YU ISSN 0416-2242 DOLENJSKI LIST iu El 1*3031* ^ Ul >o DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST * co *Č 4 Če ni smeri, noben veter ni pravi Janez Stanovnik govornik ob otvoritvi novega objekta na Bazi 20 — Sporočilo tega zgodovinskega kraja aktualno tudi v današnjih dneh DOLENJSKE TOPLICE — V soboto dopoldne so gozdovi pri Bazi 20 na Rogu kljub slabemu vremenu zopet oživeli. V bližini sedanjega Lukovega doma, ki pa je za številne obiskovalce, ki bi radi zvedeli več o tem kraju, kjer seje pisala usoda slovenskega naroda med narodnoosvobodilno vojno, postal že pretesen, je bil odprt nov objekt, primeren za sprejem večjih skupin. O zgodovinskem pomenu partizanskega Roga je številnim navzočim spregovoril predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik. Obudil je spomine na nekatere podrobnosti iz življenja v tem strogo tajinstvenem kraju, kamor se je slovensko politično vodstvo preselilo aprila 1943, potem ko je bila sprejeta dolomitska izjava in po- DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Vezi z Italijani k, rnomaljci sodelujejo s Ji 'erzom v kmetijstvu, po-_ litiki, športu________________ ijjjl JRNOMELJ — Črnomaljci dobro i« it | ,e'ujej°s prijateljsko občino Terzo v I Pi , | 1' ^edi maja so se učitelji semiške e odnevne osnovne šole skupaj s Predstavniki DPS, Zavoda za šolstvo iz 1 . '0ve_ga mesta in s strokovnimi sode-I n V,- ^°*e odpravili na strokovni obisk v | dalijo. Nanj so se semiški šolniki dobro i Popravili, s sabo pa so vzeli tudi video 1 ■ eto, ki jo je posnel Marko Banovec jn na kateri so predstavili življenje in dela 0 na šoli. V Terzu so si ogledali šolo, izmenjali izkušnje, italijanski učitelji pa - ' “odo kmalu vrnili obisk semiškim. i, r \. Konec preteklega tedna je bila v Črnomlju na obisku delegacija italijanskih kmetov z županom na čelu. Obiskali so | *msko vigred v Metliki, na kateri so sodelovali s svojimi vini tudi vinograd-n,ki iz Terza. Ob tej priložnosti pa so i PnPrayili pogovor med črnomaljskimi i 'n 80St‘* Ki ga je vodil direktor [ mkajšnje kmetijske zadruge Niko Požek. 27. maja organizira ekskurzijo v Ter-občinski komite ZKS. Udeležili se je i °do sekretarji osnovnih organizacij in H JJnšatelji šole marksističnega samoizo-i Draževanja, ki se bodo onkraj meje /J srečali s predstavniki K P Italije. Za jesen Črnomaljci načrtujejo nadaljevanje r°delovanja s svojimi italijanskimi prijatelji na kmetijskem, političnem, šport-em in tudi turističnem področju. -------------------------------- 16 ŠTUDIJSKI DNEVI NOVINARJEV V ZDRUŽENEM DELU Ljubljana — Republiški svet ^ eze sindikatov Slovenije bo pripravil I ir, jln.27- maja v Gozdu-Martuljku 10. nacionalno študijsko srečanje novi-rjev in organizatorjev obveščanja v dli^enem delu. K sodelovanju na štu-jskm dnevih so povabili med drugimi | predsednika predsedstva SR Slovenije rblitt24 Stanovnika, predsednika repu-g I 'e. gospodarske zbornice Marka I r^.Ca 'n vrsto pravnih strokovnjakov za " |, rt)cJc javnega obveščanja. Na de-I , nem sre&mju, v okviru katerega bo-Dr„ PriPrav'li tudi ogled karavanškega dar vuf’ .L°d° govorili o naših gos pr,- - oh.Sxxh ln družbenih razmerah ter o ■ e5canju v združenem delu 33. PODELILI TOMŠIČEVE NAGRADE LJUBLJANA — V ponedeljek so v slovenski skupščini že triintridesetič podelili nagrade in priznanja, ki so za dosežke v slovenskem novinarstvu poimenovana po narodnem heroju Tonetu Tomšiču, organizatorju partijskega in partizanskega tiska. Nagrado za življenjsko delo je tokrat prejel Milenko Šober, dobitnika Tomšičeve nagrade pa sta še Danilo Slivnik in Dragomir Legiša. Dve nagradi iz Tomšičevega sklada so prejeli novinarji ljubljanskega radia in televizije za spremljanje dogajanj na Kosovu (med slednjimi je tudi No-vomeščan Janez Pezelj), tretjo pa je dobil Zdenko Vrdlovec. Podeljenih je bilo tudi šest zlatih odličij Toneta Tomšiča, med enajstimi dobitniki srebrnega odličja Zveze novinarjev Jugoslavije za 25-letno delo v novinarstvu pa je bila tokrat tudi Ria Bačer, upokojena novinarka Dolenjskega lista. Slovesno podelitev je ob petju Slovenskega okteta dopolnil govor predsednika slovenskih komunistov Milana Kučana, ki je razčlenil značaj in naloge novinarstva v dandanašnjem družbenem iskanju in snovanju. BERITE DANES! na 3. strani: • Kmetje za zadrugo po svoji meri na 5. strani: • Družbeno varstvo v Kovinarju na 8. strani: • Ribe iz Krupe še niso užitne na 9. strani: • Slabi delavci dolgih jezikov na 10. strani: • Med prvimi sem varoval maršala Tita na 11. strani: • Cvetenje morja — klic na pomoč na 12. strani: • Pred ubojem poklical miličnika i>P\ — n’-1 niih^^ LJ ŠOLE — V dobri uri so na Štrekljevcu prevetrili stoletno zgodovino ’ vest°Ve Ura fotografiji). Zgodovinarji so bili kar učitelji, ki so vsako leto /1 Sok!,'0 kroniko, ter nekdanji učenci, ki so še ohranili spomin na svoje prve | kc dni. V šolskih prostorih so pripravili tudi zanimivo razstavo izdelkov 1 &«> ,anPL 'n sedanjih učencev današnje semiške podružnične* šole. (Foto: M. tem ko je bilo na bližnjem Pugledu prvo zborovanje aktivistov, na katerem je bila okrepljena politična enotnost OF kot prvi pogoj slovenske državnosti in suverenosti. Tu se je potem rodila ideja prvih slovenskih volitev, ideja Kočevskega zbora, ki je temeljni kamen slovenske državnosti, od tod je bila delegirana delegacija za Avnoj, sem so prihajali vrhovi tedanjega političnega vodstva iz drugih delov Jugoslavije na razgovore o nadaljnji usodi Slovenije in o bodoči jugoslovanski federaciji. »Ob spominjanju na te veličastne dni, ko so bili postavljeni temelji naše državnosti in suverenosti, ki seje mnogi danes niti pravilno ne zavedajo,« je dejal Janez Stanovnik, »se moramo spomniti tudi slovenskega tehničnega genija, kije to bazo postavil. Nikdar sovražnik te baze ni odkril, tako močna je bila konspirativnost, kije v bazi vladala in na osnovi katere sojo zgradili. V tej bazi smo imeli radijsko postajo, ki je širila glas o naši narodnoosvobodilni borbi širom sveta in od tam sprejemala poročila. Ta baza pa je za nas tudi sporočilo o tem, kaj napravi enotna volja, kaj napravi enotna ideja, zavest cilja. Tu vidite, da smo v času narodnoosvobodilne borbe iz nič napravili vse, tu lahko vidite, da je vse to bilo mogoče, ne zaradi tega, ker smo veliko imeli ali ker smo bili bogati, ampak zaradi tega, ker smo imeli pred seboj cilj in smo v ta cilj verjeli. Ta cilj pa je bila naša svoboda. To rečem zato, ker me v današnjih dneh često moti ravno pomanjkanje zavesti cilja, čeprav je osnovna stvar, ki nas vodi k enotnosti. Stari rimski filozof Seneka je modro dejal: Za tistega, ki ne ve, kam hoče priti, ni nikdar dobrega • Objekt s 120 sedeži v restavraciji ter še enim enako velikim prostorom, v katerem bo moč, ko bo ta dokončana, gledati multivizijo o partizanskem Rogu, je zgradil odbor za prenovo partizanskega Roga, otvoritveni trak pa je prerezal njegov član Zoran Polič-Marko. vetra. In to rečem tudi jaz danes. Če ne bomo vedeli, kam hočemo iti — hočemo pa iti v osvoboditev človeka in to je bila osnovna zahteva od Marxa do današnjega dne — če se ne bomo zavedali, daje to osnovni cilj, potem tudi pravega vetra ne bo.« T. JAKŠE PROMETNA ŠTUDIJA KRŠKO — Komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora občine Krško je pri Tehnični fakulteti v Mariboru naročil izdelavo študije prometne ureditve v občini. S študijo želijo opredeliti bodoči razvoj prometnega sistema, posebej zaradi gradnje avtoceste, hitre železnice in elektrarn. Upoštevali bodo obstoječe stanje in planske dokumente, tako da bo mogoče izdelati dokaj natančen projekt razvoja prometa v občini. Slovesno na letališču v Cerkljah Dan letalstva CERKLJE OB KRKI — Na tukajšnjem letališču so v soboto svečano poačstili dan vojnega letalstva in protiletalske obrambe. V počastitev obletnice prvega partizanskega poleta so priredili svečano postrojitev, sprejem pri komandantu in ogled razstave. Vsem zbranim je spregovoril polkovnik Ljubomir Bajič, kije poudaril, daje v času jugoslovanske družbenopolitične in ekonomske krize nadvse pomembno, da armada v svojih vrstah ne dovoli nobenih nacionalizmov ter da ohrani enotnost in vsejugoslovanski značaj. V svojem govoru je omenil tudi vzorno sodelovanje letališča Cerklje ob Krki s tremi posavskimi občinami, pri tem pa dejal. da so pripadniki vojnega letalstva in protiletalske obrambe, ki delajo in živijo v tem okolju, vedno pripravljeni sodelovati. Na sobotni svečanosti so podelili tudi več priznanj, med drugim so za najvišje strokovno znanje dobili naziv inštruktorja letenja in zlati znak letenja trije piloti: Josip Maltarič, Ivan Baralič in Zvonko Knaflič. Z bronasto plaketo so se za sodelovanje zahvalili poklicni gasilski enoti iz Krškega ter gasilskima društvoma Brežice in Metlika. V nedeljo so med 9. in 12. uro kot vsako leto odprli vrata letališča za vse obiskovalce, ki so si ob tej priložnosti ogledali razstavo letal ter opreme in orožja protiletalske obrambe. B. D. VEČ PROSTORA NA BAZI 20 — Ko bo dobil še dobrega gospodarja, bo novi objekt pri Bazi 20, ki so ga v soboto po govoru predsednika Janeza Stanovnika svečano odprli, gotovo privabil še več obiskovalcev v ta pomembni kraj, kjer se je med NOB porajala slovenska državnost. (Foto: T. Jakše) Strekljevec: šole ne damo! Ob praznovanju 100-letnice štrekljevske šole STREKLJEVEC Med različnimi spomeniki, kateri bodo še poznim rodovom pričali o srečnih časih, so nedvojbeno najtrajnejši nove šole, kajti novi spomeniki so nerazrešljivi, saj-vodijo k izobrazbi in izomiki naroda. Tudi v tej občini Semič seje pokazala potreba, da se za oddaljene vasi. iz katerih posebno v grdem vremenu ni bilo mogoče redno obiskovati že tako prenapolnjeno trirazrednico v Semiču, zgradi nova šola, in to na Štrekljevcu. Šolo so pričeli graditi spomladi 1888 in končali v jeseni 1889. To je nekaj prvih misli, zapisanih v kroniko štrekljevske šole, ki je preteklo nedeljo praznovala stoletnico. Danes se šola v tej šoli že peti rod domačinov iz devetih vasi, v sto letih pa se jih je izšolalo že 2.500. Bili so časi, ko je bilo vpisanih tudi 208 otrok, danes pa jih je okrog 30. Z natančnostjo in skrbnostjo vodena šolska kronika pove marsikaj ne le o življenju na šoli, ampak tudi v krajih, od koder so prihajali učenci. V obliki kronike je potekala tudi nedeljska proslava, najstarejši učenci pa so povedali nekaj spominov na svoje šolanje. Tako se Marija Ivec iz Malin spominja, da so bili otroci v šoli na začetku tega stoletja mnogokrat tepeni. Palico kot učni pripomoček pa je okusila tudi Ana Simonič s Podrebra, ki je morala kot prvošolka goniti vole na njivi, namesto da bi šla v [u.djMi *eK-Jakše) Do konca tedna bo prevladovalo suho in postopoma toplejše vreme. šolo. Ker je oče padel v 1. svetovni vojni, so bili otroci glavna delovna sila na kmetiji. Otroci vojakov so takrat dobili pomoč, papirnato obleko in cokle. O revščini, v • Danes imajo štrekljevski šolarji vse pogoje in opremo za pouk v prvih štirih razredih. Nekateri bi sicer radi ukinili vse podružnične šole. Toda na Štrekljevcu so v nedeljo znova ponovili, da svoje šole ne dajo. »Ob njeni stoletnici upamo, želimo in zahtevamo, da nadaljuje s svojim delom, tako da bodo naši pozni potomci čez 100 let v kraju, kjer praznujemo danes, proslavljali 200-letnico. so odločno rekli štrekljevski učenci in njihovi starši. gasilskem društvu, v katerem so bili vedno tudi učitelji, ter o pouku v zasebnih hišah, ko je bila šola med vojno požgana, so pripovedovali Ana Golobič, Franc Pašič in Anton Malenšek. M. B.-J. ZLATI ZNAKI SINDIKATA LJUBLJANA — Jutri bodo na Zvezi sindikatov Slovenije slovesno podelili zlate znake te organizacije. Med letošnjimi nagrajenci za večletno izjemno učinkovito delo pri uresničevanju interesov članstva ter za posamezne zasluge pri razvijanju in utrjevanju prijateljskih odnosov z Zvezo sindikatov Slovenije so tudi konlerenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov tovarne Videm i/ KrškegavKarl Šterban iz Krškega, Jože Sterk iz Črnomlja ter Stanislav Zuničiz Novega mesta. Družbeno varstvo za Opremo Kočevje? Jutri sklepanje KOČEVJE — Že nekajkrat smo poročali o težavah kočevske Opreme, še ne dolgo nazaj paradnem konju kočevskega gospodarstva. Zaradi zelo slabih lanskih rezultatov gospodarjenja, ki se letos nadaljujejo, je konferenca osnovnih organizacij sindikata predlagala občinskemu izvršnemu svetu, naj bi v Opremi uvedli ukrep družbenega varstva. S tem seje strinjal tudi že občinski svet Zveze sindikatov. Na sestanku predstavnikov izvršnega sveta in Opreme, kije bil minuli petek, so med drugim sklenili, daje treba podatke konference osnovnih organizacij sindikata Opreme o gospodarskem stanju podjetja še preveriti in po potrebi dopolniti, »ker občinski izvršni svet za njimi ne stoji«. O tako preverjenih podatkih bo danes (25. maja) razpravljal občinski izvršni svet, jutri pa na izredni seji zbor združenega dela občinske skupščine, ki bo tudi odločil, ali je v Opremi potrebno uvesti ukrep družbenega varstva ali ne. J. P. MLADINSKA FEŠTA V ČRNOMLJU ČRNOMELJ — Osrednja prireditev ob letošnjem dnevu mladosti bo v Črnomlju v soboto, 27. maja, in sicer na tržnici v Ulici Mirana Jarca. Ob 8. uri bo otvoritev bolšjega trga, na katerega organizatorica, mladinska organizacija, vabi vse Belokranjce, ki želijo kaj kupiti ali prodati, Če bo trg zaživel, ga nameravajo v Črnomlju organizirati vsako soboto. Hkrati bodo začeli nastopati tudi ansambli, ki igrajo različne zvrsti glasbe. Med odmori pa bodo kulturno-umetniški nastopi. Tako bodo predstavili literarno delo Tomaža Skrbinška »Moja Kolpa-M_ea Culpa« in pesniško zbirko Boštjana Švajgerja. Nastopila bo tudi plesna skupina iz Adlešičev Can-can girls, na ogled bodo stojnice srednje šole. doma starejših občanov, občinske konference SZDL in ZSMS in še katera. Tistim, ki so $e s požrtvovalnim in uspešnim delom izkazali v mladinski organizaciji, pa bodo podelili srebrne znake ZSMS. GOJENCI LETALSKE AKADEMIJE V SLOVENIJI LJUBLJANA — Od jutri do 31. maja bodo na obisku v Sloveniji gojenci zaključnega letnika letalske vojaške akademije Pulj. Med drugim bodo obiskali republiški izobraževalni center v Poljčah, tovarni Elan in Tam ter nekatere slovenske naravne in kulturne zanimivosti. Bienale ob zeleni Krki Mednarodni grafični bienale v Ljubljani dobiva mlajšega, vendar pa čisto slovenskega brata na Dolenjskem, ob Krki To je bienale slovenske grafike na Otočcu in njegov vstop v življenje bodo, želeč mu kar najdaljše ustvarjalno bivanje v slovenski kulturi, zaznamovali nocoj z otvoritveno slovesnostjo v tamkajšnjem gradu. Predvideno je, da bo že sama otvoritev velik dogodek. Pa ne samo zato, ker bo govoril predsednik republiškega komiteja za kulturo pisatelj Vladimir Kavčič, pač pa tudi, ker bodo razglasili prve nagrajence bienala in, ne nazadnje, ker se bo večer ob zeleni vodi Krke iztekel v koncert Slovenskega kvinteta trobil iz Ljubljane. Obiskovalci bodo resnično prisostvovali rojstvu nečesa, kar je bilo zaplojeno tako iz širokih slovenskih kot tudi in morda še bolj iz dolenjskih potreb, predvsem samega Novega mesta z neposrednim okoljem, da z nečim le prebije mirno gladino sivega povprečja lastne kulturne ponudbe in postane središče slovenskega dogajanja. Priti do bienala pa ni bilo lahko, saj je imel trdovratne nasprotnike že tedaj, ko seje v javnosti prvič oglasila pobuda zanj, ostali in celo namnožili so se tudi po okrogli mizi lanskega maja na Otočcu, ko so mu formalno že prižgali zeleno luč. Na srečo je zamisel, ki jo je sprožil in utemel-jil akademski slikar in grafik Branko Suhy, le prepričala dovolj ljudi, ki so se bili pripravljeni vpreči v organizacijo in izvedbo bienala, predvsem pa kot sponzorji številne gospodarske in druge delovne organizacije. Taje zdaj tu, se pravi na Otočcu, kjerje v Garni hotelu in deloma v gradu razstava izbranih 92 grafičnih listov, prispelih na razpis, v Novem mestu pa je pet osebnih razstav slovenskih grafikov. I. ZORAN Veliki srbski strah »Dr. Radmilo vič je zaskrbljen zaradi razmer v Sloveniji in ima pravico, da je zaskrbljen. Živimo v isti hiši, vendar na srečo ne r isti sobi. V takem primeru se morajo vsi stanovalci dogovoriti. Ni prav če sosed meče smeti v mojo spalnico ali kuhinjo, da pri njem ne bi smrdelo,«je dejal Milan Kučan na zadnji seji (kateri že?) CK ZKJ in s tem odgovoril na očitke o slovenskem separatizmu. To se je zgodilo v poznih nočnih urah, ko je seja tako rekoč že razpadla in zaradi nesklepčnosti ni bilo mogoče sprejeti sklepov o Kosovu, kije bilo že tretjič na dnevnem redu najvišjega partijskega telesa. Seveda na seji ni bilo slišati nič novega, v tisku pa so jo označili celo za sramotno. Dejstvo pa je, da so se na tej seji spel okrepili napadi na Slovenijo. Z njimi je nadaljeval Miloševič i1 ponedeljek na obisku v Novem Sadu v tamkajšnji delovni organizaciji Jugoalat, od koder je krenila vojvodinska protibirokratska revolucija. Sicer pa je veliki vodja srbskega naroda Miloševič pred nekaj dnevi razkril vse svoje karte in s lem verjetno že napovedal začetek konca svoje militantne politike, ki je resda homogenizirala srbski narod, a ga hkrati potisnila v izolacijo. Kot predsedujoči na seji komisije za gospodarsko reformo je namreč »obznanil«, da bo Srbija razpisala veliko ljudsko posojilo za gospodarski preporod v višini dveh milijard dolarjev in 2000 milijard dinarjev. Tako smo dobili odgovorna vprašanje, kaj namerava naredili Miloševič po mitingih, ki so resda prebudili ogromno človeško energijo, ampak od njih ni bilo nobene prave koristi Z velikim ljudskim posojilom Miloševič obuja v življenje preživele socialistične modele, celo neko vrsto vojnega komunizma. Verjetno je odveč omenjati, da so se take akcije ali veliki pohodi narodov v zgodovini izkazali za nekaj časa učinkoviti, a njihov končni učinek nikoli ni bil premosorazmeren s potrošeno energijo. Zadnji tak primer je gotovo tudi Zastavin posel stoletja v Ameriki, kjer je neslavno končal projekt yugo. Tako vrtanje m skrajne nacionalne in človeške rezerve je mogoče samo v naciosocializmu srbskega tipa, a se tudi tam zastavlja vprašanje, kako se bodo ljudje oprijeli rešilne bilke, 5 katero naj bi se rešilo srbsko gospodarstvo. Vprašanje je namreč, kje bodo obubožani srbski ljudje vzeli de- ■4^ /■;:’( /TmuV |Hs nar, da bi ga položili na oltar sedanje ' ' fmp srbske politike, še bolj vprašljivo je, koliko bi lahko prispevala tujina ali Evropa. Povsem drugače se lotevamo zadeve v Sloveniji Nič velikega se ne dogaja, pa vendar domala vsak dan slišimo o spletanju tankih, skoraj nevidnih niti, ki jih naše delovne organizacije spletajo z Evropo. Primerov za tako sklepanje je več kot dovolj, če naštejemo samo primer Tama in Iveca, IMV m Renaulta, Saturnusa in zahodne avtomobilske industrije. Celo Kompas Jugoslavija si je z navidez otročjo domislico o smučanju na saharskem pesku že zagotovil prodajo aranžmajev v Evropo. Slovenija si torej že utira stezice proti Evropi in po tej strani pri nas ne bi smeli imeti prevelikih skrbi. Očitno pa je, da si skrbi delajo drugod, pa ne zaradi slovenskega separatizma in nacionalizma, v ozadju je strah zaradi povezovanja v skupnosti Alpe — Jadran, navezave samostojnejših stikov z bližnjimi deželami Nemčije in Italije, ki že dajejo rezultate. Slovenija je namreč že pobegnila v Evropo, kjer sloji z eno nogo med vrati, Srbija pa je ostala daleč zadaj in se boji, kdaj bo ujela vitalno slovensko gospodarstvo. Ujela bi ga lahko samo v izrednih razmerah, ko bi bili spet vsi skupaj postavljeni na ničto točko. Tega pa v Sloveniji ne moremo sprejeti, ker bi to pomenilo zlom slovenskega gospodarstva in konec legitimnosti tega režima. J. SIMČIČ Dri ug ačno razmišl jar ■ CD O pravu Prof. dr. Boštjan M. Zupančič o primeru četverice v luči pravne znanosti NOVO MESTO — Na zadnji svobodni katedri je prof. dr. Boštjan M. Zupančič, dolgoletni profesor na ameriških univerzah in sedaj izredni profesor za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti, predstavil primer četverice, kije bila obsojena na vojaškem sodišču v Ljubljani, v luči pravne znanosti. Prof. Zupančič je s svojimi študenti pripravil poseben memorandum o tem procesu. »Paradigma prava, po kateri se je odvijal tudi ta proces, je zgrešena, pa ne zato, ker bi bil to izvirni slovenski, jugoslovanski ali celo socialistični greh, ampak zato, ker je pojmovanje prava v kontinentalni Evropi precej problematično. Celotno kazensko pravo temelji na zakonitosti, zakonitost pa pomeni, daje kaznivo samo tisto, kar je opisano v zakonu, in natančno toliko, kot je opisano v zakonu,« je med drugim dejal prof. Zupančič. »Doseči je treba, da bo čim bolj vnaprej jasno, kaj je kaznivo. S lem, ko zakon opredeljuje, kaj je kaznivo, opredeljuje tudi, kaj ni kaznivo. Če ta meja ni natančno določena, potem kazensko pravo ne opravlja svoje funkcije.« Prof. Zupančič trdi, da primer Janša s pravnega stališča sploh ni zapleten, je nekaj takega kot prehlad v medicini. Takih primerov je pred vojaškimi pa tudi civilnimi sodišči pri nas več. »Pri nas se sedaj govori o reformi pravnega sistemg, vendar je to le kozmetična reforma. Se vedno smo racionalisti in mislimo, da se da z natančnostjo prijeti nekaj, česar ni. Zame je primer četverice izziv, kako na konkretnem primeru predstaviti drugačno razmišljanje o pravu. Kajti pravo je način mišljenja.« Primer Janša je za prof. Zupančiča simptomatičen za dve stvari: 224. člen je nekakšna »kavčuk« določba, ki bi morala biti že zdavnaj izločena; hkrati pa se v isti sapi govori o zakonitosti v kontekstu, ki je povsem protiustaven. V tem procesu se prof. Zupančiču zastavlja več vprašanj: vprašanje jezika, vprašanje človekovih pravic po mednarodnih pravnih aktih (človekove pravice so v kazenskem pravu nasploh najbolj izpostavljene), materialno-pravno vprašanje (definicija samega kaznivega dejanja), vojaško-pravno vprašanje pa se nanaša na pristojnosti vojaških sodišč. »Naš kazenski postopek in naše kazensko pravo sta naravnana na nekakšno iskanje resnice o stvari. Sodišče naj bi ugotovilo, kaj je na stvari res in kaj ne. Anglosaški postopek pa se za to resnico sploh ne zanima. Tam sodnika, preprosto povedano, ne zanima, ali je sporna njiva res od tega ali onega kmeta, ampak mu gre za to, da se ta dva človeka sporazumeta in pristaneta na ta sporazum. Pri nas so ljudje cele sodniške ali tožilske kariere zapravili v zmoti, da odkrivajo resnico o nekih objektivnih dogodkih, medtem ko gre v resnici za to, da je resnica o pravu resnica o državi, o moči in prisili, ne pa resnica o nekem dogajanju.« V primeru četverice seje veliko govori- lo in pisalo o pravnomočnosti sodbe. »Pravnomočnost te sodbe je »po svakom pitanju« protipravna in protiustavna. Popolna neumnost je, da mora nekdo v imenu neke abstraktne pravnomočnosti, ki drugje sploh ne obstaja, v zapor. V ozadju gre v tem primeru več kot za ta proces, gre za pojmovanje prava in pravičnosti.« V zahodnih demokracijah vojaška sodišča ali ne obstajajo ali pa imajo pristoj- Ljubljansko pismo.. Ni tolažba, da smo še vedno pred Albanijo Naš položaj v gospodarskih številkah LJUBLJANA — V Sloveniji živi okrog 8 odst. vseh prebivalcev Jugoslavije. Aktivnih je okrog 49 odst., med zaposlenimi je 46 odst. žensk, kar je nad jugoslovanskim povprečjem. Tistih, ki žive od kmetijstva, je med vsemi prebivalci Slovenije približno 8 odst. Med zaposlenimi v Sloveniji je tudi okrog 120.000 delavcev i/ drugih republik in pokrajin. Po padcu za okrog 1 odst. v letu 1987 in za okrog 3 odst; v letu 1988 j se letos industrijska proizvodnja v; naši republiki spet povečuje. Marca letos je bila v primerjavi z enakim obdobjem lam večja za približno 5,6 odst! Znižanje industrijske proizvodnje v prejšnjih letih je bilo v največji meri posledica prestrukturiranja industrije in njenega prilagajanja tržnemu načinu poslovanja. V številu vseh zaposlenih v SFRJ je Slovenija udeležena z okrog 12.4 odst., ustvarja pa okrog 19 odst. celotnega jugoslovanskega družbenega proizvoda. Ustvari ludi okrog 25 odst. celotnega jugoslovanskega izvoza. Če pa upoštevamo samo konvertibilen izvoz, potem se delež Slovenije v izvozu poveča na 30 odst. Sestav slovenske industrije je zelo neugoden. To vel ja tudi za struk- turo zaposlenih. Več kot 60 odst. osnovnih sredstev je tehnološko odpisanih. Sicer pa ustvari Slovenija za 10 milijard dolarjev družbenega proizvoda okrog 5.000 dolarjev na prebivalca. Toda tako je že skoraj 13 let. In kakšne so razmere drugod po Jugoslaviji? Če bi na jugoslovanskem trgu veljale ekonomske zakonitosti, bi morala Jugoslavija že zdavnaj razglasiti bankrot. Podatki SDK Jugoslavije o lanskem poslovanju našega gospodarstva so glavni dokaz na takšno trditev; izguba je bila za 898 milijard dinarjev večja od skupne akumulacije in rezerv. Samo Črni gori je poleg Slovenije in Hrvaške uspelo ustvariti večjo akumulacijo od izgub. Črr .rnogorski presežek znaša 35 milijard, v Sloveniji pa 1.204 in na Hrvaškem 402 milijardi dinarjev. Srbija brez pokrajin je sicer imela največjo rast proizvodnje, vendar je bila učinkovitost te proizvodnje najmanjša v Jugoslaviji, Srbsko gospodarstvo je namreč »ustvarilo« akumulacijo v skupni višini 1.142 dinarjev, obenem pa tudi izgub za 2.428 milijard dinarjev. Če Srbiji prištejemo tudi podatke njenih pokrajin, naraste vsota izgub na 1.569 milijard dinarjev. Statistični podatki tudi govorijo, da okrog 14,5 odst. ali skoraj 3,3 milijona Jugoslovanov prejema razne vrste socialne pomoči. Nezaposlenih Jugoslovanov je 1,173.000. Ni se torij treba čuditi, če mladi ljudje, zlasti med tehnično inteligenco, na vprašanje, kaj pričakujejo od prihodnosti, največkrat odgovorijo, da bi najraje odšli na tuje, pa ne samo zaradi zaslužka, temveč zaradi vsega tistega, kar bi jim tam omogočili sodobna tehnika in tehnologija. Tudi zato bomo morali razmisliti o naših ambicijah. Ne moremo in ne smemo si dovolili, da bi bila v Evropi za nami samo še Mbanija. V. BLATNIK ZAPORNIK JANŠA — V primeru Janša se veliko govori o zakonitosti, in to v kontekstu, ki je povsem protiustaven. »V tem primeru gre več kot za ta proces, gre za pojmovanje prava in pravičnosti,« pravi prof. dr. Boštjan M. Zupančič. nosti nad vojaškimi osebami, in to samo za vojaška kazniva dejanja. »Vojaška sodišča v nobenem primeru niso neodvisna. Če bi bil Janša za isto kaznivo dejanje pred civilnim sodiščem, je vprašanje, če bi bil obsojen. Pred vojaškim sodiščem pa je možnost, da si za isto kaznivo dejanje oproščen, precej manjša.