacije o rimski armadi, ki je skozi nekaj stoletij osvajala do takrat znani svet, z naslovom »Rimska vojska v republiki in cesarstvu« (2012).
Za svoje neumorno delo v arheologiji, kot kustosinja in kasneje konservatorka ter svetovalka direktorja Zavoda RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, je leta 1994 dobila Steletovo nagrado za življenjsko delo.
Nikoli ni imela pred sodelavci v konservatorski ali muzejski dejavnosti skrivnosti in je pred nas prihajala z jasno izdelanimi ter premišljenimi osebnimi izkušnjami, katerih se je bilo vredno držati. Vsi, ki smo jopo-znali in spoštovali njeno arheološko delo ter nesebično pomoč ob vprašanjih kulturne dediščine, se je bomo spominjali in z žalostjo spoznali, da smo izgubili kolegico, ki je imela kljub bolezni vedno odprta vrata za pogovor s prijatelji in arheologi. Vedno smo od nje dobilipra-
vi	odgovor in srečni smo z njo skozi desetletja sodelovali ter prijateljevali. Ohranili jo bomo v trajnem spominu, saj nam je bila pravi vzor neupogljivosti do vprašanj, ki so bila povezana s kulturno dediščino, ne glede na njeno vsebino ali vrsto.
Ivan Tušek - Pajo
Tokratno zgodovinsko obuditev spominov na vojne grozote so v kulturnem programu obeležili učenci OŠ Cezanjevci, ki nosi ime po narodnem heroju Janku Ribiču, slavnostna govornica pa je bila ravnateljica OŠ Brigita Hojnik. Med drugim je dejala: »Vsi se strinjamo, da je vojna nesmiselna. Živimo v miru. V miru, ki so nam ga izborili naši pradedki, prababice, dedki, babice, očetje, matere. Imamo svojo domovino - Slovenijo. Tu smo naredili svoje prve okorne korake, izgovorili prve slovenske besede, tu smo uživali v otroški igri ... in tu smo srečni. Vsak dan nam prinaša nove izkušnje - dobre in slabe. Opazujemo svet okrog nas. Vidimo, kako človek uničuje človeka, kako je vse premalo časa za sočloveka, kako
V četrtek, 18. aprila, smo se poslovili od Janka Pisla-ka, največjega slovenskega in enega največjih evropskih čebelarjev vseh časov.
Janko Pislak se je rodil 13-novembra leta 1934 v Dokle-cah 3 pri Ptujski Gori kot četrti od devetih otrok mami Matildi in očetu Štefanu. Osnovno šolo je obiskoval na Ptujski Gori in kasneje v Majšperku ter se domov vračal mimo kmetije Antona Rinca, kjer je pogosto občudoval pisan čebelnjak. Leta 1946je tedaj 12-letniJan-ko tam prvič pokusil med. Naslednji dan, to je bilo 26. maja, je z denarjem, ki ga je za birmo dobil od botra, je od Rinca kupil svoj prvi roj čebel ter ga doma naselil v zvončasti pleteni slamnati koš.
Leta 1950 ga je pot popeljala na Ptuj, kjer se je v mizarstvu Žlahtič izučil za mizarja ter tam kot vajenec izdelal svoje prve panje. Svoj prvi čebelnjak je postavil v Doklecah pri svoji rojstni hiši. Po služenju obveznega vojaškega roka se je zaposlil na stanovanjskem servisu v obratu Mizarstvo Lovrenc na Dravskem polju. Z ženo Mileno sta se spoznala leta 1963 ter se leto kasneje v Lovrencu poročila in preselila na domačijo njenih staršev v Apače 302. Življenje v dvoje ju je obdarilo z dvema hčerkama, Metko in Adelo.
Ob njihovi stanovanjski hiši je zgradil delavnico in jo opremil z mizarsko strojno opremo. Pridobil je naziv mizarski mojster in kasneje tudi čebelarski mojster. Nekaj časa se je preživljal z mizarstvom. Vse panje je izdeloval sam, uvajal novo notranjo tehnologijo in s tem izboljšal praktično uporabo in donosnost panja. Izdeloval je stabilne stacionarne čebelnjake ter jih opremljal s panji na lokacijah, ki jih je pred tem nekaj časa skrbno opazoval in pregledoval. Na osnovi ideje,
se v današnjem svetu izgubljajo pristne človeške vezi. Tega nočemo, ker je življenje preveč dragoceno. Nihče izmed nas si zagotovo ne želi časov, ko so na našem ozemlju umirali nedol-
Foto: arhiv
(1934-2013)
da bi s prevoznim čebelnjakom lahko bil izkoristek čebeljega dela v naravi večji, je pričel preurejati tovorne avtomobilske prikolice v prevozne čebelnjake. Skoraj vsako leto je preuredil novo prikolico in s tem povečeval obseg svojega čebelarstva. Danes premore Čebelarstvo Pislak 2600 panjev s čebeljimi družinami, ki so nameščeni na 35 lokacijah v Po-murju in Podravju in imajo tri glavne proizvodne programe: pridobivanje medu, pridobivanje matičnega mlečka in vzre-jo matic. Glede na to, da se je s čebelarstvom ukvarjal 67 let, velja po stažu tudi za najstarejšega čebelarja v Sloveniji.
Že od prvega panja naprej je veliko pozornosti posvečal nenehnemu izobraževanju. Prvo znanje je dobil od očeta, ki je nekaj malega vedel o čebelah, nekaj večje izvedel od manjših čebelarjev, pozneje je obiskoval čebelarske tečaje. Kasneje je svoje znanje rad delil z drugimi čebelarji na številnih vedno zelo dobro obiskanih predavanjih in seminarjih, kjer so mu z zanimanjem prisluhnili. Skoraj ni minil dan, da ga ne bi poklical kateri slovenski čebelar in ga povprašal za nasvet, za njegovo mnenje ter pre-
žni ljudje. Preveč je bilo gorja, preveč krutosti. In ljudje dobro vemo, kaj je bolečina. Naj nam bo zgodovina v opomin. Nekdo je nekoč padel za našo svobodo. Cenimo jo!«
dloge. Vedno je bil pripravljen na vse z veseljem odgovoriti in marsikdaj pogovor popestriti s kakšno šalo.
S svojo odkritostjo, poznavanjem narave in čebel ter s svojo poštenostjo je bil priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Bil je čebelar z dušo in telesom 24 ur na dan, vse dni v letu. Pogosto je dejal, da mora čebelar imeti pravo materinsko srce. Njegove čebelice so m u pomen ile največ v življenju, delo pa je bilo zanj najvišja vrednota. Običajno si ga našel v delavnici ali na dvorišču podjetja, kjer je njegov delovnik trajal od šestih zjutraj do poznih večernih ur. Vedno je bil prisoten ob jutranjem odhodu zaposlenih na teren, z zadnjimi napotki ter je pričakoval njihov popoldanski prihod s terena z vprašanji o novostih ali morebitnih težavah na terenu. Znal jim je prisluhniti in se pogovoriti, da so lahko delo naslednji dan nemoteno nadaljevali.
Ves čas ustvarjanja Čebelarstva Pislak mu je stala ob strani njegova žena Milena in mu pomagala pri delu, organizaciji in vodenju čebelarstva. V veliko veselje pa so mu bili tudi vnuki Jakob, Miha, Bruno in Jure ter vnukinja Dorina. Zelo rad je bil v njihovi družbi in je že razmišljal, kako jih bo učil čebelariti. Načrtov za prihodnost mu ni manjkalo. V podjetju bodo zdaj za delo po-prijeli vsi domači in zaposleni ter bodo skrbeli, da se njegovo življenjsko delo ne bo ustavilo. Še naprej se bodo držali njegovega reka, kako je treba biti dober čebelar: 'Materinsko srce čebelarja, sladka usta, nekaj d'narja.'
Janko Pislak je bil velik človek, ki nam je zapustil veliko bogastvo znanja in človečnosti. Spomin nanj bo v nas živel naprej.
Mateja Tomašič
Županja občine Ljutomer Olga Karba je pred slovesnostjo v Cezanjevcih pripravila sprejem za Mikhaila Glagazina, ki je povedal, da je ruska vlada pripravljena pomagati pri obnovi 56 pokopališč v Sloveniji, kjer so med padlimi vojaki tudi njihovi rojaki. »Zlasti bi veljalo urediti rusko-slovenske napise,« je dejal Glagazin. V sklopu četrtkovih prireditev je zvečer v ljutomerskem Domu kulture potekala osrednja proslava ob dnevu boja proti okupatorju. Odlično koreografijo in izvrstni kulturni program so pripravili mentorji in učenci OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera in podružnične šole Cven. Slavnostna govornica je bila nekdanja ljubljanska županja Vika Potočnik, sicer rojena pri Mali Nedelji v občini Ljutomer.
NŠ
Foto: NS
Venec k spomeniku je položila delegacija v sestavi Olga Karba, Mikhail Glagazin (v sredini) in Franc Slokan.
Prlekija • Slovesnost pri spomeniku 25 talcev v Cezanjevcih
Venec položil ataše veleposlaništva Ruske federacije
Na dan, ko so nemški gestapovci pred 69 leti pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih ustrelili 25 talcev, je pri spomeniku potekala slovesnost, ki se je je ob delegaciji Občine Ljutomer udeležil tudi vojaški, letalski in mornariški ataše veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji Mikhail Glagazin. S položitvijo venca se je poklonil spominu na padle talce, med katerimi je tudi ruski rojak Viktor Sevčenko iz Kijeva.
torek • 30. aprila 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 17
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela • Madeira - svojstven svet (8.)
