DnhoTen in šola. Pravijo, da je svečeniški stan tako imeniten, in njegova opravila tako važna, da se ne utegne s šolo pečati. Pedagogika in podučevanje, ktero se je v poslednjih časih močno povzdignilo, zahteva, da se ga človek z obema rokama poprime ; duhovnemu pa je šola postran.sk opravek, tedaj šola pri tem terpi škodo. Kdor to terdi, ne razume reči, ker pravi, da je šola duhovnemu postranska reč. Vest in stan ga za šolo ravno tako veže in obtežuje, kakor za druga opravila: kakor za druga opravila, tako se je tudi za šolo izučil, in kdor pravi, da duhoven nima časa za šolo, je ravno tisto, kakor, da duhoven nima časa za oznanovanje božje besede. Beržkone pa listi, ki tako govore, hočejo reči, da duhoven s svojim učenjem za časona zaostaja, ne razume napredka v znanstvenih rečeli in v metodi. Kakor reč sama na sebi pove, metodika se ne more tako hitro spremeniti; koliko je malovrednih spisov o tej reči, koliko še napačnih, ker se vpirajo na napačno dušoslovje; splošna pravila v metodiki ostanejo, kakor so bila nekdaj, inkarjepred tisuč leti veljalo, velja še dan danes. — Tudi didaktika ne napreduje tako velikansko in ne dela nedosegljivili skokov; med obilo sodergo, ktera se nam ponuja, koliko je dobrega zerna vmes? Vsega, kar se piše ometodi in didaktiki, niti učitelj niti duhoven ne more prebirati; tudi ni posebne koristi od tega, ako ve vse prepire o irnenoslovji (terminologiji) in dr. v. Ako človek prečita knjigo, ktera mu naznanja resničen napredek, ne ostaja za svojim časom. ,,l)a šole niso to, kar bi imele biti, je duhovstvo krivo, ker je šole vodilo, vravnovalo in ogledovalo". — Deržava je pri nas dosihmal šolo vodila, ker je ukazovala metodo, knjige in namen vsega podučevanja. Duhoven v tej reči ni čisto nič spreinenil, in šolski oglednik je pazil na to, ali se vladini ukazi spolnujejo; on ni učitelju prepovedoval drugače učiti, kakor so mu kazale šolske knjige. Če je bilo šolsko vodstvo, to je, če so bile šolske postave prave in se je učitelj po njih ravnati moral, tako tedaj šolski oglednik ni mogel vsega pokaziti. — Drugo je tedaj šolo voditi, drugo jo le ogledovati. — Ali je dobro, ali ne, učitelju metodo zapovedovati, v lem se ne bomo prepirali; dasiravno je pa imel učiteij vse načertano, kako se ima ravnati, mu je bilo odpertega še dosti polja, na kterem je lahko delal in se sam izobraževal, in bolj ko učitelj sam sebe izobražuje, toliko večja korist izvira iz tega za šolo. Kakor učitelji, tako se tudi uče duhovni metodike za razne nauke, in tedaj ne ostajajo za svojim časom. — wOd šolskega oglednika", pravijo, ^,se po pravici sme tirjati, da razume ves šolski nauk; tak mora iz mladih nog pri šoli biti, in tako rekoč živeti s šolo. Kjer pa tega ni, pa prednik zapoveduje, podložni pa ga mora vbogati, in je razmera med njima, kakor med gospodarjem ia hlapcem". Tukaj je pa pomisliti, da šolski prednik učitelju ne more zapovedavati, da bi nauke drugače učil, kakor je po šolskih knjigah, sicer bi ga učitelj lahko na knjigo zavernil in osramotil. Res da duhoven sleherni dan ne prodaja vsega, kar ve, n. p. iz slovnice i. t. d. Naj bo, da je učitelj djansko bolj izurjen, ker ga delo tako uči. Tega pa vendar nikdo ne more reči, da duhoven ne razume podučevanja, ali da se ne more povzdignili do stopnje, na kteri stoji učenik; duhoven se je dalj šolal in je sploh bolj izobražen od učitelja, in brez posebnega truda si labko pridobi, česar inu inanjka. Ali bo očc župan ali boter kerčmar, ki tudi ni vsaki dan v šoli, bolje razumel in cenil šolsko podučevanje in učiteljevo učenost? ,,Učitelji si pa žele za prednike in oglede šol izvedenccv (Fachmanner). Izvedenec, precej na pervi pogled spozna napačnosti in pomankljivosti, nihče ga ne vkani". — To se raenda z drugim besedam hoče reči, da je učitelj toliko nad duhovnom, da on njegovih zaslug za šolstvo ne ve cenili. — V tej reči mislimo, da ni učiteljem potreba preveč se bati in skerbeti. Izvedenec je duhoven, ker uči kerščanski nauk; ali pri njegovem razlaganji ni treba metode? Ali mar ni kerščanstvo svet podučevalo in izobraževalo? *) *) Iz lastne skušnjc moram tukaj povedati, da sem se naj več kerščanskega nauka in tudi metode naučil od učenika kerščanskega nauka, in tudi vselej rad poslušam razlaganje kcrščanskega nauka, ker v tem nanku se pokaže pravi metodiker. — Z mirno besedo