« Po prepričanju prof. Zupančiča svoboda in demokracija tudi na Zahodu nista nobeni generaciji podarjeni. »Pri nas gre za moralno zorenje skupnosti, proces proti četverici je zgolj ilustracija in simpton zorenja Suverenost pa ni stvar ustavnih določb in uporabe jezika pred sodiščem, ampak je stvar prakse,« je zaključil svoje predavanje in odgovore na vprašanja prof. Zupančič. A. BARTELJ Naša anketa J Kaže, da bo še težje JOŽE SMOLE V KOČEVJU — Večer z Jožetom Smoletom je vodila predsednica OK SZDL Kočevje Anica Kosten, ki je na začetku razdelila tudi letošnja srebrna priznaja OK SZDL. (Foto: Primc) Večer s Smoletom Na aktualna vprašanja je v Kočevju odgovarjal “ ;szdls predsednik RK KOČEVJE — OK SZDL Kočevje je 16. maja pripravila večer z Jožetom Smoletom predsednikom RK SZDLS. Predsednik je najprej seznanil udeležence večera, ki jih je bila polna restavracija Name, z aktualnimi dogajanji v Sloveniji in Jugoslaviji, nato pa je odgovarjal na njihova vprašanja in prisluhnil njihovim mnenjem o raznih zadevah. V uvodnih besedah se je Jože Smole najprej zavzel za čimprejšnjo ukinitev izrednih razmer na Kosovu, ker je treba zadeve reševati po mirni in demokratični poti, v duhu sožitja. Če je Kosovo jugoslovanski problem, in ne le srbski, potem imamo vsi pravico in dolžnost da sodelujemo pri iskanju rešitev, ne pa da od nas zahtevajo le denar in drugo pomoč. Zaradi konference neuvrščenih ne bi smeli postavljati nekakšne Potemkinove vasi in brezcarinsko uvažati luksuzno blago, da bi vse prikazali v lepši luči, kot je. Skrajni čas je po njegovem tudi, da normaliziramo diplomatske odnose z Izraelom in Južno Korejo, pa čeprav temu nasprotujejo nekatere neuvrščene države. Zavzel se je za pomilostitev četverice, saj neutemeljena sodba kvari odnose z najvišjim vodstvom JLA. hkrati pa pri nekaterih, sicer še bolj redkih, vzbuja težnje za separatizem in protijugoslovansko razpoloženje, za kar pa ni noben pameten Slovenec, je menil Jože Smole. Menil je tudi, da je treba zmanjševali pristojnosti federacije in jih prenašati na republike ter da je treba vse graditi od spodaj navzgor. To misel je domačin Jože Košir nato preoblikoval tako, da bi bilo prav le, če bi suverene republike same odločile, katere pristojnosti bodo prenesle na federacijo. Prva misel, ki so jo poslušalci nagradili s ploskanjem, pa je bila tista, ko je Jože Smole dejal, da se bo slovenska delegacija v zvezni konferenci SZDL odločno zavzemala, da o pomembnih zadevah ne bi odločali s preglasovanjem, ampak le s soglasjem vseh republik. Če bo kakšna res pomembna zadeva sprejeta s preglasovanjem potem mi te odločitve ne bomo spoštovali. Nadalje je poudaril, da smo v Sloveniji nesporno za neposredne in tajne volitve na vseh ravneh. Zato pa je potrebno čimprej sprejeti nov volilni zakon in druge predpise. Odločiti pa seje tudi še treba, če bomo ustavna dopolnila sprejemali v skupščini ali na referendumu. Ko je odgovarjal na vprašanja poslušalcev ali pa komentiral njihova izvajanja, je predsednik Smole dejal, da bo skupščina SRS v kratkem sprejela zakon o dela prostih dneh, kjer bo urejeno tudi praznovanje božiča. Zamisel o tretji slovenski univerzi pomeni, da je potrebno združili vso slovensko pamet, ki je raztresena po vsem svetu. Za Kočevje pa je še posebno pomembno, da je bilo tudi več različnih misli o Kočevskem zboru 3. oktobra 1943, na katerem je bila — po nekaterih mnenjih — edinokrat zagotovljena slovenska suverena država. Nekateri so menili, da so bili na tem zboru položeni temelji avnojske Jugoslavije in daje bil Kočevski zbor namenoma potisnjen ob stran, da se ne bi vedelo, kaj sploh je avnojska Jugoslavija. J. PRIMC Slovenija [ Moja dežela, j NOVI DEVIZNI TEČAJI Tečajna lista št. 97 z dne 22. maja 1969 tečaj za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice_________________________ država valuta velja za nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar 1 9893,03 9907,89 9922,75 Avstrija šiling 100 94854,82 94997,32 95139,82 Kanada dolar 1 11142,70 11159,44 11176,18 Danska krona 100 171086,52 . 171343,54 171600,56 Finska marka 100 300487.74 300939,15 301390,56 Francija trank 100 197254,19 197550,52 197846,85 ZR Nemčija marka 100 667315,56 668318,04 669320,52 Grčija drahma 100 7950,80 7962,74 7974,68 Irska funt 1 17818,92 17845,69 17872,46 Italija lira 100 917,35 918,73 920,11 Japonska jen 100 9464,56 9478,78 9493.00 Kuvajt kv. dinar 1 44854,96 44922,34 44989,72 Nizozemska gulden 100 591271,68 592159.92 593048,16 Norveška krona 100 184947,15 185224.99 185502,83 Portugalska escudo 100 8047,02 8059,11 8071,20 Švedska krona 100 198385,47 198683,50 198981,53 Švica frank 100 746768,13 747889,96 749011.79 V. Britanija funt 1 21292,20 21324,19 21356,18 ZDA dolar 1 13297,70 13317,68 13337,66 Spet je tu maj, naš že prislovični mesec mladosti. A v Jugoslaviji, posebno v njenih severnejših delih, že kar nekaj let praktično ni več slišati včasih toliko pete »Lepo je v naši domovini biti mlad...«. To bi bila sicer velika laž. Smo pred tem, da sprejmemo ustavne spremembe (v Sloveniji), v katerih otroško varstvo sploh ni omenjeno in je očitno, da hočejo nujno celovito družbeno skrb za predšolskega otroka (in družino) zriniti povsem na rob, da bosta v krizi izvisela otrok in njegova družina. Šolarji se dušijo v slabem šolskem sistemu z nekaterimi še franejožefovskimi prijemi, učitelji in profesorji štrajkajo zaradi slabih plač, študentje bojkotirajo zaradi nemogočega položaja izobraževanja, na drugem koncu države so zapori polni tudi mladih, ki mislijo drugače. Povsod so vrata zaposlovanja vse bolj zaprta, mlada družina si brez pomoči staršev ne more več privoščiti osnovnih dobrin in celo otrok, politiki starega in tudi novega kova pa hočejo le oblast za vsako ceno in so vsake spremembe slej ko prej vprašljive. Tako se že lahko bojimo za Markovičeve ideje. To je realnost meseca mladosti te generacije, le upamo lahko, da ne tudi prihodnost. Žal kaže prav tako. ALENKA GROŠELJ, dijakinja iz Šen-tlovrenca, občina Trebnje: »Bojim se prihodnosti v naši državi. Rada bi študirala medicino. Bojim se, da ne bom dobila zaposlitve, skrbi me, kakšno bo naše življenje. Med Jugoslavijo in svetom so velike razlike. Zdi se mi, da imamo pri nas tisto, kar zaslužimo, komaj za nujne potrebe, drugje pa si ljudje z zaslužkom lahko privoščijo več. A kot kažejo razmere, bo še težje. Preveč je pritiskov, na nas pritiskajo dolgovi iz preteklosti in izročila novejše zgodovine.« SILVIJA PISEC, učenka Srednje šole Edvarda Kardelja iz Črnomlja: »Lahka naša bodočnost vsekakor ne bo. Že sedaj aimamo težave v šoli zaradi draginje. Vprašanje je, ali bomo mladi po končanem študiju dobili zaposlitev, stanovanje, varstvo za otroke. Najbrž bo lažje tistim, katerih starši imajo zemljo. Kljub vsemu sem sedaj še optimistka. Če so zmogli naši starši, bomo zmogli tudi mi.« IRENA GRABNAR, učenka L letnika Srednje ekonomske šole Novo mesto: »Mislim, da je mladina in njeno mnenje dandanes v Jugoslaviji še vedno premalo upoštevano, pa zato in zaradi splošne krize ne vidim trenutno nobenih lepih perspektiv. Že sedaj sem zaskrbljena, kako bo z zaposlitvijo po končanem študiju. Sicer pa se za politiko ne zanimam kaj dosti, zlasti ker se moram veliko učiti, precej žal tudi takega, česar ne bomo nikoli rabili pri poklicnem delu.« LADISLAV KOMOČAR, gostilničar, Krško: »V nasprotju s splošnim prepričanjem menim, da ni krize, saj tako živimo že 40 let. Mislim, da mladi imamo perspektivo, če bomo imeli priložnost, da se izkažemo z delom, če bomo za to delo dobili toliko, kot se spodobi. Če nam ta politični sistem tega ne bo omogočil, ga bomo pač morali spremeniti. Skratka, če sedaj za mlade ni perspektive, jo je treba ustvariti in to seveda pomeni, da bo treba zamenjati politike in politiko.« SAŠA JORAS, učenka 8. razreda OŠ dr. France Prešeren, Ribnica: »Če bo šlo tako naprej, se obeta meni, Sloveniji in Jugoslaviji slaba bodočnost. Želim pa si, da bi se vse uredilo in bi bilo spet tako, kot je bilo včasih, ko smo bili zadovoljni ljudje, republike in država. Če pa zadev ne bomo mogli sporazumno rešiti, potem ne vidim drugega izhoda, kot da bi bila Slovenija samostojna.« NATAŠA PREDOVIČ, študentka ekonomije iz Metlike: »V sedanjih časih kaže, daje perspektiva mladih pri nas bolj klavrna. Upam pa, da se bodo stvari sčasoma popravile. Š tem, ko sem se po končani srednji šoli za računalništvo odločila za študij, sem vprašanje primerne zaposlitve sicer odložila, tako da mi na to sedaj ni treba misliti. V študiju se bom usmerila na informatiko. Po študiju bi rada ostala doma, če bodo možnosti, sicer pa...« 11 AMADEJA MOČNIK, dijakinja 4. letnika Srednje šole Brežice: »Če gledam povsem realno na položaj v naši družbi, lahko pričakujem le poslabšanje. Toda kot mnogi mladi upam, da vse le ne bo tako črno in da bo, ko bom končala šolanje^ pri nas drugačno vrednotenje izobrazbe. Če bom končala sedmo stopnjo, bi rada, da se bo to tudi kaj poznalo na mojem življenju, standardu.« S( i ,d: BETI MALINOVIČ, natakarica iz Kočevja: »Sem optimistka. Moja filozofija je taka, da se na koncu vse lepo konča, da smo vsi zadovoljni. Verjamem v Jugoslavijo in prepričana sem, da se bo tako končalo tudi tokrat. Do vseh teh težav, zapletov in razprtij je prišlo zaradi denarja in gospodarske krize. Do podobnih kriz prihaja občasno tudi v živalskem svetu, kar je povsem normalen pojav.« STOJAN ANZELC, bivši sekretar OK ZSMS Sevnica: »Mladi v tej državi ne morejo videti kakšne svetle perspektive, predvsem zaradi zelo omejenih možnosti za za-poslitev. Brezposelnost zlasti med mladimi; ki prihajajo iz šol, se povečuje, starejši, k‘ imajo pogoje za upokojitev ali so že v penzi-ji, odžirajo kruh mladim. Spričevala, kijih mladi prinesejo iz šol, tako bolj malo štejejo. In kaj si sploh lahko obetajo od shiranega gospodarstva? Dela, kruha, stanovanj gotovo ne.« 2 DOLENJSKI LIST Kmetje za zadrugo po svoji meri Predsednik podružnice SKZ Toni Koršič meni, da ne mislijo dolgo čakati nanjo VWWWWW\A/VWWW\AAA\VWWV'^W'\.\\\\\ W\* KRŠKO — Krška podružnica Slovenske kmečke zveze ne obstaja niti leto dni, a ji je v tem času uspelo, daje močno okrepila svoje vrste in hkrati izdelala tudi program delovanja. Ta obsega seveda vsa ključna vprašanja, s katerimi se kmetje ubadajo, temeljno pa je prav gotovo, da kmetje hočejo drugačno zadrugo, ker s sedanjim TOK-om v okviru Agrokombinata niso več zadovoljni. 4. REPUBLIŠKA RAZSTAVA KOZ SEVNICA — 16., 17. in 18. junija bo pri taborniškem domu v Sevnici republiška razstava koz in Predstavitev ovac. Po besedah Silva Osovnikarja, predsednika podružnice za kozjerejo pri Zvezi gojiteljev malih pasemskih živali Slovenije, Pričakujejo okrog 250 živali in šte-viine ugledne goste. Kot zanimivost naj omenimo, da se je častna članica podružnice za kozjerejo Mateja Svet, ki je lani odprla republiško razstavo koz, spomnila vrlih organizatorjev z razglednico iz Japonske. »Da hočejo kmetje drugačno zadrugo, ni nobena novost,« pravi Toni KoTŠič, spomladi izvoljeni predsednik krške podružnice SKZ, ki je zaposlen v Agrokombinatu. »Hočejo predvsem, da bi bila zadruga organizirana po klasičnih zadružnih načelih, in sicer tako, da bi kmetje vanjo vstopali s svojim deležem kapitala v vrednosti enega bika. S tem bi med člani že opravili določeno selekcijo pa tudi poskrbeli, da bi kmetje imeli resničen interes za dobro ekonomsko poslovanje. Zadruga bi skrbela za odkup in prodajo kmetijskih pridelkov, nabavo reprodukcijskega materiala itd. V Krškem vsekakor imamo možnosti za ustanovitev take zadruge, bržkone pa se bo zapletlo pri delitvi premoženja. V zadrugi bi morali imeti odkupno skladišče, nekaj trgovin, vinsko klet in pa klavnico, kar je že vse zgrajeno, vendar se bo težke dogovoriti, kaj je resnična zadružna last.« Koršič meni, da tega v enem letu ne bo mogoče izpeljati, dosti dalj pa kmetje tudi ne bodo čakali, a ovir ne vidi samo znotraj Agrokombinata, marveč tudi v zakonodaji, ki še ni sprejeta. Toni Koršič Kmečki praznik na Planini Tradicionalna prireditev bo letos 18. junija TRI PRIZNANJA š NOVI SAD — Na novosadskem 'Pomladanskem kmetijskem sejmu so s I ij a Poznanja tri vina iz kleti krškega < It1 — Agrokombinata. Zlato medaljo > j p* dobila modra frankinja in laški riz-s ln8 pozne trgatve, letnik 1987. Srebrno jj i Medaljo pa je dobil cviček lanskega let-j »'r8, T° je še en velik uspeh vinograd-iikov in kletarjev krškega Agrokombi- nata. i [NOVOMEŠKI TRŽNIK š. V ponedeljek so prodajali solato 4.000 din, krompir po 3.000 in j'hzol p0 13.000 do 15.000 din kilo. Sadike paradižnika in paprike so vel-)a'e 500 do 1.000 din, šopek solatne ., ^dike 2.000, sadike zelja 2.000 do 1.-900 din, cvetlična sadika pa je vel-iala 3.000 do 7.000 din. Jabolka so Prodajali po 3.000 do 7.500, jagode ^.000, češnje po 18.000 in meša-l j rtosuho sadje po 8.000 din kilogram. I reetano je bilo moč dobiti za 10.000 4>n, to je veljalo za lonček, in za 49.000 din v kozarcu. Za kilo skute kupci odšteli 15.000 do 16.000 •llln' Jajca so bila po 1.000 din. O • »v V oejm/sca ®REŽICE — Na sobotnem *ejmu so imeli naprodaj 230 do 3 mesece starih in 27 starejših Prašičev. Prvih so prodali 118, 'n «o p0 25.000 do 30.000 din kilogram žive teže, ter drugih •3, in sicer po 12.000 do 15.000 a'n za kilo žive teže. KRŠKO — »Kmečki praznik je vsakoletna že tradicionalna prireditev, ki jo organiziramo predvsem z namenom, da se med sabo srečajo kmetje iz različnih proizvodnih okolišev. Hkrati pa poskrbimo za zabavo in tekmovanje v kmečkih delih in opravilih. Letos se na to prireditev, ki bo 18. junija na Planini nad Podbočjem, še posebej skrbno pripravljamo,« je povedal dr. Ignac Kralj, direktor TOK v krškem Agrokombinatu. Za organizacijo te prireditve na Planini so se odločili predvsem zaradi tega, ker se bodo letos pogovarjali o hribovskem kmetijstvu, kjer pričakujejo tudi udeležbo strokovnjakov. Na Planini bo pogovor o tej vse bolj žgoči temi toliko bolj ploden, ker je Agrokombinatu uspelo, da je to najvišjo krško vas spet obudil v življenje z razvojem živinoreje. Vasi pa se tudi v prihodnje obetajo lepši časi, saj je bila tja gor zgrajena tako rekoč nova cesta z asfaltno prevleko, pozimi pa bo nad pobočji nad vasjo tudi posavsko smučarsko središče. Poleg tega se bodo na Planini srečali tudi člani podružnic Slovenske kmečke zveze iz Posavja in Dolenjske. Na demonstraciji kmetijske mehanizacije, kjer bodo sodelovali Rasant, Steyr, Holder in domači SIP, pa bodo predstavili predvsem stroje za hribovska območja in za obdelavo sadovnjakov ter vinogradov. KRA VE NA MANEVRIH? KOČEVJE — Odred okoli 70 krav iz hleva Kmetijskega gospodarstva Kočevje v Kočarjih je v noči od 13. na 14. maj prebil žično ograjo in juriša! proti Oneku in Lazom. Večino so pastirji polovili do torka, nekatere posamezne di-verzantke pa še kasneje. Na postaji milice v Kočevju smo povprašali, če je vzrok za pobeg krav res streljanje na vojaški vaji, ki je bila tiste dni tam okoli. Odgovor je bil, da verjetno ne, ker seje že nekajkrat doslej dogodilo, da so se krave iz neznanega vzroka splašile, pretrgale ograjo in pobegnile. Kmetijski nasveti Napaka je prestara trava j s Mp dolenjsko še vedno velja, daje prepozna košnja najpogostejša in naj-s j. -j škodljiva napaka. Res so letos v prvih sončnih majskih dneh ponekod s Sv 'iH 'n P°'n'l* silose, toda večina kmetov je vendarle čakala na »prave s ■ clnike« in njihovo ljudsko modrost, ki izvira še iz časov, ko siliranja krme s a,S(> poznali. \ Vj| Plošno znano je, daje sušenje krme na tleh najbolj potraten način spra-š j J? krnie za zimo, saj z njim ob lepem sončnem vremenu vržemo proč pri-s i in^n° polovico vseh hranilnih snovi, če je deževno, pa še mnogo več. Sušila s I nj ^riuševanje izgubo že občutno zmanjša, najbolj pa hranilne snovi ohra-S s siliranjem, če je opravljeno pravočasno in strokovno pravilno. Velja s ;« v,lo, naj se z njim začne kar se da zgodaj, že v začetku maja. Cim zgodne-s' J? košnja, tem boljša je krma. j I ;e|- a’>čneje priporočajo strokovnjaki takole. Večina trav in detelj doseže š piv n°70'°dstotno prebavljivost v času bilčenja in začetku latenja, to pa je S L ' najugodnejši trenutek za siliranje. Vendar je treba tako krmo obvezno < M61111', to je zmanjšati odstotek vode za toliko, da ostane silažna masa s 40 L, . :eJ° več kapljice. Taka silaža se da dobro tlačiti, ima manj soka in zato s si| 51 ’zgub, je lažja, živali pa je več pojedo. Izgube pri fermentaciji so v taki az' najmanjše. : fca.se da krmo pred siliranjem primerno oveniti, je potrebno vsaj nekaj i n<5n>h ur. Včasih tudi teh ni, in treba si je pomagati s siliranimi dodatki, ki < I ^---------------------------------------------------------------- S | - ^APLEVELJENE JAGODE — Med jagodami se vsako leto moč-s J?|*araste plevel. Kako naj ga zatre, sprašuje bralec L. P. iz Krške vasi. S ,a,(ole. Za zatiranje plevela v jagodah se obnese herbicid devrinol (30 ' i,? ^ 8 100 m2) v jeseni ali pozimi, to je v času mirovanja, če le vreme s »dopušča. Pred presajanjem ali 2 do 3 tedne po sajenju, vendar ne v s 1’m CVetenja ali nabiranja plodov, je uporaben tenoran. Seveda se da j 'Vel biološko najbolj čisto zatirati z motiko, ne da bi zastrupljali na-S y ''n. Nekdaj je veljal — in verjetno še velja pregovor, da jagode zah-š ^/znojem. _______________________ j j?.'*hko biološki, kot na primer koruzni zdrob, pesnj rezanci, melasa, piv-s l ali pa kemični konzervansi, kot na primer natrijev benzoat, mravi-! ,.Cna kislina, Zn-bacitracin ipd., ki preprečujejo naknadno vrenje. ' l^tavita je tudi kuhinjska sol, če jo dodamo v eno- do dveodstotm ^ | °ncentraciji. lnž. M. L. »Z organizacijo prireditve na Planini hočemo dati Planicem še dodatne spodbude in seveda prikazati obiskovalcem, kaj se da narediti v hribovitih področjih s sorazmerno skromnimi vlaganji.« pravi Kralj. »Marsikaj pa bodo lahko prikazali tudi kmetje, ki se bodo pomerili v kmečkih delih in opravilih, pa naš aktiv kmečkih žena z domačimi dobrotami in izdelki. Nekaj časa pa bo ostalo tudi za zabavo, saj na prireditev vabimo tudi domače pevce in godce, ki bodo popestrili zabavo s svojim programom.« J. S. * * * * * * * * * * * * * * * * 1 S S 4 Najvišja ocena za metliško ledeno vino Potrditev kakovosti metliških vin v Mariboru in Novem Sadu METLIKA — Tudi na zadnjih dveh pomembnih ocenjevanjih vin je metliška Vinska klet potrdila, da se po kakovosti vin uvršča v sam slovenski in jugoslovanski vrh. Na ocenjevanju slovenskih vin lanskega letnika v Mariboru, kjer je strokovna komisija ocenila skupaj 103 vzorce iz podravskega in posavskega rajona, se pravi vsa najbo-jša slovenska vina razen primorskih, je ledeno vino letnika 86 metliške Vinske kleti dobilo najvišjo oceno, 19,7 točke od 20 možnih. Le desetinko točke manj, 19,6, je komisija prisodila ledenemu vinu letnika 88 in to je najvršja ocena med vini lanskega letnika. Zelo dobre ocene so dobila tudi druga metliška vina. Med poznimi trgatvami laškega rizlinga lanskega letnika sta najvišjo oceno, 18,8 točke, dobila metliški in rizling Agrokombinata Krško. Metliški laški rizling lanskega letnika je tudi v prvi polovici po oceni za ta vina. Lepe ocene sta dobila še metliška črnina in rose. Na ocenjevanju jugoslovanskih vin, kije bilo v okviru novosadskega sejma, sta vrhunska metliška črnina letnik 87 ter vrhunski laški rizling 87 dobila zlato medaljo, rose pa je dobil veliko zlato medaljo in je bil celo v najožjem izboru za naziv šampiona. A. 11. Drugo vprašanje, s katerim se še posebej ukvarjajo v krški podružnici SKZ, je živinoreja. V prvi vrsti so problem cene, vendar v SKZ hkrati spoznavajo oz. opozarjajo, da se z živinorejo ne bo mogel ukvarjati prav vsak, zlasti če zanjo ne bo imel primernih površin. »V prihodnosti si razvoja kmetijstva ne moremo zamišljati, če bodo imeli kmetje v hlevu samo po 15 krav. Zato se bodo morale nekatere kmetije preusmeriti v druge dejavnosti. Nadalje pa v naši podružnici posvečamo precej razprav tudi ekologiji,« pravi Koršič. »Kmetje se strinjamo, da so posegi v zemljo potrebni, ampak hkrati terjamo, naj nam zaradi ceste ali železnice izgubljene površine nadomestijo z drugimi površinami. Kar zadeva okolje, čutimo posebej močno oviro v JE Krško, zaradi katere ob morebitni hiperprodukciji v prihodnosti ne bomo mogli prodajati naših pridelkov. Nasploh smo v naši občini zaradi industrije v slabšem položaju, saj smo zaradi naravnih ujm v • Krški kmetje, organizirani v SKZ, se bodo o teh vprašanjih posvetovali tudi s kmeti iz oštalih dveh posavskih občin, prva priložnost za to pa bo na prireditvi »Kmečki praznik« 18. junija na Planini nad Podbočjem. Organizirali bodo še okroglo mizo o industrijsko razviti občini in kmetijstvu v njej itd. Vključeni pa so tudi v SZDL, kjer je član UO Branko Šoba pred kratkim postal član predsedstva OK SZDL Krško. preteklih letih izgubili tretjino pridelka, pa nismo dobili nobene odškodnine, ker smo pač v razviti občini.« J. SIMČIČ ZADOLŽENOST NARAŠČA KRŠKO — Kljub dobri prodaji in zmanjšanju zalog se v krškem M-Agrokombinatu še vedno otepajo z nelikvidnostjo, katere posledica je, da zadolženost narašča. Najhujše breme so obresti za kredite, obveznosti iz dohodka in pa stroški za osebne dohodke. Zato so v tej krški delovni organizaciji uvedli strogo finančno disciplino, da bi na ta način vsaj omilili situacijo, če je že ne v celoti rešili, odreči pa se bodo morali tudi nekaterim programom, ki so bili zastavljeni dolgoročno. • Kmetijstvo je preveč zapleteno, da bi ga lahko prepustili samo agronomom. Zaradi dreves pogosto ne vidijo gozda. (Marko Kranjec) HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja- Tit Doberšek Celo do 20. maja ni bilo treba škropiti V tem času je najvažnejše delo v vinogradu zaščita trte pred boleznimi in škodljivci. Pri tem ne moremo povsem upoštevati svaril varstvenikov narave in okolja, da ne bi s kemičnimi sredstvi zaščitili trte, saj bi nam ob opustitvi primerne zaščite v kratkem času sama peronospo-ra uničila ves pridelek in mladje. Nepotrebno prehitevanje Ko začne trta poganjati mladike, postanejo vinogradniki v mnogih primerih nestrpni in dostikrat škropijo brez prave potrebe. Letos na primer do 20. maja ni bilo potrebno škropiti trte zoper peronosporo, čeprav so nekatere sorte (npr. žametovka, šardone, beli pino, rumeni muškat in druge) imele mladike, dolge 30 do 50 cm, ker so bile kljub zadostni vlagi noči z jutranjimi temperaturami od 4 do 10 °C prehladne. Trosonosci peronospore lahko okužijo liste trte le, če je v jutranjih urah (med 1. in 5. _uro) toplota pri trtah vsaj 12°C. Če je tedaj temperatura nižja, te možnosti ni. Zato letos pred 20. majem ni bilo peronospore in je dosedanje škropljenje trt proti njej bilo prezgodnje, stroški za drago škropivo pa nepotrebni. Zato bomo škropili po lastni presoji in se posluževali navodil v strokovnih knjigah in nasvetov naših kmetijskih zavodov, ki nam preko javnih občil svetujejo, kdaj naj škropimo. S pretiranim škropljenjem in pretiranimi koncentracijami škropiv zapravljamo denar in po nepotrebnem onesnažujemo okolje. Pismeni nasveti so pri tem občutljivem opravilu vedno dragoceni. Na voljo so: Vinogradništvo — (Doberšek, Colna-rič-Vrabl), Kemična sredstva za varstvo rastlinjfinž. Kač-dr. Maček in drugi), pri ČZP Kmečki glas pa sta izšli brošuri inž. Jurija Mamilo-viča ABC škropljenja (Ljubljana 1987) in Varstvo vinske trte (Ljubljana 1988). V teh delih so dragocena navodila za škropljenje, pisana preprosto in razumljivo. Iz izkušenj vemo. da si le redki vinogradniki nabavijo in tudi preberejo strokovne knjige. Pretežno se zadovoljijo z branjem kratkih člankov v Dolenjskem listu. Zato bomo naše bralce v nadaljevanjih ponovno seznanili z glavnimi smernicam in navodili o varstvu trte, saj znanja o tem ni nikoli preveč. Tako bodo tovrstna navodila ponovno na voljo širšemu krogu dolenjskih vinogradnikov. ABC škropljenja V brošuri ABC škropljenja inž. Mamilovič piše, da se pri uporabi sredstev za varstvo rastlin opiramo na znanje o povzročiteljih bolezni, na znanje o škodljivcih in plevelih. Pri tem moramo upoštevati, kaj pospešuje ali zavira njihov razvoj, predvsem pa moramo proučiti lastnosti sredstev, ki jih rabimo v ta namen. S temi sredstvi želimo (četudi ne popolnoma) preprečiti škodo, ki bi jo povzročile bolezni, škodljivci in delno pleveli. Vse to znanje pa ne zadošča, če se hkrati ne seznanimo s samim načinom rabe sredstev. Vedeti moramo, kako pripravek uporabimo, da dosežemo čim boljši učinek brez nevarnosti stranskih učinkov. Pri tem namreč mnogi delajo velike napake, kar nas drago stane. Vse skupaj sicer ni preveč zapleteno, nekaj znanja je pa pri tem vseeno potrebno. (Drugič dalje) T. D. AV\ \\ \\\VWVWWV\ \\WWWWW' .wvwwww\. ŽE N A PRAGI) MESTA — Medtem ko je večina oddaljenih vasi že zavarovana z ogradami pred divjadjo, pa je kmetovalce vasi Škrjanče tik pred Novim mestom presenetilo večje krdelo divjih prašičev, ki so v nekaj nočeh pobrali ogromen davek, saj so skoraj popolnoma uničili 4,5 ha površin, posejanih največ s koruzo, nekaj pa tudi s krompirjem. Na nekaterih površinah so pobrali že drugi posevek. Takole so se po njivi sprehodili: predstavnik LD Padež Jože Mišjak, kmetijske zemljiške skupnosti Sonja Gregelj, kmetijski pospeševalec Alojz Kastelic in prizadeti kmetje, da bi ugotovili škodo. Po novem spoznanju naj bi lovci škodo nadomestili po aktualnem ceniku in takoj, seveda pa bo potrebna tudi zaščitna ograja in dodaten odstrel divjadi, ki pa ga lahko odobri le občinski komite za družbeni razvoj. (Foto: T. Jakše) Teorija in praksa še nepovezani Z ustanovnega zbora podružnice Zveze slovenske kmečke mladine v srednji kmetijski šoli Grm — Največ o izobraževanju za kmetijstvo_ NOVO MESTO — Preteklo sredo so dijaki novomeške srednje kmetijske šole Grm ustanovili podružnico Zveze slovenske kmečke mladine na tej šoli. Na ustanovnem zboru, ki se ga je udeležila tudi predstavnica Zveze slovenske kmečke mladine in gost iz šentjurske podružnice, so sprejeli cilje in delovni program podružnice, za vodjo upravnega odbora podružnice pa so izvolili Lucijo Gradiša. Cilji podružnice se seveda skladajo s cilji Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine, na ustanovnem zboru pa so podprli tudi vse usmeritve in zahteve marčevske šentjurske problemske konference glede kmetijskega šolstva ter sprejeli še svoje zahteve, ki so jih zapisali v delovni program. tire za zahtevo po izboljšanju izobraževalnega programa, predvsem povezave med teoretičnim in praktičnim poukom, za zahtevo po praktičnem pouku na ustrezno opremljenem po-sestv u. za zahtevo, da bi v okviru praktičnega dela na šoli dali večji poudarek vrtnarstvu m tako mimogrede zadovoljili še potrebe lastne kuhinje. Prav tako mladi na kmetijski šoli vidijo nujnost uvedbe gospodinjskega pouka v šolo. Proizvodno delo in pripravništvo naj bi smeli opravljati na dolenjskih usmerjenih kmetijah. Učencem s skrajšanim programom naj bi bilo omogočeno opravljanje pripravništva kar na domači kmetiji, učencem s srednjim programom pa naj bi bila dana tudi možnost izobraževanja v tujini. V razpravi so se učenci pogovarjali predvsem o tem, kako imajo v izobraževalnem smislu zelo malo od sicer dobro opremljenega posestva, da na lem področju še posebej potrebna povezava teoretičnega s praktičnim poukom močno šepa. Posebno jim ni prav. daje največ praktičnega pouka in proizvodnega dela ravno takrat, ko je delo s hmeljem, medtem ko pravijo, da je vsega drugega praktičnega učenja premalo. Navzoči pedagogi so jim dali prav, žal pa je tako, da je hmelj dejavnost, ki šoli prinaša zaslužek, tudi devizni. To je v teh časih, ko tudi njim družba pičlo odmerja denarce, zelo pomembno. Zaradi pomanjkanja denarja tudi ni več različnih dejavnosti (na primer prašičerje, konjereje, rastlinjaka) na posestvu oz. v okviru šole, da bi se učenci povsem praktično učili, kako nekaj pridelati ali vzrediti. Zapostavljeni položaj kmeta in kmetijstva v naši družbi in podobni problemi so na zboru ostali nekako ob strani, kar niti ni čudno, saj je govorila šolska mladina, vendar pa se jih prav dobro zaveda in tudi z delom podružnice bi rada kaj prispevala k spremembam na boljše. Sicer pa »kmet bo, ali pa ne bo te dežele«, kakor so zapisali na plakat v prostoru, kjer je potekal ustanovni zbor podružnice, Z L.