Vulkanska pokrajina
Odpravim se na skrajni vzhodni del otoka, kjer domuje znameniti polotok Sao Lorenzo. Gre za izrazito turistično sprehajalno pot med morskimi klifi, ki pa preseže vsa pričakovanja in moja dosedanja vedenja o geološki strukturi zemlje. Nekoliko razočaran nad številnimi "sopotniki", nekateri izmed njih se le stežka premikajo po relativno zahtevni poti. Na vsakem koraku čakamo. Tudi sama pot je oblikovana in izdelana kot modna pista na milanskem tednu mode. Kar bentim. Pa zakaj za vraga se mučite, ko pa bi lahko pili čaj in jedli torti-co v svoji hotelski sobi. K moji neprivlačni volji veliko prispevajo tudi bližnji oblaki, ki napovedujejo nevihto. Dovolj imam vsega že po nekaj sto metrih. Želim se obrniti, nakar izza dežnih oblakov posije sončni žarek v smeri bližnjega klifa. Čudež! Odpre se fantastičen, nepopisno lep obalnih klif, v višino vsaj 150 metrov. Koliko barv! Metrske magmatske žile. Sploh nisem vedel, da obstaja toliko odtenkov rdeče in črne barve. Kar poletim bližje razgledni točki. Pod menoj se odpre modrina Atlantika, podvodni kanali in bližnji majhni otočki kot ostanki počasnega ohlajanja lave. Ta del Madeire je star komaj 600 tisoč let, a nepredstavljivo fantastičen. Ves navdušen hitim po poti naprej. Le kratek vzpon, kjer se otre-sem še zadnjih polžastih Nemcev in že pred menoj nov zaliv s še bolj dramatičnimi podobami in barvami. Svet se ustavi. Zagledam znamenite madeir-
Magičen Centralni masiv na Madeiri
' '"V - 'I
Foto: Uroš Zajdela
ske rožice "ponos Madeire", ki s svojimi podolgovatimi modrimi cvetovi kraljuje klifom na polotoku. Tudi druge ende-mične rastline nagajivo kažejo lepoto. Dreves tukaj ni. Preprosto ni potrebne podlage. Vse je le granitna skala. Noge me kar nosijo naprej po potki. Toliko lepote na enem mestu je skorajda že naravni greh. Pot vijuga med vrhovi klifov, zdaj spet pod njimi in sredi njih. Z enim samim ciljem, da osvojiš 170 metrov visok hrib za rangersko hišo Sardinha. Od tam je razgled neprecenljiv tako na prehojeno pot kot na dobršen del
Foto: Uroš Zajdela
Pogled na tretji najvišji vrh, Pico Areiro, od koder je start za vzpon na najvišji vrh. Na Picu Areiro so si omislili tudi satelitske in radarske antene - v tej ogromni žogi.
jugovzhodne in severovzhodne klifne obale. V neposredni bližini se odpre pogled na tri sosednje otoke pod imenom Desertas, vidim Porto Santo in vzhodne madeirske otočke, še celo najvišji vrh Pico Ruivo se bohoti v daljavi. Neprecenljivo. Kot da sem na vrhu sveta. Še dobro, da je avtonomna oblast Madeire to območje razglasila za naravni rezervat in tako onemogočila absolutno nepotrebno gradnjo hotelskih kompleksov. Sedim in občudujem razgled. Tudi desetine Nemcev in Avstrijcev me ne motijo. Sam sem z naravo. Dežni oblaki se bližajo. Veter popiha. Zmeraj močnejši. Zadnji pohodniki so že zapustili vrh, le še jaz čepim in občudujem. Prve kaplje dežja dosežejo zemljo. Treba se bo vrniti. Pot se spremeni v ledeno stezo, saj je granitna skala izredno spolzka. Počasi se vračam v smeri parkirišča. Dež me povsem premoči. Bolj me skrbi veter, ki je lahko na previsnih delih tudi precej nevaren. V nekaj deset minutah se vreme povsem spremeni. Neverjetno. Hitim in pazim na vsak korak. Predhodna rajska pot se spremeni v precej nevarno. Območje zajame megla. Lahko bi jo rezal. Še dobro, da je po pobočju le ena pot. Zatavati k sreči ne morem. Srečam še en par. V poljščini me vprašajo za pot. Ona v natikačih! Pa kaj vam je? Povsem premočen prisopiham do parkirišča, kjer moram seveda še počakati na lokalni avtobus, ki me bo popeljal do Funchala. Večkrat sem bil opo-
zorjen na nenadne spremembe vremena na Madeiri, a česa takega nisem pričakoval. Čez nekaj minut prisopihata tudi Poljaka. Vse se je srečno izšlo. A natikači? Izmučen sedem na sedež še bolj izmučenega avtobusa. Sistem javnega prevoza na Madeiri je sicer fantastičen, a čas je za prenos voznega parka v 21. stoletje. Polotok Sao Lorenzo me je navdušil. Toliko misli, a hkrati povsem prazna glava ob obujanju spominov in podob današnjega dne. Težko je opisati vso lepoto, ki jo narava ponuja. Treba jo je doživeti, občutiti z vsemi čutili. Danes je polotok v lasti Madeire, vendar pa bi se zgodba lahko kmalu odvila povsem drugače. V začetku 20.stoletja je celotno območje kupil lokalni veljak Sardinho, ki je želel zgraditi mogočen hotelsko-turistični kompleks. Še sreča, da je bankrotiral. Posledično je moral območje prodati nazaj regiji Madeira, ki je njegovo hišo prenovila, oblikovala muzej in rangarsko hiško ter zaščitila področje. Menda na polotoku Sao Lorenzo živi edina nevarna žival na celotnem otoku, to je tarantela, ki je v naravi niso opazili že 25 let. Je pa zgodba, ki se dobro prodaja, zlasti v obliki kratkih majic s podobo tarantele, skodelic za kavo ali čaj, slikanic, razglednic. Tarantele naj bi živele menda na otoku Desertas. Verjemimo rangerjem. Danes je bil res popoln dan. Še v zadnji boj s komarjem in že spim. Jutri pa na Pico Ruivo!
Nadaljevanje prihodnjič
A je lahko še kaj lepšega? Fantazija Madeire.
Foto: Uroš Zajdela
Foto: Uroš Zajdela
Zgodba o uspehu. Pogled na strelicijo z ozadjem hiške v Santani.
Torek, 30. april
311 je Galerius Maximilianus sprejel tolerančni edikt.
1777 se je rodil Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik
(t 1855)
1789 je George Washington postal prvi predsednik ZDA.
1803 so ZDA za 60 milijonov francoskih frankov odkupile francosko
Louisiano.
1840 je izšel prvi zvezek Kranjske čbelice.
1870 se je rodil Franz Lehar, avstrijski skladatelj (t 1948)
1883 se je rodil Jaroslav Hašek, češki pisatelj (t 1923)
1883 je umrl Édouard Manet, francoski slikar (* 1832)
1906 se je rodil Ivan Mrak, slovenski pisatelj, dramatik, esejist
(t 1986)
1945 je bil začetek bojev za Trst
1945 je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Jasenovac 1975 je Severni Vietnam zavzel južnovietnamsko prestolnico Sajgon -konec vietnamske vojne
2005 je Slovenija kot prva država vzpostavila diplomatske stike z Irakom.
Sreda, 1. maj
1363 je Oglejski patriarh Ludvik della Torre izdal listino, v kateri je Kočevje prvič omenjeno kot Gotsche. 1493 se je rodil švicarski zdravnik, kemik in mislec Paracelsus. 1873 je umrl David Livingstone, škotski misijonar in raziskovalec Afrike. Po njem se imenujejo slapovi ob spodnjem toku reke Kongo in gorovje ob jezeru Malavi.
1904 je umrl Antonin Dvorak, češki skladatelj in mojster romantične simfonije in komorne glasbe.
1908 se je rodil Giovanni Guareschi, italijanski skladatelj. Njegovo najbolj znano delo je Don Camillo in Peppone. 1978 je umrl Aram Hačaturjan, armenski dirigent in profesor.
1851	so v Londonu v Kristalni palači odprli prvo svetovno razstavo.
1931	so odprli Empire State Building.
1886 so na prvem kongresu Druge internacionale sprejeli sklep, da se od leta 1890 1. maj praznuje kot mednarodni praznik dela. Četrtek, 2. maj
1519 je umrl veliki italijanski slikar in vsestranska osebnost visoke renesanse Leonardo da Vinci.
1660 se je v Palermu rodil italijanski skladatelj in dirigent Alessandro Scarlatti.
1852	se je rodil slovenski pisatelj in urednik Jakob Sket.
1857 je umrl francoski pesnik in dramatik Alfred Louis Charles de Musset.
1902 je bil predvajan prvi znanstvenofantastični film Pot na Luno avtorja Georgea Meliesa.
1955 je Tennessee Williams dobil Pulitzerjevo nagrado za dramo Mačka na vroči pločevinasti strehi.
1980 je umrl madžarski filmski režiser in producent George Pal. 1990 je umrl angleški igralec David Rappaport. Petek, 3. maj
Danes je svetovni dan svobode tiska Danes goduje Aleksander.
1469 se je rodil italijanski pesnik in državnik Niccolo Machiavelli.
1914	je bil v Celju zadnji občni zbor Slovenske kmečke zveze pred svetovno vojno.
1932	so ustanovili Jugoslovansko radikalno kmečko stranko.
1941 so celotno ozemlje tako imenovane Ljubljanske pokrajine priključili h Kraljevini Italiji.
1944	se je v Metliki na osvobojenem ozemlju začela prva konferenca slovenskih partizanskih novinarjev.
1945	se je ponoči na pobudo Narodnega odbora za Slovenijo v Ljubljani začelo zasedanje narodnega predstavništva, ki se je razglasilo za »prvi slovenski parlament«.
2000 je državni zbor v tretjem glasovanju za mandatarja za sestavo vlade izvolil dr. Andreja Bajuka. Sobota, 4. maj Danes goduje Cveto.
Danes je svetovni dan gasilcev in svetovni dan astme. 1904 so inženirci ZDA začeli kopati Panamski prekop.
1928	se je rodil egiptovski predsednik Mohamed Hosni Said Mubarak.
1929	se je rodila v Bruslju ameriška filmska igralka Audrey Hepburn. 1948 je bila ustanovljena neodvisna država Izrael.
2008 je bilo v dvodnevnem divjanju tropskega ciklona v Mjanmaru okoli
100.000 mrtvih, na tisoče ljudi pa so pogrešali.
1802 so v Avstriji skrajšali vojaški rok s 30 na 14 let.
1848 so bile v Trstu volitve v nemški parlament. Izvoljeni so bili trije
poslanci, ki naj bi v Frankfurtu zastopali Trst in avstrijsko Istro.
Nedelja, 5. maj
Danes goduje Angel.
1379 se je v fažanskem zalivu razvila huda pomorska bitka, v kateri so bili Benečani katastrofalno poraženi. General Pisani je izgubil 18 galej in 2.400 mornarjev.
1818 se je rodil nemški filozof, družboslovec, politični publicist Karl Marx. 1821 je umrl v izgnanstvu na otoku sv. Helene Napoleon Bonaparte, ki je bil dokončno premagan v bitki pri Waterlooju leta 1815. 1889 so odprli v Parizu Eifflov stolp.
1955 so ZDA, Velika Britanija in Francija uradno končale zasedbo Zahodne Nemčije. Že čez štiri dni je postala Zvezna republika Nemčija tudi članica NATA.
1789 se je rodil v Škofji Loki narodni buditelj, časnikar Ivan Nepomuk
Cerer. Napisal je prvo gozdarsko strokovno delo v slovenščini.
1847 so Novice objavile članek, v katerem so pozivale slovenske fante,
naj se prenehajo izogibati vojaščini.
Ponedeljek, 6. maj
Danes goduje Janez.
Danes je svetovni dan medicinskih sester in babic.
1758 se je rodil francoski revolucionar, voditelj jakobincev Maximilien
Robespierre.
1786 se je rodil nemški pisatelj in publicist Ludwig Börne, vodilni predstavnik gibanja Mlada Nemčija.
1840 so začeli v Veliki Britaniji uradno uporabljati prvi poštni znamki v vrednosti enega in dveh penijev.
1856 se je rodil avstrijski nevropsihiater židovskega rodu Sigmund Freud, utemeljitelj psihoanalize.
1915	se je rodil ameriški filmski režiser in igralec Orson Welles.
1G Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 30. aprila 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Pomlad končno prinesla lepo vreme
Končno je lepo, toplo, pravo pomladansko vreme. Nekateri pravijo končno, drugi pa si že želijo nekaj dežja, saj je na vrtovih že potrebno zalivanje, posebej na novo presajenih ali posejanih rastlin. V globini zemlje je zaenkrat vlage še povsem dovolj.