pohlevno in dostojno je moj šolski prednik razlagal kerščanski nauk in brcz posebnega truda obderžal lepi red in mir v šoli ne le pri kerščanskem nauku, ampak tudi takrat, ko je učil drnge nauke, kar je iz posebne postrežljivosti vselej rad storil; jaz pa neskušen tudi z ostro besedo nisem mogel takošen red ohraniti; tedaj sem bolje opazoval in premišljeval njegov nauk in spoznal. da notranja vrednost njegovega učenja, njegova oseba in vse njegovo delo v šoli je storilo. da so ga otroci rajši poslušali in ubogali, kakor mene. Bil mi je tedaj učenik kerščanskega nauka pravi vzor, kterega sem skušal doseoi, in živa metodika v šoli, po kteri sem se imel ravnati, in to ne le pri kerščanskem nauku, temuč tudi pri drugih šolskih naukih, ker povsod mu je šlo učenje dobro iz pod rok. Pri vsi njegovi vednosti in učenosti pa je bil vedno pripravljen kaj novega slišati ali poskusiti, kakor da bi ničesar ne vcdil. — Jaz mislim, da taki duhovniki niso bcle vranc med našimi kateheti, in da je tudi marsikteri uči(elj kaj takega sam nad sabo skušal. — Dasiravno je to gola resnica, od ktere se vsak lahko prepriča, vendar Ijutlje, kteri Ijudsko šolo malo ali še celo nič ne poznajo in ž njimi vred nekteri ošabni učitelji, kličejo, da je cerkev kriva, da ljudska šola ne naprcdnje.— ,,Mlad, neskušen vodja marsikje gospodari v šoli; njegova edina zasluga je ta, da je duhoven; starejši in skuscni »čitelji ga pa niorajo vbogati". Prašajmo tako govoreee, pervič: Ali mladi duhoven, ki se je učil verne, nrave, pastirstva in metodc, ni zmožcn, nauke po glavnih šolah razumeti? tedaj tiuli uoenikove zasluge in vednosti v pedagogiki in didaktiki ceniti? Drugič pa prašajmo: Ali bi bili takošni nčitelji bolj zadoroljni 7, vodjem iz njihovega stann ali iz osobja dotične šole ? Zelo dvomim!! Svečeniški stan se vendar pri nas vendar le zmirom spoštuje, da je šola čislana, če jo vodi duhoven. bolje, ako bi jo vodili svetni gospodje. — Da mladi gospod, ki je ravno šole doveršil, pride k šoli kot vodja, ima svojo dobro stran; tak pride šc le iz šole in je bolj pripraven in se raji kaj novega pojirime. kakor šole že odvajen. nNova metla dobro pometa". Mlad človek z veseljem dela v šoli, ker ga ne težijo leta in starost; tudi pri jezuitih so učitelji večkrat mladi klerikarji, in po- 24* Da izvedenčevo oko na pervi pogled šolo presodi, je prazna fraza; ker okolnosti, kraj in Ijudje niso povsod enaki in še le, ko človek vse to opazi in pregleda, more pravično sodbo izreči. 0 tem oziru je pa šolsko okrajno oglednišlvo boljše od periodičnega. Učitelj, ki spozna, da resnice svete vere niso samo učenja vredne, marveč za vse človeško življenje, se ne bo nikdar branil cerkvenega ogledništva, in pridnega učitelja, 6e ravno nič posebnega ne doseže, bodo predniki vendar le čislali. To pa učitelju, dasiravno slabo plačanemu, naj bolje težave slajšuje, ker on pouiaga cerkvi Ijudstvo odgojevati; to pa naj več povzdiguje njegovc veljavo. Zato pa tudi učitelj, ki po kerščansko razutneva svoj stan, ne bo nikdar govoril za šolino ločitev. Koliko dobrih nasvetov za šolo so še duliovne oblastnije podale vladi, koliko nasvetov za povzdigo učiteljskega stanu! — Toda, kam je vse to prešlo? Tako je pred nekterimi leti nek skof podal popolnoma zdelan načert tega, kar dan danes imenujejo višje dekliške šole (hohere Tochterschulen). Ko bi se bili ravnali po teh nasvetih, bi bilo gotovo marsikje boljši po šolah. *) Šolstvo je v poslednjih letih res velik korak storilo; slovnica in številjenje se uči po boljši metodi. Kdor pa od nove metode ves blagor za šolo pričakuje, zelo se moti. Šole, ktere so bile prej dobre, so tudi sedaj, in le nevedni mladenčki, kterimje vse, kar znajo, novo, morejo zasmehovati staro in nekdaj navadno. Po ^Vtld". posnel M. tem, ko ena leta poducuje, je še le mašnik. — Konečno pa rečem, da meni učitelju na glavni šoli je vse jedno, ali je vodja duhovni, ali svetni, ker ne zavisim od cerkve; nejevolja me pa vselej zgrabi, slišati ljudi, kako v reeeh, kterih kar nič nc razumejo, sodiju in govore, in ko naprcj videm nazadek, ki gotovo nastopi za šolc, če ji duhovščina odtcgne svojo pomoč. p;,. *) Kaj so dahovni pri nas za šolstvo storili in še 'gedaj store, vsak lahko ve, ki hoče vediti. — Ookler so bile Ijudske šole le nemške, so bili edini duhovni, ki so skerbeli narodu za podnk. Pia,