-D. Valjčni mlin desetletja zgolj životari ČRNOMELJ — Valjčni mlin je najmanjša družbena delovna organizacija v črnomaljski občini, saj ima le 4 zaposlene. Pravzaprav le tri in pol, kajti en delavec dela le polovico delovnega časa. Razmišljali so že o tem, da bi se priključili kateri od večjih delovnih organizacij in tudi na izvršnem svetuje o tem že tekla beseda, toda ne najdejo tistega, ki bi jih bil pripravljen sprejeti pod svojo streho. »Slabega nihče ne pozna, žal pa si sami ne moremo veliko pomagati. Le životarimo lahko,« tarna vodja mlina Ivan Kambič. Pohvali sicer, da se v mlinu trudijo, kolikor je v njihovi moči. Toda kaj, ko se cena moke ne prilagaja rasti cen drugih stroškov, predvsem elektrike. Ob koncu lanskega leta so imeli celo nekaj milijonov dinarjev izgube, predvsem zaradi predpisov, revalorizacije. »Preprosto ne bi smeli imeti zalog, a brez njih ne moremo delati,« pove Kambič. Zato ni čudno, če v mlin zelo malo vlagajo. »V tej delovni organizaciji smo od leta 1961, prvo naložbo pa smo Ivan Kambič imeli pred dvema letoma, ko smo postavili nove silose za moko in otrobe ter prekrili streho. Letos smo uredili novo električno napeljavo, denar pa je prispevala družba. Tudi projekt za silose žita imamo, zgradili pa jih bomo lahko le, če nam bo družba zopet naklonjena,« pravi Kambič. Seveda so v mlinu zastarele tudi mlinske naprave. »Če bi jih obnovili, bi bilo prav, da bi povečali tudi zmogljivosti. Tako bi lahko mleli še za pekarno in ne bi bilo potrebno voziti pšenice iz Bele krajine v Ljubljano, moko pa nazaj v Črno melj. Sedaj smo namreč registrirani le za uslužnostno delo in prodajo v mlinu, ne pa tudi na trgu, kar je za nas dodatna ovira,« potoži Kambič. M. B.-J IZ NNŠIH OBČIN Preživeti v novih razmerah Seminar o poslovnem napovedovanju in odločanju OTOČEC Pretekli četrtek in petek je bil na Otočcu seminar o poslovnem napovedovanju in učinkovitem odločanju v zaostrenih gospodarskih pogojih, ki sta ga kot prvega s takšno tematiko v Jugoslaviji pripravila Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine ter Medobčinska gospodarska zbornica /a Dolenjsko. Preko slo udeležencem je prvi govoril podpredsednik slovenske skupščine Jože Knez. o novih izzivih v gospodarstvu. pri čemer je posebej obdelal sedanje razmere, problem inflacije, trg. podjetništvo, vprašanje lastnine, države in socializma. Po njegovem mnenju je odgovor na vprašanje, kako iz krize, dan s tremi reformami, s katerimi bi družbo preusmerili v svobodnejšo in bogatejšo, temeljni usmerilv i lega pa sta demokratizacija političnega sistema in tržno gospodarjenje. Predsednik republiškega komiteja za družbeno planiranje Milivoj Sarnar je govoril o strateškem upravljanju in planiranju, prof. dr. Štefan Ivanko z visoke ekonomske in komercialne šole Maribor o inovativni organiziranosti. Joža Miklič iz novomeške SDK pa o poslovnem napovedovanju kol osnovi za odločanje v zaostrenih razmerah, pri čemer seje posebej dotaknila tudi perspektiv Dolenjske in Bele krajine. V diugem delu četrtkovega dela seminarja so govorili še o informatiki, o kadrih, o poli do učinkov ilega odpravljanja problemov na področju organiziranosti združb. Drugega dne so se pogovarjali o Evropi 1992, o velelnikih za prehod na učinkov ito gospodarjenje ter o možnostih sodelovanja našega gospodarstva z avstrijskim in italijanskim. Udeležencem seminarja so se temeljito predstavili tudi pokrovitelji: Krka s trendi razvoja informatike. IMV z gospodarjenjem. kadri m kakovostjo. (IIP Pionir pa z značilnostimsvo|cea razvoja. /I I) SPODBUDNI IZVOZNI DOSEŽKI NOVO MESTO Dolenjsko gospodarstvo daje izvozu vsa leta velik poudarek. Tako je tudi letos, kar potrjujejo tudi podatki o izvozu v prvih dveh mesecih, kijih zbirajo v medobčinski gospodarski zbornici. V tem času je dolenjsko gospodarstvo izvozilo za skoraj 88 milijonov dolarjev blaga ali za 5 odstotkov več kot lani v enakem času. konvertibilni izvoz, ki ga je skoraj 86 odstotkov, se je povečal za odstotek manj. Izvoz so povečali v več kot polovici vseh izvoznikov, ponekod so ga celo podvojili. Razveseljivo je tudi to, da so dolenjske organizacije začele izvažati znanje, tako v obliki zahtevnejših izdelkov kot v obliki opreme za nova podjetja v tujini. Povečuje pa se tudi dolenjski uvoz. V prvih dveh mesecih je znašal 88 milijonov in je bil za 18 odst. večji kot lani in po precej dolgem času ni bil v celoti pokrit z izvozom. pokritje je bilo 99,86-odstotno. Tovrstni minus sta imela predvsem dva največja izvoznika. IMV in tovarna zdravil Krka. Na seznamu uspešnejših izvoznikov pa so še: Novoles, Belt, Iskra Semič, Iskra Tenel itd. Spet godbe pod Srebotnikom Zadnji dan Straških kulturnih dnevov bo nastopilo 11 pihalnih orkestrov ZA DRUGAČNO FINANCIRANJE NOVO MESTO — Ob vseh težavah s financiranjem družbenih dejavnosti v novomeški občini predlagajo, da morajo delegati v republiški skupščini in v skupščinah interesnih skupnosti vztrajati na tem, da se za nacionalne, z zakonom predpisane programe, uredi enotno in zagotovljeno financiranje. Delegatom v skupščinah sisov pa predlagajo, naj bi ponovno zahtevali drugačno ureditev sistema solidarnosti, ker se sedaj solidarnostna sredstva pri tistih, ki jih dobijo, štejejo v dovoljeno porabo. Prejemniki tako znižujejo prispevno stopnjo, finančno pa so še vedno v stiski, dajalci sredstev solidarnosti pa dvigujejo prispevno stopnjo in imajo povprečno za nekaj odstotkov višjo kot revnejši. V zveznih organih pa bi morali spet protestirati zaradi nizkih izobraževalnih in drugih družbenodejavnostnih temeljev v Sloveniji, kar bi morali spremeniti tudi na račun slovenskih plačil v federacijo. STRAŽA — Stražani prirejajo že 12. srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Prireditev bo v soboto, 27. maja, ob 15. uri na ploščadi pred gasilskim domom. Nastopilo bo deset pihalnih orkestrov, ki so člani Združenja pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, in to iz Dobrega poljavKočevja, Šentjerneja, Novega mesta, Črnomlja, Ribnice, Kamanja (na Hrvaškem), Trebnjega, Metlike in Straže. Kot gost se jim bo pridružil orkester iz Loč pri Dobovi. Na slavnosti med koncertom bodo podelili priznanja OF prizadevnim aktivistom iz Straške krajevne skupnosti. Srečanje pihalnih orkestrov bo vrh in hkrati zadnja prireditev kulturnih dnevov, ki ta teden, že od nedelje, 21. maja, potekajo v tem industrijskem kraju ob Krki pod Srobotnikom. Tako sta se že zvrstila majski tek in otvoritev razstave likovnih izdelkov OŠ Jožice Venturini v prostorih gasilskega doma (odprta bo do 27. maja), danes bodo na osnovni šoli v Vavti vasi ob kulturnem programu učencev podelili priznanja turističnega društva v Straži, jutri pa bo pri gasilskem domu v Straži še odbojkarski turnir. NA SVOBODNI KATEDRI O KOSOVU NOVO MESTO Danes, v četrtek. 25. maja. bo ob 19.30 v konferenčni dvorani hotela Metropol v Novem mestu zadnja spomladanska svobodna katedra. Gost bo kosovski publicist in novinar Veton Surroi, tema večera pa je Kosovo včeraj, danes, jutri. IZ NNŠ1H OBČIN u Prednostni seznani je vse krajši Samoupravna interesna skupnost ima vse manj denarja — Več bo moč narediti le s povišanimi prispevnimi stopnjami — Precej del bo čakalo __ NOVO MESTO — Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto je na četrti redni seji prejšnji četrtek razen ene izjeme na volitvah še za eno obdobje podaljšala mandat dosedanjim nosilcem funkcij in članom v odborih Samoupravne komunalne skupnosti, prav tako pa tudi članom odbora samoupravnega delavskega nadzora Zveze komunalne skupnosti Slovenije. pogoji bo izpeljano tudi sofinanciranje programov krajevnih skupnosti, ki lahko sedaj že najavljajo svoje interese. Sprejela je poročilo o uresničitvi plana za lansko leto z ugotovitvijo, da so bile vse naloge v mejah finančnih možnosti uresničene, ter tudi načrt vlaganj v vodovodne in kanalizacijske sisteme za leto 1989. Finančni plan za letošnje leto je narejen na podlagi dotoka denarja v prvem četrtletju letošnjega leta, s tem da je že sedaj jasno, da bodo glavni viri, prispevek za obnavljanje in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe (0,80% BOD) in prispevek iz čistega dohodka (0,5% ČD) verjetno še bolj nezanesljivi kot lani in daje pri sedanji rasti inflacije povsem nejasno, v kolikšni meri bo moč načrtovane naloge tudi izpeljati. Nesporna je bila ugotovitev, da sredstva skupnosti realno padajo, da je moč narediti vsako leto manj, in to kljub temu da so potrebe, zlasti kar se tiče virov čiste vode in gradnje čistilnih naprav, čedalje večje. Poleg racionalizacije, kolikor je še možna, se zato kaže edina možnost za hitrejše uresničevanje programov v povišanju prispevnih stopenj in komunalnih taks. Pot, ki jo je sedaj ubrala komunalna skupnost, je v tem, da daje prednost tistim delom, ki so že začeta in se bližajo koncu, ter v prednostni listi, s katere se bodo dela izvajala pač v takem obsegu, kakršen bo dotok denarja. Pod enakimi Finančni načrt predvideva za letos 6 milijard 389 milijonov dinarjev, od katerih naj bi šlo za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe 2 milijardi 699 milijonov dinarjev, za investicijska vlaganja 2 milijardi 494 milijonov in za druge odhodke ena milijarda 196 milijonov dinarjev. T. J. Napeto čakajo polletje Polletni rezultati bodo za Adrijo in Novoles odločilni — Rdeče številke naj bi tedaj izginile NOVI ZDRAVICI IZ KRKE LJUBLJANA — Novomeška tovarna zdravil Krka je poslala v lekarne dva nova preparata, lucelan in avoxin. Prvi je pomirjevalno sredstvo, ki za razliko od dosedanjih zdravil odpravlja tesnobnost, napetost in razdražljivost, vendar ne vpliva na človekove vsakodnevne dejavnosti. Avoxin je prvo Krkino zdravilo za zdravljenje depresije — vse pogostnejše bolezni vsakdanjika. Preparat lucelan so razvili Krkini strokovnjaki, avoxin pa Krka izdeluje z znano nizozemsko farmacevtsko firmo Duphar. ODPRTA PISARNA NOVO MESTO — V krajevni skupnosti Center Novo mesto menijo, da je treba poživiti delo te skupnosti in življenje v njej ter sodelovanje krajanov pri tem. Za vse morebitne ideje, želje, potrebe, pripombe je vsako sredo od 15. do 17. ure in vsak četrtek od 9. do 1 L ure odprta pisarna krajevne skupnosti Center na Rotovžu. NOVO MESTO- Novomeški izvršni svet je na 9. seji 17. maja letos sprejel poročilo in oblikoval sklepe glede dveh pomembnih izgubarjev v novomeški občini, prikohške dejavnosti IMV ali sedanjega podjetja Adria, ki je poslovno leto 1988 zaključila / izgubo 3 milijard 707 milijonov dinarjev, ter Novolesa, ki je v enakem obdobju zaključil poslovanje z. 10 milijardami in 133 milijoni izgube. Vzroke za izgube v prikoliški dejavnosti je treba iskali predvsem v obremenjenosti s starimi dolgovi, pomanjkanju strokovnih kadrov, zlasti pa v uvajanju novih modelov, ki so sicer dosegli v Evropi lep uspeh, vendar njihova proizvodnja zaradi težav pri nabavi ustreznih materialov ter dolgotrajnih homologizacijskih postopkov za nekatere trge ni slekla tako. kolje bilo predvideno. Tako je bilo opaziti znatno nazadovanje zlasti na zahodnonemškem in švedskem trgu. ki sta sicer najmočnejša pa tudi najzahtevnejša. Zaradi visokih zahtev po kvaliteti je večina vgrajenih materialov uvoženih, kar še dodatno draži proizvodnjo, k temu pa dodajo svoje tudi • visoke obresti na premostitvene kredite. Velike stroške v prikoliški dejavnosti pomeni tudi transport, zato v Adriji načrtujejo ustanovitev lastne transportne dejavnosti, Sele letošnja sezona naj bi dala, z močno okrepljeno prodajo na nov ih zahodnih trgih, pravo podobo o prodornosti in finančni uspešnosti novih modelov. Nov oles ima težave predvsem v lesnem delu. kjer je zlasti opazen umik z ameriškega trga (od 60 na 40 odst.), nadomestil pa naj bi ga večji izvoz na zahodnoevropski trg, zlasti nelesnega dela, ki pa se mora na ostro zunanjo konkurenco šele Načrt za novo Metliko Pred sprejemom odloka o zazidalnem načrtu Bočka-Strmec — Nov in urejen stanovanjski del Metlike METLIKA — V metliškem izvršnem svetu pripravljajo predlog odloka o zazidalnem načrtu Bočka-Strmec. S sprejetjem bo za dolga leta urejena gradnja zasebnih stanovanjskih hiš, hkrati pa bo po zazidalnem načrtu na obrobju Metlike začelo rasti povsem novo urbanistično in sicer urejeno naselje. Celoten kompleks obsega 24,5 hektarjev površin, za čisto pozidavo pa je predvidenih 18,5 ha zemljišča. V glav- Za večji učinek manjših enot Betin program kopalke in perilo je pretežno usmerjen v izvoz — Posodabljanje, specializacija, hitrejše prilaganje zahtevam trga________________________________ METLIKA — Po reorganizaciji Betine konfekcijske skupnosti, ki jo je sestavljalo pet temeljnih organizacij in obrat v Krstinji, so sedaj v tej delovni organizaciji štirje glavni programi: kodranka in volna; metraža; kopalke in perilo; ter oblačila. V okviru programa kopalke in perilo delajo bivši konfekcijski tozdi v Metliki, Črnomlju in Mimi peči. Skupaj je v okviru tega programa zaposlenih okoli 640 ljudi, od tega jih 530 neposredno dela v proizvodnji, ostalo pa so režijski delavci v proizvodnji nismo opazili. Naš cilj je specializacija, hitrejše prilagajanje zahtevam tržišča, za to pa moramo obvladovati vse segmente, od nabave, preko proizvodnje in prodaje.« »Naš program je pretežno izvozno usmerjen, saj v naši celotni proizvodnji predstavlja izvoz okoli 65 odst., od tega je približno četrtina izvoz v obliki storitev, ostalo pa čisti izvoz,« je povedal direktor tega programa Tihomir Skoliber. Beti je že dalj časa med največjimi evropskimi proizvajalkami kopalk. »Od skupne letne proizvodnje 1,7 milijona kopalk jih okoli 700.000 izvozimo na zahodno tržiče, na domačem trgu jih prodamo kakih 600.000, ostalo pa izvozimo na vzhodni trg.« Pretežo delajo za kupce iz Nemčije, Švedske, Francije in Nizozemske, kjer imajo stalne partnerje in so posli utečeni, seveda pa stalno iščejo tudi nove kupce. »Zahodno tržišče je vedno bolj zahtevno, zlasti kar se tiče cen, kakovosti in rokov, in konkurenca je vedno hujša.« Da ostanejo konkurenčni, morajo v prvi vrsti skrbeti za stalno posodabljanje svoje tehnologije. »Le z obnovo strojev lahko sledimo zahtevam o vedno večji kakovosti, modnosti in večji produktivnosti, kar vse je seveda povezano z večjim dohodkom,« pravi Skoliber. Načrtujejo, da bodo letos v obnovo strojev vložili 1,3 milijona nemških mark. Njihove šivilje so tako po produktivnosti kot po kakovosti dela vsaj tako dobre kot na Zahodu, v določenih delovnih fazah pa celo boljše, notranje rezerve pa vidijo predvsem v organizaciji dela ter v pristopu k reševanju tehnoloških problemov. »Reorganizacija je odkrila precej slabosti, ki jih prej sploh V izvozni kolekciji za prihodnjo sezono ima ta Betin konfekcijski program kar 140 artiklov. Pri proizvodnji so v precejšnji meri vezani na materiale iz programa metraže, ta pa tudi nima takih strojev, na katerih bi lahko izdelali najkvalitetnejše materiale, ki jih zahteva zahodno tržišče in s katerimi se da doseči višji cenovni razred. »Zato mora iti v korak z nami tudi posodobitev tega programa ter osnovne proizvodnje. Za kopalke in telovadne drese, kar se na tujem najbolje prodaja, morajo biti pletiva vedno boljša in finejša.« nem gre za kmetijsko zemljišče slabše vrste, zemljišča, ki sodijo v 1. kategorijo, pa niso namenjena zazidavi. Po zazidalnem načrtu bo v novem naselju, ko bo končano, stalo 172 zasebnih biš ter 15 obrtnih delavnic; povprečna parcela bo merila 700 ni!, skupaj pa naj bi v novem naselju živelo 960 prebivalcev. V naselju bodo tudi trgovina, banka, pošta in otroški vrtec z zunanjimi igrišči. Predvidene so tudi površine za šport in rekreacijo. Zaklonišča so predvidena v kleteh zasebnih hiš, za družbene objekte pa v kleti vrtca. Ker v občini nikakor ne bi mogli naenkrat zbrati toliko denarja, da bi v enem zamahu komunalno opremili tako velik kompleks, bosta urejanje in gradnja potekali postopoma. Predvidevajo pet faz, v vsaki bo moč poleg klasičnih hiš postaviti tudi nekaj montažnih hiš in delavnic, ki pa so vse locirane na obrobju. V okviru tega zazidalnega načrta bo za zasebno gradnjo — kar se zemljišča tiče, seveda - poskrbljeno najmanj do leta 2000, če ne še več let v novem tisočletju. Ko bo odlok sprejet, bo vso zadevo najprej dobil v roke sklad stavbnih zemljišč, postopoma bodo odkupovali zemljišče ter poskrbeli za komunalno opremljanje. Potem'bodo parcele naprodaj. Kakšna bo cena, seveda v teh časih ne more nihče niti približno napovedali. A. B. Tihomir Skoliber Kar zadeva kvaliteto, v Beti domači trg obravnavajo tako kot izvoz. Da domačega trga v nobenem pogledu ne zapostavljajo, govori tudi to, da bi lahko za izvoz delali še več, vendar morajo prav zato, da lahko zadostijo tudi povpraševanju na domačem trgu, naročila iz tujine celo zavračati. Doma izdelke iz programa kopalke in perilo najbolje prodajajo v Sloveniji, osrednji Hrvaški, Istri in Dalmaciji ter v Beogradu. Drugo, težje vprašanje pa so doma seveda plačilni pogoji in finančna disciplina. A. BARTE1.J DEŽURNE TRGOVINE V soboto. 27. maja, bodo v Novem mestu do 19. ure, v ostalih krajih do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Potoršniški center v Ločni • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ. • V nedeljo bo v Novem mestu odprta od 8. do 11 ure prodajalna KZ na Glavnem trgu 4. navaditi, saj se je do sedaj soočal le z domačo. Za lesni del je značilna prenizka realizacija na zaposlenega delavca, saj, kot zatrjujejo, prodaja pravzaprav ni problem. Treba je več narediti, tej zahtevi prilagajajo tudi delovni čas, to pa bi omogočilo tudi do 10 odstotkov realno zvišane osebne dohodke. Za obe delovni organizaciji je značilno pomanjkanje kvalitetne lesne surovine, ki • Sedaj v obeh delovnih organizacijah, tako v Adriji kot v Novolesu, z napetostjo čakajo na polletne rezultate, ki naj bi dali sadove lanskoletnih reorganizacij in prestrukturiranj proizvodnje, s tem pa tudi izbrisali rdeče številke, ki se pojavljajo že nekaj let. Šele na podlagi teh rezultatov bo moč napraviti nadaljnje poteze. Reorganizaciji, ki sta bili izvedeni še pred uveljavitvijo novega zakona o podjetjih, je izvršni svet podprl. je domači dobavitelji niso več sposobni v dovolj velikih količinah dobaviti, ter pomanjkanje ustreznih strokovnih kadrov, zlasti /a marketinško področje, ki jih tudi ni na vidiku v domači regiji, prav pri teh problemih pa hi se lahko angažirala širša družba T JAKŠE Mirti V času od 22. aprila do 9. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Pavlina Mohar s Krke Alena, Martina Gazvoda iz Šentjošta - Marka. Antonija Mihelič z Sračaka Vladka, Marinka Brajer z Je-Iševca - Maksija Irena Koračin iz Sadeža Mateja, Marija Žefran iz Jelš — Davida. Alojzija Pirc iz Gor. Mraševega — Roka, Marija Divjak iz Kladja — Davida, Mira Dolinar iz Ribnika — Zdravka, An-drejka Štih iz Tržišča — Špelo, Dragica Bratec s Pahe Denisa, Urška Hočevar iz Velike Loke - Janeza, Zdenka Vrtin iz Kanižarice - Ines, Judita Zupevcc iz Podhoste — Davida, Slavka Mirtič z Brezove Rebri — Francija, Jožica Kuselj iz Podboršta — Gregorja, Jožica Drenik iz Jablana — Jureta, Dragica Prahobvič iz Kamanja — Ivano, Andreja Paunovič iz Paunovičev — Boruta, Brigita Jerič s Potoka — Evo, Jožica Vovko iz Vel. Poljan — Marka. Zdenka Gričar iz Dol. Krono-vega — Damjana, Ilijana Fink iz Mačkovca — Aljaža, Angelca Oven iz Šentlo-vrenca — Barbaro, Vida Jordan iz Zamaškega Petra, Janja Bučar iz Dol. Toplic Mašo, Jožica Budič iz Malenc — Aljaža, Marjanca Geršak iz Krškega —-Gregorja, Bernarda Štupar iz Srebrnič — Jasno, Bojana Pekol z Račjega Sela — Anito, Mira Ogar iz Metlike Dragosla-va, Edica Tkalčič iz Metlike — Erika, Vilma Novak z Mirne — Majo, Marija Vene s Kalc Naklo — Mateja, Ksenija Olaj iz Zaloga Natašo, Nada Primc iz Zaloga — Gregorja, Andreja Vidmar s Prevol — Jerneja in Davida, Nevenka Hudorovič iz Dobravic Miroslava, Cvetka Barborič iz Gorenje vasi Janeza, Vida Repar z Dvora Matjaža, Darja Lazar z Malega Slatnika Nušo, Marija Težak iz Dol pri Metliki Lidijo, Darinka Gorščak iz Metlike — Maria, Manda Malič iz Dučičev — Jasno, Valentina Matjašič iz Semiča — Miha, Vera Dragan z Malkovca - Tjašo, Marija Kostigar iz Velikega Gabra Eriko, Duška Vidmar iz Sadinje vasi — Gregorja, Martina Šve-gelj iz Srednjih Radencev Jurija, Renata Krašovec iz Krškega Mojco, Nevenka Jankovič iz Črnomlja deklico, Vesna ^Mihalič iz Bratovancev dečka, Pavla Šipelj iz Krsenjega vrha deklico, Romana Hočevar iz Male Loke 2 deklici, Darinka Bobnar iz Ivanje vasi — dečka, Tatjana Može iz Vel. Brusnic deklico in Jožica Regina iz Velikega Ce-rogca — dečka. IZ NOVEGA MESTA: Lidija Jerič, Marjana Kozine 23 — Matejo, Liljana Turk z Belokranjske ceste 34 Mitja, Stanislava Zupančič iz Šegove 6 — Evo, Mira Rustja. Marjana Kozine 3 Nežo, Jožica Ivančič, Ob Težki vodi Tejo, Suzana Petrovič iz. Jerebove 8 Davida, Milojka Osterman iz Šmihela 50 Denisa, Majda Zorko,vNad mlini 19 Črta, Zorica Todič iz. Šegove 102 dečka, Dušanka Majstorovič iz Kettejevega drevoreda 44 deklico. Čestitamo! Novomeška kronika KLJUKA — Pred dobrim mesecem smo v kroniki zabeležili pritožbo ene od strank novomeške podružnice Beograjske banke na račun tako umetelno zavite kljuke na vratih, daje bila nevarna predvsem nežnim ženskim prstom. Na problem opozorjeni direktor podružnice, ki veliko da na vsestransko zadovoljstvo strank z banko, ni odlašal. Vrata omenjene finančne ustanove že nekaj časa odpira manj umetelna, pa zato tudi manj nevarna kljuka., POŠTA — Ne le telefonija, ampak tudi čisto navadno poslovanje s poštnimi pošiljkami vsaj občasno povzroča na dolenj-sko-posavskem koncu precejšnje težave. V novomeški poslovalnici Peka se ubadajo z vprašanjem, kako v Krškem oddane pošiljke dobiti v Novo mesto preje kot v dveh tednih. Takšne počasnosti si v časih poštnih kočij ne bi mogli zamisliti. Peko bo očitno moral razmišljati o lastni pošti oz. prevozu, takšnega poslovanja si v sedanjih inflacijskih časih menda ne morejo privoščiti. OREHI — V glavni novomeški banki Ljubljanske banke si stranke po novem lahko med čakanjem na postrežbo v zvezi z denarjem postrežejo z orehovimi jedra iz po pultih nastavljenih skledic. Kakšna pozornost! Morda bi bila boljša kar tista v obliki čimbolj ugodnih pogojev. Vsekakor pa je bila. odveč dvodnevna angažiranost vsaj polovice bančnega miselnega potenciala za odkritje najustreznejše oblike oz. vrste skledic. { Ena gospa je slišala, da Brus-ničani za odlaganje posebnih odpadkov namesto »njihovega« Lej skovca predlagajo kar jamo sredi Novega mesta. VAŽNA JE FORMA RADOVIČA — Trening za Vinsko vigred se je začel že precej pred finalno velepriredilvijo. V zaključni fazi se jo dva dni pred Vigredjo ena od favoriziranih skupin šekla v zidanici na Radoviči. Formo so pilili do jutranjih ur. Zjutraj, ko so se kondicijsko okrepljeni in z izdelanim taktičnim načrtom razšli, fi trener obupano ugotovil, da so mu nje govi varovanci ukradli ključ od zidani ce. Najbrž ne gre za športno huligans1 vo, ampak le za preveliko vnemo iaNy trening. VIGRED IN VERA J METLIKA — Vigred je povezana ] (] celo z vero. Malitiski Tonček je vpete i v že pred deseto uro zvečer, takoj po mo • ni reviji Beti v izvedbi plesne skupin j Arruba odšel domov. Ker predobro ve, ri da to nikakor ni njegova navada, n ” prepričanje, se je nad tem početjem res no zamislil. Najprej se je ustrašil, daj i ^ resno bolan. Izmeril si je temperaturo, |( puls in se vsega pretipal. Nič. vse no \ malno. Pozno v noč je skrušeno razmis n jal, kaj je to z njim, da nima več »vule z d pil«. Na koncu je zgrožen ugotovil, daj v najbrž »ratal luteran«. No, takoj P" ^ prestani grozni noči se je spet spreobrn v staro vero in dva dni delal pokoro z | ^ svojo kratkotrajno zablodo. Sprehod po Metliki ! OB DNEVU VARNOSTI JE BILA n* Vinomeru pri Metliki prireditev za mi nike. za uslužbence uprave za notranje mke, za usluz.oence uprave za nuu«”i-deve in za nekatere uslužbence skupse.