Zelenjavni vrt
Na zelenjavnem vrtu boste v tehpraznikih lahko sadili praktično vse. Sama sicer ne bi hitela s sajenjem plodovk na prosto, saj bo zemlja komaj dovolj topla, po drugi stani pa so sadike že sedaj precej velike in je bolje, da se jih presadi čim prej, kakor da zrastejo še bolj v premajhnih lončkih.
Setvena plast je res že zelo suha, zato je dobro, da ob presajanju najprej zalijemo jamice, vanjo posadimo sadiko in jo potem primerno učvrstimo, ne zadelamo preveč, prav gotovo pa ne premalo z zemljo. Če imate doma pripravke iz rdečih morskih alg, je zelo priporočljivo, da večer pred presajanjem sadike zali-jete z njimi. Alge pomagajo sadikam premagati stres ob presajanju, predvsem pa pomagajo pri hitrejšem razvoju novih korenin.
Ne pozabite, čeprav so sadike sedaj majhne, potrebuje paradižnik v vrsti 50 cm razmika, med vrstami pa 70 cm. Papriko sadimo na razdaljo 40 cm v vrsti in 50 cm med vrstami. Če je vrst več, potem posadimo dve vrsti skupaj (40 cm), nato pa naredimo večji razmik, vsaj 60 cm, da lahko kasneje plodove mirno brez poškodb rastlin obiramo. Jajčevec sadimo v vrsti 50 cm narazen, med vrstamipa vsaj 60 cm. Kerpa je zdaj med rastlinami veliko gole zemlje, jo lahko izkoristite in med sadike posadite sadike solate ali posejete seme za solato berivko. Da bo paradižnikpoleti zdrav, posadite ob vsako rastlino še sadiko bazilike. Bazilik dobimo danes veliko različnih vrst, najbolj odporna je grmičasta bazilika. Nekoliko manj je aromatična, a zato je ne uniči niti močnejši dež. Kljub temu je uporabna tako v kuhinji, ker obilno cveti, privablja na vrt številne žuželke, tudi tiste koristne. Paradižnik pa je veliko bolj čvrst in zdrav.
.i k

Foto: Miša Pušenjak
Trenutno so naši travniki in zelenice rumeni, regrat je lahko tudi zelo koristna rastlina.
Kot ste opazili, so naša poletja zelo muhasta, kljub obilnim zimskimpadavinam suša ni izključena. Mnogi se pritožujete glede paprike, v poletni vročini pa se pojavljajo črne lise na dnu plodov paradižnika, rjave in sive pa na dnu plodov paprike. Vse to je posledica pomanjkanja vode. Paradižnik, paprika in jajčevec imajo radi mokre noge in vročo glavo, kot pravimo.
Zdravstveni nasveti
Glivične okužbe stopal in nohtov ter diabetično stopalo
Negovana stopala so lepa na pogled, a še pomembneje je, da so zdrava. Skrbeti moramo za njih, saj nas nosijo vse življenje.
Zelo pomembna je preventiva. Stopala dobro umijemo, jih nežno do suhega obrišemo, nato pa lahko uporabimo mazila, pudre, pršila za noge in za čevlje, ki jih zaščitijo pred glivicami. Te preparate lahko uporabljajo tudi diabetiki, saj je nega stopala zanje še posebej pomembna.
Glivice so mikroorganizmi, ki uspevajo v toplem, temnem in vlažnem okolju (npr. okolje v čevljih je idealno). Najpogosteje se naselijo med prsti na nogah, v dimljah in pod dojkami. Lahko se okužimo s posrednim stikom s človekom, preko okužene živali ali zemlje, neposredno pa v športnih dvoranah, bazenih, savnah, tuš kabinah ... Okužbe na koži ne ogrožajo življenja, so pa dolgotrajne. Zdravljenje glivičnih okužb traja več tednov ali mesecev. Zdraviti jih moramo, da preprečimo širjenje okužbe na nohte (onihomikoza).
Znaki glivične okužbe stopal so: srbeča, luskasta, razpokana in vlažna koža, ki ima neprijeten vonj. Kasneje se pojavijo majhni vodeni mehurčki, izcedek, skele-nje in bolečina pri hoji. Najprej se ti znaki pojavijo med prsti na nogah, pozneje pa se lahko razširijo na podplate (atletsko stopalo - večkrat se pojavi pri športnikih).
Kaj uporabljamo za samozdravljenje
Za samozdravljenje glivičnih okužb kože lahko uporabimo
zdravila v obliki krem, gelov, pršil ali raztopin, ki jih nanašamo na prizadeto kožo. Učinkovine v njih so antimikotiki: bifonazol, ketokonazol, klotrimazol, miko-nazol ali terbinafin. Uporabljamo jih enkrat do trikrat na dan (odvisno od učinkovine, ki je v zdravilu), tako da jih nanesemo na obolelo mesto. Zdravljenje traja najmanj dva tedna, lahko tudi več mesecev, odvisno od resnosti okužbe in prizadetega dela telesa.. Uporabo zdravil priporočamo od dva do več tednov zapored ter še 10-14 dni po prenehanju znakov, da preprečimo ponovitev bolezni. Neželeni učinki so ob pravilni uporabi so blagi in redki, najpogosteje kot pekoč, dražeč občutek na mestu nanosa. Le redko pa pride do preobčutljivostne reakcije s srbenjem, izpuščaji, mehurji. Takrat prenehamo nanos in se posvetujemo o zamenjavi zdravila, saj zdravljenja ne smemo prenehati.
Koža je zaradi glivične okužbe marsikdaj tudi razpokana in naknadno se lahko pojavi še bakterijska okužba.
V nosečnosti se je glede zdravljenja glivičnih okužb treba posvetovati z zdravnikom!
Pri otrocih je najnižja starostna meja za samozdravljenje 5 let, pri mlajših je potreben posvet z zdravnikom. V lekarni Vam bomo pomagali izbrati pravi izdelek glede na vrsto glivične okužbe, ki jo želite pozdraviti. Glivične okužbe nohtov
Glivične okužbe nohtov so težje ozdravljive kot okužbe kože. Povzročijo, da se noht
Foto: Črtomir Goznik
Jožica Bigec, farm. teh.
zadebeli, porumeni, se lomi ali se loči od podnohtja, je iznakažen. Okužba se lahko razširi z enega še na druge nohte na rokah oz. na nogah. Bolnika moti tudi estetski izgled, prizadeta je kakovost življenja, potrebno je zdravljenje. Kreme, mazila in raztopine v večini primerov niso učinkovite, ker ne prodrejo dovolj globoko v noht. Učinkovitejša je uporaba filmo-gela, laka za nohte ali posebnega kompleta (mazilo, ki noht zmehča, obliž in strgalo) ki omogočajo, da učinkovina prodira v nohte, hkrati pa jih utrdijo in ščitijo pred ponovnim vdorom glivic. Uporaba filmo gela:
Vsebuje aktivno učinkovino pirokton - olamin, ki deluje na mestu glivične okužbe nohta. Nevidni gel se s čopičem nanaša enkrat na dan na celo površino nohta, obnohtno kožico in pod konico nohta najbolje zvečer. Hitro se suši in prodira v strukturo nohta.
Nadaljevanje prihodnjič Jožica Bigec, farm. teh., Lekarne Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
Paradižnik, paprika in jajčevec so hvaležni za zastrta tla.
Ijeprenesle stres. Prehitro gnojenje bo spremenilo pH substrata in s tem naredilo zemljo manj ugodno za rastline. zato v želji po čim bolj bujnih koritih ne naredite te napake.
Regrat cveti
Zato poskrbite že zdaj za primerno namakanje. Najboljše je, da položite ob rastline prav posebne, preluknjane cevi - poskrbite za kapljično namakanje. Tako bodo tla vedno mokra. Da boste porabili čim manj vode, tla okoli rastlin zastremo. Ko bosteporezali solato, ali pa že zdaj, po košnji zelenice, rastline obdajte s plastjo ppokošene trave. Pazite, da ne bo gnila, občasno pa to plast obnovite. Tako se bodo vaše rastline dobro počutile, porabili pa boste tudi veliko manj vode.
Okrasni vrt
Okrasno grmičevje lepo zeleni, spomladanski grmi krasno cvetijo. Če še niste imeli časa, je zdaj primeren trenutek, da jih okopljete in pognojite. Vsekakor je treba pognojiti rododendrone. Zanje in za hortenzije izberete specialna gnojila za rododendrone.
Za vse, ki imate posajene iglavce, pa vam ti preraščajo njim odmerjen prostor, pa je zdaj čas, da jih obrežete. Iglavci zdaj poganjajo nove poganjke. Samo te nove poganjke lahko pokrajšate tudi do 2/3, s tem boste močno upočasnili njihovo rast. Iglavci močnega rezanja ne prenašajo, edina izjema so tise, ki jih lahko režete po mili volji. Vseh ostalih v živo ne smemo porezati, če želimo lepe zelene grmičke, drevesa ali živo mejo.
Balkonsko cvetje
Mnogi boste praznike izkoristili za sajenje novih korit. Mnogi ste se odločili za novejša korita z vodno rezervo. Njihova prednost je v tem, da vanje lahko sa dimo večje število rastlin, poleti pa v vročini rastline ne trpijo žeje. Ne pozabite, da morajo taka korita stati čim bolj vodoravno, da je izkoriščena vsa njihova prednost.
Da boste z njimi tako zadovoljni kakor jaz, je treba vedeti o njih nekaj stvari.
V začetku rasti - to je sedaj, korenine seveda še ne morejo do te rezervne vode, zato zalivamopovsem enako, kot smo bili vajeni do sedaj - ko vidimo, da sejeprst izsušila zalijemo preko zemlje. Pri tem pa kljub temu preverimo, ali je napolnjena tudi vodna rezerva. To nampokaže indikator, ki ga mora imeti vsako korito.
Pomembno pa je, da tudi poleti korita in rastline v njih zalivamo preko zemlje, ne pa v tulec za rezervno vodo. Tako bodo korenine ves čas enakomerno preraščale substrat in ne bodo silile samo v globino. Tako oponašamo tudi naravo - dež, kar veliko bolj ustreza vsem rastlinam. Vedno pa preverimo, če je napolnjena tudi vodna rezerva. Ta bo služila rastlinam kot rezervna voda v vročih dnevih in seveda temu, da se bo substrat izsuševalpočasneje in zalivanje vsak dan ne bo potrebno. Zato vsaj v začetku pred zalivanjem vedno preverite, kako mokra je še zemlja v koritih in ali je zalivanje resnično potrebno.
Takoj po presajanju vsaj tri tedne rastline posebnega dognojevanja ne potrebujejo. Dovolj hranil je še v substratih. Lahko pa vodi za zalivanje dodamo pripravke na osnovi alg ali aminokislin, da bodo bo-
Za konec pa še nekaj o tej skromni, a zelo lepi in predvsem koristni in zdravilni travniški rastlini. Regrat raste praktično povsod, še človek s svojim agresivnim ravnanjem ga ni sposoben uničiti. Mnogi se ne zavedajo, kako koristna je ta rastlina. Ima veliko pozitivnih vplivov na naše zdravje, praktično vsi deli rastline so koristni, od korenine do listov in cvetov. Študije so pokazale, da regrat deluje: diuretično, pro-tivnetno in ga še posebej priporočajo pri različnih revmatičnih obolenjih (antirevmatik), primeren je za diabetike, saj spodbuja delovanja beta celic trebušne slinavke in tako vpliva na znižanje ravni krvnega sladkorja, protitumorno - zavira razvoj rakavih celic, in protivirusno.
