J d 0.0 PORTOROŽ BESEDE IZ UREDNIŠTVA "Informiranost jc naša šibka točka, priznam," jc dejal direktor na seji delavskega sveta, ki jc bila dan pred konstituiranjem skupščine Droge d.o.o. 26.02.1993. "Malodušje med delavci v podjetju je posicdica nezadostne ali napačne informiranosti. Vesti siccr curljajo od vsepovsod, zaradi njihove neuradne poti, na kateri sc lc-tc srečujejo z ljudsko ustvarjalnostjo, sc velikokrat sprevržejo v napačne vesti in nenazadnje v laži. Delavci sami skrbimo za vzdušje v firmi. Z lastnim zgledom moramo ustvarjati samozavest, ki jc bila med delavci Droge vedno prisotna,"jc nadaljeval direktor na isti seji DS. Delegati so bili veseli besed, ki so potrjevale njihove ugotovitve. "Drogovci kritizirajo podjetje lc v internem okviru, navzven pa tega ne počno. Kritika pa jc prav tako posicdica nevednosti oz. nepoznavanja ozadja odločitev poslovodstva," so lc-ti poudarili. Dclavci Droge imamo še vedno glasilo, s katerim si lahko v takih in podobnih primerih (vsaj delno) pomagamo. Namen vsebine glasila, ki jc pred vami, jc, da dclavcc vsaj delno seznanimo z dogajanji v firmi, oz. v družbi z omejeno odgovornostjo, v kar sc jc Droga preimenovala v februarju 1993. V glasilu smo skušali zajeti čimveč vesti (za nekatere siccr žc znane in zastarele, za mnoge pa neznane), ki bi seznanile zaposlene z dogajanji v zadnjem letu in pol v Drogi. INTERNA IZDAJA žzo&l e s____________ »Naš glas« izdaja podjetje Droga, Portorož. List urejuje uredniški odltor skladno s predpisi. Predsednica uredniškega odbora Sonja Požar. Odgovorna in glavna urednica Majda Vlačič. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi SIKI izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. LETO XXXV M Al 1993 ST. 1 Kako je "podjetje” postajalo "družba”? 26.02.1992 jc delavski svet podjetja Droga sprejel sklep o preoblikovanju družbenega podjetja Droga, Živilska industrija, p.o. Portorož v družbo z omejeno odgovornostjo v mešani lastnini z dokapitalizacijo. 30.07.1992 jc delavski svet podjetja Droga s sklepom dal soglasje, da podjetje MAN iz Londona vloži 3,5 mio DEM v protivrednosti SIT, in s tem pridobi 10% ; z istim sklepom jc DS dal soglasje, da ima podjetje MAN možnost dokupa 10% deleža firme vsako leto v naslednjih petih letih od njene ustrezne vsakoletne vrednosti. 3. 04.12.1992 jc Agencija Republike Slovenije za pospeševanje, prestrukturiranje gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij dala soglasje k pogodbi o dokapitalizaciji Droge Portorož. 4. Pogodba o dokapitalizaciji Droge Portorož jc bila podpisana 08.12.1992 v Londonu z retroaktivno veljavnostjo od 24.11.1992 (datum, ko je agcncija prejela pogodbo, ki jc bila po večmesečnih pogajanjih usklajena). 5. 12.02.1993 jc bila vpisana sprememba firme, ustanoviteljev in ustanoviteljskih deležev pri Temeljnem sodišču v Kopru (štev. registrskega vložka 1-584-00) - Droga, Živilska industrija, p.o. Portorož sc jc preoblikovala v d.o.o. 6. S preoblikovanjem Droge v d.o.o. jc glavni organ upravljanja skupščina z izvršilnim organom upravnim odborom in direktorjem, ki vodi poslovanje. Delavski svet šc vedno obstaja, vendar ni več organ upravljanja, ampak predvsem organ za uresničevanje samoupravnih pravic delavccv. Skupščina je bila konstituirana 26.02.1993. Skupščino Droge d.o.o. sestavlja deset članov (predsednik DS, predstavnik sindikata, predstavniki organizacijskih enot, predstavnik MAN-a); 1. Zdenka Milenkovič - obrat Argo, 2. Franc Bračič - obrat Gosad, 3. Robert Fakin - obrat Soline, 4. Ester Žerjal - obrat Sudcst, 5. Brane Nadižar - obrat Začimba, 6. Marija Tul - razvojni sektor, 7. Stanko Koscr - sektor trženja/odkup, 8. Jože Šorgo - sektor poslovne informatike/ preds. DS, 9. Dragica Dapa - sindikat, 10. Bob Swynchatt oz. Albin Zupanc/ kot namestnik, MAN. Skupščina jc za mandatno obdobje 1993/97 po javnem glasovanju na seji 26.02.1993 soglasno izvolila predsednico skupščine, Marijo Tul. Nadaljevanje na 2. strani NEZGODNO ZAVAROVANJE PREDSTAVLJA SE VAM DIREKTORICA TRŽENJA RUŽIČA RADOJEVIČ v sliki in besedi: Rodila sem se 26. 2. 