^ občin Metlika. Črnomelj, Novo mesto Trebnje. Poleg uradnega dela srečanja j bil popoldan namenjen zabavi in ples Petek na Vinomeru bo ostal marsikom spominu predvsem zaradi popopran S spominu picuvsuu /aiuut pvp' t . govora županskega kadidata Janeza . ničarja l.uigija. Matjaž Rus mujc nap^ sal govor, zaradi katerega bi bil la ,ai govor, /araui Kaicicgu i« oproščen plačevanja prometnih preKrs • kijih bo morebiti storil s svojo staro ka naslednjih treh letih. sredNJ|H ,N | PO ZBORNICAH OSNOVNIH ŠOL V Beli krajini je ^ y ilič-it i nniimiori* D kllinin OSv . , C| pogosteje slišati pogovore o slabih oscjjj\ dohodkih, ki sojih deležni tukajšnji u fi Uohoukih. ki sojin ueicz.ni iuKajsiy -t. * ji. Plače med metliško in podzemen, i te osnovno šolo so sicer usklajene, res L I v od tistih v črnomaljski občini, razlika p N še večja. čev seže primerjava že samo . z- <| Gorjance. Če je kdo pomislil, da se t Pi belokranjskemu učitelju boljše kot p volarjem na sončni strani Alp, se krep miJULIJA IN AVGUSTA BODO ^ f m GRAJSKEM dvorišču štiri priredi li organizaciji kulturno-umetniškega J* v. " \a "Ivan Navratil«. Ker so tamburaši . ^ u ni kot cerkvena miš, so sc s prošnjam .e js pomoč obrnili na izvršni svet oba \ skupščine, na kulturno skupnost in kt^ e no na delovne organizacije. Ko bodo e p di dobili odgovore, bodo točno vl } n komu je kaj do metliškega kultum a t> živeljanja in kdo ima lepe besede na u- (j - k cah le takrat, ko se lahko brez obvez govori o razcvetu metliškega kultu) | ODDAJA STRIŽEMO ZASTONjj kije na sporedu Studia D vsako sobo f , 17. uri. zbada in smeši predvsem naP“ na sončni strani Gorjancev. Nič čuu . > ni torej, če si pridobivata avtorja te °9. počasi, toda s ztrajno vse več sovražni Kaj hočemo: resnico je težko prenes • četudi i..............e zavila v nu , | [Črnomaljski drobir j PARCF.LE — Na Gačah so imeli pred i kratkim licitacijo zemljišč za gradnjo i Počitniških hišic. Čepravje kv. meter par-I “le s prispevki veljal okrog 70 tisočakov. : 'ešla zemljišča v prodajo za med. Marsik- : • jtosi je namreč izračunal, da za denar, ki , porabil za letošnje letovanje družine i na morju, dobi že parcelo na Gačah, i | ZELENJAVA — Kljub veliki ponudbi r | 'denjave v občinski prestolnici, saj jo je Poleg v trgovinah moč kupiti tudi na dveh j 'tajnicah, pa cene niso prav nič konkure-i "me. Tisti, ki so se sprehodili po Ijubljan-i1 tržnici vedo povedati, da so v našem i 8lavnt;m mestu cene zelenjave za enain-. j Ptalkrat do trikrat nižje kot v Črnomlju. Mogoče pa je to le del strategije pospešena kmetijstva in hočejo v Črnomlju z v^okimi cenami spodbuditi Belokranjce, ; a bodo še bolj vestno obdelovali'svoje r . VrWke in njivice... i 1 TEKMOVANJE Zveznega tekmo-i j V1>nja srednješolcev v fiziki, ki bo v Črni i ■ Sori, sc bo udeležil tudi učenec črnomalj-• . srednje šole. Toda za delno pokritje ) 1 Jj1., ov. ki bodo s tem nastali, bodo mo-?1 "Tepko seči v že vedno bolj prazno šol-i “blagajno tudi v šoli. iz katere učenec 1 Pohaja. Tako se sedaj črnomaljski šolniki \ n.fsT0jo- al' jo bolje imeli, zarukane ali i ‘•Parjene učence, ko pa so pri slednjih i raisteno udarjeni po žepu? i Drobne iz Kočevja - r i .TRATARJI POPRAVLJENI — V I <7evju na Trati v 6. ulici imajo že nekaj težave z vodo. Ko pada dež, stoji voda /“Spodnjem delu ulice, da skoraj ni pre-°da, če se pa že kdo upa po njej, ga močijo avtomobili. Ob asfaltiranju te uli-namreč niso uredili odvoda vode. Res mojstri! Tudi ZA RIBIČE PREVEČ VODE r~ ‘6. maja naj bi se na Kolpi začela sezo-lova plemenitih rib, lipanov in postrvi, na ni, 0 ker je Kolpa zaradi dežja , Prav tako je zaradi dežja odpadlo uicionalno tekmovanje v lovu rib s P ovcem na Rinži. Preveč vode tudi ri-bl^m škodi. POPLAVA V KLETEH Že nekaj j? poročamo, da ob dolgotrajnejšem c/evju ali nalivih voda poplavlja kleti in •samice v stanovanjskem bloku na Cankarjevi 6 v Kočevju in nekaterih drugih stanovanjskih hišah na tem območju, •tkalna kanalizacija sicer dobro deluje, "h nalivih pa se njene odplake pomešajo z meteorno sodo in poplavljajo kleti hiš. ?s'r ssa leta kljub opozorilom nihče ni •cesar ukrenil, je zdaj skupnost stanoval-ecv tega bloka tožila Komunalo Kočevje. Ribniški zobotrebci I i,. AF' VEŠ? — Ali veš, da termoelek-I >l!na Plomin uničuje kočevske in ribja I nske gozdove? so napisali mladi kemiki >k j novnc šole -Dr. France Prešeren«, na d- V ,,'"P la/slavni deski, ki sojo opremili še z te . ni,!dmi risbami in napisi. Imeli pasotu-' tekmovanje mladih kemikov, na kate-j ln' zmagala Damjana Mihelič, ki je , ssojila vseh 22 možnih točk, 2. llroš ■S- j Kromar 20 ud. )e j dl .Hkl ' STREHE NAD GLAVO V lo ''J nesrečnem času so začeli s popravi-'•• strehe m sploh prenovo gornjega dela '“•slove hiše. ribniškega kulturnega hra-J Komaj so streho odkrili, žeje začelo stenePremočil strop, namočil len C ln so bile luže v pritličju stavbe, v i| .t!llc “'si1 ribniški ra/slavni salon in se-•sulturne skupnosti. sk,a,„Al0A RIBNIČANOV Naobčin-ovn '•'smovanju v SLO je zmtigala ekipa Kibm'1C '°IC '1)r- 1 '•'ncc Prešeren- Kr( •ee. v kateri so bili: Jane/ Rus. I ranči V--, Tm, Kersmč. Vika Centa in H;A‘ ČLTRTI.M MESTU V EVROPI 'kr 'P1'" nekateri na jugu nasprotujejo 'um u:'anJu s Kropo. smo lakorekoč že ga ' 'p,''eer kar na 4. mestu, kot ugolasl-•ttku ' ‘"^I Isom.tki i/ Ribnico. Žal smo se 'raki 1, o uvrstili le po onesnaženosti sjj, na Prebivalca z žveplovim diok- l^Trebanjske iveri >v- Nema' JUflTFV v OO ZKS Dol. ,0 ciieiri« M> sprejeli sklep o izključitvi c I sir,.. °J j ^'anov 'z Zveze komunistov. vanj., med drugim tudi zaradi neplače-^ Ižrrdri.K anar'r)c- Poznavalci primera med 'f član Limn , nč-l kt-eli. :ga iii- ist' •ga iilpsil^ ,r8ani/acij so nedolgo tega opazili “Porah. Mimoidoči so si praktično i|,shjev' lfL i me "Rad imam mleko- po-'ivjjvia '.sskrbjo nekaterih /a svoje zdra-v'a j0 sJ'!nJe r.ula bilje ponedeljek. In uli-Prazno..ct a' ^ l*epcojcvci hladijo po zdrnjii |a“Ju napornega konca tedna, kije kžcvan . i'nc rn,ve. dan varnosti in obe-■ ievuji, ^ krajevnih praznikov štirih kra- 0|TAK MSOs * ABF.L! V Dol. Nemški va-ki ... mo na r°vaš telefonskega omrežja, trij^Kradijo, ■ ■ ■ • "•talr iitdv-'UIJ°. v 'sega dveh letih poslali "«nirL.^'0,Krai bogatejši. Za toliko sc je $ Prej,,1-' Podražil kabel |*> tistem, koso ga HJ® "i se ,,cCITI.a betoma kupili oni. Philip Reis °V ^konf'*' grobu, ko hi vedel, kakšne P* 'a čne zneske plačujejo Jugoslovani i<>( | Z9piK, !av'c°. ki jo je davnega 1861. leta ^ ^ dohrn v ti IZ NkŠIH OBČIN ilBM IZ NkŠIH OBČIN Životarjenje zdravstva se bo nadaljevalo Kljub višji prispevni stopnji težav ne bo konec ČRNOMELJ — Težave, ki jih je imela črnomaljska zdravstvena skupnost v poslovanju lani, so se prenesle i1 letošnje leto. Začele pa so se že kur prvi mesec, saj so 85 odst. prihodkov za mesec januar porabili za poravnavo obveznosti iz preteklega leta. Skupnost brede v vedno večje težave, obveznosti pa poravnava z mesec do mesec in pol zamudami. Danes njen dolg že krepko presega 2 milijardi dinarjev. Da pa bi bile likvidnostne težave črnomaljske zdravstvene skupnosti še večje, so izgubili 200 milijonov dinarjev republiških solidarnostnih sredstev, ker imajo za 13 odst. nižjo prispevno stopnjo, kot je povprečna republiška. Da hi dosegli republiško povprečje za 5 mesecev, so zato v Črnomlju dvignili prispevno stopnjo za zdra vstvo od 9,10 odst. na 11,20 odst. ter se tako zavarovali pred vnovičnim odpisom solidarnostnega denarja. Težave pa se bodo s takšno prispevno stopnjo v zdravstvu nadaljevale do konca leta. Delno bi jih ublažiti šele, če bi bila stopnja najmanj 13-odst. Po drugi struni pa se v Črnomlju sprašujejo, do kdaj bodo morali nerazviti zalagati razvite. Čeprav so povišali prispevno stopnjo in znova obremenili zaposlene, to zanje ni nikakršna ugodna rešile v, kajti zdravstvo še naprej ostaja v težavah. Če pa stopnje ne bi dvignili, bi bile takoj sankcije z republike: okrnjena solidarnostna sredstva. Zato nekateri predlagajo, naj republika predpiše za vse občine enake prispevne stopnje. Bržkone imajo v polemikah o težavah i’ zdravstvu prav tisti, ki zatrjujejo, da teh problemov ne bo konec, dokler ne bodo dovolili zasebne prakse. M. BEZEK-JAKŠE ČEMU PREDNOST OB KOLPI? KOČEVJE — V okviru programa revitalizacije občine Kočevje, njenih razvojnih možnosti in poselitve prostora je občinska skupščina pred kratkim naročila izdelavo krajinskih zasnov za območje Kol-pske doline. Glavni namen teh zasnov je ohranitev in obnavljanje kulturne krajine ter opredelitev, kakšno dejavnost pospeševati na posameznih območjih z ozirom na naravne danosti. V prvi fazi izdelave zasnov je pomembno predvsem sodelovanje kmetijcev in gozdatjev. Krajinske zasnove bodo predvidoma končane do jeseni. To je pomembno tudi zato, da bodo lahko upoštevane v raznih republiških planih. Nosilci planiranja so namreč republiške samoupravne interesne skupnosti, ki tudi softnansira-jo tisto, kar je vneseno v njihove plane. DVOJE PRIZNANJ OB PRAZNIKU TREBNJE V KS Trebnje so podelili ob krajevnem prazniku dve priznanji Ol. Eno je prejela Cankarjeva brigada, in sicer za prispevek pri osvoboditvi Trebnjega in za povojno sodelovanje v dejavnostih v krajevni skupnosti. Poleg Cankarjev i brigadi, ki slavi 45-lctnico. so podelili priznanje še 1 ranču Gorencu iz Trebnjega, in to največ za zelo prizadevno delo v gasilstvu. Osilnica slavila Priznanja Ljubljanski banki ter Dolenjskemu __________listu___________ OSILNICA — Ena najuspešnejših KS v občini Kočevje je KS Osilnica, ki je 21. maja slavila — v spomin na partizanski napad na sovražno postojanko v Osilnici pred 47 leti — svoj praznik. Na svečanosti je govoril predsednik te KS Veljko Rašperič, ki je med drugim poudaril, da bodo letošnja priznanja te KS za izredne prispevke za razvoj KS prejeli Ljubljanska banka Ljubljana, Ljubljanska banka Poslovna enota Kočevje in uredništvo Dolenjskega lista. V kulturnem programu so nastopili recitatorji^ domače osnovne šole in KUD Čabar (tamburaši, ženski pevski zbor in folklorna skupina) pod vodstvom prosvetnih delavcev zakoncev Gašparac. Za zaključek so Čabranci prikazali še film o turizmu v tem delu kolpske in čabranske doline. V okviru praznika Osilnice bosta v nedeljo, 28. maja, dva pohoda, in sicer v Taborsko steno ter po poteh Kočevskega in Notranjskega odreda. Slednji bo tokrat četrtič. C Družbeno varstvo v Kovinarju Po odcepitvi od SCT bo Kovinar leto dni vodil začasni kolegijski poslovodni or-gan z Jankom Gladkom na čelu — Najprej zagotoviti dovolj dela ČRNOMELJ — V tukajšnjem Kovinarju, tozdu ljubljanskega SCT, so se prve večje motnje v poslovanju pokazale v letu 1987, saj so imeli izgube že ob prvem periodičnem obračunu. Primanjkljaj so sicer pokrili z denarjem znotraj delovne organizacije, težave pa so se nadaljevale. Kot so ugotovili na nedavni seji črnomaljskega izvršnega sveta, so Kovinarju posvečali premalo skrbi tudi v delovni organizaciji, in niso poskušali niti odpraviti izgub in ostalih problemov. Zato so sestavili začasni kolegijski poslovodni organ, o začasnih ukrepih družbenega varstva v Kovinarju pa bodo jutri razpravljali zbori občinske skupščine. SPREJEM PIONIRJEV V MLADINSKO ORGANIZACIJO ČRNOMELJ Danesob9. uri bodo sprejeli v jurjevanjski dragi v mladinsko organizacijo okrog 300 pionirjev z dveh črnomaljskih šol, sennške. slarotrške šole in osnovne šole s prilagojenim programom. V Dragatušu m Vinici pa bodo priprav ili sprejem posebej. Letos so se pionirji na v stop v mladinsko organizacijo pripravljali nekoliko drugače kot pretekla leta. Na oddelčnih konferencah in pozneje na problemski konferenci so spregovorili o vlogi mladih na šoli In možnostih uveljavljanja, ob lem pa so nanizali vrsto uporabnih predlogov. Na današnji prireditv i, ki bo trajala vse vlo|V! ildnc. se bodo šolarji predstavili v svojih dialektih, nastopili bodo pevski /bor. več glasbenikov, prvič pa se hirpredstavil mladi ansambel Sok band iz Semiča. Težave, ki so se začele leta 1987, so sc v Kovinarju nadaljevale tudi naslednje leto, predvsem zaradi pomanjkanja del v gradbeništvu in premajhnem obsegu dodatnih programov izven SCT. Nepopolna zasedenost zmogljivosti in nizke prodajne cene, ki jih je inflacija še bolj razvrednostila, so imele za posledico majhen celotni prihodek. Materialni stroški pa so zaradi hitre rasti cen materiala, električne energije in ostalega tako narasli, da so prerasli celotni prihodek. Tako je 111 zaposlenih v preteklem letu pridelalo milijardo 841 milijonov din primanjkljaja. Njihovi osebni dohodki so bili v povprečju za petino manjši od prejemkov v črnomaljskem gospodarstvu, poslabšali pa so se tudi medsebojni odnosi v kolektivu. Koncert mladih Odgovorni bodo odgovarjali — Zadnjič množično? KOČEVJE — Za dan mladosti pripravlja občinsko vodstvo mladine kot glavno prireditev koncert mladinskih ansamblov, ki se bo začel 26. maja ob 17. uri na pomožnem stadionu v Gaju. Do minulega tedna seje prijavilo za nastop 10 ansamblov iz Ljubljane, Maribora, Ilirske Bistrice in Kočevja. Rok za prijavo bo potekel 19. maja. Za letošnji dan mladosti bo sprejetih v mladinsko organizacijo okoli 260 pionirjev iz vseh šol v občini. Vse kaže, da bo to zadnji tak množični sprejem, ker naj bi bil poslej — če bo tako sklenil mladinski kongres — vpis v ZSMS le prostovoljen. Mladinsko vodstvo pripravlja še razgovor mladincev z najodgovornejšimi predstavniki občine. Tako bi imeli mladinci priložnost, da bi vpraševali o vsem, kar jih zanima, a si sami ne morejo odgovoriti oziroma zadovoljivih odgovorov nikjer ne dobe. Na vprašanja bodo odgovarjali predsedniki občine, izvršnega sveta, političnih organizacij, direktorji šol, podjetij in drugo. Naložbe Kočevja in Ribnice Večina investicijskega denarja je šla za opremo in druge namene, veliko manj pa za gradnjo objektov KOČEVJE, RIBNICA — Po podatkih SDK je bilo v prvih treh mesecih letos opravljenih v občini Ribnica preko 9 milijard dinarjev vplačil za investicije. Skoraj vse so bile gospodarske. Pri gospodarskih prednjačita industrija (Riko, Inles) s preko 70-odstotnim deležem in promet in zveze (Eurotrans in PTT) s 23,8 odstotnim deležem. Negospodarskih investicij je bilo zelo malo, glavni investitorji pa so bili Center za socialno delo Ribnica, tozd Zdravstveni dom Ribnica in VVO Majda Šilc Ribnica. Manj kot 30 odstotkov investicijskega denarja je bilo porabljenega za objekte, nad 70 odstotkov pa za opremo in drugo. V kočevski občini je bilo po istih podatkih vloženih preko 77 milijard di- narjev investicij. Od tega je bilo 42,7 odstotka gospodarskih, ostale pa negospodarske. Med gospodarskimi jih je bilo največ v gozdarstvu (GG-tozd Gozdarstvo Draga) in sicer četrtina, nato v industriji (LIK-tozd Jelka Podpre-ska), trgovini (večnamenska stavba s trgovino, bifejem itd. v Stari Cerkvi) in promet (gradnja nadomestnega objekta Avta Kočevje). Večina negospodarskih investicij pa je bila vložena v znanstvenoraziskovalno dejavnost za potrebe gospodarstva in šolstvo (priprave za gradnjo šole v Stari Cerkvi). Velika večina investicijskega denarja je bila porabljena za tako imenovane druge namene, za investicijske objekte pa le dobrih 10 odstotkov. J. P. Dve leti brez dajatev za sise V trebanjski občini ugotavljajo ugodno klimo za razvoj drobnega gospodarstva — Davčne olajšave — Nekaj kot valilnica — Neznanka pri delu na domu TREBNJE — Že površen pogled na drobno gospodarstvo trebanjske občine kaže krepitev te dejavnosti, opazovanje pod lupo pa razkrije o njem vrsto obetavnih podrobnosti. Mednje gotovo sodita ugotovitvi, da število obratovalnic v samostojnem osebnem delu od 1981. leta v občini Trebnje narašča hitreje kot v ostali Sloveniji in da se realno povečuje dele/ drobnega gospodarstva v družbenem proizvodu občine T rebnje. V ozadju takih razvojnih dosežkov je leta 1987 sprejeli Program razvoja drobnega gospodarstva v občini Trebnje in sled. ki jojc pustil. V tem pogledu are omeniti občinsko davčno politiko, ki priznava /a obrt nekatere olajšave. Med drugim so novoustanovljene enote drobnega gospodarstva v družbenem in /asehnem sektorju oproščene občinskega davka i/ brulo osebnih dohodkov in prispevkov za sise, kot predvideva predlog posebnega družbenega dogovora. Oprostitev je predlagana za dobo dveh let od ustanovitve, s tem da bi davčni zavezance olajšavo izgubil, če bi prenehal opravljali dejavnost v občini T rebnje. preden potečeta dve leti po izteku zadnjega leta oprostitve. Med podobne spodbude za razvoj drobnega gospodarstva sodi ustanavljanje sklada, v katerega bodo podjetja lahko prispevala denar, prostor ali opremo. Po eni strani bo sklad služil za zagon novih enot drobnega gospodarstva in po drugi strani prišel prav gospodarskim organizacijam. Tiste, ki bodo pristopile k skladu, si bodo zmanjšale letno davčno osnovo v višini 5-kratne vrednosti vložka v sklad. Med ukrepe, ki naj obračunajo s preteklostjo, ki se je branila obrtnikov, so v Trebnjem zapisali ureditev obrtne cone; del cone naj bi bil zazidljiv letos. Ker pa se boje. da so za obrt premalo le delavnice. čeprav zgrajene pod sorazmerno ugodnimi pogoji, skrbijo v Trebnjem tudi za >>idejno<. plat razvoja drobnega gospodarstva. Ogrevajo se za organizacijo pospeševalne službe, ki bi propagirala obrt, svetovala o tej dejavnosti, seznanjala s prostorskimi zgmoljivost-mi in bi bila po vsebini dela sestra bolj znanim »valilnicam« podjetij. Ob tej službi nameravajo ustanoviti še komisijo pri trebanjskem občinskem izvršnem setu, ki bi spremljala in usmerjala razvoj drobnega gospodarstva. Predlogje podprl tudi izvršni svet na nedavni seji, na kateri seje zavzel za usmerjanje t.i. razvojnega dinarja v manj razvita območja. Razvojnega dinarja, ki naj bi ga v precejšnjem deležu dobilo tudi drobno gospodarstvo, v občini obrtniki zaradi visokih obresti ne izkoristijo, kot ugo- • V zvezi z. organiziranjem dela na domu kot dopolnilne dejavnosti zlasti kmečkega prebivalstva v občini niso dosegli napredka. Kaže, da za to dejavnost ni pravega nosilca, medtem ko so prebivalci zanjo zainteresirani. O težavi je nedavno razpravljal tudi občinski izvršni svet. tavljajo v občinskem komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo. M. LUZAR Izvršni svet je vseskozi spremljal težave v Kovinarju in iskal tako kratkoročne kot dolgoročne rešitve. Družbeni pravobranilec samoupravljanja pa gaje marca opozoril, naj tudi čimprej ukrepa. kajti družbena sredstva v tozdu so bila že oškodovana in obstajala je bojazen, da bo škoda še večja, vprašljiva pa je bila tudi socialna varnost delavcev. Potem ko so delavci Kovinarja, ki so že lani zahtevali čim hitrejšo rešitev iz • V začasnem kolegijskem poslovodnem organu, ki bo leto dni vodil Kovinarja, so direktor Belta Janko Gladek (predsednik), Alojz Turk iz Kovinarja (namestnik predsednika) ter člana Ferdinanda Korošec iz In-tegralovega tozda Promet in delavnice in Anton Zajc iz Belta. težavnega položaja, izglasovali odcepitev od SCT, je slednji obljubil, da bo PLETENINA V TEŽAVAH RIBNICA — Pletenina iz Ljubljane, ki ima obrat tudi v Sodražici v ribniški občini, je zašla v težave. Februatja je bilo v podjetju uvedeno družbeno varstvo in postavljen začasni organ upravljanja, ki je predvidel za podjetje in obrat dve rešitvi: sanacijo podjetja, kar je pogojeno z znatnimi denarnimi vlaganji in odpisom dela obresti dolgov, ali pa stečaj Pletenine in oblikovanje novega podjetja z veliko manj zaposlenimi. V obeh primerih je nakazana rešitev tudi za obrat v Sodražici. Na nedavnih razgovorih, ki jih je organizira! občinski svet Zveze sindikatov Ribnica, je bilo sklenjeno, da je treba pripraviti predlog elaborata za ustanovitev samostojnega podjetja, o povezavi z matičnim podjetjem pa se bodo dogovorili kasneje. Skupni praznik štirih krajevnih skupnosti Treban[ce pesti stiska v otroških vrtcih — Pločnik in telefon TREBNJE — Krajevna skupnost Trebnje je tokrat pripravila slovesnost, s kakršno krajevne skupnosti Dolenja Nemška vas, Račje selo, Stefan in Trebnje vsakič skupaj proslavijo svoje krajevne praznike. Ob prazniku 15. maju so Trebanjci poskrbeli za razgibano športno in kulturno življenje, za povrh pa so v nedeljo, 14. maja, izvedli pohod na Vrhtrebnje in tam pripravili prijateljsko srečanje. Medtem ko je ena plat praznovanja izpisana s tradicionalnim sporedom, pravkar omenjenim, je druga stran zaznamovana z nekaterimi problemi, kijih imajo ta hip še odprte krajevne skupnosti- slavljenke. V KS T rebnje so si zastavili kot eno glavnih nalog poskrbeti za prostor v zdaj pretesnem edinem otroškem vrtcu. Polovico potrebnih sredstev bodo po pričakovanju zbrali z 2-odstotnim krajevnim samoprispevkom; znesek bo precejšen, če vemo, da so 'investicijska dela po dokaj svežem predračunu vredna okrog 120 starih milijard. Krajevna skupnost bi pridobila z novim vrtcem, ki ga nameravajo urediti v stari šoli, 3 oddelke in torej prostor za približno 90 otrok. Spričo dejstva, da so v marsikaterem pogledu meje omenjenih štirih krajevnih skupnosti precej zabrisane, ni čudno, da v vodstvu KS Trebnje pričakujejo, da bodo k urejanju dodatnih oddelkov vrtca kaj primaknili tudi iz teh krajevnih skupnosti. Trebanjci načrtujejo še sofinanciranje gradnje gasilskega doma, preplastitev asfalta na cesti proti Odrgi in ureditev večnamenske dvorane v_stari šoli. Medtem ko v KS Štefan težko pričakujejo asfaltiranje vaške poti v Kamnem Potoku in posebej obljubljeno gradnjo gradnjo pločnika, se dajejo v preostalih dveh krajevnih skupnostih s telefonsko gradnjo. V KS Dol. Nemška vas so pred kratkim nakazali na PTT Novo mesto 450 milijonov za širitev ATC Trebnje in že julija letos naj bi pričeli napeljevati omrežje, s katerim bodo postali bogatejši za 230 novih telefonskih številk. M. LUZAR L(2075) 25. maja 1989 poravnal vse obveznosti svojega nekdanjega tozda, tako da bi v Kovinarju začeli samostojnost z ničlo. Ker pa je večina problemov v tem kolektivu izhajala iz premajhne proizvodnje, bo prva naloga začasnega kolektivnega organa takoj najti delo za zaposlene, ustrezen program pa bi morali poiskati v letu dni, kolikor bo trajal ukrep družbenega varstva. Že sedaj je namreč jasno, da v Kovinarju lahko rešijo vse težave le, če bodo imeli dovolj naročil. M. BEZEK-JAKŠE NOVA PODRAŽITEV RIBNICA — Izvršni svet občinske skupščine Ribnica je odobril povišanje cen centralnega ogrevanja za 49,6 odstotka in odvoza smeti za 34,4 odstotka. Tako znaša zdaj ogrevanje kvadratnega metra stanovanja 5.595 din na mesec, odvoz smeti na osebo 5.887 din na mesec, za poslovne prostore pa 530 din od kvadratnega metra. Nove cene lahko veljajo od 15. maja. DVAKRAT USTAVA RIBNICA — Razprava o ustavnih dopolnilih, in sicer s področja družbeno političnega sistema, bo 30. maja v Ribnici. Vodil jo bo podpredsednik RK SZDLS Geza Bačič. 8. junija bodo o dopolnilih razpravljali pravniki in občinski funkcionarji. OK SZDL pa bo razpravo v občini sklenila 15. junija in ribniške predloge posredovala ustreznim republiškim organom. USTAVA NA REŠETU KOČEVJE — Kar na hitro, v dobrem tednu dni, se bodo v Kočevju zvrstile štiri razprave o ustavnih dopolnilih. Prva je bila v torek, druga bo jutri, 26. maja, in sicer za področje SIS, vodil pa jo bo Lojze Janko z republiškega komiteja za zakonodajo. 