Iz regratovih cvetov delamo regratov sirup na enak način kakor sirup iz bezgovih cvetov. Pripravke delamo tudi iz korenin, regratova solata pa je tako speci-aliteta. Cvetove za namene naše prehrane naberemo in uporabljamo samo rumene jezičaste liste, zelene čašice odstranimo.
Regrat pa je koristen tudi na zelenjavnem vrtu. Zdaj je čas cvetenja, ko si te cvetove lahko naberemo, posušimo in shranimo za poleti. Pripravek iz regratovih cvetov namreč podobno kakor kupljeni pripravki iz izvlečkov morskih alg ali aminokislin blaži rastlinam posledice stresa. Pomagajo predvsem plodovkam pa tudi solatnicam in čebulnicam, celo fižolu premagovati poletne tegobe.
Naredimo lahko prevretek, ki ga lahko hranimo v temnih stekleničkah v temnem in hladnem prostoru čez poletje. Zanj potrebujemo 2 kg svežih cvetov, ki jih prelijemo z 101 vode. Vse skupaj prekrijemo z deskami, pokrovom. Damo na sonce in vsak dan premešamo. Na soncu naj bo tako dolgo, dokler se tekočina še peni. Nato precedimo in uporabimo ali shranimo. Uporabljamo med poletjem, in sicer redčimo 1:5 za manjše, občutljivejše rastline, odrasle pa lahko škropimo tudi z nerazredčeno tekočino. Čaj pa naredimo sproti, 200 gr posušenih cvetov prelijemo z 101 vrele vode, pustimo stati 20-30 minut, odcedimo, ohladimo in uporabimo nerazredčeno.
Ni veliko časa za nabiranje, saj bodo hitro prenehali cveteti. Med tempa uživajte v lepih rumenih travnikih, pustite kakšen dan dalje cveteti tudi svoje zelenice, saj je tudi cvetoča zelenica krasen okras doma, posebej letos, ko smo željni sončnih, rumenih barv.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Tako bujen je sončni balkon, če sadimo rastline v korita z vodno rezervo. V tem koritu imamo bršljanke, javorček, cipresasto konjsko grivo in beli mleček.
torek • 30. aprila 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne
glasbene
scene
Hollywoodski Pločnik slavnih je bogatejši za novo zvezdo, ki je pripadla fantovski zasedbi Backstreet Boys. Ob tej slovesnosti so se na Hollywood Boulevar-du zbrali vsi člani te nekoč zelo popularne skupine, A.J. McLean (35), Howie Doro-ugh (39), Kevin Richardson (40), Nick Carter (33) in Brian Littrell (38). Skupina letos praznuje že 20. obletnico, saj so bili ustanovljeni leta 1993 na Floridi. Ob tej priložnosti pa je Nick Carter povedal, da lahko kmalu pričakujemo izid njihovega novega glasbenega izdelka, kmalu pa naj bi se odpravili tudi na veliko glasbeno turnejo po Kitajski. Da gre za izjemno uspešno skupino, pričajo tudi podatki, da so do danes osvojili več kot 350 različnih nagrad in po celem svetu prodali okrog 130 milijonov svojih albumov. Kar 13 njihovim skladbam pa je uspel preboj na Billboar-
dovo lestvico top 40. Med njimi so takšne uspešnice, kot so I'll never break your heart, Everybody, Show me the meaning of being lonely, I want it that way, Quit playin' games with my heart in druge.
Na glasbeno prizorišče se po dolgem času vrača znana škotska pop rock skupina Wet Wet Wet. Člani skupine Marti Pellow, Tommy Cunningham, Graeme Clark in Neil Mitchell so za letošnji december napovedali 12 koncertov po Veliki Britaniji. Turneja skupine, ki je od ustanovitve leta 1987 pa do danes prodala več kot 15 milijonov svojih albumov, se bo pričela 5. decembra v Du-blinu, končala pa 19. decembra v Glasgowu. Največja uspešnica skupine Wet Wet Wet je bila zagotovo skladba Love Is All Around Me iz leta 1994, ki se je uspela obdržati kar 15 tednov na prvem mestu uradne britanske glasbene lestvice.
Pred dnevi so na veliki slovesnosti v Los Angelesu v znamenito Dvorano slavnih rock'n'rolla (Rock and Roll Hall of Fame) sprejeli nove »stanovalce«. Letos je ta čast doletela pionirje hip hopa,
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT NATE RUESS
2.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS feat. WANZ
3.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO MARS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WAITING ALL NIGHT - RUDIMENTAL FT ELLA EYRE
2.	THATPOWER - WILL I AM FT JUSTIN BIEBER
3.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT PHARRELL WILLIAMS
NEMČIJA
1.	LET HER GO - PASSENGER
2.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT NATE RUESS
3.	CAN'T HOLD US - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FEAT. RAY DALTON
To je to
Backstreet Boys
http://images6.fanpop.com
zasedbo Public Enemy, pokojno kraljico disca Donno Summer, producenta Quin-cyja Jonesa ter kanadsko rock skupino Rush in ameriške rockerje iz skupine Heart. V to prestižno institucijo, ki je posvečena predvsem spominu na najbolj znane in vplivne rock glasbenike ter njihovemu prispevku pri razvoju rock glasbe, so bili letos sprejeti še pevec, teks-topisec in oskarjevec Randy Newman, pokojni legendarni blues kitarist Albert King ter producent Lou Adler. Naj spomnimo, Dvorana slavnih rock'n'rolla se nahaja v Cle-velandu, po pravilih pa so v njo lahko sprejeti le tisti glasbeniki, pri katerih je od izida prvega studijskega posnetka minilo najmanj 25 let.
Slavna ameriška pevka in igralka Cher, ki šteje že 66 let, je končala snemanje svojega novega studijskega albuma. Točen datum izdaje že njenega 26. studijskega izdelka zaenkrat še ni znan. Znano pa je, da sta pri nastajanju novih skladb sodelovala znani glasbenik in producent Timabaland in Jake Shears iz popularne skupine Scissor Sisters. Zadnji studijski album Living Proof je Cher izdala leta 2001. Že čez nekaj dni pa naj bi bil objavljen tudi njen novi dokumentarec Dear Mom, Love Cher.
21. maja naj bi izšel kom-pilacijski live album legendarne ameriške skupine The Beach Boys. Album bo izšel
na dveh zgoščenkah in bo nosil ime Live - The 50th Anniversary Tour, na njem pa bo kar 41 skladb. Kot že pove samo ime nove kom-pilacije, je album nastajal na njihovi lanskoletni glasbeni turneji, s katero so obeležili 50 let svojega glasbenega ustvarjanja. Skupino Beach Boys so leta 1961 ustanovili bratje Brian, Carl in Dennis Wilson, njihov bratranec
Mike Love in Al Jardine. ®@®
Za konec današnjega glasbenega sestavka pa ponujamo še dobro novico za vse »težkometalce«. Frontman legendarne angleške heavy metal zasedbe Iron Maiden Bruce Dickinson je za prihodnje leto napovedal izid njihovega novega studijskega albuma. Omenjeni album bo že 16. studijski izdelek te skupine in bo nasledil njihov zadnji album The Final Frontier iz leta 2010. Že čez nekaj dni pa se člani zasedbe odpravljajo na veliko svetovno glasbeno turnejo Maiden England, ki jo bodo pričeli 27. maja v španskem Bil-bau, v nadaljevanju turneje pa bodo nastopili tudi v naši soseščini (Zagreb in Gradec). Skupina Iron Maiden je nastala leta 1975 v Londonu, v vseh teh letih delovanja so po celem svetu prodali že več kot 100 milijonov albumov, že večkrat pa so bili proglašeni za največjo metal skupino vseh časov.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
To, kar si (2. del)
V moderni družbi, še posebej v urbanem okolju, je ta besedna zveza skoraj sveta. Je kvalifikacija, pomembnejša od izobrazbe ali kakšnega znanja. Ljudje so mnenja, da so zgolj zato, ker so to, kar so, na primer dobri pevci, umetniki in še kaj. Tega, kar kdo je, se kratkomalo ne sme kritizirati, saj s tem, ko se oznani, da pač je to, kar je, lastnost prenesemo na osebno področje.
To me prej kot na karkoli drugega spominja na obrambni mehanizem. S tem, ko to storimo, povemo, da je nekaj pač nujen sestavni del nas, naše osebnosti in karakterja. Tega potem ne moremo, pa tudi nam ni treba spreminjati. Veliko lagodneje in preprosteje kot pa se nenehno izboljševati, popravljati, posodabljati ter spreminjati na bolje.
Pred kratkim sem naletel na posnetek, v katerem ljudje tekmujejo v petju, in izmed zbranih je bila večina popolnoma zanič. Vendar kritike niso sprejeli; skoraj sleherni je preprosto zrecitiral, da pač je to, kar je, da je na to izjemno ponosen in se je s tem zadovoljil. Spet status quo in stagnacija. Kot sem že zapisal v prejšnjem delu, se mi veliko modrejša misel zdi: bodi to, kar si lahko. A bi še dodal, da na srečo živimo v času, v katerem prav tako lahko izbiramo med tem, kar želimo biti. Seveda pa je pri tem treba biti realen, saj nas v končni fazi omejujejo geni, ki smo jih dobili. Vendar tu gre za sprejemanje, ne pa za pomirjeno zadovoljstvo in stagnacijo. Če si na primer genetsko suh, nikdar ne boš mišičast, in če nimaš genov za posluh, nikoli ne boš virtuoz. To pač sprejmeš, preko tega zaenkrat še ne moremo.
Vsekakor pa to ne pomeni, da moraš, če torej nimaš genov za posluh, iti na oder, se dreti in potem vsem razložiti, da si fenomenalen, ker pač si to, kar si. Poglej, kaj imaš, ter iz tistega napravi maksimalno, kar lahko.
Osebno mislim, da je to tisto, kar daje človeku vrednost, in je tisto, kar je vredno spoštovati. Izpiljeno ter obrušeno znanje. To je veličina posameznika. Težko prigarana, premočena od solza in potu ter plačana z naporom. Je zaslužena, ne pa kar podarjena kratkomalo zato, ker si se rodil. Točno to nas namreč ta novodobni nauk uči; da je v življenju dovolj, da se rodiš in na tisti stopnji tudi ostaneš. Si, kar si. Kar je v tem primeru nič. Smo to, kar smo lahko, in to kar, izberemo, da bomo. Vrednost posameznika je prislužena in ni človeku temeljna lastnost, kot na primer dostojanstvo. Bodi to, kar si, ne pove ničesar, človeka ne obogati niti ovrednoti. Je puhlica, sama sebi namen, ki prijetno podmaže in zadovolji nevedna ušesa.
Matic Hriberšek
www.radio-ptuj.si
2.
3.
4.
5.