1953 v Makedoniji. V Sloveniji sem že 18 let in sem državljanka Slovenije. Po poklicu sem pravnica. Devet let sem bila zaposlena v Službi družbenega knjigovodstva in sicer v Kontroli finančnega poslovanja podjetij. Po tem sem sc zaposlila v Emoni, kjer sem opravljala dela in naloge direktorice ekonomike in financ. Tu sem delala sedem let. Leta 1992 sem Emono zapustila in ustanovila podjetje z izključno trgovsko dejavnostjo. V podjetju je zaposlenih dvanajst ljudi. Zakaj sem podjetje zapustila? V trenutku, ko sem speljala organizacijo do konca, tako na kadrovskem kot na poslovnem področju, sem ugotovila, da mi vloga direktorice majhnega podjetja ne zadostuje; menim, da zmorem veliko več. Širok krog poznanstev, vezi v tujini mi to jamčijo. Zaposlitev v Drogi mi pomeni izziv in sicer za uresničitev mojih želja, prepričanj, da na področju trženja lahko storim mnogo. Pri tem mislim predvsem na razširitev tržišča. Slovenija je premajhna za podjetje kakršno je Droga. Droga je še vedno močna in poznana firma. Minilo je leto dni odkar smo v DROGI podpisali tri police kolektivnega nezgodnega zavarovanja pri ZAVAROVALNICI TRIGLAV. V tem obdobju smo v kadrovski službi ugotovili, da je bilo v zvezi z nezgodnim zavarovanjem kup nejasnosti , zato smo vam pripravili naslednja pojasnila. A.RAZIAGA VSEBINE POLIC: B. UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ NASLOVA POLIC: Za vse tri police veljajo naslednje postavke: l.Ob vsaki poškodbi je obvezen obisk pri zdravniku. 2.Z dokumenti zdravnika sc javite v kadrovsko službo, ki pripravi vse potrebno za koriščenje pravic iz zavarovanja. 3.Pravica do dnevne odškodnine ni nujno vezana na koriščenje bolniškega staleža. DODATNA POJASNILA 4.Z vsako polico smo zavarovani vseh 24 ur. 5.Po PRVI polici smo zavarovani vsi delavci DROGE, za DRUGO polico nas je podpisalo pristopne izjave 93 delavcev, in sicer: C.OSAD - 4 DELAVCI SOLINE - 39 DELAVCEV SKUPNE SLUŽBE - 50 DELAVCEV za TRETJO polico nas je podpisalo pristopno izjavo 287 delavcev, in sicer: SOLINE - 1 DELAVEC ZAČIMBA - 82 DELAVCEV SUDEST - 62 DELAVCEV ARGO - 78 DELAVCEV SKUPNE SLUŽBE - 64 DELAVCEV 6.Zavarovalna premija sc plačuje v tolarjih za pretekli mesec po srednjem tečaju DEM na dan nakazila. 7.Izplačilo zavarovalne vsote je v tolarjih po srednjem tečaju DEM na dan izplačila. 8.Pravice iz polic se med seboj seštevajo, na primer: a.jdelavka X je kolektivno zavarovana po PRVI polici in sc je sama zavarovala po DRUGI polici. Po nezgodi, ki jo je ocenil zdravnik in določil 3% invalidnosti, je dobila naslednje zavarovalne vsote: po PRVI polici - 91.005 SIT po DRUGI polici - 54.234 SIT b.jdelavka Y je kolektivno zavarovana po PRVI polici in sc je sama zavarovala po TRETJI polici. Po nezgodi, ki jo je ocenil zdravnik in določil 1 % invalidnosti, je delavka dobila naslednje zavarovalne vsote: po PRVI polici - 30.335 SIT po TRETJI polici - 25.268 SIT c.jdclavka VV je kolektivno zavarovana po PRVI polici in se je sama zavarovala po TRETJI polici. Po nezgodi je zdravnik delavki določil terapijo, invalidnosti pa ji zdravnik ni določil, tako je koristila samo dnevno odškodnino (maksimalno do 200 dni v letu) in dobila naslednje zavarovalne vsote: po PRVI polici - 0 SIT po TRETJI polici - 504 SIT dnevno (8 DEM) za čas terapije C. PREGLED KORIŠČENJA PRAVIC IZ NASLOVA POLIC: 1. Po PRVI polici sta koristila pravico do zavarovalnih vsot iz naslova ivalidnosti 2 delavca, izplačana vsota je 121.340 SIT. Po DRUGI polici sta koristila pravico do zavarovalnih vsot iz naslova invalidnosti 2 delavca, izplačana vsota je 165.068 SIT. Po TRETJI polici je koristilo pravico do zavarovalnih vsot iz naslova dnevne odškodnine 21 delavcev, izplačana vsota je 266.405 SIT. 2. Glede na koriščenje pravic iz nezgodnega zavarovanja lahko ugotovimo, da v primeru, da je nezgoda huda in so posledice takšna ali drugačna invalidnost, so zavarovalne vsote DRUGE police skupaj s PRVO polico večje (zavarovalne vsote sc seštevajo). V primeru pa, da nezgoda nima za posledico invalidnosti, potem ne po PRVI, ne po DRUGI polici nič ne dobimo, dobimo pa dnevno odškodnino po TRETJI polici, seveda, če smo zavarovani po polici z dnevno odškodnino. V KOLIKOR ŽELITE ŠE PODROBNEJŠE INFORMACIJE, OZ. ŽELITE SPREMENITI POLICO, sc takoj oglasite v KADROVSKI SLUŽBI. Kadrovska služba Nadaljevanje s 1. strani Na isti seji je bil imenovan Upravni odbor Droge d.o.o. Portorož. V upravnem odboru so: 1. Vlado Drožina, vodja nabave, 2. Jadran Rusjan, vodja razvoja, 3. Mitja Dolhcr, oblikovalec prodajnih cen, 4. Pavel Grošelj, direktor UP Ljubljana, 5. Bob Swynchatt, oz. Albin Zupanc/ kot namestnik, MAN. Imenovan je bil direktor družbe, Matjaž Čačovič. 