29. maja bo razpravo o volitvah in delegatskem sistemu vodila Valerija Škerbec, predsednica družbenopolitičnega zbora republiške skupščine. Zadnja pa bo 31. maja, in sicer o komunalnem sistemu, vodil pa jo bo Stane Vlaj, direktor politične šole CK ZKS. Vse bodo v prostorih Ljubljanske banke, začele pa se bodo ob 18. uri. NOVA TRGOVINA STARA CERKEV PRI KOČEVJU — Zasebno trgovino je v Stari Cerkvi odprla minuli petek Ankica Dejanovič. Prodaja mešano blago, se pravi vse od tekstila do hrane itd. Zanimivo je, da so krajani Stare Cerkve več let zaman prosili za sodobno trgovino, zdaj pa so dobili zasebno, poleg tega pa gradi svojo "še Trgopromet-Mercator. Komu zaupanje komunistov? Znana že imena možnih kandidatov za najodgovornejše dolžnosti v ZK v občini Ribnica RIBNICA — »Evidentiranje možnih kandidatov za odgovorne dolžnosti v Zvezi komunistov od krajevnih prek občinskih do zveznih organov je v ribniški občini zajelo širok krog članov ZK. Opaziti je bilo, da so mnogi komunisti tak način evidentiranja iz baze ugodno sprejeli, nekateri stari komunisti pa bi še vedno radi, da bi jim pošiljali z občinskega vodstva liste kandidatov, katere bi oni le potrjevali,« nam je povedal sekretar P OK ZK Ribnica Matjaž Nosan. V začetku maja je bil prvi krog priprav na volitve zaključen. Opravljeni so bili tudi razgovori z možnimi kandidati za predsednika in sekretarja občinske organizacije ZK. O teh kandidatih bodo razpravljali še na bližnjih program-sko-voiilnih sejah osnovnih organizacij ZK. na katerih bodo lahko predlaga., še dodatne kandidate.. Za člana CK ZKS iz občine Ribnica je bilo evidentiranih skupno 17 možnih kandidatov, za delegata za kongres ZKS 22, za delegata za 14. (izredni) kongres ZKJ 17, za člane občinskega komiteja 93 (komite bo po novem štel 15 članov, medtem ko jih je doslej 25), za člane predsedstva OK ŽK 35 (predsedstvo je doslej štelo 9 članov, poslej pa jih bo 5), za predsednika občinske organizacije ZK je bilo evidentiranih 21, za sekretarja pa 20 možnih kandidatov. Minuli teden je tudi z evidentiranimi opravljen razgovor. Na kandidaturo za predsednika sta pristala Lado Orel in Milan Bavdek; na kandidaturo za sekretarja pa so pristali Janko Debeljak, Stane Hafnar, Prvin Lavrič in Vinko Mlakar. J. PRIMC DOLENJSKI UST IZ NKŠIH OBČIN rssra i Ulil IZ NKŠIH OBČIN u Novo v Brežicah Kovinarska: po stavki pol večje plače Stavkali od petka do ponedeljka KRŠKO — Ko so pretekli četrtek v krški Kovinarski izplačali osebne dohodke Je med delavci zavrelo in takoj naslednji dan je 460-članski kolektiv začel s stavko. Stavka je bila po pogovorih med stavkovnim odborom in vodstvom delovne organizacije že v petek prekinjena, nadaljevala pa seje spet v ponedeljek in trajala ves dan. V dolgih in temeljitih pogovorih med stavkovnim odborom in poslovodnimi delavci ter predstavniki krške občine in družbenopolitičnih organizacij se je razkrilo, da je srž problema v prenizkih osebnih dohodkih. Poprečna mesečna plača je namreč v Kovinarski znašala okoli 1,8 milijona dinaijev. Delavci so terjali, da se jim osebni dohodki povečajo za 80 odst. Na koncu so vendarle sprejeli pojasnilo poslovodnih delavcev, da takega povišanja osebnih dohodkov ni mogoče sprejeti, ker tega ne dovoljujejo poslovni rezultati. Ti pa so slabši predvsem zaradi tega, ker je bila Kovinarska predtem v težavah tudi zaradi najemanja kreditov, da bi se rešila z leti nakopičenih težav .Tako so člani stavkovnega odbora dobili zagotovilo, da se bodo majske plače lahko povečale za polovico, za naprej pa naj bi jih obračunavali po rezultatih dela. S tem kompromisom so bili zadovoljni oboji in v ponedeljek okoli 17. ure so bili končani pogovori med vodstvom delovne organizacije ter stavkovnim odborom. J. S. Sindikat, ki bo za jutri Pogledi predsednika občinskega sveta ZSS BREŽICE — Občinski sindikalni svet je po več neuspelih poskusih končno izpeljal svojo letno sejo. Čeprav je položaj delavcev vse slabši, sindikalne osnovne organizacije ne morejo prav zaživeti, pravzaprav tudi formalno ne, če upoštevamo samo izredno slabo udeležbo na sejah občinskega sveta. Kaj je torej narobe z našimi sindikati? Jože Tomc, predsednik občinskega sveta brežiškega sindikata, je prepričan, da smo jim dali preveliko politično, a precej premalo ekonomsko in socialno vlogo. »Delavci izgubljajo zaupanje v to organizacijo in ga tudi bodo vse dotlej, dokler bo včlanjevanje vanjo potekalo avtomatično preko kadrovske ali računovodske službe. Tudi članarina je problem, toda zanimivo, ne njena višina, ampak predvsem delitev! Ni sprejemljivo, daje na prvem mestu članstvo v republiškem sindikatu in šele nato v stanovskih sindikatih,« pravi Tomc. Po podatkih občinskega sveta so nekatera osnovna okolja v zadnjem času sicer napredovala v kakovosti in učinkovitosti, uvedla so nekaj novih načinov dela in postala mesto, kjer de- POSAVJE BO ZBIRALO ZA MEDICINSKO OPREMO BREŽICE — Svet posavskih občin je na seji 9. maja sprejel pobudo kolegija strokovnih organov Zdravstvenega centra Brežice, za ustanovitev regijskega odbora, ki naj sproži in izpelje akcijo za zbiranje sredstev za nakup drage me- lavci izražajo svoje težave. Drži pa, daje teh nekaj primerov za vzpostavitev takega načina sindikalnega dela, kakršnega zahteva sedanji čas, še vedno premalo. Če naj bodo sindikati res organizacija, ki jo bodo delavci potrebovali za uveljavljanje svojih pravic, se bodo morali prilagoditi novim razmeram v našem ekonomskem in političnem življenju. »Delavec, ki se bo prostovoljno včlanil v sindikate, bo v članski izkaznici zahteval točne podatke o tem, kaj pridobi s članstvom. Organizacija se bo morala osamosvojiti in okrepiti vpliv na sistem odločanja. Postati mora temeljno mesto dialoga, pogajanj in sporazumevanja med poslovno strukturo in delavci. Iz tega vzroka bi veljalo razmisliti, ali je smiselno, da je tudi poslovodno osebje včlanjeno v sindikat ali pa je celo v njegovem vodstvu,« je opisal svoje poglede na sindikat v jutrišnjem dnevu Jože Tomc. B. D. DR. ŠINKOVEC VODIL JAVNO RAZPRAVO SEVNICA — Ustave vsekakor ne bomo delali na hitro roko, saj zna pripeljati do velikih zapletov. Že prve pobude so precej odmevale po nekaterih delih Jugoslavije. Ali je realno, da bi zdaj vnašali tki. asimetrično federacijo, še preden bo nova ustava v delu? Tako so razmišljali nekateri razpravljalci na javni razpravi o osnutku slovenske ustave oz. dopolnilih k zdaj veljavni, ki jo je v Sevnici spretno usmerjal član republiške ustavne komisije dr. Janez Šinkovec. Ta je menil, da je zahteva po dicinske opreme, namenjene predvsem nnovec. ia je mam, ua je Minem potrebam brežiške bolnišnice. V Posav- enakopravnosti vseh poslovnih subjek ju za posodobitev opreme ni druge tov, ne glede na lastnino, povsem na možnosti, saj nimajo denaija niti za na- mestu. V Sloveniji pa bi se morali zave-domestilo zastarelih apartov. Položaj je dati, da, če hočemo privabiti tuj kapital, izredno kritičen in bolnišnica trenutno ZANIMIVA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA BREŽICE — V Domu JLA je domači foto-kino klub priredil razstavo fotografij Tihomirja Pinterja. Avtor je doma iz Bjelovara in je že 1973. leta osvojil naslov mojstra fotografije. Med tem se je uveljavil tudi v mednarodnih krogih in dobil več drugih naslovov. Pinter je sodeloval na 400 razstavah v Jugoslaviji in na 120 razstavah fotografije v tujini. Maj je za Brežice bogat kulturni mesec in je zapolnjen s številnimi prireditvami, vrednimi ogleda in Pinter-jeva razstava zagotovo sodi mednje. Na okopih pridobljenih privilegijev Se bodo razmere za raz-vojno-inovativno delo v Sevnici izboljšale? SEVNICA — Čeprav se v nekaterih delovnih kolektivih v sevniški občini ozračje za razvojno, inovativno delo zlagoma le izboljšuje in so vidni že tudi nekateri dosežki (na primer v krmeljski Metalni), je, v celoti gledano, tudi pri številnih vodilnih gospodarstvenikih in ne le pri delavcih še mnogo starokopitnosti, omalovaževanja in nevoščljivosti. Zato bi bilo toliko bolj zanimivo zvedeti, kje so oz. še bodo sploh upoštevali enega izmed zaključkov februarske okrogle mize o stanju razvojno-inovativne dejavnosti v sevniški občini, da so vodilni delavci dolžni biti inovativni in vgraditi inovacije v poslovno politiko ter redno oziroma vsaj trimesečno obravnavati stanje na tem področju. Precej resno lahko, tudi po razpletu (ne)uresničevanja tega sklepa okrogle mize, ki sta jo pripravila občinska raziskovalna skupnost in izvršni svet, že zdaj potrdimo bojazen nekaterih, da so nekateri vodilni prišli na to okroglo mizo s figo v žepu, številnim pa se očitno tja niti ni zdelo vredno priti. Ali res samo zaradi službene zadržanosti ali prepričanja. da bo tu dogodek pač še eden več v nizu tistih, ki jih označujemo kot »mlatenje prazne slame«? Kako dolga je še pot, koliko Save bo še preteklo, predno se bo v mnogih glavah gospodarstvenikov, delavcev in politikov nekaj korenito zasukalo v smer dejanske, ne le besedne podpore tistim delavcem, ki so sposobni in voljni z ustvarjalnim delom prispevati več, kakor pa to predvidevajo 8-urni delavnik in v razvidu det in nalog opisane naloge. Danes pa se zdi, kakor da se je treba bati vsega novega, tistega, kar ruši staro, tudi pridobljene položaje in privilegije. P. PERC nujno potrebuje novo rentgensko aparaturo in ultrazvok za srčne preiskave. Odbor bo štel devet članov in ga bodo ustanovili do konca maja. Pripravil bo moramo narediti zanj zanimiv davčni sistem. Zelo vprašljiva so stališča nekaterih o razbremenjevanju gospodarstva. Če je problem zaposlovanja, ekologije, gradnje cestne in druge infrastrukture ustanovili do Konca maja. rnpravu uu graunje cestne in uiuge mnasuuiuuic finančni program in opredelil čas akcije predvsem državna skrb, potem bi mora-ter predlagal, ali naj poteka zbiranje li imeti vsaj razne sklade, če že nekatere sredstev za eno ali več zdravstvenih toliko motijo sisi materialne proizvod-ustanov v Posavju. nje. Pestro v mesecu mladosti maju vrsta prireditev in aktivnosti BREŽICE — Prireditve ob dnevu mladosti so se začete včeraj s tradicionalnim. 21. pouličnim tekom mladosti. Pred startom je vse prisotne pozdravil predsednik brežiške mladine Bojan Petan, po kratkem kulturnem programu pa so podelili priznanja ZSMS. Srebrni znak ZSMS so letos prejeli: OŠ Bratov Ribarjev iz Brežic, Branke Suban i/ Julranjkine enote v Brežicah in Mitja Jankovič, član predsedstva OK ZSMS Brežice. Danes, na sam dan mladosti, se bodo aktivnosti odvijale v prostorih srednje šole in na igrišču pri gimnaziji ter popoldne v telovadnici OŠ Tone Seliškar v Cerkljah ob Krki in na stadionu garnizona Cerklje, kjer bodo športna srečanja učencev domače OŠ, šole -Rudi Čajevec« iz Zagreba in »Žarko Zrenjanin« iz Novega Sada. Drevi ob 18. uri bo v prosvetnem domu Brežice velika letna manifestacija karateja. Za v se mlade, ki se šolajo, predvsem pa študente 3. in 4. letnika visokih in drugega letnika v išjih šol ter dijake 4. letnika srednje šole v Brežicah. bo zanimiv razgovor o možnostih zaposlovanja in predstavitev razvojnih programov domačih občin. Direktorji delovnih organizacij bodo jutri ob 17. uri v trim kabinetu doma učencev predstavili svoje razvojne programe. Poleg razgovora o možnostih zaposlovanja mladih strokovnjakov v domačem gospodarstvu bo možno tudi konkretno dogovarjanje s posamezniki o kadrovskih štipendijah, o izdelavi seminarskih in diplomskih nalog ler o drugih načinih sodelovanja. Po razgovoru, natančneje ob 19. uri. bo na igrišču pri gimnaziji tekma v malem nogometu, v kateri se bodo pomerili člani predsedstva ZSMS Brežice in ekipa direktorjev. V torek ob 14. uri bo v sejni sobi DPO razšir-jena seja predsedstva B D. Trgovce kuje trg Konkurenca odplavlja tiste, ki to niso S pohištvom v Brežicah postrežejo v Postrežbi, v Salonu pohištva in tudi v Salonu Tovarne pohištva Brežice. Lahko bi rekli, da gre kar za lepo konkurenco, toda vedeti moramo, da sta prvi dve prodajalni v lasti trgovskega podjetja Emona Posavje, zadnja pa je last tovarne, ki prodaja svoje izdelke. Pravega trgovskega tekmovanja torej tudi tukaj ni. Morda je pra v to vzrok, da sta prodajalni Posavja naravnost katastrofalni. Niti zanemarjenemu skladišču skorajda nista podobni! Kupci nimajo kaj dosti videti, kaj šele, da bi jih razstavljeno blago vabilo k nakupu. Kupijo pač tisti, ki nimajo druge izbire. V vodstvu podjetja Emona Posavje pravijo, da se še niso prilagodili spremembi vloge trgovine, do katere je v našem gospodarstvu prišlo v nekaj letih. Preveč jih še omejuje monopolni položaj, preživela vloga razdeljevalca izdelkov, osebje, ki se težko prilagaja novim razmeram in ne nazadnje tudi miselnost v vodstvu samem. Kljub vsemu menijo, da so malo le napredo vali. Posodobili so nekaj prodajaln, posodabljanje pa bo postopoma teklo še naprej. Zavedajo se, da škriplje tudi v prodajalnah s pohištvom, čeprav ima na primer Postrežba lepe rezultate. Zaenkrat je še neznanka, kako bodo problem rešili, kajti v bližini Kerametala, v obrtnem območju Brežic, bodo postopoma izgradili prodajni center. Kakšna bo usoda prodajaln pohištva v mestu, še ni znano, odvisno pa bo od razvoja mestnega središča. Ze zdaj je namreč dovoz artiklov vanje težaven, zato razmišljajo, da bi v mestu uredili razstavni salon. Ideja ni slaba, upajmo, da jo bodo uresničili B. DUŠIČ Kdo bo počistil krško okolje? Na seji OK SZDL sprejeli sklepe ob zaključku razprav o ekološki ogroženosti KRŠKO ČO — Z obravnavo in oblikovanjem zaključkov po opravljeni javni razpravi o ogroženosti okolja v občini Krško so člani občinske konference SZDL minuli četrtek zaključili prvi krog doslej najbolj dosledno pripravljene javne obravnave. Zdaj pa se bo treba lotiti dela. Prav tu pa so imeli delegati največ pomislekov oz. bojazni. Menili so, da se je o varovanju okolja tudi doslej veliko govorilo in razpravljalo, a za izboljšanje okolja ni bilo dosti narejenega. Vendar obstaja upanje, da se bodo v tej občini stvari premaknile na boljše. Poročilo o ogroženosti okolja, ki so ga dopolnili v javni razpravi, seveda ne nih organizacijah, l a razpr bi bilo popolno, če v njem ne bi bile tudi prinesla bistvenih novosti, gr zahteve in pripombe razpravljalcev. n, da se ta dejavnost v občini Gre za dodatne raziskave in analize, ki naj bi jih inštitucije opravile na površinskih vodotokih, zlasti z vidika toplotnega onesnaževanja in njegovega vpliva na povečanje števila meglenih dni. Temeljiteje kot doslej se bodo morale lotiti onesnaževanja in propadanja gozdov, sanacije peskokopov. Poleg tega so razpravljalci terjali, naj se oceni ogroženost zaradi radioaktivnega sevanja iz JE Krško, vpliv zapraševanja iz asfaltne baze na kmetijske pridelke, kurjenja poliestrskih smol, vpliv gnojevke na podtalnico itd. Vse te analize in raziskave seveda ne morejo biti opravljene čez noč, zato bodo s temi zahtevami dopolnjeno poročilo delegati občinske skupščine obravnavali do konca leta. • Na seji OK SZDL Krško so sprejeli in potrdili predlog stališča s sekcij-ske obravnave o društvih in družbe-organizacijah. Ta razprava ni ..esla bistvenih novosti, gre le za to, da se ta dejavnost v občini še bolj razvije, s tem da bodo imeli člani teh organizacij v njih več besede in več svobode pri oblikovanju programov in tudi pri pridobivanju potrebnega denarja. S strani družbe pa bo treba omogočiti, da društva ne bodo obremenjena s podobnimi dejatvami kot združeno delo. tevajo več kot zahtevne naloge, ki pa presega zgolj občinske meje, saj bi morali do leta 1990 zmanjšati pošiljke žveplovega dvokisa v ozračje za tretjino, do leta 1992 pa kar za 80 odst. J. S. V času od 1. do 12. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Romana Pečnik iz Krškega — Barbaro. Jožica Kozinc iz Stržišča — Dejana, Božena Vučanjk iz Mihalovc — Jerneja, Bojana Polovič iz Dobove — Jerneja, Natalija Godler iz Krškega — deklico, Olga Lesinšek iz Pi-ršenbrega — dečka, Milica Divjak iz Čanja — dečka, Sonja Vidmar iz Sevnice — Danila, Jasna Pajk iz Brdovca — Tihomirja, Stanislava Gluščič iz Noršič sela Ivico, Martina Černelič z Malega Vrha Julijano, Darja Stojanovič iz Krškega Petra, Stanislava Baznik iz Brežic — Katjo, Brigita Lipovšek iz Brežic — Lenarta. Jožica Žmavc iz Bojsnega — Damjano, Mojca Umek iz Podgorja — Majo, Dubravka Prebeg iz Samobora — dečka, Jožica Vučanjk s Sel — Tiborja, Kristina Muršič iz Krškega — Antona, Anita Sta-nčin iz Zaprešiča — Ivano in Antonija Kunšek s Trebeža — Mojco. Čestitamo! Poročilo brez. teh dopolnil pa bodo obravnavali že pred poletnimi počitnicami, da bi nekatere ukrepe začeli izvajati takoj. V občini Krško se namreč lo- VELIKI DOBRODELNI KONCERT SEVNICA — Društvo za pomoč duševno prizadetim Sevnica vabi v petek, 26. maja, ob 17. uri k TVD Partizanu Sevnica na veliki dobrodelni koncert. Nastopili bodo: Pop design. Sank rock, Vikend, Rž, Trio Novina, Srce Slovenije, Božidar Wolfand-Wolf, Nace Junkar, Majda Arh, Ivo Radin, plesna skupina Stay ccol Senovo, plesni studio Videm Krško, ritmični skupini iz Sevnice, Renata Volavšek, Oder mladih in Karate klub Sevnica. Program bo potekal do 22. ure, zatem pa bo do L ure ples. Vstopnina je 15.000 din. Celoten izkupiček koncerta bo namenjen delovanju društva za pomoč duševno prizadetim. Pokrovitelji prireditve so Jutranjka in Lisca Sevnica, Tajfun Planina pri Sevnici, M—Kopitarna, M-Kmetijski kombinat, Stil-les Sevnica ter sevniški obrtniki Niko in Silva Fric ter Zdravko Halog. Koncert bo povezoval Vili Zupančič, ki ima veliko zaslug za nastop številnih ansamblov. DOL Z MEDOBČINSKIMI FORU- j Ml Brežiški mladinci so na seji pred' sedstva med drugim dali kolegom v ( Krškem in Sevnici ter ostalim družbeno- | političnim organizacijam pobudo za ukinitev medobčinskih družbenopolitičnih forumov. Kako jo bodo ti sprejeli, bomo še zvedeli, že zdaj pa lahko mirne duše rečemo, da občani teh forumov najbrž ne bodo pogrešali. VSI IŠČEJO »LOVCA« Mislimo na revijo s tem imenom, ki je te dni med Brežičani zelo iskana. V njej je namreč objavljena informacija, ki jo povzema v 17- | in 18. številki tudi Mladina, o domnevnem nezakonitem lovu na območju lo-I višča Cerklje ob Krki. Spet dokaz, več. da je v vsaki slabi stvari moč najti tudi dobre I plati, tokrat bo smetano pobral »Lovec«. NAJ ZMAGAJO DIREKTORJI! r , V jutrišnji tekmi med vodstvom brežiških mladincev im ekipo direktorjev bomo stiskali pesti /a zmago direktorjev. Tako bomo končno doživeli, da bodo gospodarstveniki premagali politike. »SVEČANA PRIREDBA, STROJ I PRIJEM« Vsemu temu smo bili prič3 ob dnevu vojaškega letalstva in protizračne obrambe. Prireditev je bila na ravni, kot se /a tako priložnost spodobi. Vabila so bila lična, a kljub vsemu rompompomu okrog slovenščine v JLA napisana' I srbohrvaščini. . s , UGANKARSKI OBVOZ — IzmishU so si ga v mestnem središču, kjer so zacas no zaprli Černelčevo ulico, tako da tuj sploh niso našli dostopa v mesto. V snjen» ' katero je edini znak kazal obvoz, je oM I zavijanje v desno povsod prepovedano i noben domačin ni znal pojasniti, kako n J i se zmedeni vozniki brez prekrška I jo do pošte, banke ali trgovine sredi mes i Vprašanje je kot nalašč primemo za Kv tekmovanje Kaj veš o prometu. . JEZNI NA TELEFON IN SE N* I KOGA — Brežičani po telefonu te2* prikličejo krške sosede, zato so ternbolj zočarani, če potem nič ne opravijo, v J pri komunalnem podjetju Kostak *caze’ se zatakne pri sporazumevanju. Glas 0 I tran žice namreč brez zadrege pove, da .. I razume slovensko, torej bodo njo poskrbeti za tolmača na lastne strošKe. --------—i Krške novice j »ŠMORN« NA OBČINI — Minil' zlati časi, ko so bili občinski proračhi> ' tako rekoč vedno polni, ko denar ni nikakršen problem. To prav gotovoo tijo sedaj tudi v krški občini, kjer v obe ski blagajni včasih zmanjka denarja. . Har n:t lnlčpni ni onaziti samO V občm PRED SREČANJEM Z VOJAŠKO SUKNJO — Sevniški občinski oddelek za ljudsko obrambo je prejšnji teden opravil dvodnevni nabor za mladeniče, ki jih bodo v naslednjih mesecih vpoklicali na služenje kadrovskega roka v enotah JLA. Mladeničem so pripravili priložnostni kulturni spored učenci sevniške osnovne šole Savo Kladnik, sekretar OK ZSM Roman Žveglič pa je nabornike tolažil tudi z mislijo daje celo bolje nositi vojaško suknjo daleč od doma. (Foto: P. Perc) Bo dovolj čiste vode in zraka? Izdatne naloge za krajane, sise materialne proizvodnje in druge — Novi vodovodi, kanalizacije, ceste in telefoni — Vpliv hidroelektrarn____________ SEVNICA — Zadnja suša, ko je primanjkovalo vode predvsem v Sevnici pa tudi v Boštanju in v nekaterih odročnejših zaselkih v višinskih predelih sevniške občine, je letos še pospešila prizadevanja Komunale, občinske komunalne skupnosti in prizadetih krajevnih skupnosti, da bi vprašanje oskrbe z vodo čimprej spravila z dnevnih redov vročih zborov oz. sestankov. mikrolokacija HE Blanca), bodo mora- Precej so storili za izboljšanje preskrbe z. zdravo pitno vodo krajani santi zlasti v šentjanški in boštanjski krajevni skupnosti, dela pa še zdaleč niso končana. Sevničani si obetajo boljše čase, ko bo končano novo zajetje Orehovec, v kratkem pa bodo komunalci priključili tudi nov krak vodovoda za prebivalce Drožanjske ceste, ki so bili ob pomanjkanjih vode najpogosteje prizadeti, saj dobijo vodo po velikem ovinku preko Glavnega trga in Florjanske ulice. Ker se približuje gradnja hidroelektrarn na Savi tudi v sevniški občini (letos naj bi sprejeli lokacijski načrt za HE Boštanj in celo pričeli graditi, izdelane pa bodo strokovne podlage in odločena li v komunalnem gospodarstvu ne le nadaljevati gradnjo kanalizacijskega omrežja na kritičnih odsekih, temveč tudi pripraviti vse potrebno za izgradnjo in rekonstrukcijo lega omrežja zaradi predvidenega vpliva elektrarn. Poleg ostalih nalog cestnega gospodarstva po sprejetem srednjeročnem programu bodo letos izdelali študijo magistralne ceste M-10-3 Hrastnik — Drnovo in tehnično dokumentacijo rekonstrukcije magistralne ceste od Kom-polja do mirenskega mosta. Nared bodo tudi strokovne podlage za košček avtoceste, ki poteka skozi sevniško občino. V Mirenski dolini bodo letos nadal- jevali gradnjo medkrajevnega telefonskega omrežja, pri čemer krajani in PTT podjetje Novo mesto pričakujejo • Območna vodna skupnost Dolenjske, Komunala in SKIS ter sklad stavbnih zemljišč in IS SO Sevnica bodo poskrbeli, da bo narejenega nekaj za varstvo okolja in urejanje prostora. Tako bo dokončan kataster onesnaževalcev voda in pa študija odpadnih voda. Lotili se bodo izdelave lokacijskega načrta čistilne naprave, pripravili bodo prostorskoizved-bene načrte stare Sevnice in Dobrave in izdelali sanacijski načrt za varstvo zraka. Sevničani računajo, da se bodo letos Posavci le dogovorili o lokaciji regijske deponije komunalnih odpadkov. Zdaj vozijo smeti v Krško. tudi pomoč brigadirjev republiške mladinske delovne akcije Sevnica 89. P P dar pa lukenj ni opaziti samo ' | blagajni, marveč tudi v občinski menzi-I nikoli ni posebej slovela po bog8-* obrokov in raznolikosti, v zadnjem c pa gre z jedilnikom samo še navz tp Občinski uslužbenci se morajo celo sredah, ko je najtežji in najdaljši delo dan, zadovoljiti le s carskim prepečence • KOVINARSKA SPET V TEŽAVA^ Le kaj se dogaja v nekoč paradni, i lovni organizaciji pa potem najvecjs , občinskem problemu in slednjič v spe | takularno sanirani delovni organist ^ Kovinarski? Prva znamenja težav so kazala v tem. da so delavci dobivali P . , tudi z. nekajdnevno zakasnitvijo, kas J so se težave očitno še stopnjevale m . zadnje je v Kovinarski izbruhnil štraj K. i ie štrajk znamenje resnih težav, potenji ‘ v Sloveniji težko najti spet novega Tra ki bi se lotil reševanja. .. VSI STOKAJO Ko so na seji ^ | SZDL razpravljali o sklepih javne_razp » ve o ogroženosti okolja, je bilo slišan . razpravljalca, ki se je pritoževal ^ neučinkovitostjo inšpekcijskih s'u®i0o službe so že dostikrat dobile opozori tej ali oni agresiji na okolje, ampak msl* cije niso nič odgovorile. Občan je P° ^ še nekaj govoril o predvojnih žandarji • . so imeli tudi ekološke naloge. Pa očrt -jj ■ zadel na pravo struno, saj je 0.P ;:e težavah stokal tudi predstavnik inšpekO Torej bi morali inteli na inšpekcij3*! t kakšno dodatno inšpekcijo, kateri ^ priložili, v skrajnem primeru pa b'* » hko obrnili tudi na predvojnega Žanu Sevniški paberkj I RACIONALIZACIJA - SevnS I občinska uprava je ena od rednih v S , I niji, ki ima po merilih, izdelanih na e^ I bliki, ravno pravšnje število zaposlen I sicer 60. Kljub temu pa so se se Občinarji odločili še posodobiti * j,. 1 upravo. To naj bi dosegli tudi s P°V^ rit I študije nekega Ljubljančana, R*,„^0 I bila poceni. Naročnikom je morda . „aie I v rahlo tolažbo le to, da bo znesek,K ®j{i pokasiral tovariš iz slovenske metr F" » i vsaj nekoliko nižji od tistega, ki s S y I »sposodila« davčna referentka An • Kriminalisti UNZ Krško so referent^ j£ I ročili preiskovalcemu sodniku, • :e od I osumljena grabeža s poneverbo, saj J v0j 12. februarja do 10. maja spravita jj I žep namesto v občinsko blagajno10 I milijonov denarja od davkov cn’rl...a§r I Sumijo pa, da si je referentka pnsv > ' ' eliko več. , nisk' TRIKRAT K Pri oktetu Bp5“jltj. antje, ki te dni praznuje že srebrnijn I se vselej veselijo nastopov pred hva ^ flJ domačim občinstvom. To je P°n°|’j#leč fante, ki so ponesli glas o Boštanju | naokoli, in tudi, ker oktctovci on *je stare t tsiisisn t is — rn uisisi« —. jjjicj. fantje, ki te dni praznuje že srebrni J3 ^ se vselej veselijo nastopov pred hva ^ flS ■'"mačim občinstvom. To je P°n0" ajlei ite, ki so ponesli glas o Šoštanj3 okoli, in tudi, ker oktctovci oh ^ re običaje, kot sta jurjevanje in nje. Po vseh teh odličnih odnos' »bazo« in oktetom je toliko bolj ne .jj0i|i Ijiv mačehovski odnos nekaterih v°^0jr mož. v krajevni skupnosti do okteta ^ je pokazalo tudi pred kratkim, ^L-jtO*! na domačo KS naslovil prošnjo za a sploh ni dobil nobenega odgovora- ^ janski fantje bi raje videli, če bi se 3 jjli: potrudili in jim vsaj nevljudno odg3 ji* »Pri nas je (k)ultura (k)linc in (k)om »Odpravljamo cagavost« »Tudi v kulturi hočemo biti središče dogajanja in z grafičnim bienalom to bomo,« pravi Boris Dular, predsednik OK SZDL Novo mesto NOVO MESTO — »Bienale slovenske grafike na Otočcu je eden od treh kulturnih projektov, ki so nastali v novomeški občini in je zanje občinska konferenca SZDL brez pomisleka prižgala zeleono luč,« pravi Boris Dular, prvi mož predsedstva te frontne organizacije. »Ostala, tudi dolgoročna zastavljena projekta,« navaja dalje, »sta nova .novomeška pomlad’ in klub za nadarjene učence oziroma organizirana skrb za izjemne talente v vrstah šolske mladine. Pri vseh treh gre za konkretne zadeve, zato od SZDL niso deležni samo močne moralne spodbude, ampak tudi organizacijske pomoči, kolikor je je občinska konferenca sposobna dati. Toda trenutno so najaktualnejše reči v zevzi z bienalom, ki je tik pred tem, da ga prvič ostvarimo.« Boris Dular je na čelu tistih, ki jim je naložena organizacijsko-propagandna izpeljava bienala slovenske grafike na Otočcu, sicer pa je v priprave vključenih več kot 40 ljudi. »Seveda smo vsi prepričani, da je takšna prireditev Novemu mestu in Dolenjski resnično potrebna in naj bi se z njo začelo nekaj, kar bi pomenilo slovensko pomembno dogajanje. Se več. prav s tem bienalom, pa tudi z novo .novomeško pomladjo’, hočemo, da bi Novo mesto in z njo Dolenjska postala središče dogajanja, ne pa ostalo provinca, ki životari na obrobju. Ne nazadnje smo se dolžni prebiti, narediti odločen in nemara tudi odločilen korak za kulturo, ki je močno zaostala za gospodarskim razvojem. Poglejte, imamo delovne organizacije, ki segajo v vrh jugoslovanskega gospodarstva, na kulturnem področju pa smo še tako zadaj. Ne morem reči, da kulture do zdaj ni bilo, da se nič ne dogaja, trdim le to, da smo do zdaj imeli premalo pomembnih in prebojnih, širše zanimivih stvari. Z bienalom in z novo .novomeško pomladjo’ pa bi dokončno opravili tudi s tradicionalno cagovostjo, saj je bržkone res, da bi imeli v kulturi že do zdaj več pokazati, če bi si več upali. Pri tem nam gre za roke dejstvo, da imamo posameznike, ki ne le da znajo drugače razmišljati in kaj pripraviti, ampak jim uspeva pridobiti somišljenike in prepričati tudi druge. Ne vem, ali je to naključje ali kaj drugega, toda to se dogaja, v SZDL pa si prizadevamo, da bi vse res zaživelo tako, kakor je zastavljeno.