6. 7.
S t Vi
NAJ
GIVE ME A REASON - PINK FT
MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE LET HER GO - PASSENGER
WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO MARS STAY - RIHANNA& MIKKY EKKO
IT'S A BEAUTIFUL DAY - MICHAEL Bl
WHA
8.	ONE
9.	TANG|
10.	SC SPEAR
11.	MI
BOUT US - THE SATURDAYS
Y OR ANOTHER - ONE DIRE UP - CARO EMERALD & SHOUT - WILL I AM
JBLE
jtion
JRITNEY
:le - HURTS
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 30. aprila 2013
Kaj bomo danes jedli
TOREK
pečene hrenovke, krompirjevi ocvrtki*,
solata
SREDA
zelena solata s klobaso, rulada ČETRTEK
krompirjevi svaljki z drobtinami, solata PETEK
girice, krompir v kosih, potresen z mlado čebulo, drobnjakom, olivnim oljem in limono SOBOTA
kurja obara, ajdovi žganci NEDELJA
marinirani kotleti na žaru**, zelenjava (z žara in sveža), pečen krompir PONEDELJEK
rižota z gobami, solata, sadna kupa s sladoledom
*Krompirjevi ocvrtki
Sestavine: 750 g krompirja v oblicah, 1 majhna čebula, 1 žlica polnozrnate pšenične moke, 2 jajci, 2 žlici sesekljanega peteršilja, sol, olje, 1 žlica moke za pani-ranje.
Kuhan krompir olupimo in pretlačimo skozi stiskalnico za krompir. Čebulo olupimo in jo naribamo h krompirju. Primešamo moko, jajci, peteršilj in sol. V veliki ponvi segrejemo olje. Iz mase oblikujemo približno 1 centimeter debele in za dlan velike polpete in jih povaljamo v moki za paniranje. Polpete popražimo na olju na obeh straneh.
**Kotleti v marinadi za žar
Sestavine: 1 kg kotletov; marinada: 1 dl olja, 5 strokov stisnjenega česna, 3 čajne žličke gorčičnih semen v vinu, 1 čajna žlička mlete sladke paprike, sok polovice limone ali sok ananasa, 1 čajna žlička kečapa, sol, poper, origano.
Kotlete narežemo na 1 do 1,5 cm debele kose. Posebej pripravimo marinado iz navedenih sestavin in vsak kos mesa potopimo vanjo ter ga položimo v posodo, na koncu ostanek marinade prelijemo po mesu, zapremo posodo in postavimo v hladilnik vsaj dan pred peko. Kotlete popečemo na žaru po vsaki strani 5 minut. Zraven ponudimo svež paradižnik, mlado čebulo in zelenjavo z žara po izboru.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
PRAVA MERA
V pilotski kabini potniškega letala je posadka med poletom proslavljala povratek na domače letališče. Po petem dvojnem viskiju je pilot rekel: »Zdaj bo pa dovolj. Na letališču imam parkiran avto in se moram pripeljati še domov.«
VIOLINA
Neznanca sta se v gostilni zapletla v pogovor in eden je rekel: »Violino imam precej raje kot klavir.«
»Ste glasbenik?« »Ne, delam v selitvenem servisu.«
BRUSNI PAPIR
Ostržek se je sprl z dekletom, saj mu je očitala, da po vsakem spolnem odnosu v njeni vagini ostane kakšna trska. Za nasvet je vprašal očeta, ta pa mu je rekel: »V roke vzemi brusni papir in si lepo zgladi svoj penis!« Čez nekaj dni ga je oče vprašal: »No, kako je zdaj s tvojimi dekleti? So zadovoljna?« »Kakšnimi dekleti? Brusni papir je zakon!«
PREPOZNO
»Saj veste, da vas spoštujem in vas imam rad,« je rekel doktor pacientki, ki je potrkala na njegova vrata, »toda ali niste mogli priti prej? Moje delo je za danes končano.«
»Oprostite mi, lepo vas prosim, toda sosedov pes ni vedel za vaš delovni čas in me je prepozno ugriznil!«
ZEBE GA
Starejši pacientjepotožil doktorju: »Doktor, strašno se počutim. Vedno me zebe v noge, pa čeprav je zunaj še tako vroče! Le kaj naj storim?« »Kar brez skrbi. Priporočam vam, da storite tako, kot sem jaz, ko sem imel podobne težave. Iz lastnih izkušenj vem, da vam bo pomagalo. Torej, doma se je žena usedla na kavč, jaz pa sem ji dal noge v naročje in žena mi jih je masirala. Videli boste, da bodo kmalu tople.« »Hm...,« je malo razmislil možakar. »Kdaj pa je vaša žena doma?«
POLJUB
»Kaj bi želeli od mene, da bi mi dovolili, da bi vas poljubil?« »Narkozo!«
ZAHVALA
Pobožni zakonski par je šele po petnajstih letih dobil naraščaj v družino. Srečna sta se odločila, da to javno objavita, zato sta dala v časopis oglas z naslednjo vsebino:
»Veseliva se rojstva najinega sina in se zahvaljujeva Gospodu, ki živi nad nami!«
MESTO V KANADI
MODEL VW
OTON POLIČ
OVIRA
UVOD V PESNITEV
KANON
PREBIVALEC ALTAJA
ČEBELJI ORGAN ZA SRKANJE
PESTICEV MOŠNJIČEK
SVEDSKA TEKAČICA
TOLKAC
RAFKO IRGOLIČ
NAS ROKOMETAŠ (DENIS)
MANJSI PRAZNIK
MARKO MARULIČ
GRSKA ČRKA
NAGLASNI OKRAS
ZNAMKA PRALNEGA PRASKA
BURGERJEV FILM
HARMONIKAR ZALOKAR
GRSKI REČNI BOG
SORTA JAGOD
PAPIRNAT NAMIZNI PRTIČEK
RUDI CORN
ERBIJ
POLETNO ŽITO
18. ČRKA ARABSKE ABECEDE
REPNI LIST
NAS SLIKAR (TOMAŽ)
PRITOK REKE LAHN
SODČEK
LOJZE ARKO
ZDENKA NOVAK
POSODA ZA SEČ
SPRANJA, RAZPOKA, ZAJEDA
REDPAJ-KOVEC
PLETIVO ZA SAKE, SAKOVINA
PIROTEHNIK
AMERISKA PISATELJICA (GERTRUDE)
Foto: ASV
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: AJN = 18. črka arabske abecede, AKRAKA = švedska tekačica (Maria, 1966-), ARBON = rdečkasta morska riba, LEZIKA = špranja, razjeda, razpoka, MARASMUS = telesna oslabelost, marazem, OLIVEIRA = brazilski pop pevec (Jair, 1975-), PROEMIJ = uvod v pesnitvah, UTRIKEL = pestičev mošnjiček, VANI = ime slovenskega harmonikarja Zalokarja.
'Ujais 'JefuSo 'emges '^Ted 'e>nze|
'leuun 'pos uanfeiu 'je\/ 'oeniAl 'ufe 'J3 'e^ajAjas 'en 'uea>jo 'nja| a 'bav 'lAIlAl 'Hiuzejdos 'jeq 'le^ujn 'doj 'oafenv 'e^aidaid '|eai}uo|/\| 'oaAopejq 'iooin %iezo 'e>jjew 'uoqje :ouAoiopoA '3>jNVZId>l 31 A31IS3d
torek • 30. aprila 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 21
Govori se ...
... da je nova vlada končno na pravi poti, le da ta vražja pot spet ni čisto na pravem mestu.
... da tako meni tudi prvi človek sindikata javnega sektorja, ki je do sedaj v glavnem presenečal vse dosedanje vladne kroge, potem ko so objavili še višino njegovega mesečnega zaslužka, pa je močno presenetil tudi vse druge.
... da v spodnjepodravskih občinah bojda zadnje čase čisto nič več ne seksajo. Če vas zanima zakaj, je odgovor zelo enostaven: ker so menda vsi med seboj v žlahti ali pa zato, ker so skregani zaradi strankarskih razprtij.
. da je spodnjepodravska regija gasilsko najuspešnejša na svetu, saj so se na gasilsko olimpiado v Franciji uvrstile kar štiri ekipe iz te regije, kar se verjetno ni pripetilo še nikoli nikjer na svetu.
... da so na nedavnem sprejemu poetovionskega prvega moža, ki mu očitajo, da je, kar se sprejemov tiče, svojstven re-
korder, med tistimi, kijih je sprejel zato, ker so pomagali pri letošnjem Kurentovanju, nekateri pogrešali še tiste, ki pridno skrbijo za to, da je v najstarejšem mestu karnevalsko vzdušje vse leto. Ampak res samo nekateri.
... dašumarskemužogobrcar-juZajcu v Domžalah ni bilo lahko, saj sta bila v nasprotni ekipi kar dva Vuka... Kljub temu se je vse srečno razpletlo.
... da v šterntalski občini nekateri sumijo, da se nekaj kuha in pripravlja. Zakaj bi sicer ministrstvo za obrambo opozarja-
lo občane, da bodo v kratkem v njihovi občini pojavili sporni osemkolesniki ali patrie. A še ne vedo, s kom imajo opravka, jim pa lahko povedo svetniki občinske opozicije.
Vidi se ...
... zakaj je znan slovenski pevec med nastopom ob prazniku ene najbogatejših občin potar-nal, da ga vedno predstavljajo le kot enega najuspešnejših kantavtorjev, nikoli pa ne kot enega najlepših.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 6. 5. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Samanta Podhostnik, Sp. Velovlek 23, 2250 Ptuj.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat smo malo pobrskali po arhivu in našli fotografijo, ki smo jo prejeli že lanskega avgusta. Ob njej je bil pripis: »Sedemmesečni Anej se čudi nad babičinim pridelkom z domačega vrta, ki je tehtal kar 2,23kg.« No, Anej je sedaj že velik fant, fotografija pa bo vseeno ostala lep spomin. Poslala sta jo dedek in babica Selinškova iz Stogovcev pri Ptujski Gori.
Iskrice
www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
7				6				4
9	6			8			2	1
		2	5		1	7		
6	4		1		8		3	7
		3	6		4	1		
8	1		2		3		6	5
		6	3		5	9		
3	9			4			1	2
5				1				3
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	O
Bik	VV	©	€€€	OO
Dvojčka	VVV	©©	€	OOO
Rai	VV	©©©	€€€	O
Lev	V	©©	€€€	OOO
Devica	VV	©©©	€	OO
Tehtnica	VVV	©	€€	OOO
Škorpijon	VV	©	€€€	OO
Strelec	VVV	©©	€	O
Kozorog	VV	©©©	€€	OOO
Vodnar	V	©©	€	OO
Ribi	VVV	©	€€€	O
(Vir: www.pregovor.com)
»Marksizem? Ali je to tista znanost o happy-endu?« Grafit
»Katera evropska dežela ima najnižjo nataliteto? Vatikan!« Grafit
»Nimfomanka je ženska, ki si želi več seksa kot moški.« Grafit
»Denar te zagotovo ne osreči. Jaz imam sedaj 50 milijonov evrov, toda popolnoma enako sem srečen kot takrat, ko sem jih imel le 48 milijonov.« Neznan avtor
»Cinizem je humor pri slabem zdravju.« Herbert George Wells
»Zbujanje sočutja je skrivnost humorja.« Fjodor Mihajlovič Dostojevski
»Pil sem, da bi vas pozabil, da bi me prenehala preganjati vaša slika... Toda ko sem bil pijan, sem vas videl dvojno.«
Marcel Achard
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: TI MOJA ROŽICA
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 30. aprila do 6. maja 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
1G Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 30. aprila 2013
Postopek proti družbi Verbund je v drugi polovici aprila sprožilo avstrijsko državno tožilstvo. Po lanski poplavah sta si sicer Verbund in avstrijska država medsebojno pripisovala krivdo za nastale razmere. Verbund naj bi prepozno odprl zapornice na Dravi, a trdi, da mu država ni zagotovila pravilnih napovedi glede količine padavin.