7. 26.02.1993 je skupščina sprejela STATUT DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO V MEŠANI LASTNINI DROGA D.O.O. PORTOROŽ. l.PRVA POLICA: Kolektivno nezgodno zavarovanje, ki ga za vse delavce plačuje DROGA: zavarovalne vsote, ki jih ob nezgodi mesečna premija lahko vnovčijo delavci na delavca smrt zaradi nezgode invalidnost 25.000 DEM 50.000 DEM 5 DEM 2.DRUGA POLICA: Kolektivno nezgodno zavarovanje BREZ DNEVNE ODŠKODNINE, ki sc nakazuje preko DROGE in se delavcu odtegne od plače: zavarovalne vsote, ki jih ob nezgodi mesečna premija lahko vnovčijo delavci na delavca smrt zaradi invalidnost smrt zaradi stroški nezgode bolezni zdravljenja 20.000 DEM 40.000 DEM 4000 DEM 1000 DEM 5 DEM 3.TRETJA POLICA: Kolektivno nezgodno zavarovanje Z DNEVNO ODŠKODNINO, ki se nakazuje preko DROGE in sc delavcu odtegne od plače: zavarovalne vsote, ki jih ob nezgodi lahko vnovčijo delavci mesečna premija na delavca smrt zaradi invalidnost smrt zaradi nezgode bolezni dnevna stroški odškod. zdravlj. 5 DEM 8.51X1 DEM 17.000 DEM 1.000 DEM 8 DEM 1.000 DEM 'TCdO' je Tftffil, ual mvi fi&domi fuvtfaen? Zaposleni v Predstavništvu MAN v Ljubljani: g. Albin Zupanc - vodja predstavništva, ga. Vera Verbič in g. Marko Rupret MAN se je odločil za predstavništvo v Ljubljani leta 1989. Tradicija trgovanja MAN-a jc vkorcninjcna daleč v zgodovini, v leto 1783, ko jc James Man, izučen kletar, ustanovil svojo firmo. Že naslednje leto jc postal edini dobavitelj ruma za kraljevsko mornarico in to ostal vse do leta 1970, ko sc jc družba pričela ukvarjati tudi s sladkorjem in ostalimi dobrinami. Sedanje ime "ED & MAN" od leta 1860 dalje poteka od Jamesovih vnukov Edsvarda Desborougha Mana in Fredcricha Mana. Bob Man, zadnji član družine MAN, sc jc priključil firmi leta 1879 in je deloval vse do upokojitve leta 1934. Leta 1939 so sc družbi priključili trije novi vodilni partnerji: Stoncs, Dumas in Clatworthys. Leta 1973 jc firma imela le 70 zaposlenih in začetno verigo pisam po svetu. Ko jc leta 1970 odprla pisarne v najpomembnejših svetovnih centrih v Ncw Yorku, Ženevi, Rotcrdamu, Hong Kongu in Riu de Yanciru, jc firma naredila izredno pomemben korak. Družba jc svojo dvestoto obletnico obstoja slavila že z več kot 1500 zaposlenimi po celem svetu. Rast družbe sc je nadaljevala in spremembe v njej so sc hitro vrstile v naslednjih desetih letih z nakupom firm HOLCO, Gill & Duffus, SIS, Schuurmans & Van Ginnckcn, z uspehom fonda MINT in BIBO bulk shipping sistemom ter ostalimi številnimi inovacijami. ED & F MAN družba jc ponosna na svojo dolgo in uspešno tradicijo. MAN družba jc privatna družba s sedežem v Londonu in jo upravljajo njeni mcncžciji s 3.600 zaposlenimi ljudmi v 38 državah sveta. Preko lastne mreže predstavništev in pomožnih družb deluje na področjih raziskovanja, trgovanja, razvijanja in distribucije proizvodov; trguje na finančnem tržišču in s provizijo finančnih uslug na področjih porekla proizvodov ter svetuje o prednostih in načinu vodenja. Na tržišču sladkotja, kave, kakava, lešnikov, orehov in začimb MAN svojim klientom uspešno pomaga s svetovanjem o možnostih izkoriščanja proizvodov, njihove kvalitete in njihove ccnc.Družba je zelo uspešna tudi na tržišču investicij. Družba MAN ima tudi zanimivo filozofijo poslovanja. Filozofija firme ne sloni na hierarhični strukturi temveč podjetjem v svojem okviru dopušča veliko samostojnosti. Le-ta so prepuščena lastni iniciativi, lastnim planom, programom razvoja. MAN nudi podjetjem le finančno podporo, zato želi imeti vpogled v finančno situacijo podjetja in aktivno sodelovati pri odločitvah v kritične naložbe. Firma predvsem spremlja uspehe podjetij v svojem okviru, pozorna pa jc tudi na uspehe posameznikov; uspeh, ne plača, je edino merilo med zaposlenimi, ki jih obenem sili v medsebojno rivaliteto in jih prav po tej liniji tudi močno povezuje. Za družbo MAN jc značilno, da ne želi neidentificiranih lastnikov. Zato svojih delnic ne trži na borzi. Odhajajoči lastniki morajo delnice družbe prodati zaposlenim v MAN-u, oz. lastnikom družbe. Zaradi lažjega prenosa idej - filozofije firme, pri tem jc mišljena predvsem želja po uspehu, si v MAN-u prizadevajo postati večinski ali