«' Prvi bienale slovenske grafike bo v celoti uresničen s pomočjo tako imenovanih sponzorjev — s prispevki gospodarskih in drugih delovnih organizacij iz Novega mesta, Dolenjske, Posavja in od drugod. Od domačih so to Krka, IMV, Tiskarna Novo mesto, Pionir in drugi. Od drugih slovenskih sponzorjev pa kaže omeniti ljubljanski Smelt, Gradis, Grafiko v Ilirski Bistrici, da ne naštevamo naprej. »Sprašujete me, kako smo jih pritegnili k sodelovanju, kako in s čim prepričali, da so se odzvali,« povzema Dular vprašanje, nato pa pojasnjuje: »Vsaka firma, ki sodeluje pri takem projektu, mora vedeti, za kaj gre, kaj bo iz tega. Med našimi sponzorji pa ločimo dve vrsti. V prvi so tisti, ki so povezani s tiskarstvom, saj je te dejavnosti v okviru bienala kar veliko, in tisti, ki so zainteresirani za razstave. Drugo vrsto pa predstavljajo tisti, ki se zavedajo, da ne morejo živeti v kulturnem mraku, obenem pa prodirati v Evropo. Kulture ne jemljejo več kot nekakšen strošek Danes začetek bienala na Otočcu V Garni hotelu in gradu razstava 92 grafik 45 avtorjev, v Novem mestu pet osebnih razstav — Slavnostni govornik nocojšnje otvoritve 1. bienala slovenske grafike bo Vladimir Kavčič — Številne spremljajoče prireditve_ OTOČEC — Danes se tu začenja 1. bienale slovenske grafike. Slavnostna otvoritev bo ob 20. uri v gradu. Zbranim bosta najprej spregovorila predsednik organizacijskega odbora Janez Slapnik in predsednik novomeške občinske skupščine Franc Šali, nato pa bo imel besedo predsednik republiškega komiteja za kulturo, pisatelj Vladimir Kavčič. Sledila bo podelitev nagrad mednarodne žirije: glavne Grand prix Otočec in petih nagrad Novega mesta za grafiko. Otvoritveno slovesnost bo zaključil Slovenski kvintet trobil iz Ljubljane s celovečernim koncertom. Boris Dular ali okrasek prostega časa, temveč kot pomemben element marketinga, češ: naj se po kulturi in kulturnosti pozna, s kom kdo sklepa pogodbe in kupčije. Poleg tega zlasti novomeške firme želijo, daje v Novem mestu kaj pomembnega in zanimivega, da bi lahko to pokazali tudi partnerjem iz domovine in tujine. Čeprav bo treba bienale spraviti v sistem financiranja tako občinske kot tudi republiške kulturne skupnosti, bo sponzorstvo še nadalje potrebno in pričakujemo, da še bodo zdajšnjim pridružili še novi.« I. ZORAN Že prej, od 18.30 dalje, si bo moč v Garni hotelu in v gradu ogledati razstavo grafičnih listov, ki pomeni osrednjo prireditev bienala. Na ogled bo 92 grafik 45 slovenskih avtorjev. Izbor je že Igrajo, plešejo.« NOVO MESTO — Prejšnji teden so se tu začeli dnevi mladinske kulture, vendar pa na njih ne sodelujejo samo skupine iz osnovnih in srednjih šol novomeške občine kot prejšnja leta, temveč je prirediteljica Zveza kulturnih organizacij iz Novega mesta pritegnila tudi nekatere skupine iz sosednjih občin. Kot prvi so nastopili lutkarji iz podružnične osnovne šole Mali Slatnik in v sredo, 17. maja, popoldne na odru v novomeškem Domu kulture uprizorili lutkovno igro Janko in Metka. V ponedeljek, 22. maja, so se prav tam predstavili učenci nižjih razredov OŠ Katja Rupena z igro Obtoženi volk. V torek, 23. maja, pa je bil na novomeškem odru večer s plesnimi skupinami. Predstavile so se skupine, ki delujejo v okviru novomeške in trebanjske glasbene_ šole, kulturnega društva Mozaik na SŠTZU Boris Kidrič in DESŠ (Agava) v Novem mestu, skupina plesnega studia Videm-Krško, ritmična skupina OŠ Vinica, plesalci z OŠ Milka Šobar-Nataša v Novem mestu, OŠ Mirna peč in Vavta vas, skupina oddelka glasbene šole v Šentjerneju in Žurfiks iz Novega mesta. V ponedeljek, 29. maja, bodo pripravili v Kozinovi dvorani glasbene šole literarno-glasbeni večer, na katerem se bodo s svojimi proznimi in pesniškimi izdelki predstavili mladi literati iz šol v novomeški občini. Dan kasneje, v torek, 30. maja, bo v Domu kulture nastopila mladinska gledališka skupina Straške Svobode z igro Matije Logarja Kralj v časopisu. Dan nastopa šolskih folklornih skupin še ni določen, prav tako še vedno iščejo prostore, kjer naj bi se predstavili mladi likovniki, predvsem iz likovne delavnice, ki že več tednov deluje na OŠ Grm pod vodstvom likovnega pedagoga Braneta Šuštarja. I. Z. marca opravila strokovna komisija pod vodstvom akademskega slikarja in grafika Bogdana Borčiča. Le majhno število avtorjev, ki so poslali svoja dela na razpis, po odločitvi komisije ne bo razstavljalo. Novomeški del L bienala slovenske grafike na Otočcu bodo tvorile osebne razstave petih slovenskih avtoijev. Božidar Jakac, utemeljitelj slovenske grafike, bo razstavljal v avli poslovne stavbe Krke, Bogdan Borčič v Dolenjski galeriji, Vladimir Makuc v Pionirju, Andrej Jemec v SDK in Branko Suhy v Študijski knjižnici Mirana Jarca. Vse te razstave bodo odprli danes. Novo-meščanom sta 1. bienale slovenske grafike, ta pomembni dogodek za slovensko kulturo, že sinoči naznanila Straški in novomeški pihalni orkester s promenadnim koncertom na Glavnem trgu. V torek, 30. maja, bo ob 16. uri imel strokovno vodstvo po razstavi bienala prof. Marijan Tršar. V strokovni del sodita tudi obe predvideni okrogli mizi v restavraciji na Otočcu. V petek, 2. junija, bo ob 18. uri pogovor o temi Odnos med otroškim likovnim izražanjem in likovno ustvarjalnostjo odraslih (uvodno predavanje bo imel dr. Jožef Muho- Promocija novega, 2. letnika Sige Avtorji novih knjižnih del zbirke Siga pri Dolenjski založbi so se predstavili na literarno-glasbenem večeru v Kozinovi dvorani — O hotenjih oživljenega založništva govoril predsednik založniškega sveta Jure Perko_ NOV O MESTO — Literarna knjižna zbirka Siga, ki jo izdaja Dolenjska založba, gre dobro v klasje, tako da so minuli teden slavili že njeno drugo žetev. Bera res ni obilna, saj so spet izšle »samo« štiri knjige, pomeni pa nedvomno lep dolenjski prispevek k sodobni literarni tvornosti na Slovenskem. Podobno kot Prvič pred letom in pol, ko se je Siga prvič predstavila javnosti, so v malem knjižnem paketu tri pesniška in eno prozno delo. Pesniške zbirke so objavili: Asta Malavašič (Šelestenje nemira), Ladislav Lesar (Nekaj podobnega pesmi) 'n Franc Šali (Svinčeni rez), novele pa Milan Markelj (Podobice). Novi avtorji Sige so se predstavili na literarno-glasbenem večeru, ki je bil v petek, 19. maja, v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole. Prebrali so odlomke iz svojih knjig; Franc Šali je eno pesem prebral v spomin na tragično Preminulega pesnika Hermana Vogla, urednika pri mariborskih Obzorjih, ki Je pomagal na svetlo njegovi prvi pesniški zbirki Razkošje. Skladbe L. M. Škerjanca in J. Ravnika je na klavirju uvajala pianistka Tatjana Hadl, glasbena pedagoginja na novomeški glasbeni šoli. Praznik za pesem ^ Brežicah zapored kar _ dve pevski reviji BREŽICE — Minuli teden sta bili v Prenovljeni dvorani brežiškega kulturnega doma dve pevski reviji: 18. maja je nastopilo 10 šolskih, 19. maja pa 14 poraslih zborov iz brežiške občine. Med šolskimi so izstopali zbori s podeželja (Dobova, Cerklje, Bizeljsko) in dekliški z°or Srednje šole Brežice kot edini srednješolski pevski sestav. Na reviji °P.raslih zborov pa so poslušalci lahko navali ob nastopih različnih sestavov, od okteta prek moških in ženskih do jpešanih zborov. Ta revija je bila selek-lvna in jo je, letos prvič, ocenjeval prof. erncj Habjanič iz Ljubljane. Odločil je, a bodo na medobčinski posavski pev-s2“ reviji v Sevnici nastopili: mešani zbor »Oton Župančič« iz Artič pod vodstvom Mihe Halerja, mešani zbor voboda bratov Milavcev iz Brežic pod vodstvom Elizabete in Draga Križaniča er moški zbor Planina iz Cerkelj ob ^rki, ki ga vodi Juriča Grakalič. J. G. M. Na literarno-glasbenem večeru je o pomenu literarne knjižne zbirke Siga in sploh v zadnjih letih prebujenega založništva, ki se navezuje na več kot stoletno tradicijo te dejavnosti v Novem mestu, govoril predsednik založniškega sveta Dolenjske založbe Jure Perko. Poudaril je, da bi bila kulturna podoba dolenjske dežele znatno siromašnejša, njen prispevek v slovensko kulturno zakladnico pa znatno manjši, ko bi ne imeli založbe. »Pred kratkim je Dolenjska založba prišla pod okrilje Tiskarne Novo mesto in sem prepričan, da seje s tem odprlo novo poglavje v dolenjskem založništvu,« je nadaljeval. »Želja je, da se založba utrdi v širšem geografskem območju Dolenjske in Bele krajine, da odtod pridobiva sodelavce, ustvarjalce in kupce knjig.« Jure Perko je zaključil z mislijo, daje treba založbi zagotoviti stabilne vi- • Pred petkovim literarno-glasbe-nim večerom seje na krajši seji sestal osrednji uredniški odbor Dolenjske založbe in pregledal, kako se uresničuje program za leto 1989. Med drugim so člani sprejeli na znanje, da je založba Borec skupaj z Dolenjsko založbo te dni izdala obsežnejšo knjigo spominske literature novomeškega rojaka Bogdana Osolnika pod naslovom Z ljubeznijo skozi surovi čas. V zvezi s knjižno zbirko Siga pa je bilo rečeno, da je založba iz neprodane naklade knjig prvega letnika (avtorji so Vinko Blatnik, Jože Dular, Janez Kolenc, Ivan Zoran) in iz knjig drugega letnika (izšle so v nakladi po 400 izvodov) oblikovala skupen, lično oblikovan paket Sige in ga ponudila v prodajo. re financiranja, za kar naj bo osnova družbeno verificiran program založbe. I. ZORAN Novomeški akordi v Langenhagnu NOVO MESTO Sredi minulega tedna so se iz Zvezne republike Nemčije vrnili učenci in učitelji glasbene šole Marjana Kozine, ki so se v Langenhagnu udeležili večdnevnega delovnega srečanja glasbenih šol iz občin oziroma mest, s katerimi je to nemško mesto pobrateno. Novomeščani so bili v kaj imenitni mednarodni druščini in so imeli prvič priložnost sodelovati in skupaj nastopati z glasbenimi vrstniki iz Avstrije, Velike Britanije, Brazilije in seveda iz Langenhagna. Na srečanju so bili učenci in učitelji kar iz petih držav in. kot je povedal ravnatelj novomeške glasbene šole Zdravko Hribar, so bili Novomeščani na vseh nastopih v Langenhagnu vsaj enaki udeležencem iz drugih držav, če ne celo boljši. Nastopili pa so kar štirikrat, in to v različnih sestavih, tako da so občinstvu lahko pokazali malone vse, kar gojijo na šoli. Na enem od koncertov so predstavili slovensko glasbeno ustvarjalnost — skladbe L. M. Škerjanca in priredbe slovenskih narodnih. Na zaključnem koncertu je v orkestru, ki so ga sestavile gostujoče glasbene šole, nastopilo kar dvanajst predstavnikov novomeške glasbene šole. kar je prav gotovo priznanje za raznovrstno in kvalitetno delo na tej šoli. I. Z. vič), teden kasneje, v petek, 9. junija, tudi ob 18. uri, pa bo (po uvodnem predavanju dr. Milana Butine) beseda tekla o liniji v risbi in grafiki. Še v času bienala (ta bo potekal do 30. junija) bo v petek, 16. junija, v lovski sobi otoškega gradu večer umetniške besede. Obiskovalcem se bo predstavil pesnik Štefan Remic, predstavnik tiste generacije, ki je v slovensko literaturo stopila s skupnim Pesniškim almanahom mladih. Poleg teh prireditev se bodo v poletnem času zvrstile še štiri vzporedne prireditve bienala. 14. junija bo v novomeškem Domu kulture srečanje plesnih skupin Slovenije. 11 .junija bodo v Študijski knjižnici Mirana Jarca odprli razstavo fotografij Tihomira Pinterja. 14. julija bodo v Dolenjski galeriji odprli razstavo grafik Božidarja Jakca — iz njegovega zgodnjega ustvarjalnega obdobja. Od L do 10. septembra bo v Dolenjskem muzeju prikaz Jakčeve filmske ustvarjalnosti. V Študijski knjižnici bo ves september na ogled razstava Svet v risbi predšolskih otrok iz novomeških vrtcev. I. ZORAN V Miniartu bo še marsikaj 3. junija prva bienalna razstava belokranjskih li-kovnih ustvarjalcev ČRNOMELJ — V soboto, 20. maja, se je iztekla prva prireditev v novi črnomaljski galeriji Miniart, to je razstava kockastih skulptur akademskega kiparja Jožeta Vrščaja, belokranjskega rojaka. Vpogled v knjigo vtisov pove, da si je razstavo ogledalo najmanj 545 obiskovalcev, saj se niso vsi vpisali. Podatek o obiskih je zelo spodbuden in gaje lahko vesel tudi razstavljalec. V nedeljo, 21. maja, so se belokranjski likovniki na sestanku dogovorili, da bodo kmalu pripravili novo razstavo v Miniartu. Jože Vrščaj je dal pobudo za prvo bienalno predstavitev del belokranjskih likovnih ustvarjalcev in bodo pjvo tovrstno razstavo odprli v Miniartu že v soboto, 3. junija. Razstava bo obogatila belokranjsko kulturno ponudbo v času jurjevanja. Kaže, da so se belokranjski likovniki odločili delovati organizirano, saj razmišljajo tudi že o ustanovitvi svojega likovniškega društva. kultura in izobra- ževanje Je res samo peščica »za«? NOVO MESTO — V klubskih prostorih tukajšnjega Doma kulture je bil prejšnji torek, 16. maja, literarni večer v podporo svobodi in demokraciji. Nastopili so novomeški besedni ustvarjalci: pisateljica Marjeta Dajčman in pesniki Janez Kolenc, Marjanca Kočevar, Jadranka Matič-Zupančič. Franc Šali, Severin Šali in Ivan Zoran. Dve pesmi Janeza Janše je predstavila Staša Vovk, ki je brala tudi besedila Marjete Dajčman, Janeza Kolenca in Severina Šalijo. Nataša Petrov pa je prebrala pesem Barbara francoskega pesnika Jacqesa Preverta v izvirniku. Novomeški literati so se tako z umetniško besedo odztpli izzivu časa in novih razmer pčl nas, ko družbenopolitično življenje dse bolj oblikujeta pluralistično izražanje mnenj in stališč in demokracija. S tem so literati tudi opravili svoje dolžno poslanstvo v za to primerni obliki. Žal pa so v tem načinu javnega izražanja svoje podpore svobodi in demokraciji ostali precej osamljeni, saj jim je prisluhnila le peščica obiskovalcev. Ne upamo si sicer trditi, da je v Novem mestu samo toliko prebujenih državljanov, kolikor se jih je zbralo na omenjeni prireditvi Če bi jih res bilo samo toliko, bi bila to katastrofa tako za »slovensko pomlad« kot tudi za kulturo v dolenjski metropoli Bržčas je obveljala samo tista stara resnica o duhovni lenobi če ne celo o tem, da domače stvari manj vlečejo. Nastopajočih slabši obisk resda ni razveselil, a jih tudi ni odvrnil od sklepa, da se bodo tudi v prihodnje odzvali povabilu za sodelovanje. J. JUST Slovenci v Osijeku Tamburaški orkester iz Artič je sodeloval na 14. festivalu tamburaške glasbe Jugoslavije_ OSIJEK — Tamburaškij orkester prosvetnega društva »Oton Župančič« iz Artič je 12. in 13. maja zopet sodeloval na Festivalu tamburaške glasbe Jugoslavije. Festival so osnovali v letu 1961, odvija se vsako drugo leto in je edini te vrste v Jugoslaviji. Za letošnji osiješki festival, 14. po vrsti, seje prijavilo 42 pionirskih, mladinskih in se-niorskih orkestrov. Komisija, v kateri so se pojavila najpomembnejša imena jugoslovanske tamburaške glasbe, jih je obiskala in posnela njihovo igranje, na osnovi katerega je izbrala 13 seniorskih in 14 pionirskih orkestrov. Artiški tamburaški orkester je lansko leto praznoval 20-letnico plodnega delovanja. V tem času je iz manjše skupine tamburašev, ki so vglavnem spremljali Slavje Boštanjskih fantov Oktet bo imel jubilejni koncert ob 25-letnici v soboto zvečer v Boštanju — Govoril bo Tone Pavček ŠTIRI NOVA IMENA V SIGI — V petek, 19. maja, so se na literarnem večeru v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole predstavili avtorji letošnjega, drugega letnika literarne knjižne zbirke Siga, ki jo izdaja Dolenjska založba. I o so (na posnetku od leve): Milan Markelj, Franc Šali, Asta MalavaSič, poleg nje je urednik zbirke Ivan Zoran, in Ladislav Lesar. (Foto: Slavko Dokl) BOŠTANJ — Pesem, ta najzvestejša človekova spremljevalka skozi življenje, združuje oktet Boštanjski fantje že celih petindvajset let. Mentor prof. Egon Kunej pravi, da je oktet tako dolgo povezovalo zadovoljstvo ob dejstvu, da mu je pesem polno zazvenela in so njegovi člani lahko v sebi zaznali njen utrip. S to Kunejevo ugotovitvijo se v celoti strinjata tudi zdajšnji umetniški vodja Jože Pfeifer in Franc Pernovšek, ki sta pri oktetu od njegovega rojstva. Oktet Boštanjski fantje seje razvil iz naglo ugaslega moškega pevskega zbora, ki gaje skušala oživiti učiteljica Ma-rika Haler. Do zdaj seje v tem pevskem sestavu zvrstilo šestnajst pevcev, le polovica pa je v njem predstavljala bolj ali manj stalen del. Nekateri niso vzdržali zaradi pretrdega dela, so pa ostali ambasadorji slovenske pesmi in pridejo zraven ob drugih priložnostih. Marsikdaj je kaka dejavnost odvisna od tega, koliko se zanjo zanimajo v pristojnih organizacijah. Tudi pevci, zlasti še če delujejo dalj časa, to občutijo. Franc Pernovšek, najstarejši pevec okteta Boštanjski fantje, ugotavlja: »Svojčas so bili pri sevniški ZKO ljudje, ki jim ni skoraj nič uspevalo. Zdaj pa je za krmilom te organizacije človek s pravim posluhom. To je Albert Felicijan, ki je prevzel tudi organizacijo našega jubilejnega koncerta, sevniška ZKO pa nam je pod njegovim vodstvom pomagala pri snemanju naše prve kasete, ki bo prav te dni izšla pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana. Prej smo morali za razna snemanja v celoti sami skrbeti.« Oktet Boštanjski fantje ima vse zahtevnejši repertoar, ki obsega vse od narodnih in umetnih pesmi, vključuje pa tudi renesančne skladbe našega Gallusa. Pevci zelo dobro sodelujejo tudi s skladateljem Slavkom Mihelčičem, ki je posebej zanje napisal Zdravico, posvečeno prof. Kuneju ob njegovi 70-letnici. S to pesmijo bodo začeli svoj jubilejni koncert, ki bo v soboto. 27. maja, ob 19. uri v dvorani boštanjskega Partizana. Slavnostni govornik na prireditvi bo pesnik Tone Pavček. V soboto, 10. junija, ob 20. uri bodo koncert ponovili v Lutrovi kleti pod sevniškim gradom. P PERC domačo folklorno skupino, prerasel v tamburaški orkester. Zadnja leta ga uspešno vodi akademski glasbenik Dra-gutin Križanič. Orkester se je precej pomladil, tako da zdaj v njem sodeluje večina mladincev in le nekaj starejših članov, ki spremljajo artiške tamburaše že od njihovega začetka. Čeprav jim nastopov po domači občini in drugod ne manjka, jim je bilo vendarle v posebno priznanje, da so že tretjič zapored predstavljali slovensko tamburaštvp na festivalu v Osijeku. V osiješki dvorani Hrvatskega narodnega gledališča so izvedli štiri skladbe, dve od njih ob solo petju Elizabete Križanič. Na odru so se srečali z amaterskimi tamburaši, kakršni so tudi sami, ki pa so pokazali zelo visoko, pravzaprav profesionalno glasbeno raven. Prireditev je spremljala RTV Zagreb, ki je posnela glasbo in se s tamburaši tudi pogovarjala. Obljubljajo, da bomo posnetke lahko slišali tudi na ljubljanskem radiu. Strokovna žirija bo na osnovi osvojenih točk tamburaškim orkestrom podelila zlate, srebrne in bronaste plakete »Tambura Paje Kolariča«. Artiški tamburaši so se sicer prijavili na revialni del festivala, toda organizatorji so jih vključili v tekmovalni del. Z nastopom so zadovoljni, vendar z radovednostjo pričakujejo tudi ocene žirije. Ob zaključku redakcije smo izveJeli, daje strokovna žirija artiškemu tambu-raškemu orkestru dodelila srebno pla- keto- B. DUŠ1Č KANADSKI TRIO V BELI KRAJINI ČRNOMELJ — Minuli četrtek je v tukajšnjem kulturnem domu gostoval godalni trio Abraxas iz Kanade in se belokranjskim obisovalcem predstavil kot vrhunski instrumentalni ansambel. Izvedel je zanimiv spored, ki obsega dela iz različnih glasbenih obdobij, poslušalce paje še posebej pritegnil z izvajanjem skladb slovenskega glasbenega ustvarjalca Slavka Osterca. Trio Abraxas vodi Sreten Marilovič, doma iz Sarajeva. Glasbena pot ga je iz Prage, kjer je študiral, privedla v Kanado - na kulturni center v Halifaxu, kjer je glasbeni pedagog in koncertant.' DOLENJSKI LIST 7 pisma in odmevi Sektaštvo v pravilniku in srcih Še o pogrebih (DL 23. marca, 13. in 20. aprila, _________18. maja)_________ Prepričan sem, da je vsak pravilnik ali sklep, ki posamezniku odvzema siceršnje pravice zato, ker je prizadeti človek veren, ne samo necivilizacijski in nehuman, ampak tudi protiustaven. Skupščina novomeških borcev je z določbo, da svojim pokojnim članom, ki se dajo pokopati z duhovnikom, ne plača godbe ali pevcev iz blagajne organizacije, sprejela akt, ki je v popolnem nasprotju z jugoslovansko ustavo, le-ta pa ne dovoljuje nikakršnega razlikovanja na temelju verske pripadnosti. Rudi Hrvatin mi očita, da pač nisem pravnik. Res nisem, toda pravnik je nedvomno prof. dr. Ljubo Bavcon, predsednik sveta za varstvo človekovih pravic pri SZDL. Odločil sem se, da bom (po mojem mnenju) sporno določilo novomeške Zveze borcev poslal v presojo njegovemu svetu. Naj na republiki dobe novo potrdilo o dogmatskos-ti sicer mile jim Dolenjske. Sicer pa se je v polemiki med Rudijem Hrvatinom in mano pokazalo predvsem to, da sta njemu najvažnejša organizacija in njen ugled, meni pa ljudje. V Jugoslaviji smo več kot 40 let častili in branili sicer mrtve pojme in besede. Recimo' demokracija, bratstvo in enotnost, enakopravnost itd. In pozabili na ljudi. Zdaj smo, kjer smo. Usodno napako je sprevidela celo uradna politika, sicer novi človek Milan Kučan ne bi izstrelil gesla o socializmu po meri ljudi. Toda kaj, ko tako imenovane zdrave sile še vedno žive v svetu, ki je nehal obstajati 9. maja 1945. Tudi v Novem mestu. MARJAN BAUER SPOROČILO UREDNIŠTVA S tem prispevkom končujemo polemiko, ki se vleče že dva meseca — razen, če bi morda v njej kdo prispeval še kaj bistveno novega. KAMERA ODKRIVA — Pred kratkim smo v Sevniških paberkih ošvrknili gradbince Betona za zanikrno streho na prizidku k sevniškem domu upokojencev. Že pred otvoritvijo so sicer Betonovci skušali zakrpati streho jedilnice, a jim to nikakor ni uspelo. Tako je v zadnjem obilnem deževju novo jedilnico spet izborno zalivalo. Za silo so v tej enoti Doma počitka Impoljca reševali zagato s škafi in vedri (na sliki), zadoščenje zoper Beton, ki je nedavno dobil visoko občinsko priznanje, pa bodo v domu poiskali tudi po drugih poteh. (Foto: P. P.) »Sintarji« na cesti skozi Radence Tako se ne dela V mladosti sem ob kolinah večkrat gledal očeta, kako je dajal narazen prašiča. Spomnim se, da mu je stari oče kazal, kako naj dela. »Nikar ne delaj kot šintar!« mu je govoril. To besedo bi lahko uporabil tudi za izvajalca del na novi cesti v vas Radence. Ko sem za prvomajske praznike vozil po njej, nisem mogel verjeti, da lahko izvajalec naredi pri tem takšno razdejanje. Kar je naredil iz okolice, je nezaslišano. Skale visijo na robovih ceste, na vsekih nad cesto. Drevje leži na pol podrto in razmetano, nasipi visijo in se po-legajo ter grozijo v dolino. Tudi način miniranja je bil izveden čisto po balkansko. Velike količine eksploziva, vloženega v bočne vrtine, so zrahljale skale zelo globoko, tako da zdaj grozijo prvim hišam na spodnjem koncu vasi. Še laiku je jasno, da bi morali vrtati luknje od zgoraj in poševno na traso. Pašniki in travniki so polni skal in kamenja tudi do 200 metrov daleč. Še sreča, da je bila letošnja zima mila, drugače bi viseče -skale na pomlad grmele proti vasi. Spominjam se Dalmatincev, ki so ročho delali cesto skozi Kočevki Rog. Skoraj neopazno je tekla cesta skozi gozd, tako skrbno so uredili okolje. Tu, v tej lepi dolini, pa si nekdo privošči na tako grd način skruniti naravo. P. B.. Izola Ribe iz Krupe še niso užitne Ugovor na pisanje ribiške družine Metlika (Dolenjski list, 28. aprila) — »V ribičijo se hodi v visokih škornjih, v polemiko pa z argumenti in dokazi« POJASNILO Avtorstvo članka »Kdo se skriva za farso Jožeta Hozjana«, katerega avtor naj bi bil jaz sam, v Dolenjskem listu št. 20, z dne 18. maja 1989, odločno zanikam. Pravi avtor tega članka je ravnal zelo podlo, da je izrabil moje ime, očitno za svoje sebične namene. Sam. lahko le povem, da v svojem 85. letu starosti nimam namena razpihovati nestrpnosti do ljudi, poleg tega pa tov. Hozjana poznam le iz srečanj, ko je opravljal svojo delovno obveznost.