V podjetju Dravske elektrarne Maribor (DEM) so potrdili, da za sprožen postopek preiskave vedo, tehnični direktor
Trenutno z njimi na papirju še vedno upravljajo četrtne skupnosti, ki pa za to nimajo nobenih pogojev. Že od leta 2002 v MO Ptuj ni bilo nikogar, ki bi vodil to evidenco, parcele pa so v uporabi brezplačno. Srečanja se je udeležilo več kot 50, v glavnem aktivnih vrtičkarjev, vseh,
Andrej Tumpej pa je o tem, kako so urejeni odnosi med obema državama na področju voda in kako bodo ravnali vnaprej, povedal: „24. januarja letos je bilo v Mariboru izredno zasedanje stalne slovensko-av-strijske komisije za Dravo. Ena izmed glavnih točk zasedanja je bila analiza visokih voda in poplav na reki Dravi 5. in 6. novembra lani. Na zasedanju so strokovnjaki z obeh strani prikazali svoje videnje tega dogodka. Glede na to, da so bili nekateri podatki neusklajeni,
ki imajo še vrtove na občinskih površinah, ni bilo, vrtičke pa bi želeli tudi nekateri drugi, ki jih doslej niso imeli. Vse podatke o možnostih za uporabo še prostih parcel za vrtove bodo zainteresirani dobili v oddelku za gospodarske javne službe pri Nini Majcen. V letošnjem
je bilo na zasedanju sklenjeno, da se imenuje delovna skupina strokovnjakov z obeh strani z nalogo, da podrobneje razišče ta poplavni dogodek. Delovna skupina naj bi poročala o svojih ugotovitvah konec maja. Delovanje slovenskega dela komisije spada pod Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, to pa se bo glede na rezultate, ki jih bo podala delovna skupina, verjetno odločilo o nadaljnjih korakih države glede tega dogodka."
Sicer pa Tumpej še pravi, da so v DEM mnenja, da je bilo ob-
letu jih bodo lahko uporabljali še brezplačno, v letu 2014 bo uporaba občinskih parcel za vrtove že plačljiva, cena uporabe naj bi bila na leto med 20 in 25 evrov. Takšno ceno imajo tudi drugje, pove predsednica sveta ČS Center Branka Bezeljak. Pomen doma pridelane zelenjave je vedno večji, vrtičkarji jo pridelujejo brez uporabe škropiv, strinjajo pa se tudi, da na vrtovih ne bodo postavljali nobenih lop ali česa podobnega. Za zdaj bodo skušali v celoti oživiti vrtove med Kvedrovo ulico, CMD in Gregorčičevim drevoredom. Urejeno podobo pa naj bi v kratkem dobilo tudi še eno veliko nekdanje območje vrtov, območje ob Osojnikovi ulici, kjer so načrtovali velike gradnje, med njimi novi vrtec Mačice, ki ga za zdaj ne bo. Tudi to območje bodo vrnili vrtičkarjem.
MG
veščanju v času poplav z avstrijske strani korektno: „Delovni skupini smo tudi sami posredovali precej podatkov in z zanimanjem čakamo na rezultate, saj smo tudi sami utrpeli precejšnjo škodo. Z zanimanjem bomo spremljali preiskovalni postopek v Avstriji in se nato odločali na osnovi konkretnih podatkov."
Še bolj kot v DEM pa so do ocene, ali se jim zdi uvedba preiskovalnega postopka proti družbi Verbund upravičena in kako bodo ravnali, če bo preiskovalni postopek rezultiral
v	sprožitvi tožbe proti družbi Verbund kot morebiti (so)kri-
vi	za velike razsežnosti poplav, zadržani na Ministrstvu za
Kot je poudaril Bojan Kitel, ki na Policijski upravi Maribor skrbi za stike z javnostjo, v policiji ponovno opozarjajo na povečano previdnost, še posebej v prazničnem času, ko se bodo mnogi odpravljali od doma. Policija namreč ugotavlja, da storilci na območju slovenskega avtocestnega križa in v njegovi neposredni okolici na različne načine izvršujejo tatvine. Na počivališčih na različne načine zavedejo oškodovance, pritegnejo njihovo pozornost, medtem pa sostorilci iz vozila odtujijo dragocenejše predmete, kot so torbice, telefoni, denarnice itd. Še vedno se pojavljajo primeri, ko poskušajo tujci pritegniti pozornost in ljudem prodati lažno blago, ponaredke (lažen zlat nakit iz medenine) ali pa omenjeno situacijo izkoristijo za to, da iz vozil odtujijo predmete, kot so torbice, denarnice, prenosni telefoni ipd. Prav tako opozarjajo na primere, ko storilci na počivališču ali na bencinskem servisu preluknjajo pnevmatiko na vozilu oškodovanca in se kasneje, ko se oškodovanec nekaj kilometrov naprej na avtocesti ustavi zaradi izpraznjene pnevmatike, pripeljejo za oškodovancem in mu ponudijo pomoč, medtem pa izvršijo tatvino iz vozila. Ponoči pa storilci pogosto izkoristijo odsotnost voznikov osebnih ali tovornih vozil, tako da vlomijo v vozila in kabine tovornih vozil in iz njih odtujijo različne predmete. Nekatera kazniva dejanja pa so bila izvršena med tem, ko
kmetijstvu in okolje. Na naša vprašanja so namreč odgovorili zelo kratko: „Reševanje odprtih vprašanj, povezanih z vodo na mejnem območju za obe državi Avstrijo in Slovenijo, je v pristojnosti Stalne slovensko-avstrijske komisije za Dravo. Na predlog Slovenije je slovensko-avstrijska komisija za Dravo na izrednem zasedanju v Mariboru ustanovila bilateralno delovno skupino za celovito nadaljnjo podrobno raziskavo poplavnega dogodka v porečju Drave novembra 2012. Cilj delovne skupine je ugotovitev razlogov za nastanek najvišjega poplavnega vala iz Republike Avstrije v Republiko Slovenijo ter priprava uradnega poročila o dogodku.
so vozniki počivali v svojih vozilih. Običajno navedena kazniva dejanja izvršuje več storilcev hkrati, njihove naloge pa so pri tem deljene. Pogosto tovrstna kazniva dejanja izvršujejo tuji državljani različnih narodnosti. Kot žrtve kaznivih dejanj se pojavljajo tako državljani Slovenije kot tudi tujci, ki potujejo skozi Slovenijo.
Policija zato svetuje voznikom in potnikom, da pri postankih na avtocestnih počivališčih ves čas postanka nadzirajo svoje vozilo in predmete v njem. Svetujejo, da vozilo, če se oddaljite od njega, zaklenete, vrednejših predmetov, kot so prenosni računalniki, denarnice in telefoni, pa ne puščate na vidnih mestih v vozilu. V primeru, da vas poskušajo neznane osebe zaustaviti med vožnjo po avtocesti, pa že zaradi prometne varnosti takšno zaustavljanje odsvetujejo. Vsem voznikom in potnikom svetu-
Poročilo, s katerim bo delovna skupina seznanila komisijo, je v zaključni fazi. Zaključno poročilo bo obravnavala tudi Vlada RS in odločila o morebitnih ukrepih, ki bodo sledili."
Lanske novembrske poplave so v Avstriji prav tako povzročile nekaj škode, vendar precej manj kot v Sloveniji; po poročanju avstrijskih časnikov je nastalo za 6,5 milijona evrov škode, prizadetih je bilo 250 prebivalcev celovške občine Labot. 37 ljudi je začasno ostalo brez strehe nad glavo, dve hiši pa so morali porušiti. V Sloveniji pa ocenjena škoda na porečju Drave znaša kar okoli 100 milijonov evrov, skupna škoda na vseh ostalih območjih oz. regijah v državi pa je ocenjena kar na 373 milijonov evrov (oz. 310 milijonov brez DDV). Od skupnega zneska ocenjene neposredne škode znaša škoda na stvareh 54.999.971,81 evrov, v gospodarstvu 44.961.955,40 evrov, na državnih cestah 15.710.077,82 evrov, na železnici 710.000,00 evrov in na vodotokih 194.526.744,98 evrov (brez DDV).
SiM
jejo, da pri postankih na avtocestnih počivališčih ves čas postanka nadzirajo svoje vozilo in predmete v njem.
Problematika premoženjskih kaznivih dejanj na avtocestah in počivališčih je v državah Evropske unije večja kot v Sloveniji, zato velja, da moramo biti v tujini še toliko pozornej-ši na morebitne primere, ko poskušajo neznanci na avtocestah, predvsem na počivališčih, z nami navezati stik. Ko smo v tujini, je priporočljivo, da v eni torbi ali denarnici ne nosimo vseh osebnih dokumentov in denarja, saj lahko v primeru tatvine izgubimo oboje hkrati. Vozil ni priporočljivo parkirati na oddaljenih mestih večjih počivališč. Bolje je parkirati na osvetljenih delih počivališč, ki so pogosto tudi nadzorovani z video kamerami. Predvsem pa priporočajo uporabo urejenih varovanih počivališč.
-OM
Foto: M. Ozmec
Število tatvin in drznih tatvin se na slovenskih avtocestah zadnja leta nevarno povečuje.
Sp. Podravje • V teku preiskava zaradi novembrskih poplav
Avstrijci preiskujejo, v Sloveniji čakajo ...
Hitro po velikih novembrskih poplavah se je začelo govoriti, da niso bile zgolj naklkjučje oziroma posledica vremenskih razmer. TUdi javno, na okrogli mizi v Gorišnici, je bilo iz vrst zbrane publike povedano, da so za poplave oz. za tako katastrofalno velik obseg poplav pravzaprav nekaj krivi tudi avstrijski upravljavci tamkajšnjih hidroelektrarn. Očitno zadeva ni povsem nedolžna, saj so v Avstriji proti upravljavcu, družbi Verbund, sprožili preiskovalni postopek.
Avstrijsko državno tožilstvo je aprila sprožilo preiskovalni postopek zoper njihovega upravljavca hidroelektrarn zaradi novembrskih poplav. V Sloveniji tako kmetijsko ministrstvo kot DEM zdaj čakajo na rezultate preiskave.
Slovenija • Policisti opozarjajo na previdnost
Število tatvin na avtocestnih
počivališčih narašča
Z vstopom Slovenije v šengensko območje na počivališčih slovenskih avtocest na relaciji med Italijo in Madžarsko ter Avstrijo in Hrvaško policisti zadnja leta ugotavljajo povečano število tatvin različnih predmetov iz vozil, goriva, gum in tovora.