vsaj enakopravni lastniki podjetij, v katere vlagajo svoj kapital. Kaj lahko Droga pričakuje od MAN-a? Vse, kar ima družba v svetu, in sicer s tehnološkega in tržnega vidika. MAN ponuja Drogi možnost, da sc razvija v multinacionalni grupi s tem, da morajo priti pobude s strani delavcev Droge. MAN jc pripravljen tudi dodatno investirati v dobre programe. M. V. Predstavitev HP, d.o.o. Ljubljana Delovne organizacije slovenske živilske industrije so v letu 1974 ustanovile SOZD I IP, Združena podjetja živilske industrije, o.sol.o. z namenom, da bi skupno in usklajeno opravljale nekatere najvažnejše dejavnosti tesno povezane z živilsko industrijo. Članstvo v SOZD se jc v posameznih letih menjalo, pred preoblikovanjem sestavljene organizacije v družbo pa so bile članice sestavljene organizacije: Droga Portorož, Delamaris Izola, Kolinska Ljubljana, Pivovarna Laško, Tališ Maribor, Univit Ljubljana, Mcdcx Ljubljana, Kmetijska zadruga Gabrovka Dole pri Litiji in Pivovarna Union Ljubljana. SOZD UP jc predvsem povezoval članice na področju mednarodne trgovine in vzpostavljal kooperacije. Ko so sc z Zakonom o podjetjih članice SOZD preoblikovale v podjetja, sc jc SOZD H P preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo z namenom interesnega povezovanja bivših članic na podjetniškem principu. Glede na dokaj aktivno vlogo bivšega SOZD v trženju, kooperacijskih in kompenzacijskih poslih na področju bivše Jugoslavije, vzodnocvropskih dižav in afriških držav, jc novoustanovljeno podjetje HP, d.o.o., Ljubljana nadaljevalo z že uveljavljeno dejavnostjo. Ustanovitev družbe HP- hrana, pijača - svetovanje, trgovina in proizvodnja, d.o.o., jc bila vpisana v sodni register 03.01.1990. Z liberalizacijo uvoza in s političnimi ter ekonomskimi spremembami v Sloveniji so se proizvajalci hrane reorganizirali in sc strukturno prilagodili zahtevam trga, kar jc pomenilo, da so sami začeli opravljati večino prej skupnih poslov (uvoz kolonialnega blaga). H P je sodeloval pri sklepanju večjih poslovnih aranžmajev, v povezovanju domačih podjetij s tujimi pri zagotavljanju surovin, pri organiziranju izvoznih poslov in širokih kompenzacijskih povezav. S prehodom določenih poslov na posamezna pod- jetja sc jc obseg zaračunanih storitev, oz. izkazanih prihodkov in odhodkov bistveno zmanjšal, prav tako pa tudi obseg premoženja in obveznosti do premoženja. V sodni register so vpisane naslednje dejavnosti družbe: Konzalting- poslovno, finančno in gospodarsko svetovanje ter razvojno, raziskovalno svetovanje, trgovina na debelo in drobno, komisionarske, agencijske in posredniške storitve, proizvodnja blaga široke potrošnje, zunanje trgovinsko poslovanje- izvoz in uvoz. Družbeniki so za začetek delovanja novega podjetja združili denarna sredstva v višini 156.896,00 sit. V novembru 1991 so bila razmerja med ustanovnimi deleži nekoliko spremenjena. Kolinska iz Ljubljane je prenesla 35 delov svojega deleža (od 45 delov) v družbi HP na drugega družbenika v HP-ju, in sicer na Drogo Portorož. S tem znaša novi Drogin delež kapitala v družbi H P 71 % Droga jc plačala Kolinski din 68.750,70. Po zadnji spremembi vpisa ustanovnih deležev v sodni register dne 08.11.1992 jc bil skupni znesek ustanovnih vlog 833.139,60 sit. Družbeniki so: Droga Portorož 71% Delamaris Izola 7% Kolinska Ljubljana 10% KZ Gabrovka Dole 2% Mcdcx Ljubljana 9% Univit Ljubljana 1% Sedež družbe je v Ljubljani, Prečna 4. Podjetje neomejeno zastopa mag. Pavle Grošelj, dipl.ing. V podjetju jc zaposlenih 6 delavcev. Podjetje opravlja predvsem poslovne aranžmaje pri nabavi in prodaji kolonialnega blaga (kava, čaj, južno sadje, začimbe, zelišča), gozdnih sadežev, polžev, žab ipd. Družba nudi tehnične storitve pri vzpostavljanju mreže zbiranja in primarne obdelave dobrin. Za področje registrirane dejavnosti opravlja na področju republik bivše Jugoslavije kompenzacijske posle (blagovne ali finančne). Podjetje IIP, d.o.o., Ljubljana potrjuje uspešnost svojega poslovanja tudi s svojimi poslovnimi povezavami v svctu.Je solastnik podjetja Aprimcx v Nairobiju, vložilo jc sredstva v LB Ncw York in jc tudi solastnik podjetja Mcrcantilc iz Trsta. Letno ustvari za 10 mio DEM bruto prometa (vrednost blaga s 5% provizijo oz. maržo). FITNESS mešanica domačega čaja za uravnavanje telesne teže Čeprav boste ob poplavi