« ŠOBAR ANTON Podgorska 3, Ribnica Običajno je in red bi bil, da bi pod odgovorom upravnega odbora ribiške družine Metlika v Dolenjskem listu 28. aprila prebrali tudi imena odgovornih za napisano. Da za svoj dolgi, precej nerazumljivi in neužitni zapis ne bi ostali anonimni, naj mi bo dovoljeno, da predstavim avtorja, metliška ribiška funkcionarja: predsednika tov. Jožeta Dolšino in tajnika tov. Franca Zista. Ni lepo, da so moj goli priimek s č namesto č na koncu, brez imena in še nečesa, omenili dvajsetkrat, sami pa se skrili pod oznako ribiške družine. Po stari, izkušeni metodi so se lotili moje osebnosti in me orisali kot človeka, ki piše neresnice, je neubogljiv član, organizira gonjo, grozi na razne načine, tudi s strupeno kačo, izvaja pritiske, nizko udarja, obtožuje, kritizira, blati, privatizira, rovari, ne piše hvalospevov vodilnim, je škodoželjen in nepošten, vznemirja ter na vse mogoče načine izkorišča ribiško družino. S takimi etiketami me tovarišija, kot jo poznam jaz in drugi v Metliki, ne more užaliti, nasprotno, sama se je pokazala kot neolikana in nesramna, brez smisla za pravi dialog in polemiko o stvarnih problemih družine. Nisem Belokranjec, sem pa že toliko domač, da ne morem biti ob dober glas zaradi tega. ker sem se zoperstavil in pisal o nesposobnosti, neumnosti, razsipanju denarja in obče škodljivem početju najmanjših od vseh malih bogov v metliški fari. V odgovoru RD Metlika je večkrat poudarjena nekakšna moja osebna korist od analiz, zato nekaj o tem. V letu 1987 sem za potne stroške prejel natančno 59.580 din, kar je vsaj trikrat manj, kot sem porabil za vožnje od Krupe do kamanjskega mostu, v Novo mesto in Ljubljano. Kje so pa še drugi stroški in delo, ki sem ga prostovoljno opravil pri izvedbi analize! Govorili so o mastnih honorarjih za moja članka v »Ribiču«, ki so v resnici bili zelo skromni, 12.312 in 5.277 din. Pa še doktoriral naj bi na strupenih ribicah! Lani sem se dogovoril z Zavodom za socialno medicino in higieno v Novem mestu za analizo 11 rib, pri čemer sem bil tudi finančno soudeležen. Moj denarni prispevek je bil večji od zneska, ki sta ga skupno nakazala za raziskave ribiški družini metliška raziskovalna skupnost in Ribiška zveza Slovenije! Nekaj manj so pa v družini porabili za nesmiselne analize dveh malih krapov iz priloškega »ribnika« v atomskem absorberju, za katerega sem tudi sam prispeval nekaj malega. Moj dobiček, če lahko tako rečem, je v vsem tem čisto drugačne narave in tega moji »prijatelji« nočejo in ne morejo razumeti. Ekološka katastrofa s pcb je hudo prizadela tudi belokranjske reke in ribe v njih. Kot ribič, ki živi ob vodi in na vodi, sem se čutil močno prizadetega in ogroženega. Tedaj nisem še nič vedel o pcb, slišal sem pa alarmantne stvari in sem se za vse v zvezi s pcb začel zanimati in študirati. Nisem čakal tako kot ribiški vodilni, ki še danes o tem nič ne vedo in potrpežljivo čakajo na uradno mnenje in tolmačenje. Že maja 1985 sem v reviji »Teleks« spraševal, kaj je z nami, belokranjskimi ribiči, pa mi do danes ni še nihče odgovoril. Iskal sem in našel odgovor, tako da sem lahko v Ribiču št. 4/87 objavil obširen članek pod naslovom »PCB, Krupa, Lahinja, Kolpa, strup, reke, ribe in ribiči«, v katerem sem na tujem znanju in izkušnjah razložil, kako je z uživanjem zastrupljenih rib. »Čeprav še ne moremo popolnoma zanesljivo definirati koncentracije poliklori-ranih bifenilov, ki lahko škodljivo deluje na človekovo zdravje, priporočamo, naj bi ostanki (vsebnost) pcb v proizvodih (živila in hrana za živino) za ljudi in živali ne presegali meje (tolerance), ki jih je zaenk- LEVICA NE VE, KAJ DELA DESNICA! Že lani sem bral v Delu daje ustavno sodišče Slovenije razsodilo, da je večina občinskih odlokov o plačevanju prispevka od mestnega (stavbnega) zemljišča v nasprotju z zakoni SFRJ ter da jih morajo občine odpraviti oz. uskladiti z ustavo. Pretekli četrtek pa je v Delu zopet pisalo, da je ustavno sodišče SRS razveljavilo tudi odlok o plačevanju tega prispevka za Semič. ki ga neupravičeno plačujemo že pet let. Toda kljub sodbi ustavnega sodišča iz črnomaljske občinske skupščine še vedno pošiljajo položnice za plačevanje tega prispevka. Sosed seje pozanimal na občini, pa so mu odgovorili, da zanje odlok še vedno velja ter da mora plačati obveznosti. sicer mu bodo zaračunali zamudne obresti. FRANC DERGANC Semič Res brez soglasij in projektov? Pojasnilo izvršnega sveta ObS Novo mesto h komentarju (DL 18. maja)_ V zadnji številki Dolenjskega lista je bil objavljen članek pod naslovom »Obnova brez soglasij in projektov — novomeška Partizanska cesta še buri duhove.« Piscu tega članka se ni zdelo potrebno, da bi informacijo dobil pri izvajalcu, če že ne pri pristojnem upravnem organu. Če bi tako ravnal, bi bilo seveda sporočilo objektivnejše, občani pa bi bili lahko pravilno informirani. Obnova vozišča in pločnikov Partizanske ceste ter komunalnih naprav v njem se izvaja na podlagi predhodno izdanih mnenj in soglasij komunalnih organizacij, pristojne spomeniške službe in odbora za prenovo mestnega jedra. Na podlagi tako pridobljenih soglasij in mnenj sta Komunala in Cestno podjetje Novo mesto priglasila obnovitvena dela pri občinskem upravnem organu ter 7. aprila pridobila tudi potrdilo, da za priglašena dela ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Istega dne je republiški komite za promet in zveze izdal dovoljenje za popolno zaporo Partizanske ceste za čas od 10. aprila do 1. junija, čeprav je občinski upravni organ, pristojen za promet, soglašal z zaporo le do 15. maja, to pa zaradi slabih obvoznic. Prav zaradi tega je izvršni svet od izvajalcev zahteval, da delajo vse dneve, tudi ob prostih dnevih, do večera, da se cesta za promet usposobi do zahtevanega roka. Dela so bila v smislu zakona o graditvi priglašena tudi pristojnemu republiškemu upravnemu organu. Vsa soglasja, mnenja in priglasitve ter dovoljenja so bila pridobljena v času od 27. marca do 7. aprila, torej pred pričetkom del. Cestno podjetje, kot izvajalec in upravljalec Partizanske ceste, za obnovo vozišča ni izdelalo projekta (projekt ali načrt je isto) zaradi tega, ker je bila obnova vozišča in pločnikov načrtovana na isti niveleti in zato projekt ni potreben, za komunalne naprave v vozišču pa ni obstajal kataster obstoječih komunalnih naprav, razen za del kanalizacije, na kateri so bili vgrajeni jaški. Odbor za prenovo mestnega jedra je v mnenju zapisal, da se morajo obnovitvena dela izvajati v skladu s pogoji in detajli, ki jih bo sproti pripravljala posebna strokovna komisija in jih posredovala izvajalcu del. Posebna komisija odbora je izvajalcu obnove vozišča sproti posredovala detajle in načrte za izvajanje, pri čemer je v enem delu delno minimalno spremenila tudi niveleto vozišča ter korigirala nekatere krivine in s tem pešcem namenila več prostora, še posebej, ker se vse dogaja na območju mestnega jedra. Da je bila obnova vozišča, pločnikov in komunalnih naprav nujna, ni potrebno posebej razlagati. Dotrajano inmočno deformirano vozišče, neurejeno odvodnjavanje ter stalne poškodbe komunalnih naprav na vozišču so terjali takojšnjo obnovo Partizanske ceste. Pešec pozimi in v slabem vremenu sploh ni bil več varen. Zaradi vsega tega je obnova Partizanske ceste spadala med prvo prioriteto del, z obratovanjem avtobusne postaje na Partizanski cesti še večji. Prav zaradi tega je izvršni svet terjal od skupnosti za ceste Se enkrat Školč ne vleče K pripombam Marjana Rističa (DL 18. maja) Marjanu Rističu, predsedniku OK ZSMS Novo mesto, moram na njegovo sorazmerno dolgo analizo mojega kratkega komentarja s seje občinske konference ZSMS (Školč ne vleče, DL št. 19., str. 4) vsekakor pojasniti, da so dejstva, ki sem jih navedel v komentarju, povsem in edino rezultat obiska te konference in dogajanj na njej. Vse drugo, kar navaja, je veijetno pripisati njegovi osebni užaljenosti, saj za to, da konferenca zaradi slabe udeležbe ni uspehi, in to kljub pomembni temi in obisku Školča, pač ni drugega opravičila kot slaba pripravljenost. No, o takih in podobnih primerih je na straneh tega časopisa bilo napisanega že precej, če je to spregledal, je pač njegova stvar, zato so njegovi cinični »napotki« nepotrebni, če pa ve za kake zamolčane primere, bi bilo zanj kot političnega funkcionarja prav, da jih obelodani. Glede obiska pobratenih občin pa tole: sklep o tem je sprejela novomeška občinska skupščina in bo rezultate teh obiskov tudi ocenjevala. Če ima predsedstvo OK ZSMS Novo mesto o tem drugačno mnenje, naj ga ima, nikakor pa ni prav, da, zopet iz neke osebne užaljenosti, to povezuje z Langenhag-nom. Osebno mislim, da je razumen dialog, nikakor pa ne opravičevanje ali klanjanje, potreben in tudi nujen, pa naj živimo v taki ali drugačni ureditvi ali skupnosti. Ni treba vnaprej diskvalificirati pripravljenosti drugih, da do tega dialoga pride. TONE JAKŠE NESPOSOBNOST ALI NAMERNA ZAFRKANCIJA? KOČEVJE — Kočevska banka, podobno pa velja tudi za SDK, ima le dni kar devetkrat več prometa z denarjem, kot ga je imela še nedavno. Ne gre toliko za vrednostno večji promet, temveč kar za povečanje prometa zato, ker ne dobivajo bankovcev po 50.000 din, ampak v glavnem le po 5.000 din in nekaj malega po 20.000 din. Zaradi tega so vrste pri bančnih okencih, denar morajo vozili že s kamioni, zmanjkuje kaset za denar (v katerih oddajajo podjetja iztržek), delavci, ki štejejo denar, imajo ogromno več dela in zdaj delajo ponekod tudi ob sicer prostih sobotah itd. Delno je temu res kriva inflacija. Gotovo pa so lega še bolj krivi nesposobni odgovorni delavci, predvsem i> Beogradu. Slišati pa je tudi že sicer še neuradne glasove, da gre za namerno zafrkavanje Beograda, in sicer Slovencev, ker so imeli nekaj pripomb na poslovanje nekaterih odgovornih in prekoračitev svojih pooblastil. J. P. Slovenije, da za obnovo vozišča zagotovi sredstva, prizadeval pa si bo, da bo nova avtobusna postaja zgrajena še letos. Modernizacija regionalne ceste Jama — Lašče je potrebna, ne pa nujna. Glede na prometno obremenitev je bolj potrebno obnoviti prej še marsikateri odsek magistralnih in regionalnih cest v občini — pri določanju prioritet sta odločilni prometna obremenitev in varnost prometa in pešcev. Izvajalec del je bil zadolžen, da pred pričetkom del javnost obvesti o zapori Partizanske ceste. Zaradi nepotrebnega varčevanja s sredstvi za objavo obvestila je prišlo do upravičenega negodovanja, vendar je ta pomanjkljivost majhna v primerjavi s tem, kar je kasneje dokazal. Oba izvajalca — Komunala in Cestno podjetje — ter strokovna komisija odbora za prenovo mestnega jedra so na tem primeru dokazali visoko strokovnost medsebojnega usklajevanja in dela v tako težkih pogojih, ki so kljub slabemu vremenu nalogo realizirali v načrtovanem času. Zaradi tega jim izvršni svet in predsedstvo skupščine občine Novo mesto v tem delu izrekata pohvalo. Izvršni svet namerava v bodoče v takih primerih posvetiti še več naporov pri obveščanju krajanov oz. občanov, vse z namenom, da ne bi prihajalo do nepotrebnih nesporazumov zaradi preslabega informiranja. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO PREDSEDNIK Adolf Zupan KOPANJE Z NEGOVALKO KRŠKO — V krškem centru za socialno delo menijo, da je mogoče tudi starost lepo preživeti, še posebej, če starejši človek ostane v okolju, ki gaje vajen, to je pri svojih najbližjih. Zato so skupaj z domom upokojencev iz Krškega organizirali razne oblike pomoči na domovih in poskrbeli za popestritev življenja v samem domu upokojencev. Krški dom upokojencev bo organiziral dnevno bivanje v domu za vse starejše ljudi, ki bi to hoteli, in sicer vsak delavnik od 7. do 16. ure. V domu si bodo ti starejši občani lahko zagotovili hrano, tudi dietno, kontrolo krvnega pritiska, ukvarjali se bodo z ročnimi deli ter se udeleževali družabnih srečanj. Poleg tega bodo v domu organizirali kopanje z negovalko ali brez. nje, pranje posteljnega in osebnega perila, po potrebi pa poskrbeli tudi za pomoč v gospodinjstvu na domu upokojencev. Vse, ki jih zanima taka oblika pomoči, zato vabijo vsak četrtek ob 8. do 12. ure na razgovor, ral FDA označila kot sprejemljive.« Toleranca ameriške zdravstvene ustanove je 2 mg/kg pcb na užitne dele ribe. Rib. ki vsebujejo več pcb, vsekakor naj ne bi uživali otroci, mladina, nosečnice, dojilje in mladi ljudje, ki mislijo ustvarjati družino. Kratko in jasno priporočilo za pametne. Velja tudi za Belokranjce! Katere, koliko in kje imamo zastrupljene ribe v belokranjskih rekah, naj bi pokazale analize po programu ribiške družine Metlika od 19. januarja 1987., ki je obsegal tri reke, pet izlovnih mest, 11 najbolj množičnih vrst rib in zato tudi skupno 72 rib. Kako smo izvajali ta program, je že precej napisanega, nerazumno gaje ustvaril upravni odbor, kije s tem naredil veliko občo škodo, za katero ni nobenega opravičila. Saj so že delno opravljene analize 52 rib pokazale zaskrbljujočo vsebnost pcb v ribah Krupe, Lahinje in okoli sotočja v Kolpi. Kako se je obnesel upravni odbor lani pri monitoringu oz. spremljavi zastrupljenosti rib, je tudi opisano. Več kot žalostno je, da se spet opravičujejo, češ da ribiška družina ni dolžna skrbeti za analize rib in za zdravje ribičev. Naj dodam, da sem se dal preiskati in da imam v krvi 4-kral, v maščevju pa 10-krat preveč pcb. Po mojem sem se ga nabral z ribami. Vrhovni cenzorji v ribiški družini so mi prepovedali pisati o tem v našem in tujem tisku. Pri tem so še izkazali veliko budnost, da ne bi zunanji sovražnik kaj izvedel o rekordno zastrupljeni postrvi iz Krupe. Se obtožili bi me, da sem agent Cia ali vatikanski špijon. Sam sem lani v Miinchnu v tamkajšnjem institutu brez težav dobil dve zajetni poročili o raziskavah pcb na Bavarskem, v katerih je na stotine analiz rib. Nihče ni posumil, da sem balkanski špijon! Kar zadeva pisanje, naj povem, da bom še pisal strokovno in poljudno o problemih pcb, saj to danes zanima mnogo ljudi. V čast mi je, da me dr. Dušan Plut navaja v svoji knjigi Belokranjske vode ali daje moj članek iz Ribiča omenjen v najnovejšem poročilu slovensko-ameriške komisije. Pripravljam pa obširnejše poročilo o vsebnosti pcb v ribah belokranjskih rek. Toliko o mojih osebnih zadevah in razmišljanjih, zdaj pa poglejmo še, kaj so in česa niso predstavniki RD Metlika napisali v svojem odgovoru. Metliškega predsednika skupščine in tajnika SZDL sem res informiral o raziskovalni akciji in problemih okoli nje ter ju prosil, naj zastavita svojo avtoriteto pri zbiranju prispevkov v Metliki in preprečita ustavitev izpeljave načrtovanega programa. Prvo je bilo uspešno, pri drugem pa so vodilni pri RD Metlika ostali nepopustljivi. Poročila o občnem zboru iz decembra 1988 pa še do sedaj niso dostavili na SZDL. Vse seje začelo pri denarju, ki gaje tovarišija hotela porabiti nenamensko in ga je zato blagajnik že v svojem poročilu od 31.7.1987 prikazal kot »dotacije«, ne pa »za analize«. Samoprispevek družine sploh ni bil omenjen. Bil sem član nadzornega odbora in še oktobra istega leta smo to razčiščevali z blagajnikom, postavili stvari na svoje mesto, blagajnik pa je nato odstopil. Predsednika in tajnika, ki trdita nekaj drugega, prosim, naj javno objavita nakazila Kometa in Beti. Zagotavljam, daje na nakazilu Kometa pisalo »RD Metlika namenimo za raziskave onesnaženih rek 100.000 din iz SSP«. Podobno tudi Beti. Kdo torej laže? Ribiška blagajna že dve leti nima verificiranega letnega poročila. Za leto 1987 ga nadzorni odbor sploh ni dobil na vpogled, bilo je to na občnem zboru, ko je upravni odbor odstopil. Za leto 1988 se nadzorni odbor ni niti konstituiral, en član je odstopil, drugi pa je vse »verificiral«, kar tako iz rokava. Prepričan sem, da bi morali opraviti resno kontrolo finančnega poslovanja ribiške družine za tri leta nazaj. O metanju denarja v »ribnik« Prilozje za nepotrebne analize dveh mini krapov je že vse rečeno. Zdaj pa za navadno mlako, površine bore četrt hektarja, napišejo, da je to pomemben in strateški objekt, poln rib, in daje treba vanj vlagati. Če jim kdo ne verjame, naj si to jezero pogleda. Predsednik RD Metlika seje v Dolenjskem listu tudi hvalil, kako so popravili mišenski jez. Danes je v slabšem stanju kot prej, po vodi je šlo precej milijončkov, za porušeni jez. pa nihče ne odgovarja. Tudi ribiška tekmovalna dejavnost je bila lani na psu. Tekmovali so slabo v A ligi in predčasno zapustili tekmovanja. Ribiči tudi niso odšli na srečanja s predstavniki pobratenih občin. Zato pa so si predsednik in še trije ribiči spomladi privoščili nenačrtovano potovanje v Bologno, kjer so tri dni uživali »mukte«, družini pa prinesli račun za bencin in obljubo, da bo odslej prihajalo k nam na ribolov več Italijanov. Trije ribiški asi, ki so pri upravnem odboru, niso vse leto mogli naloviti 20 rib, obljubljenih Zavodu v Novem mestu za moniloring, da o »mini« krapih in »mikro« klenih sploh ne govorimo. Zato se pa vodstvo družine lahko pobaha, da je nakupilo nagradnih medaljic za celih 173 starih milijonov. Za gostinske usluge in reprezentanco je šlo nadaljnjih 113 in za potne stroške še 86,3 starih milijonov. Za vse to so mnogo krivi sami ribiči, ki jim je malo mar, kaj se dogaja v družini z njihovim denarjem, kako poceni in naivno jih prinaša vodstvo okoli. Na občne zbore pride največ 20 do 30 ribičev in potem se dogaja, kar se dogaja. Mogoče jih bo to pisanje spodbudilo, da vse te stvari razčistimo na kakšnem izrednem občnem zboru. Metliška družina smrdi pri glavi Na koncu sem dolžan povedali še nekaj. Nisem rekel tistega oglavi strupene kače in bosi nogi. Uporabil sem le ljudsko prispodobo: »Bolje bi bilo, da sta kači na rep stopila, kot...« Tovariša predsednik in tajnik zdaj lahko premišljujeta, kaj bi bilo bolje. Sicer pa: v ribičijo se hodi v visokih škornjih, v polemiko pa z argumenti in pisnimi dokazi. Inž. IGOR JUGOVIČ Krajevna skupnost dobro dela Prenovljeno TVD Partizan in asfaltna prevleka skozi Sevnico? SEVNICA — Delegati skupščine krajevne skupnosti Sevnica smo na osnovi izčrpnih gradiv oz. poročil, kijihje pripravil tajnik KS Sevnica Stane Šeško na zadnjem zasedanju skupščine, ugotovili, da krajevna skupnost dobro dela in da se uresničuje tudi program samoprispevka z dne 22. junija 1986. Lani so prihodki od krajevnega samoprispevka znašali preko 422 milijonov dinarjev. KS je pomagala pri prenovi sevniškega gasilskega doma z blizu 14 milijoni. Komunali Sevnica pa je tudi pomagala z 10 milijoni pri urejanju vodnih virov z območja Podgorice. Delegati smo imeli kar precej razprav o predloženem programu, saj do; govorjena sredstva še niso tudi v resnici zagotovljena. Kvadratni meter asfaltaje bil v začetku aprila 11 mark ali približno 55.000 din, zato obstaja bojazen, da ne bi veliko načrtovanih posodobitev cest ostalo le na papiiju. . j Na skupščini smo se odločili, ua podpremo prenovo stavbe TVD Partizan Sevnica, toda ne v tako širokem ob; segu, kot je predlagal izvajalec, saj bi predračun za ta dela znašal okrog milijardo dinarjev. Zavzeli smo se za takšen obseg del, ki bi jih lahko končali do letošnjega občinskega praznika 12. novembra. Do praznika naj bi nad drvarnico TVD Partizan dozidali prostore# šahovski klub »Milan Majcen«, Sevnica, kije zdaj utesnjen v stavbi TVD Par; tizan. ti prostori pa bi bili dobrodosi tudi društvu za njegovo razvejena dejavnost. Delegati smo veliko govori h čiščenju zelenic in sploh skrbi za večjo urejenost in čistost Sevnice. Poudan -. smo, da je potrebno ustrezen občmsK odlok dosledno izvajati, tistim pa. K' sami tega ne opravljajoče treba pac za računati storitve čiščenja. Delegati srn ob zaključku na predlog Toneta Seska sprejeli poseben sklep, da se iz drugi sredstev zagotovi asfaltna prevleka sko zi Sevnico, in sicer do občinskega Pra? nika. saj se za vsak občinski prazni marsikaj naredi v sleherni kraje' skupnosti, kjer pač »gostijo« obetns praznik. In letos je na vrsti KS Sevnica. Delegati smo v razpravi na osnov poročila o delegatskem sistemu v K Sevnica ocenili, daje zelo aktivna delegacija za zbor KS SO Sevnica. Aktive je tudi potrošniški svet. Dobro de komisija za socialna vprašanja, uveljaj vila pa sta se tudi komite za SLO in narodna zaščita. Civilna zaščita se je na novo organizirala, skrbi za izobraževanje, pripravila je tekmovanje enot. prve pomoči itd. , , c JANKO BLAS- TRGOVSKA ZAHVALA KOČEVJE — V zadnjih dneh dobimo v vedno več kočevskih trgovinah m mesnicah blagajniške račune, na ko rih na vrhu z izredno velikimi črka piše HVALA, spodaj pa z veliko mo' jšimi številkami znesek računa, kije . j veda visok. Ta nova in večja P°~or!!. . prodajalcev do kupcev je razum J1 Boj za kupca bo vedno hujši, saj rm dni v Delu brali, da v Ivangradu, cr gorskem mestu z 20.000 prebij prodajo vse mesnice in trgovine na komaj kakšno kilico mesa. p ( Otrokom pretežko Pomisleki ob tekmova-nju šolarjev v SLO_ BIZELJSKO — V tem mesecu se po Sloveniji vrstijo tekmovanj osnovnošolcev iz. splošne ljudsk obrambe in družbene samozaščit » Napeto tekmovalno vzdušje Pona vadi traja po šest in več ur, kajti p° opravljenem teoretičnem preverja nju znanja sledijo še praktične n' loge, kot so: streljanje z /;raC" puško, nudenje prve pomoči. Pr poznavanje rastlin, poznavanje pografskih kart in sposobnost one tacije na terenu. Mnogi i,rn tekmovalcev so še začetniki m se svoje znanje težko zanesejo, se P£ sebno, če nanje pritiska večurna kočevski občini prav ta pri Mozlju v največji meri zagotavlja, da bo »lahko urejena na način, ki bo najmanj boleče posegel v okolje«. Seveda so Pripomnili, da bi morebitna neurejenost deponije lahko negativno vplivala na okolje. Kljub vsemu temu imajo odgovorni občinski možje v Črnomlju vrsto pomislekov. Potrebno je namreč vedeti, da je območje lokaci-jf pri Mozlju samo deloma za vodo neprepustno, raziskave podzemnih vodnih tokov niso bile opravljene, geologi pa celo domnevajo, da površinske vode na svojem izteku iz ob-ntočja poniknejo v smeri proti izviru Dolskega potoka pri Starem trgu ob Kolpi. Poleg vsega je območje Kačjega potoku v 3. coni varovanja izvira Dolskega potoka. Če je bilo lorej odlagališče v rudniški kadttnji pri Kanižarici zavrnjeno zaradi ekološke varnosti, potem je le ta v primeru kočevske deponije še veliko bolj sporna. * Po mnenju Črnomaljcev je zanje gradnja odlagališča odpadkov brez raziskave vodnih virov absurd. Ob pomislih se poraja tudi vrsta vprašanj: ali ne bi izcedne vode onesnažile belokranjskih vodnih virov in celo tudi vode v vodovodnem zajetju v Dobličah, za sedaj največ-Jfm črpališču pitne vode v Beli krajini? In če bi po srečnem naključju izviri ostali čisti, onesnaženosti zagotovo ne bi ušla Kolpa. Belokranjci so se že nekako sprijaznili s tem, da je Kolpa od Vinice navzdol umazana, nikakor pa ne bodo dopustili še onesnaženja njenega gornjega loka. Če pa bi hoteli glede na delno vodno neprepustnost okolice Mozlja zagotoviti ekološko varno odlagališče odpadkov, bi potrebovali znatno več denarja, kot so ga za te namene predvideli doslej. Deponija v kočevski občini bi bila za Črnomaljce sicer ugodna, kajti bila bi nekoliko odmaknjena od njihovega praga, odkrižali hi Se 'udi problema lokalnega odlagališča, toda veliko možnosti je. da bi si dolgoročno nakopali veliko več problemov. Zato vJČrnomlju zahtevajo, naj ne začnejo z gradnjo v Kačjem Potoku, dokler niso računi popolnoma čisli, ‘n ne le da se ne pridružijo Kočevju pri naložbi, ampak kočevski in ribniški občini tudi ne dovolijo tovrstnih posegov na kraškem in nepopolno raziskanem območju Roga. Nus-Pfotnopa podpirajo nadaljnje raziskave, tudi raziskavo vodnih virov, za katere bodo primaknili svoj delež denarja. Očitno bodo mo- rali tudi Kočevci spoznati, da ima pri tako občutljivih zadevah, kol so odlagališča odpadkov, ekologija odločilno vlogo. M. BEZEK-JAKŠE Pomisleki o hitri železnici Načrtovana gradnja hitre železniške proge Ljubljana—Dobova je očitno že postala precej pogost predmet razpra v v strokovnih krogih v naši republiki. Na to kaže nemara več dosedanjih dogodkov in dejstev. V Trebnjem je bil 6. maja javni razgovor o omenjeni temi, v Temenici so 12. marca ustanovili odbor za smotrno gradnjo hitrih železnic, v Ljubljani so trebanjski in grosupeljski delegati v republiški skupščini predložili amandma k spremembam in dopolnitvam h kartografskemu delu dolgoročnega plana SR Slovenije in v amandmaju so delegati predlagali, naj bi odločali o eni od predlaganih variant hitre železniške proge leta 1990. Za popolno kronologijo je tak posnetek dogajanja pomanjkljiv, vendar že tak govori o temeljitosti, s katero se je del državljanov namenil pretehtati prednosti in slabosti načrtovane železnice. Žal podobno temeljitost poznavalci pogrešajo pri tistih, ki so prvi obelodanili načrte o omenjeni progi in med katere med drugimi sodi Železniško gospodarstvo Ljubljana. Železnica mora na svoj račun poslušati očitke, da se pripravlja na gradnjo hitre železnice tako rekoč skrivaj, sama pa zvrača (alije to storila prek svojega predstavnika na omenjenem trebanjskem javnem razgovoru) krivdo za neobveščeno javnost na vodstva in strokovne službe nekaterih občin. Posebno težki med očitki, ki letijo na rovaš pripra v na gradnjo hitre železnice, so tisti, da omenjenega prometnega objekta pooblaščene ustanove niso pretehtale vsestransko in da za gradnjo hitre železnice pri nas sploh ni izdelanih meril. Če imajo prav vodilni slovenski ekologi in drugi, ki so take očitke izrekli že večkrat, potem bi bili v naši deželi ob koncu tisočletja priče nepremišljenemu, čeprav morda največjemu posegu v slovenski prostor v tem stoletju. Težko je zanikati, da neupoštevanje prej omenjenih meril, ki jih v svetu poznajo in upoštevajo tudi visokim stroškom navkljub, ne bi bilo nepremišljeno. Laže je verjeti, da je kriterije kdo hote! zaobiti, posebej se zdi to verjetno ob branju poročila s posvetov o urejanju prostora v SR Sloveniji. »Planske odločitve pogosto ne temeljijo na strokovnih spoznanjih, mnogokrat so oblikovane nestrokovno, oblikovane in sprejete pa so tudi pod različnimi pritiski,«piše v poročilu, ki sega v februar 1988. leta. • Poudariti velja, da pristajajo na gradnjo hitre železnice tudi tisti, ki nasprotujejo graditvi te prometnice po dolenjski varianti, za katero so diplomatsko poiskali naziv dolenjska smer. Strinjajo se načelno, kar pomeni, da zahtevajo pri tem varovanje okolja v največji možni meri, in sicer tudi na račun znatno povečanih stroškov. Take zahteve, ki v razvitih državah že imajo domovinsko pravico, gotovo niso v prvi vrsti orožje proti železničarjem. Prej sodijo v temeljite priprave na življenje po zgledu razvite Evrope, katere interes se zrcali tudi v omenjeni dolenjski hitri progi. M. LUZAR Za otroke ni mesta v ustavi? V spremembah slovenske ustave, ki so prav zdaj v javni razpravi, družbeno varstvo otrok ni več posebej obdelano. A vtorji to razlagajo tako, da je to področje sestavni del socialnega varstva in ga torej ni več treba posebej opredeljevati Če gre za prepis zvezne ustave, menijo v republiški skupnosti otroškega varstva, potem bi to moralo pomeniti tudi prevzemanje njenega pojmovanja socialnega varstva, kije ožje, kot vsaj deklarativno v Sloveniji V bistvu pomeni le socialno skrbstveno funkcijo, pomoč socialno ogroženim članom družine, programi otroškega varstva pa so in bi morali biti po svoji vsebini veliko širši (zavitek za novorojenca, priprava na šolo, družbene pomoči otrokom, nadomestila za porodniški dopust, vzgojno-varstvena dejavnost). Če bi obveljal ožji koncept, kar se očitno zna zgoditi, bi prišlo do razcepitve otroškega varstva. Otroški dodatek bo potem socialna pomoč, kar je sicer tudi sedaj, kot nekoč in kot v razvitih državah pa bi moral biti v funkciji nadomeščanja dela stroškov družini za otroka. Nadomestilo osebnega dohodka v času porodniškega dopusta bo nekakšna družbena pomoč materi, vzgojnovarstvena dejavnost pa bi šla v izobraževalni sistem. To bi bila velika strokovna napaka, pravijo strokovnjaki, tako je že bilo, pa ni bilo dobro. • V