Foto: SM
Ptuj • Vzpostavljanje evidence vrtičkarjev
Urejanje vrtičkarstva
V prostorih Doma krajanov dr. Jožeta Potrča Ptuj je 23. aprila potekalo srečanje vrtičkarjev z območja treh ptujskih četrtnih skupnosti, Center, Ljudski vrt in Breg-Turnišče, območij, kjer je tudi največ strnjenih parcel vrtov, ter predstavnikov oddelka za gospodarske javne službe, v okviru katerega naj bi se po novem vzpostavila evidenca vrtov in upravljanje z njimi.
torek • 30. aprila 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 30. april
11:00
17:00
Ptuj, Ranca ob Ptujskem jezeru: športno obarvano kres-ovanje Kluba ptujskih študentov, študentske igre Grajena, Dom krajanov: praznovanje 1. maja, postavitev majskega drevesa; ob 19:00 družabno srečanje s kresovanjem v športnem parku Grajena 18:30 Ptuj, pristanišče Ranca ob Ptujskem jezeru: prvomajska prireditev, Pihalni orkester Ptuj, skok padalcev Aerokluba Ptuj
19:15 Ptuj, pristanišče Ranca ob Ptujskem jezeru: osrednja proslava ob 1. maju s tradicionalnim kresovanjem, prvomajska zabava, prižig kresa na jezeru ob 22:00 20:00 Središče ob Dravi, na Strasu: kresovanje
Sreda, 1. maj
08:00
Markovci: 14. občinski praznik, tekmovanje v streljanju na glinaste golobe (do 17:00) Ormož: 1. maj na Jeruzalemu Ormož: Sodinci - pohod po okoliških gričih in srečanje krajanov; Svetinje - prvomajska zabava pod šotorom z ansamblom Prepih
Ptuj, grajsko dvorišče: 9. prvomajski pohod na Grmado Ptuj, pristanišče Ranca ob Ptujskem jezeru: Živel 1. maj s športom, rekreacijo in zabavo, spust čolnov, rekreacija in šport, tekači, pohodniki in kolesarji, turnir odbojke, vožnje s čolni, kajaki, rancami ... (do 24:00) 10:00 Trnovci: pohod na Gomilo
12:00 Jeruzalem, dvorec Jeruzalem: zabava s tamburaši iz Velike Nedelje (do 18.00)
08:00 G9:GG
G9:GG G9:GG
Petek, 3. maj
20:00 Ormož, dom kulture: komedija Moj Vinko, KD F. K. Meško Sv. Tomaž
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 2. maj: 19:00 Nesrečniki. Petek, 3., sobota, 4., in nedelja, 5. maj: 16:30 Mogočni Oz; 19:00 Hitchock; 21:00 Nesrečniki.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov:
nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Proslava ob dnevu upora proti okupatorju; Zaključna konferenca projekta SPRINT; Potomec grofov Leslie obiskal Ptuj; Donacija za Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka; Zeleni v sozvočju z naravo; Slovenskemu čebelarju Janku Pislaku v spomin; Razstava del Saše Urih v razstavišču Fo.Vi; 15. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu; Blagoslov konjev; Brazilija - dežela prihodnosti v besedi in sliki; Jadralna regata na Ptujskem jezeru; Revija Monitor predstavlja novosti iz sveta elektronike; Zapojmo skupaj z ljudskimi pevkami KD Jezero.
Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Od kdo ve kdaj, pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev, ne kličite me nazaj.
(T. Kuntner)
SPOMIN
4. maja bo minilo 20 let, odkar nas je zapustil naš dragi
Slavko Forštnarič
IZ BUKOVCEV
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko, polagate cvetje in se ga spominjate z lepo mislijo.
Tvoji najdražji
Mali oglasi
STORITVE

l lil»
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www. roletarstvo-arnus.si /info@role-tarstvo.arnus.si.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska
Gora._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena.
Telefon 051 667 170._
PRODAM drva v hlodih, kamion-ska dostava. Tel. 041 767 760.
PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana), in v hlodih ter možnost razreza in dostave. Tel.
051 632 814._
NESNICE, rjave, 19-tedenske, tik pred nesnostjo, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali
040	531 246._
PRODAM teličko simentalko. Tel.
041	848 359._
PRODAM TELICO, brejo, v devetem mesecu. Tel. 757 50 51 ali
041 345 556._
PRODAM dve svinji domače reje, težki 150 kg, za zakol. Tel. 041
944 735._
PRODAM svinjo, težko okrog 230 kg, mesnate pasme. Tel. 051 423
260._
PRODAM telico, brejo, v 9. mese-
I cu. Tel. 051/231-529._
PRODAM ladijski pod, opaž, bruna. Možna dostava. Gsm 051 890
761._
PRODAM pelete, brikete in bukova drva, rezana na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Telefon 041 723 957.
NEPREMIČNINE
PRODAM več apartmajev v velikosti od 40 do 65 m2, otok Murter - Tisno, 30 metrov od morja, cena cca 2.500 €/m2. Telefon 00385
98 33 61 40._
PRODAM hišo na Destrniku na lepi sončni legi. Gsm 031 805 459.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM DAJEM dvosobno stanovanje (lahko je manjši poslovni prostor, npr. frizerski salon), eno trisobno in eno štirisobno stanovanje, delo opremljeno, lokacija Bukovci - ob glavni cesti, vsa stanovanja so brez stopnic in imajo garaže. Tel. 040 213 122.
V	NAJEM ODDAM 3-sobno stanovanje s kletjo, 85 m2, v Stojncih. Informacije na tel. 041 394 131.
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje v centru Ptuju z uporabo kabelske TV, centralna kurjava in internet. GSM 041 428
673._
NA MIRNI LOKACIJI na Ptuju prodamo enosobno, 38 m2 veliko opremljeno stanovanje po ceni cca. 38.000 €. Gsm 070 853 313.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
KO. izletu www.radio-ptuj.si
S f>	Televizija
Skupnih Internih Programov
m
00:00 Video strani 8:00 Revija 0FS1. del 9:15 Polka in Majoika 10:15 Utrip iz Ormoža 11:10 ljudski pevci se predstavijo 13:00 Video strani 18:00 Ujemi sanje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Revija odraslihpevskihzborov1.de! 21:10 Gostilna pri Francetu 22:10 Oddaja o kulturi 23:00 Video stranll
00:00 Video strani
8:00 Pravilna vzgoja rastlin z MiSo Pušenjak 9:30 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Kronika iz občine Hajdina 11:30 Oddaja ŠKL 12:30 Video strani
18:00 Revija odraslih pevskih zborov 2. del 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Video stranll
00:00 Video strani 8:00 Revija 0FS 2. del 9:15 Glasbena oddaja 10:30 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz preteklosti 19:40 Ptujska kronika
20:00 Veseloigra - Ta VBseli dan-lvek se ženi 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
Uredništvo: tel.:02 754 00 30
Marketing tel.: 02 780 69 90 www.siptv.si
»Tako kot dobro preživet dan prinese zadovoljen spanec, tako dobro izkoriščeno življenje prinese zadovoljno smrt!«
Leonardo da Vinci
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Rudolfa Serdinška
IZ KICARJA 32
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje ter sveče. Hvaležni smo vsem, ki so žalost delili z nami, in se zahvaljujemo za vsa iskreno izražena sožalja. Iskrena hvala župniku za lepo izveden obred in sveto mašo, govornici za poslovilne besede in pevcem.	Žalujoči vsi njegovi
CWy)S> AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ I Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	|
-NOVA VOZILA FORD	1
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S
-	KREDITI NA POLOŽNICE	f BREZ POLOGA 1
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENAe OPR.
CHEVB0inUmi.4IBV	2007
amOEN XSARA 2 JI HDI EXCLUSIVE	2002
DAEWOO LADOS 1.S SERVO, 4 VRATA	1901
FORD HESTA 1.4ÏM),5VRAT	2009
FORD HESTA U VIVA, SLO	2004
FORD RESTA 1.41GV COMFORT. 5 VRAT. SLO	2009
FORD HESTA TUEND 1 JI. 5 VRAT, SLO	2009
FORD FOCUS 1.i KARAVAN	2007
FORDFUSION 1.6C0MF0nT	2009
FORD GALAXY 2 JI TDCI TREND, SLO	2010
FORD KA 1.2 TITANIIIM	2010
FORD MONDE01.1,4 VHATA	2001
HONDA ACCORD 2.0 5 VRAT	1999
RENAULT CLI01.2 FIDJI, 5 VRAT	1997 RENADLT RIEGAME 1.6 DO GRANDTOUR PRIVILEGE 2004
4.690,00	MEGL, KUMA,ELPAKET,I.IAST.	SREBRNAKOV.
1.990,00	KUMA,2.1AST,P01R.SERVJQUI.	SREBRNAKOV.
640,00	CENTU. ZAKL, EL POMIK STEKEL	SV. ZELiNA KOV.
7.190,00	AUJ PLAT, AVI. KUMA, MEGL	MODRA K0V.-VISI0N
3.290,00	ZELO IEPAIKUMAI1.IA$T,SER.KN.	SREBRNAKOV.
5.790,00	MEGL, ALD PLAT, KUMA. IJAST.	MODRA KOV.
7.990,00	BLUETOOTH, AVT.KUMA	SV. MODRA KOV.
6.980,00	1.LAST,+4ZIM.GJMENA PLAT.	SREBRNAKOV.
6.990,00	AUI PLAT, POTOV. RAČUNALNIK	TEMNO SIVA KOV.
15.490,00	7 SED, STREŠNE SANI, AUJ PLAT.	SREBRNAKOV.
7.990,00	ALI PLAT, MEGL, AVT.KLMA	ČRNA KOV. Z RDEČO
1.990,00	KUMA, MEGL, EL POMIK STEKEL	TEMNO SIVA KOV.
2.190,00	NAVIGACIJA, USNJE, ALU PLATIŠČA ČRNA
590,00	RADH),1DNIRANA STENA	RDEČA
3.590,00	ADS, AVT.KUMA, SENZ2A DEŽ	TEMNO SIVA KOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avta.net/avtamobilipr
P1UJSKA TELEVIZIJA
i-fi 1
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
torekftt
9:00 Dnevnik IV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modra-pon. 11:30 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 13:00 Pomurski tednik-pon. 13:25 Info kanal
15:05 lani 15:35 Kuh 16:00 Ptu Hi 16:20 Info kanal
- Lahko se pozdravimo - pon. gjica
ska kronika - pon.
iu:tu iibgaia r lujuaiina pun.
17:00 Sport(no)-16. oddaja pon. 17:30 Motoscena-20. oddaja 18:00 Ptujska kranika - pon. 18:20 Info kanal 19:30 Zemlja in mi -17. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20]20Sport(no) -16_._oddaja.i
20:20 SOL
20:50 jrosceria - "20. "oddaja: pon. 21:20 Cista umetnost-18. oodaja
pon.
22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 1.5.