najrazličnejših čajev za hujšanje zamahnili z roko, češ, še eden več, vas želimo prepričati, da prehitro in napačno sklepate. Tudi vam ne bomo vsiljevali zmotnega mnenja, da lahko shujšate edinole s čajem. Žc samo ime, ki smo ga izbrali za čaj, pove, da to ni bil naš namen. FITNESS je danes žc kar sinonim za življenjski stil ljudi, katerih geslo je aktiven odnos do lastnega zdravja. Pomeni zavestno si prizadevati za primerno, oziroma individualnim dispozicijam ustrezno fizično kondicijo. Del telesne fizične skladnosti pa je seveda tudi teža. Za vse, ki verjamete v moč zdravilnih rastlin, se zanimate za čim bolj naravno prehrano, katere del so tudi čaji, in ki sc želite po naravni poti približati svoji idealni telesni teži, je v Drogi nastal FITNESS čaj za uravnavanje telesne teže. Čaj je sestavljen tako, da z delovanjem blagih diuretikov, odvajal in karminativov pospešuje izločanje vode in promet snovi skozi telo. S tem vpliva na postopno zmanjševanje telesne teže, obenem pa prežene tudi občutek napetosti in napihnjenosti. Kombinacija zelišč je taka, da je čaj prijetnega okusa, zato ga boste zlahka popili skodelico ali dve na dan. Posebno dobrodošel je za tiste, ki opravljate svoje delo pretežno sede. Priporočamo uživanje čaja dvakrat dnevno (najbolje zjutraj in zvečer). Lahko pa seveda prilagodite čas pitja vašemu dnevnemu in delovnemu ritmu. Popijte po eno skodelico vedno sveže pripravljenega čaja. Tisti, ki ste vedno v časovni stiski in obožujete praktičnost, sezite po čaju v filter vrečkah. Če pa pripravi čaja radi posvetite čas in pozornost, bo za vas dobrodošel čaj v klasičnem pakiranju. Zelišča za čaj so skrbno izbrana, tako da mešanica ustreza okusu večine zahtevnih uživalcev čaja. Prepričani smo, da boste takoj ugotovili, da sc FITNESS čaj razlikuje od standardnih čajev za hujšanje in da boste z veseljem ter navdušenjem segli po njem. Ljubica Nagy, RRS Od 31. marca do 4.aprila 1993 smo sc z degustacijo sadnega čaja 1001 CVET prvič predstavili madžarskim potrošnikom v Budimpešti. Mesto dogajanja je bila ena od treh največjih budimpeštanskih blagovnic REKORD. Žc samo ime pove, da jc to nekaj velikega; blagovnica ima 30.000 m2 prodajnih površin razdeljenih v dve etaži. Založena jc s 14.500 različnimi prehrambenimi artikli.Dnevni poprečni obisk blagovnice jc 12.000 potrošnikov. Na 15 m2 smo imeli postavljen degustacijski štand in dve razstavni omari z našimi artikli, ki se žc prodajajo na Madžarskem(program Macstro, sol, paštete, juhe, čaji). Na prodajno degustacijskem štandu smo ponujali naše sadne čaje in smo v petih dneh, degustacija jc potekala od 10 -19.urc, ponudili več kot 7.000 kozarccv čaja. Prodali smo tudi 1000 škatlic čaja in nekaj manj ostalih proizvodov. Istočasno sta v blagovnici na drugih dveh mestih potekali degustaciji nizozemskih sirov in madžarskega hrena. Pozitivni odmev pri potrošnikih in vodstvu blagovnico jc bil za nas vzpodbujajoč. Vodstvo blagovnice nas je pohvalilo in zaprosilo za ponovitev degustacijo v prihodnjem januarju in nato jeseni. Mi smo jim obljubili, da bomo takrat z veseljem prišli. Dragan Spremo DROGA IN SLOVENSKE NOVICE SODELUJETA Z NAGRADNO IGRO: KAVE, KOLIKOR TEHTATE. Prvi izžrebani, Boris Čujež iz okolice Celja, jc tehtal "le" 111 kg. INVESTICIJA - MOŽNOST PREŽIVETJA V neugodni gospodarski situaciji, v kateri se jc znašlo celotno slovensko gospodarstvo, jc razmišljanje o novi investiciji precej tvegana zadeva, še bolj pa to postane, ko pade odločitev zanjo. Vendar pa jc potrebno gledati naprej in se zavedati, da le ta daje možnost preživetja. Na trgu jc povpraševanje po sipki in sušeni soli vse večje. Ker trgu Droga ni mogla ponuditi žcljcncga izdelka, jc prodaja soli za gospodinjstva padla. Ker smo želeli zaustaviti upadanje prodaje soli in si ponovno pridobiti izgubljeni tržni delež, je naše vodstvo sprejelo odločitev o nabavi sušilne tehnologije za sol. Z manjšimi pripravljalnimi deli v lastni režiji (vzdrževalci in zidarji obrata Soline) smo začeli žc v lanskem letu, resneje pa smo sc tega lotili januarja letos. Montažerji iz Kovinske Ajdovščina so v torek 13. aprila pripeljali prvi kamion z deli 38 m3 silosa in orodja, potrebnega za enomesečno montažo njihovega dela celotne tehnologije. Z montažo sušilnega dela naj bi po predvidevanjih začeli koncc junija, tako naj bi pričakovno sušeno sol našim kupcem ponudili koncc julija. Delo vzdrževalcev obrata Soline sc jc šele začelo in nemalo zaslug bodo imeli za nemoteno obratovanje celot- Z iskanjem možnih dobaviteljev smo začeli v času priznavanje Slovenije. Z zbiranjem ponudb smo imeli velike probleme. Srečevali smo sc z nezaupanjem ponudnikov na vseh področjih, predvsem pa na področju financ. Včasih niti ime Ljubljanske banke ni zadostovalo, da bi odgnali nezaupanje ponudnikov. Veliki večini se ni zdelo vredno niti odgovoriti. V oktobru 1991 smo izmed ponudnikov sušilnega dela tehnologije izbrali nemško podjetje Allgaicr, s katerim smo tudi podpisali pogodbo. S Kovinsko Ajdovščina pa smo januarja letos podpisali pogodbo za transportni del. Istočasno je potekala tudi nabava strojev za modernizacijo pakimega postrojenja za gospodinjstva in kompresorja za ccntralno kompresorsko postajo. nega sklopa. Seveda ne smem pozabiti na vodjo skladišča in predelave soli. Z izboljšano kvaliteto soli se bomo lahko spoprijeli s konkurenco, ki nam jc odvzela del našega trga, in si ta trg poizkušali ponovno osvojiti. Seveda pa si želimo, da bi se utrla pot tudi na nova tržišča. Zavedati se moramo, da sodobna tehnologija sama še nc zagotavlja uspeha na trgu. Je le eden od kamenčkov v mozaiku, ki se imenuje poslovni uspeh. Potem nas čaka mogoče še napornejše delo - prodati to sol za primemo ceno. Zavedati se namreč moramo, daje le večja prodaja tisto, za kar si moramo vsi prizadevati. Razvojno-raziskovalni sektor Damir Čendak DROGA V BUDIMPEŠTI JELKA, DROGIN OBRAT NA VRHNIKI Nekateri delavci Droge niti ne vedo, da ima Droga na Vrhniki obrat, ki sc imenuje ''Jelka1'. Ob združitvi v Drogo, leta 1964, seje obrat imenoval Gosad, z reorganizacijo leta 1974 sc je preimenoval v PE Jelka Vrhnika, v obdobju organiziranosti v temeljne organizacije pa je bila Jelka poslovna enota v okviru temeljne organizacije Gosad. Od 01.07.1989, ko sc je Droga organizirala kot enovito podjetje, je "Jelka" ponovno organizirana kot obrat. Čemu te navedbe? Drogi, in prav V obdobju predhodnih reorganizacij jc Droga vedno investirala v obrate, v proizvodnjo. Za Jelko so bili izdelani številni programi, ki naj bi sc izpeljali na novi lokaciji v predmestju Vrhnike, toda programi so ostali le na papirju. Delavci Jelke upamo, da sc bodo uresničili z novo reorganizacijo. V Droginih "dobrih časih" jc bilo v obratu zaposlenih 40 delavcev, danes jih jc na seznamu le 24. Obrat že več kot 20 let vodi takoimenovana železna lady, ing. Staša Pretnar. ga. Staša Pretnar Pripisati ji moramo veliko zaslug za obstoj obrata in za pridobitev skladiščnih prostorov. Ob sebi ima tudi marljive delavce, kar pa nerada prizna. V obratu sc ukvarjamo z odkupno dejavnostjo, predelavo in pakiranjem vseh vrst čajev ter s pripravo polizdelkov za filter čaje. V sezoni odkupujemo gobe in zdravilna zelišča. Delo jc pretežno ročno in zato velikokrat težavno za še tako pridne roke, kot jih imajo naši delavci. Toda, delo je danes morda bolj kot prej dobrina in delavci sc tega dobro zavedamo. Pred novo reorganizacijo smo le želeli predstaviti svoj obrat in želje. Želimo si veliko dela za vse zaposlene in temu primerno plačilo. Naša obveza pa jc, da bomo še naprej vestno in pošteno delali. S pomočjo Droge so sc z odkupom delovne dobe v preteklem letu upokojili kar štirje delavci. To so delavci, ki so v Drogi, v obratu Jelka, delali več kot trideset let: Ema Kovačec, Marica Bizjan, Ivan Kožuh in Jože Zupančič. Za trud, ki so ga vložili v podjetje, sc jim še enkrat najlepše zahvaljujemo. Upamo, da se nam bodo še kcli^j oglasili. Delavci obrata JELKA iz Vrhnike tako Jelki, sc obeta nova reorganizacija. Predhodne obravnave kažejo, da bo naš obrat vključen v PC Sudest, ali kakorkoli sc bo nova organizacijska enota imenovala, in da nc bo več samostojni obrat. Delavci obrata Jelka ne nasprotujemo reorganizaciji. Veliko smo jih preživeli in sc nanje privadili. Ugotavljamo pa, da nam niso prinesle novosti, ampak le napor, ki jc bil potreben za osvojitev novih načinov dela, povezanih z novo organiziranostjo. Jelka jc največ pridobila z zadnjo reorganizacijo, saj jc v tem obdobju bilo zgrajeno novo skladišče. Novost pa jc bila tudi selitev odkupne postaje iz Ljubljane na Vrhniko, in sicer v prostore obrata. Z izgradnjo novega skladišča jc