9:00 Ptujska kranika - pon 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Info kanal 10:00 Ptujska kranika - pon. 10:20 Info kanal 1:00 Modro-pon. 1:30 Info kanal 4:05 Jana-Lahko se pozdravimo 4:35 Gostilna pr Francet - 27. oddaja - pon. 5:35 Kuhinjica 6:00 Ptujska kranika - pon. 6:20 Mo kanal
7:00 Cista umetnost-18. oddaja 7:30 Sikki - izgubljeno kraljestvo - pon.
'te
PTUJKA T ELEVIZU*
18:00 Povabilo na kavo 18:35 Info kanal
19.05 Povabilo na Barko - pogovor s
Filipom Flisarjem - pon. 19:30 Zemlja in mi -16. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kranika-pon. 20:20 Begata Ptujčanka ponovitev 20:40 Cista umetnost -18. oddaja - pon. 21:05 Motoscena - 20. oddaja - pon. 21:30 Povabilo na kavo - pon. 22:05 Begi TV Gorišnica 23:05 Info kanal
'J r.2.5
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Info kanal 10:20 Modra-pon. 10:50 Info kanal 12:00 Ptujska kranika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 12:55 Info kanal 15:30 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Sport(no)-16. oddaja-pon. 18:50 Info kanal
20:00 Ptujska kranika - pon. 20:20 ,Moc glasbe nas združuje -1. del 21:20 Cista umetnost 18. oddaja -pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in mi -16. oddaja - pon. 23:05 Info kanal
Preglejte celotno številko Štajerskega tednika v elektronski obliki
Štajerski
glas naše dežele že 65 let
Registrirajte se na www.tednik.si za brezplačni dostop do 3. maja 2013!
b
www.tednik.si
Lenart • Predstavili mobilno policijsko postajo
Foto: M. Ozmec
Projekt mobilne policijske postaje so predstavili (z leve) Boris Lukežič, Marija Mikulan, Bojan Kitel in Robert Munda.
Za učinkovitejše delo policistov na terenu
V prostorih Policijske postaje Lenart so v petek, 26. aprila, predstavili projekt mobilne policijske postaje, ki na območju PU Maribor poteka od 17. aprila do 16. avgusta in je namenjen večji mobilnosti in uspešnosti pri delu policistov na terenu.
Ker sta vidnost in navzočnost policistov v okolju povezani z občutkom varnosti, se želijo tudi na območju Policijske uprave Maribor temu cilju bolj približali, zato so pripravili projekt mobilne policijske postaje, ki so ga v Lenartu predstavili Marija Mikulan, višja policijske inšpektorica Službe generalnega direktorja policije, policijski inšpektor Boris Lukežič s sektorja Uniformirane policije pri PU Maribor, Bojan Kitel, kije zadolžen za stike z javnostmi, ter vodja sektorja kriminalistične policije Robert Munda. Tudi policisti iz vseh policijskih postaj na območju PU Maribor bodo delo v lokalni skupnosti opravljali s pomočjo mobilne policijske postaje, ki je veljala okoli 50.000 evrov in je posebej opremljena za vse vrste policijskega dela na terenu. Ker se je nova oblika policijskega dela izkazala za izredno pozitivno, bodo projekt pet mesecev poskusno izvajali na območju vsake policijske uprave, sicer pa že sedaj ugotavljajo, da bi v Sloveniji potrebovali več mobilnih policijskih postaj.
Pri pripravi projekta so upoštevali izkušnje drugih držav EU, predvsem Velike Britanije in Nemčije. V Veliki Britaniji so mobilne policijske postaje namenjene predvsem operativnemu delu, v Nemčiji pa preventivnemu, pri nas pa želi Policija oba pristopa združiti, zato bo mobilna policijska postaja namenjena tako preventivnemu kot operativnemu delu. Najpomembnejši cilj projekta je, da ljudem približajo policijske storitve, da zagotovijo čim večjo vidnost in navzočnost policistov zlasti v tistih krajih, kjer ni policijske postaje, prebivalci pa želijo večjo navzočnost policistov. Predvsem v turističnih krajih ali tam, kjer so zahteve ljudi po navzočnosti in vidnosti policistov pogoste, bo mobilna policijska postaja večkrat prisotna. Policisti pa bodo opravljali tudi druge splošne policijske naloge, kot
^Poiluiajts. nai. na ius.touyiE.rn ipfztu!
RADIOPTUJ
KO.
www.radio-ptuj.si
so sprejem strank, formalni in neformalni razgovori, zbiranje obvestil in informacij, sprejem kazenskih ovadb in prijav, naznanitev kršitve javnega reda in miru ter svetovanje in usmerjanje ljudi v druge institucije. Mobilno postajo bodo uporabljali tudi za množične javne prireditve, kot so sejmi, večje športne prireditve, odmevnejše nogometne tekme, glasbene ter druge prireditve.
Poleg tega želijo v Policiji povečati tudi preventivne aktivnosti in omogočiti ljudem, da se seznanijo s samozaščitnimi ukrepi in tako sami preprečijo, da bi postali žrtve kaznivega dejanja. Zaradi tega bodo v vozilu imeli tudi različen preventivni in promocijski material. Primarno bodo mobilno policijsko postajo uporabljali za tiste preventivne naloge policije, ki potekajo na prostem, s tem pa želijo povečali ekonomičnost, saj bodo policisti veliko nalog, ki jih običajno opravijo na policijski postaji, lahko opravili na kraju samem, v avtomobilu. In tako bodo imeli več časa za delo z ljudmi, sicer pa jih bodo vnaprej obveščali o prisotnosti mobilne policijske postaje na nekem območju.
Pol leta na območju PU Maribor
Projekt mobilne policijske postaje bo Policijska uprava Maribor izvajala od 17. aprila do 16. avgusta in v tem času bodo sodelovali na različnih javnih prireditvah: Festival Lent, Poli maraton, drugi otroški bazar, Kmetijsko-obrtni se-
jem v Lenartu in na drugih prireditvah. Mobilno policijsko postajo bodo uporabljali tudi pri preventivnih projektih, kot je osma otroška varnostna
olimpiada, ter pri preventivnih projektih, v katerih sodelujejo z občinami in drugimi subjekti. Mobilno policijsko postajo bodo uporabljali tudi
pri operativnem delu, torej na krajih hujših kaznivih dejanj, prometnih nesreč, na krajih prijetja, skratka na mestih, kjer bo prišlo do zgostitve varnostnih dogodkov. Tako so mobilno policijsko postajo uspešno uporabili že 24. aprila pri iskanju pogrešane osebe na območju Benedikta, kjer je bilo treba na terenu usmerjati večje število policistov in drugih služb.
Mobilna policijska postaja bo delovala pri vseh policijskih postajah na območju Policijske uprave Maribor. Od 6. do 10. maja bo na PP Pod-lehnik, 11. in 12. maja na PP Slovenska Bistrica, od 24. do 26. maja bo spet na PP Lenart, na PP Ptuj bo od 7. do 20. junija, na PP Ormož od 8. do 17. julija, nato pa od 18. do 23. julija še na PP Gorišnica. Kot je pojasnil Danilo Juršnik, vodja policijskega okoliša na PP Lenart, je mobilna policijska pisarna opremljena z vso potrebno opremo, ki prek prenosnega računalnika in brezžičnih povezav zagotavlja direktno povezavo z vsemi policijskimi evidencami v centralni bazi podatkov, opremljena pa je tudi z vso drugo opremo, ki je potrebna pri odkrivanju in obravnavi cestnoprometnih prekrškov in kaznivih dejanj na terenu, njena učinkovitost pa je posebej koristna v sodelovanju s policijskim helikopterjem.
-OM
Foto: M. Ozmec
Mobilna policijska postaja, vgrajena v kombinirano vozilo
Osebna kronika
Rodile so: Milena Zuran, Rimska ploščad 18, Ptuj -deček Jan; Jožica Matjašič, Zagorci 10, Juršinci - deklica Lucija; Eva Cafuta Hlušička, Ob Grajeni 1, Ptuj - deček Tian; Irena Toš, Vitomarci 58, Vitomarci - deček Nik; Vesna Mohorko Fajfar , Pobrežje 9 a, Videm pri Ptuju - deček Mihael; Brigita Prezelj, Zagojiči 4, Gorišnica - deklica Liana; Sonja Brodnjak Pihler, Pod-vinci 87, Ptuj - deček Svit; Gabriela Blažič, Jurovci 31, Videm pri Ptuju - deček Teo; Božena Cvetko, Mezgovci ob Pesnici 71, Markovci - deček Lovro; Simona Toš, Volkmer-jeva cesta 23, Ptuj - deklica Tinkara; Petra Rajh, Mihovci pri Veliki Nedelji 85, Velika Nedelja - deček Luka. Umrli so: Janez LIPAVŠEK, Hajdoše 36/b, roj. 1929 -umrl 19. aprila 2013; Justina BEGAN, roj. Petek, Moškanj-ci 26, roj. 1930 - umrla 17. aprila 2013; Marjan KACI-JAN, Majšperk 51, roj. 1956
-	umrl 18. aprila 2013; Matilda ZAGORŠAK, roj. Krabonja, Rucmanci 50, roj. 1925 -umrla 18. aprila 2013; Otmar MURKO, Mestni Vrh 45, Ptuj, roj. 1940 - umrl 19. aprila 2013; Marija RADIN, roj. Ihas, Ulica Jožefe Lackove 9, Ptuj, roj. 1938 - umrla 21. aprila 2013; Franc CAFUTA, Rimska ploščad 12, Ptuj, roj. 1951 -umrl 22. aprila 2013; Dragica STANOŠEVIČ, roj. Černezel, Placar 8, roj. 1932 - umrla 18. aprila 2013; Franc KORENJAK, Zabovci 99, roj. 1920
-	umrl 19. aprila 2013; Jožef MOHORKO, Podlehnik 25, roj. 1942 - umrl 22. aprila 2013; Zlatko VESENJAK, Mala vas 18/b, roj. 1959 - umrl 19. aprila 2013; Gera VRTIČ, roj. Glaser, Grlinci 112, roj. 1927
-	umrla 8. aprila 2013; Terezija KRAJNC, roj. Marhold, Ljutomerska cesta 19, Ormož, roj. 1935 - umrla 18. aprila 2013; Mitijan TURKUŠ, Lovrenc na Dr. polju 123/c, roj. 1949 - umrl 24. aprila 2013; Milan ČEPEK, Bari-slovci 19, roj. 1945 - umrl 21. aprila 2013; Ana BELCA, roj. Korošec, Zupečja vas 57, roj. 1926 - umrla 23. aprila 2013.
Poroki - Ptuj: Robert Grabar in Alenka Bezjak, Ptuj, Rabelčja vas 15; Uroš Kekec, Ptuj, Slovenski trg 11, in Bojana Milovanovic, Srbija, Uži-ce, Heroja Luna 9.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako Trijakov dan (1.) dežuje, dobro letino oznanjuje.
10/27
Danes bo povečini sončno, nekaj več oblačnosti bo le na zahodu države. Še bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 20 do 26, v vzhodni Sloveniji do 28 stopinj C.
Obeti
V sredo bo povečini sončno. Popoldne bodo v severni Sloveniji možne krajevne plohe, lahko tudi posamezne nevihte. V četrtek bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami. Nekoliko hladneje bo.
S!
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si