bila urejena tudi okolica in jc tako objekt obrata prijaznejši stanovanjskemu okolju v centru Vrhnike. DROGA NA ŠVEDSKEM TRGU Droga sc jc pojavila tudi na švedskem trgu v oktobru 1991. Stiki s prvimi kupci so bili navezani v novembru, prve odprave Droginih proizvodov na novi trg pa so sc pričele v letu 1992. Realiziran izvoz v letu 1992, 1.080.986 SEK, jc podprl predvidevanja, da jc prodor na švedsko tržišče neke vrste odskočna deska za prodor na skandinavski trg, ki ima 21,7 milijonov prebivalcev, in podobne distribucujskc kanale ter potrošniške navade. Zaradi raznolikosti prebival- stva (veliko tujcev) jc na tem tržišču vstop v svetovno konkurenco lažji kot v ostalih deželah Zahodne Evrope. Iz široke palete Droginih izdelkov smo sc za predstavitev na novem trgu opredelili za blagovne znamke MAES-TRO, ZLATO POLJE, 1001 CVET in GOSAD, in sicer za najzanimivejše izdelke: kozarčke začimb,čaje, začinko, kctchupe, hren, polento in zelenjavni program. Grosistično podjetje iz Gotc-borga, preko katerega nastopamo na švedskem trgu, deluje delno tudi na Norveškem. Po realizaciji v prvih mesecih letošnjega leta v Drogi ocenjujemo, da bi v letošnjem letu lahko realizirali izvoz v višini 3.000.000 SEK. Za dosego cilja pa jc potrebna reorganizacija poslovanja , oz. ustanovitev podjetja na Švedskem, ki bo neposredno skrbelo za plasma izdelkov Droge. V izdelavi jc poslovni načrt DROGA LIVSMEDEL, ki bo opredelil vse parametre, potrebne ob ustanavljanju podjetja. Novo skladišče na Vrhniki ODKUPNA KONFERENCA Z odkupno dejavnostjo sc Droga ukvarja že od svojega začetka. Izkušnje večletne delovanja na tem področju so prispevale k vzpostavitvi velike odkupne mreže, ki je zajemala vsa področja bivše Jugoslavije. Temu primerno je bilo tudi število odkupnih postaj in odkupovalcev, ki so sc letno srečevali v podjetju, ki jih je kljub oddaljenosti povezovalo. Te vezi so sc na letnih srečanjih - odkupnih konferencah še utrjevale. Na teh konferencah so sc usklajevale potrebe in možnosti na področju odkupa. Po osamosvojitvi Slovenije so se stvari začele spreminjati na vseh delovnih področjih. Namen odkupne konfcrcncc je sicer ostal isti, toda majhnost slovenskega tržišča se je istočasno pričela odražati tudi na področju odkupa. To je bilo vidno tudi po številu prisotnih na letošnji odkupni konferenci, ki je potekala 02.04.1993 v prostorih uprave v Portorožu. Kljub majhnemu številu prisotnih pa na konferenci ni bilo slišati nič manj težav. Lc-tc so se zaradi izgube (nekoč) domačega odkupnega tržišča ter ob iskanju novih tržišč samo pomnožile. Mnoge od teh izvirajo iz nepoznavanja novih tržišč in kakovosti droge ter opozarjajo na uporabo velike mere izkušenosti in previdnosti pri odločitvah za odkup. Novo oviro na tem področju predstavlja močno povečana konkurenca vzhodnih držav na evropskem tržišču. Te drogo ponujajo po izredno nizkih cenah (npr.: cena po kateri v Drogi zelišča odkupujemo) kar pomeni, da Droga lahko predvideva večji izpad pri izvozu ključnih zelišč (lipa, krhlika, podlcsck, preslica in drugo). Tem težavam so sc, v zadnjem času še bolj izrazito, pridružile še finančne. Zaradi vsega tega jc bila potrebna sprememba strategije tudi na področju odkupa. Zaradi počasnega obračanja jc bilo potrebno odkup zelišč omejiti le na zagotavljanje domačih potreb, predvsem za proizvodnjo saj jc izvoz z izgubo nesmiseln. Tako bo Drogin odkup temeljil na svežih gobah. Finančno bo zagotovljen tudi odkup polžev. Zaradi novih pogojev, ki jih narekuje tržišče, jc bila ena izmed vodilnih tem konfcrcncc "nivo kakovosti". Pozornost, ki jo moramo posvečati kakovosti, je izredno pomembna , saj se le s kakovostnimi izdelki lahko soočamo z močno konkurenco, oz. sc lahko pojavljamo na vsak dan bolj zahtevnem, krutem in nasprotij polnem tržišču. Kakovost pomeni skladnost z zahtevami, ki jih imajo kupci do naših izdelkov. Upoštevanje njihovih zahtev pa pomeni večjo možnost za obstanek na tržišču; skratka, kakovost določa prihodnost firme. M.V. Prve seje Upravnega odbora Droga d.o.o. Portorož, ki je bila 22. 4. 1993, se je udeležil tudi g. Bob Swynehatt, član UO - predstavnik družbe MAN. G. Bob Swynelialt je od leta 1992 direktor podjetja ED & F Man coflee v okviru grupe MAN. Seje se je udeležil tudi g. John Kustace, samostojni komercialist v istem podjetju. Na posnetku (sedijo z leve): Albin Zupanc, Bob Swynchatt, John Eustace. DROGINA KRIŽANKA KUNIGUNDINT ZAUPNI POMENKI Draga Kunigunda, kako bo zamrznitev plač vplivala na dobro delovno vzdušje v našem kolektivu? Zaskrbljen Kakšno dobro delovno vzdušje? Saj ga vendar Že lep čas ni več! Draga Kunigunda, glede na to, da so plače v našem kolektivu zamrznile žc veliko prej, predno jc izšel zakon o zamrznitvi, sklepam, da bomo po preklicu tega zakona (kdaj bo to, zaenkrat šc nc vemo) v kratkem času med najbolje plačanimi v državi. Sc strinjaš? Vizionar Bomo; pod pogojem, da bodo vsi ostali potrkali od lakote prej kot mi. Draga Kunigunda, v zadnjem času jc prcccj ljudi zapustilo naša kolektiv. Zaradi tega ponekod delo zelo trpi, ponekod pa sploh ni opaziti, da kdo manjka. Ali to pomeni, da jc bilo delo žc vsa leta nepravilno razporejeno? Statistik Mogoče res, čeprav zelo dvomim, da bi drugačna organizacija kaj spre-m.cnila; saj sc gospodje, katerih odhod nc vpliva na potek poslovanja, nc bi strinjali s tem, da bi opravljali delo tistih, za katerimi jc ostala praznina. Draga Kunigunda, bodisi čenče, bodisi uradne novice o divjem, nezakonitem lastninjenju mc vedno razburjajo. Ali jc kakšen način, da to reč zajezimo? Kolektivist Lc mimo kri, saj vendar nc gre za neznan pojav! Žc od konca vojne semkaj smo na vladi imeli ljudi, ki so sc, tako ali drugače, obnašali kot lastniki vsega. Tvoje ogorčenje mc torej zelo čudi. Mar si bil do zdaj slep? Draga Kunigunda, v našem kolektivu so sc v zadnjih desetih letih kar nekajkrat menjali ljudje na pomembnih delovnih mestih. Nekje sem čital, da tako pogoste spremembe nc vlivajo zaupanja poslovnim partnerjem, pa mc zanima, komu torej koristijo vse te pogoste zamenjave. Tradicionalist Konkurenci. S.P. | T" 2 i i ! I s T“ i » 1 I" 15 K 17 « d d 19 0 0 20 21 O 22 23 i* 25 O 26 27 O is 0 29 30 < 1 33 * K 0“ O 37 31 39 U O (1 11 O u u P 0l 46 O P u U •J) 51 h | r1^ J r M Križanko sestavil: Jože Borko VODORAVNO 1. brezalkoholna pijača, 6. orientalski, predvsem muslimanski pozdrav "mir z vami", 11. reka, mesto in zvezna država v Braziliji, 13. tovarniško ime za barbital, bel prašek grenkega okusa proti nespečnosti, 15. BARCAFFE GRAND in ESPRESSO sta .... 18. pokrajina v Grčiji, pokrajina v Grčiji, 19. osebni zaimek, 20. naziv za organske spojine, derivate amoniaka, če vodikove atome nadomeste acili, 21. ime pevke Falk, 22. štajerska prestolnica, 26. država Sadama Huseina, 27. umetniško ime igralke Ide Kravanje, 28. ime največjega ukrajinskega pisatelja Ševčenki) (zbirka Kobzar), 29. v budizmu krožni tok življenja, 31. dan v tednu, 32. področje pod kanovo oblastjo, 33. zarodek, embrio, 36. lesen stenski opaž, 37. sesek, 40. večje naselje, jugozahodno od Kočevja, 41. delavec na carini, 43. starejša alpska smučarka (Nuša), 44. dohodek iz obresti ali pravnih zahtevkov, 46. dolgo obdobje, vek, 47. francoski filmski igralec (Alain; Borsalino), 48. sporočilo DROGE -nadaljevanje, 53. egipčanski bog podzemlja, 54. listek z napisom, nalepka, 55. obredna obleka duhovnikov, 56. zid NAVPIČNO 1. jutranji "zajtrk" - izdelek Droge, 2. užitna morska riba, 3. plazilec, 4. tanka mrežasta tkanina, 5. orientalsko grobo sukno, 6. ptica ujeda, 7. otok zahodno od Nove Gvineje, 8. ločen prostor v gledališču, 9. privrženec animizma (verovanja v duhove), 10. olika, 11. elan, zanos, 12. nepremočljiva športna vetrovka s kapuco, 13. ravninski ptič selivec, smrdokavra, 14. delavec v nekdanji ledami, 15. uralsko ljudstvo, Samojedi, 16. latinski ime za janež, 17. ime poslanke LDS v državnem zboru Potočnik, 22. prvi mesec pri Rimljanih, 23. vrsta azijske palme in njen plod, 24. elektrotehnik, znamenit polagalec podmorskih kablov (Mark), 1880-1958), 25. nekdanji igralec (Ali), 28. egipčanski bog modrosti, 30. mladinski pisatelj (Vitan; Teci, teci, kuža moj), 32. zofa z naslonjali, blazinjak, 33. dodatek, dostavek v pogodbi, 35. star francoski ples, priljubljen v 17. in 18. stoletju, 36. pisanka, 37. povrtnina, 38. rimska Ljubljana, 39. kraj v Hrvaškem Primorju znan po močni buiji, 42. nemški fizik, iznajditelj telefona (Philipp, 1834-1874), 43. področje, 45. šiitska milica, 47. grška boginja pravice, 49. belgijsko zdravilišče, 50. staroperzijski kralj, 51. švicarska tiskovna agencija; tudi kratica avstrijske denarne enote, 52. največji seasalec