skupnosti otroškega varstva hočejo preprečiti takšno razcepitev otroškega varstva in njegovo negativno transformacijo, hočejo ohraniti n še razviti avtonomno integralno družbeno skrb za otroka in jo dograditi v enoten sistem s skrbjo za družino, ki je danes pri nas zares v nemogočem položaju. V krizi je izrazit proces prenašanja bremen z družbe nazaj na družino tako v vzgoji, izobraževanju, varstvu, pa tudi v stanovanjski politiki — skratka na vseh področjih, zaradi česar nazaduje kakovost življenja. Z otrokom, tem nemočnim bitjem, in z družino, vse bolj nemočno združbo, pred očmi so v skupnosti otroškega varstva potem, ko so videli, da evforija po ukinjanju sisov in kriza s pomočjo oblikovalcev našega temeljnega akta grozi potisniti celo družbeno področje nekam povsem na rob te družbe brez pravega razumevanja stvari in brez upoštevanja posledic, pripravili svoje gradivo, kako v bodoče vidijo avtonomno družbeno skrb za otroka in družino. To področje bi moralo imeti tudi druge vire financiranja (predvsem davke, ki sedaj polnijo le proračune) ne pa le prispevke iz osebnega dohodka. Za začetek pa hočejo s pomočjo gradiva doseči vpis tega področja, ki je razvojno pomembno vprašanje naše družbe, v ustavo, nič neznanega namreč ni, da neenakopraven formalni status nujno pomeni tudi takšen dejanski status. Vpis naj bi bil toliko širok, da ne bi zacementiral oblike organizacije ali uprave ali načina financiranja, marveč bi to pozneje urejali z zakoni. Jasno namreč je, da z ustavo zelo hitijo, tako da stvari očitno pred sprejetjem ne bo več mogoče doreči in uskladiti, posebno še, če naj bi tako celovito, temeljito in predvsem strokovno urejali vsa področja družbenih dejavnosti, ne le otroškega varstva, ki se je samo zbudilo. SZDL kot voditeljica javne razprave o ustavnih spremembah naj bi pomagala, da bi problem in omenjeno gradivo kot predlog nove organiziranosti za obvladovanje celovite družbene skrbi za otroke in družino prišlo med ljudi (v ta namen je bil v ponedeljek v Novem mestu dovolj širok dolenjsko-posav-ski posvet) in do delegatov, ki dvigajo roke v republiški skupščini Morda kaže posebej omeniti, da v skupnosti otroškega varstva trdijo, da jim gre dejansko za otroka in družino, ne pa za lastne fotelje in da sisi v 15 letih niso odigrali zamišljene vloge in da se zato resno zastavlja vprašanje reorganizacije, a ne na način, da bo interese ljudi po novem določal neki »svet modrih« na ravni republike brez vpliva in kontrole ljudi. Z. LINDIC-DRAGAŠ S pol izpita na cesto Med kršilci prometnih predpisovje bilo lani v brežiški občini največ mladoletnikov, ki so se vozili brez vozniškega dovoljenja. Njihovo število seje močno pomnožilo in je v minulem letu naraslo na 522. Ob tem se velja zamisliti, saj se v resnici vozi po občini precej več mladih samomorilcev in kršiteljev, ker se nekateri izmaknejo očem milice in morebitni nesreči Mnogi mladoletniki se z mopedi redno prevažajo v šole v domači občini ali celo v sosednje mesto v poklicno oziroma v srednjo tehniško šolo. Ti kršilci so zelo samozavestni, ker imajo po njihovih predstavah polovico izpita v žepu. Teoretični del so uspešno opravili, a na praktično vožnjo morajo čakati po pet do šest mesecev, vendar nimajo potrpljenja, če jih doma v garaži čaka nov moped, motorno kolo ali celo očetov avto. Tega si navadno sposodijo brez dovoljenja, vendar jim starši niti ne zamerijo preveč, če se podvig srečno konča. Nasploh jim gledajo skozi prste pri mopedih. Kupujejo jih za sinove in hčere in nakup je tiha privolitev za vožnjo s polovico izpita ali brez njega Nestrpnost mladih starši težko krotijo ali ji sploh niso kos, zato bi kazalo v sodelovanju s šolo najti način za skrajšanje čakalne dobe na praktično vožnjo. Tudi komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ne bo odrekla pomoči, če se bodo skupaj s šolo obrnili nanjo za posredovanje. Mnogi menijo, da bi bilo najsmotrneje tudi praktično vožnjo organizirati kar v šolah (v prostih urah seveda) in tako preprečiti tveganje na cestah. S tem bi neučakance obvarovali nesreč in prihranili morebitnim oškodovancem izdatke za materialno škodo, ki jo povzročijo mladoletniki brez vozniškega izpita. • Ljudje nasploh ne vedo, da zavarovalnica ne povrne škode oškodovancu, če je povzročitelj brez vozniškega dovoljenja. Preden prizadeti škodo s tožbo izterja od mladoletnikovih staršev, mu inflacija vse izniči. Navadno se tako konča tudi pri osemnajstletnikih, čeprav so polnoletni. Nimajo jim kaj vzeti, ker ničesar nimajo, ker so še brez zaposlitve, in oškodovanec se spet obriše pod nosom. Odgovornost za prekršek je namreč nekaj drugega kot odškodninska odgovornost. Potem so tu še zdravstvene storitve, ki jih zdravstvena skupnost ne bo več dolgo v celoti poravnavala, če gre za nespoštovanje prometnih predpisov. V V interesu staršev, šol, prometnih komisij in vseh voznikov je, da pomagajo mladoletnikom za teoretičnim delom izpita opraviti praktično vožnjo in da skupaj z avto šolo razmislijo, če je res vsakomur potrebnih 30 ur. Dragocen ni samo čas, ampak tudi denar, kar seveda v primerjavi z varnostjo nič ne pomeni Nekdo potrebuje morda celo 40 ali 50 ur, nekomu pa jih zadošča 20 ali 25. J. TEPPEY Slabi delavci dolgih tezikov? ROŽNO— Pozdi so hibridi samoupravnega ^ializma, ki so nastali iz. potreb po tako ime-novanem drobnem gospodarstvu in iz strahu Pred premočnimi obrtniki. Čas očitno ni potrdil akc organiziranosti, saj je večina pozdov v ®«vah, slednjič se je v njih znašel tudi POZO blektromontaža Abram Matko iz Rožnega, ki •j®oil ob ustanovitvi pospremljen s spodbudnimi rudami in upi, zdaj pa bi se ga radi kar se le da hl>ro rešili. Preostalim 20 zaposlenim delavcem tega P°*da seveda ni in ne more biti vseeno, kaj se bo f njimi zgodilo, saj so v pozdu pošteno delali 10 eh zdaj pa bi jih radi spravili na cesto. Strah in p-gotovost zaradi prihodnosti sta med njimi a*° močna, da v pogovoru z novinarji nočejo '*dati svoje istovetnosti. -Naših izjav ni treba ^Pisati poimensko, ker se bojimo protiukre-P°v.« so dejali. Njihovo pripoved pa je mogoče ?r,>iti v nekaj skopih stavkov. Dokler je bil na clu pozda ustanovitelj Matko Abram, je v P^sdu nekako šlo, čeprav so veliko delali, a n,ltoli r.iso imeli kdove kako visokih plač. Za sP°znanje slabše je šlo pozdu. ko je vodstvo Abramov sin Marjan, še slabše, ko je prevzel Abramov zet Drago Mirt. Konč- no jih je letos zapustil tudi ta in postavil na čelo firmice Karla Klakočerja. Plače znašajo sedaj od 700 tisoč do poldrugi milijon dinarjev, kolikor je dobival zadnji direktor, izgube je za okoli 260 milionov dinarjev, pripovedujejo delavci. Predzadnji poslovodja Drago Mirt je sicer poskrbel, da je pozd zaključil poslovno leto 1988 pozitivno, a tako, daje pobral predplačila za načrtovana dela, zdaj pa so po mnenju delavcev ta dela ostala, denarja, da bi nabavili material, pa ni. V pogovoru se razkrije še nekaj podrobnosti. Delavci nikoli niso imeli kakšne posebne besede v pozdu, celo ko so se hoteli na pobudo občinskega sveta Zveze sindikatov včlaniti v to organizacijo, niso dobili ustreznega privoljenja Če bi bili sindikalno organizirani, bi bržkone že prej lahko opozorili na določene slabosti v pozdu, na primer, da je bila v njem zaposlena tudi Abramova hčerka, da je računovodske posle opravljala Mirtova žena in bila hkrati tudi materialni knjigovodja. Najbolj delavce boli, da so vsi dosedanji poslovodje postali samostojni obrtniki, ki imajo dovolj dela, medtem ko prej niso mogli poskrbeti, da bi ga imel dovolj pozd. V boljših časih je bilo namreč v pozdu zaposlenih 37 ljudi, vendar seje kasneje to število precej zmanjšalo, ko so zaradi nerentabilnosti ukinili servis elektrotehničnih aparatov in dela prepustili zasebniku Lekšetu. Nekaj delavcev je prevzel tudi Marjan Abram, na odhod k Mirtu, ki se bo tudi ukvarjal z elektromontažo, pa tudi računa nekaj delavcev, med njimi sedanji poslovodja Klakočer. V občinskih službah so se gotovo zavedali teh razmer, saj sta delavce že januarja obiskala predsednica komiteja za gospodarstvo in predsednik izvršnega sveta. Tedaj je predsednik izvršnega jveta celo obljubil, da ne bo nihče ostal na cesti. Kasneje je bila ustanovljena občinska komisija, ki ji predseduje Anton Podgoršek, grani, čeprav s pravnega vidika doslej ni ugotovil nepravilnosti, ki bi hudo bodle v oči. Hkrati dodaja, da je dokumentacija tu in tam pomanjkljiva, strokovno slabo obdelana, mestoma tudi nejasna. Med drugim ugotavlja, da ni podatkov o tem, ali so delavci sodelovali pri ustanavljanju pogodbene organizacije združenega dela. Matko Abram je prenesel pooblastila na svojega sina že 31. 3. 1985 (ko je odhaja v pokoj), čeprav je bil zakon, ki je to dopuščal, sprejet šele konec leta. Po 18. členu ustanovitvene pogodbe dobiva upravitelj povračila svojih združenih sredstev 7 let, vendar je Drago Mirt to pravico prenesel še na Karla Klakočerja, ki je posle prevzel letos marca, Ta pravica pa je ugasnila že aprila 1987. A tu gre še za nekaj več! Ko ugasne pravica do vračila združenih sreds-. tev, preneha tudi delovanje pozda, zato bi morali poslovodja iri izvršni svet ob sprejemanju zaključhega računa žaTeto 1986 zagotoviti, da bi delavci sprejeli sklep o spremembi statusa pozda. Delavci pozda šb'tb terjali, kar je razvidno iz zapisnikov, tako da so bila kršena določila pogodbe. Zdaj delavci čakajo na razplet, nekdanji poslovodja in ustanovitelj pozda Matko Abram pa pravi, da delavci nikoli niso kaj prida delali, jezike pa so imeli vedno dolge. Res čudna ugotovitev, ko pa je iz pozda nastalo dvoje novih obrtnih delav nic (sin Marjan je svojo ustanovil že pred leti, letos pa Drago Mirt). In k temu Abram prostodušno dodaja, daje pozd ustanovil, da bi zaposlil več delavcev in si zaslužil dobro penzijo. Dejal je namreč, da bi imel kot upokojeni obrtnik le milijon dinarjev pokojnine, zdaj pa je ima dva milijona. Upokojenec Abram prejema dvakrat toliko pokojnine, kot znaša sedanja plača delavca v pozdu Elektro-montaža. Pri vsem tem pa delavci niti ne vedo, če bodo plače sploh dobili. J. SIMČIČ ČAKAJO NA RAZPLET — Delavci pozda Elektromontaža iz Rožnega čakajo na razplet, ki se bo po vsej verjetnosti končal s stečajem. Za sedaj še ne vedo, kje bodo dobili delo. (Foto: J. S.) skupini ekonomistov in pravnikov iz krškega Savaprojekta pa so naročili, da naj pregleda kakovost sklenjenih pogodb. Na izredni seji izvršnega sveta občine Krško so pred dnevi sklenili (seja je bila za javnost zaprta), da se začne postopek za stečaj. Iz. poročila posebne delovne skupine, ki je opravila analizo poslovanja, in pogovora z Matejem Drmičem iz Savaprojekta je moč razbrati, da so se težave v pozdu začele lani. K temu so prav gotovo pripomogle slabše gospodarske razmere in pa velika konkurenca med izvajalci elektromontažnih del. Poslovodja Mirt je zaradi tega znižal cene storitev tudi za 30 odst., česar pa pozd nikakor ni mogel zadržati, saj je cena zaradi inflacije padla daleč pod realno. Krivda za slabo poslovanje je bila tudi v notranjih sla- bostih. slabem delu in slabi organizaciji. Ta se je pokazala tudi v tem, daje bil zaključni račun za preteklo leto pripravljen nestrokovno in nepravočasno, to dejstvo pa je bilo vir novega nezaupanja v vodstvo in sploh obstoj pozda. Seveda je vse to načelo notranje odnose in tudi zaradi tega so delavci pozda izgubili delo na novem hotelskem objektu v Sevnici, saj je zasavski Beton dobil za ta dela drugega izvajalca. Po vsem tem ostaja po mnenju delovne skupine edina možna varianta samo še stečaj. Izvršni svet je sprejel zaključke komisije, ki jo je sam ustanovil. Mimogrede naj še dodamo, daje bila ta ekspertiza menda zelo draga in je občina Savapro-jektu ni pripravljena plačati. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Dušan Dornik sc strinja, da so bili delavci grdo izi- [r fiTjIj .DOLENJSKI UST 9 f 'N Med prvimi sem varoval maršala Tita Spomini narodnega heroja Jožeta Boldana-Silnega iz Kočevja na leta, ki jih je preživel v oficirski četi __________garde — »To je bilo najlepše obdobje mojega življenja,« pravi še danes Biti pet let s Titom, delati s človekom tako velikega srca in plemenitih vrlin, to so najsvetejše strani mojega življenja. S ponosom lahko danes rečem, da je bilo častno in vzvišeno živeti z velikanom naše dobe, pravi Jože Boldan-Silni, narodni heroj, polkovnik JLA v pokoju, nekdanji član zaščitne enote Titove garde v Beogradu. Sredi novembra 1944 je prišel ukaz iz štaba 14. divizije, naj Mirko Zdešar, Marjan Marolt, Jože Novak in jaz prepustimo svoje dolžnosti namestnikom ter se čimprej javimo Glavnemu štabu NOV in PO Slovenije, ki seje tedaj nahajal v okolici osvobojenega Črnomlja. V istem ukazu je pisalo, naj vsak pripelje s seboj po šest kurirjev, oboroženih z avtomatskim orožjem. Slutili smo, da gremo v Beograd, v enoto garde, ker je bil Beograd že oktobra 1944 osvobojen. In res je bilo tako. Morali smo v Beograd, ki pa je bil težko dosegljiv. Po eni varianti bi morali iz Bele krajine odpotovati z avionom, toda zaradi ofenzive na Hrvatskem to ni bilo izvedljivo. Prav tako se ni dalo potovati z motornim vozilom, tako da smo končno morali kreniti kar peš. Jože Boldan-Silni in boj z njimi. Pri našem prebijanju skozi sovražnikovo ozemlje so nam pomagali kmetje, ki so prek narodnoosvobodilnih odborov dajali hrano, menjavali vprežno živino, nudili zdravniško pomoč itd. Na poti smo kljub strašnim težavam meli tudi srečo, zlasti tedaj, ko so se nad nas spustili sovražnikovi avioni, ki pa nas k sreči niso napadli. Pot proti Beogradu nas je vodila preko Virovitice, kjer so nas sprejele partizanske enote, ki so prebile sremsko fronto in napredovale proti Zagrebu. Vodiči so nas pripeljali na madžarsko stran in predali sovjetskim enotam. Tam smo se dobro okrepili in nato nadaljevali pot proti Novemu Sadu in Beogradu. V Beogradu smo bili v enoti garde nadvse toplo sprejeti. Že drugi dan so nas razporedili h konkretnim nalogam, k spremljajoči oficirski četi garde, kije varovala maršala Tita. Takrat sem imel čin kapetana in sem zamenjal nekega ruskega podpolkovnika. Najvažnejše nalpge so bile zaščita Dvora in sam sem opravljal vlogo komandanta brigade, ki je stražila Vrhovnega komandanta. To je bila zame in tovariše velika čast in odgovornost. Po mesecu dni sem prevzel nalogo adjutanta pri glavnem sekretarju maršalata, generalu Ljubodragu Djuriču. To nalogo sem opravljal ves čas, kar sem ostal v gardijskem krogu in sem spremljal maršala Tita na potovanjih po domovini in tujini. Se danes se zelo dobro spominjam, pravi Jože Boldan-Silni, prve poti in prvega zavarovanja poti Vrhovnega komandanta v Zemun, kjer je tovariš Tito obiskal neko ekonomijo. Presenetil nas je s svojo sproščenostjo in zanimanjem za najrazličnejše podrobnosti, ki jih je srečeval na svoji poti. KAKO JE DELAL TITO Preden smo krenili, nam je general Žeželj dodelil konje. Med njimi je bil tudi konj, ki gaje ob svežih jutranjih urah Maršal zelo rad jahal. Dobro se spominjam, dokler sem dežural na Dvoru, daje Tito pogosto delal pozno poškodoval. Tito je to v trenutku opazil in obrnil konja, ko pa je videl, kaj se je zgodilo, je osebno poskrbel za prevoz ranjenca v bolnišnico. Tudi sicer seje zanimal za vsakega spremljevalca posebej. Imel nas je rad kot svoje sinove. In kjerkoli smo bili z njim, je spraševal, kako se imamo, ali smo jedli in podobno. Kadarkoli smo ga spremljali, smo imeli natančno določene in usklajene naloge, za katere smo se posebej usposabljali. To je bilo naporno in odgovorno delo, ki pa je imelo svoje čare. Delali in živeli smo s Titom, od blizu smo ga gledali vsak dan, občudovali smo njegovo neizčrpno energijo in osebne vrline. Zame je bila posebno velika čast in ponosen sem bil na to, da sem bil kot preprost slovenski fant izbran za to delo. Tako razmišlja zdaj Jože Boldan-Silni. Po njegovem je bila velika Titova zasluga, da ni nikoli dela! niti najmanjše razlike med pripadniki različnih narodov. »Živeli smo kot bratje, vsi za enega, eden za vse. Da, tiste čase je bilo treba osebno doživeti. Tega človek ne more nikoli pozabiti. S predsednikom Titom smo bili v večini evropskih dežel in doživljali navdušenje ljudi. Vse to bo ostalo zapisano v zgodovini naših narodov. TITO JE ZELO LJUBIL LOV Čeprav je Tito zelo veliko delal, je vendarle našel čas tudi za sprostitev, posebno za lov. Najraje je imel lov na visoko divjad, v katerem seje izkazal kot odličen strelec. Imel je polno lovskih doživetij. V lovišču pri Vršcu, na primer, je v prvem povojnem letu šel na lov na divje svinje. Spremljevalci niso ločili divjih od domačih svinj, ki so se pasle v gozdu, in zgodilo seje, da so pred puške nagnali trop domačih. V zmešnjavi neki Jure iz Titovega spremstva ni ločil pravih od divjih in je tri ubil ter se s tem pohvalil generalu Žežlju. Ko je Tito zvedel za to nezgodo, seje malo razjezil, toda na koncu se je vse dobro končalo. Kaj podobnega se ni nikoli več ponovilo. V času mojega službovanja v ma-ršalatu na Dvoru me je nekoč v poznih večernih urah, ko sem bil dežurni, Tito poklical v svojo sobo, kjer je de- pčider, toda kot dobra varnostna služba smo bili kmalu okrog njega, da se mu ne bi kaj zgodilo.« TRAGIČNA NEZGODA Spominjam se, da je Tito v drugi polovici maja 1945 govoril v osvobojenem Zagrebu pred veliko množico ljudi, potem pa še v Mariboru in Ljubljani. Več dni smo bili zaposleni z zavarovanjem območja, kjer se je Maršal gibal, in tako je naneslo, da sem v stanovanju, ki ga je zapustil neki nemški polkovnik, naletel na dresiranega psa, ki mu je bilo ime Luks. Sele s pomočjo hrane sem se mu lahko približal, tako je bil popadljiv. Vzeli smo ga s seboj v Maribor in od tam v Ljubljano. Toda zgodilo se je, da seje na poti proti Ljubljani pripetila huda nesreča. Kot predhodnica Titove kolone smo imeli okvaro na vozilu, tako da nas je kolona prehitela. Neizkušeni šofer je hotel zamudo nadomestiti in je pognal bolj, kot je bilo voznim razmeram in njegovim sposobnostim primerno. Zvrnili smo se s ceste na njivo, dobili večje ali manjše poškodbe, in kar je bilo najhujše, varnostnik Trošt iz Postojne je v nesreči obležal mrtev. Kamion, ki je prišel za nami, je ranjence prepeljal v bolnišnico, med njimi tudi mene. Ob bolnišnični postelji je čakal Luks, ki mi je kot pes čuvaj še veliko pomenil. Ko je maršal zvedel, kaj seje zgodilo, je takoj po zborovanju na Trgu revolucije prišel v vojno bolnišnico na Mladiki in se zanimal za vsakega posameznika. Spominjam se, da je jokal, ko je zvedel, da je v prometni nesreči umrl eden izmed njegovih spremljevalcev. Za vse nas so bili to težki trenutki. ŽELJA PO IZOBRAŽEVANJU Nekako sredi decembra 1950 smo nekega dne s Titom in generalom Žežljem sedeli na Dvoru. Maršal je bil ta dan še posebej dobro razpoložen. Pomislil sem, kako bi bilo, če bi ga zaprosil, da mi dovoli dodatno šolanje, izpolnjevanje. Naravnost sem ga vprašal: »Tovariš Tito, imam konkretno prošnjo do vas.« Kaj te boli?« odvrne v šali Tito. »Nič me ne boli, toda rad bi šel v vojno šolo, saj veste, da nisem nobene končal.« »A kaj ti manjka tukaj?« me je smeje zavrnil. »Nič mi ne manjka, toda hotel bi se vojaško izpopolnjevati,« mu odgovorim. »Ko že sprašuješ, v katero šolo pa bi rad šel?« je vprašal Tito. »V tankovsko,« odgovorim kot iz puške. Tito se je malo nasmejal in vprašal: »Kaj si po poklicu?« »Mesar,« odgovorim, on pa se znova nasmeje, rekoč: »E, moj Jože, take šole pa mi nimamo. Imamo in-tendantske, toda ti hočeš oklop, a za oklop in mehanizacijo je treba poklic kovinarja, manjka ti predhodnega znanja.« »Vem to, tovariš Tito. toda jaz bi se učil...« »Bi lahko šel v artilerijo?« znova poprimem za besedo. »Da, toda za artilerijo je treba znanje, tam je matematika, mehanika. Vse to, kar želiš, so strokovna opravila. Sicer pa, če obljubiš, da boš obvladal strokovni šolski program, pojdi v artilerijo,« je končno odločil. To je bilo pet let po tem, odkai sem bil določen v Titovo zaščitno gardne enoto. Razume se, da smo se razšli s solzami v očeh, saj sem zapuščal kraj in okolje, ki mi je bilo posebno drago. Končano je bilo najlepše obdobje mojega življenja in tega sem se zavedal. IL. »* DANES JE DAN MLADOSTI — Ta praznik je bil vedno najtesneje povezan z maršalom Titom. Posnetek jez vojaške vaje Svoboda 71. (Foto: Marjan Legan) DODATNE NALOGE Koje prišel ukaz, sem bil komandant Sercerjeve brigade 14, divizije. Hkrati z nalogo odhodom proti Beogradu sem dobil še dopolnilne obveznosti. Skupaj s kurirji smo spremljali in oskrbovali kolono 80 ranjencev, ki seje z vprežnimi vozovi prebijala do izletišč za zavezniške avione, ki so ranjence vozili v italijanske baze. Tej dolgi koloni seje pridružila še skupina okrog 200 neoboroženih fantov, ki jih je Glavni štab napotil na šolanje za prve pilote našega vojnega letalstva v Zemunu. Potovanje ni bilo niti malo lahko. Težavam se je pridružila še huda decembrska zima, sovražnikove zasede V v noč, si nato ogledal še kak zanimiv film in šele potem odšel k počitku. Vstajal je zelo zgodaj, poleti okrog pol pete ure, šel ven, telovadil in se sprehajal, večkrat odšel tudi na svoje malo strelišče, kjer je streljal iz zračne in malokalibrske puške. Posebej všeč mi je bilo, kako je znal Tito neposredno občevati z običajnimi ljudmi. Rad seje sestajal z njimi, da bi iz njih ust slišal, kako živijo, s čim niso zadovoljni. Na svojih samotnih sprehodih mu je bilo posebno všeč, če ga niso prepoznali. Zelo pozoren je bil tudi do spremljevalcev. Tako je nekega jutra galopiral s svojim konjem in mi smo mu sledili v istem tempu. Nenadoma se je konj mojega prijatelja Novaka spotaknil, tako da je jezdec padel podenj in se lal, ter me zaprosil, naj mu očistim zamašeni ustnik. Ko sem ga čistil, sem ga predrl, misleč, daje narejen iz bolj čvrstega materiala. To sem pokazal maršalu ves rdeč od zadrege: »Naredil sem škodo. Nehote se mi je to pripetilo, saj veste, kakšne so mesarske roke.« On pa je odvrnil smeje: »Kaj bi se zato sekiral, to ni nič!« m me potrepljal po ramenu ter nadaljeval delo. Tito je pogosto v krajših odmorih med delom prišel med nas, naročil kavo in se zapletel v pogovor. Zanimal se je, kako se počutimo in kako deluje varnostna služba. Spominjam se, kako nam je nekoč rekel v šali, naj ga pustimo pri miru, da se bo svobodno sprehodil in šel med navadne ljudi. Zgodilo seje, da nam je »ušel« na To- Po šolanju sem se s Titom ponovno srečal na Dedinju, ko so mi izročali red narodnega heroja. Bilo je to leta 1955. Fotografija s tega sprejema pri Titu mi je še posebej dragocena in v družinskem albumu zavzema posebno mesto. Tudi kasneje sem se s Titom srečeval, saj je še prihajal na Kočevsko in se ob teh priložnostih vedno zanimal zame in za mojo ženo Milko, rojeno v Petrovem selu v Liki, kije prav tako bila v službi v oficirski četi 1. gardijske brigade v maršalatu. Jože še vedno živi z njo v srečnem zakonu in tudi sicer je kot upokojenec še vedno aktiven v družbenopolitičnih organizacijah. Rad krene na lov, rad se sestane s svojimi tomšičevci in obuja spomine na partizanska leta. Ljudje ga cenijo kot poštenjaka, skromnega in hkrati velikega človeka. Jože Boldan-Silni je eden izmed trojice še živečih narodnih herojev Kočevske. SVETISLAV NIKOLIČ ______________________________ J PREDSTAVILI SVOJO DEJAVNOST — Čeprav so organizatorji načrtovali, da se bo na nedavni prireditvi v Vinici na stojnicah s svojo dejavnostjo predstavilo več organizacij in društev, pa so zbrali dovolj poguma in domiselnosti le v delavnici pod posebnimi pogoji in osnovni šoli s prilagojenim programom, v VVO Oton Župančič iz Črnomlja, črnomaljskem domu starejših in dragatuški naravovarstveniki. Na fotografiji: stojnica delavnic pod posebnimi pogoji in OŠ Milke Šobar-Nataše, kjer so poleg prodaje izdelkov z videokaseto predstavili tudi dejavnost delavnice, ki temelji na kooperaciji, uslužnostni dejavnosti in lastnem programu. (Foto: M. Bezek-Jakše) DELAVCI CENTRALNEGA KOMITEJA V METLIKI — Koje sindikat delovne skupnosti CK ZKS svojim članom predlagal izlet ali v Italijo ali v metliško občino, seje velika večina odločila za Belo krajino. Prejšnji četrtek so si ogled3' li Metliko, proizvodnjo v Beti, bili na pokušnji najboljših belokranjskih vin v Vinski kleti ter belokranjski izlet zaključili s piknikom na Vinomeru. (Foto: A. B.) ( F j c I! ,.A K 'A E ,V X li ti: '.i- fi: n v, L Še zmeraj tisti šolarji _ Srečanje dijakov bivše državne meščanske šole ^ Krško — Mnogi so padli — Prijetno snidenje ,ke v'e Ob 50. obletnici 4. letnika bivše državne meščanske šole v Krškem smo se srečali nekdanji dijaki in dijakinje. Naše tokratno drugo snidenje je bilo v prelepi Kostanjevici na Krki. Pobudnika sta bila Božidar (Darči) Allegro in njegova soproga Marica, ki živita zdaj v Nemčiji. Tam imata hotel, vendar kljub obilici dela in poslovnim obveznostim rada prihajata v svojo rojstno Brestanico. Na srečanju smo se zbrali v okrnjenem številu, od 37 vpisanih v letu 1939/40 le 19, medtem ko jih živi 22. Vojna vihra je vzela številne žrtve, nekatere so vzele bolezni. Med padlimi je prvoborka in narodna herojinja Milka Kerin, po kateri se imenuje šola v Leskovcu pri Krškem. Med žrtvami sta bila tudi Jovo Vezovišek in Zdenko Kaplan, ki sta bila izdana in ustreljen3 -šg poleti 1941. Skoraj vsi drugi iz te šolske ski nDnnrnoim < - I-V-I Kili iM-nntvrm 1*7 HOlllO^ Hill generacije smo bili pregnani iz domov rna na prisilno delo in v nemška taborišča pla po Evropi. Ob tokratnem srečanju nas je P0.36 , *ki| no razveselila prisotnost naših sošo > san doktorice znanosti in profesorice (ej. ekonomski fakulteti v Ljubljani Blaž J, , nke Jeriček-Šušmelj in Zofije Be c nke jericeK-susmeij m . 7 .■ Schild iz Avstrije. Dijaki smo obiskali ^ na krškem pokopališču zadnje počiva i:xx„__»G.«««« A/farGo Qtiinire. i na KrSKCm puKupau>cu jauhjv |0N lišče profesorice Marije Stupice. L, Posebno zahvalo smo dolžni gostisc i Žolnir, ki nam je v lepem okolju omo' gočilo res prijetno srečanje, ter Darcij in Marici. p •- PRAZNOVANJE — Bivši dijaki in dijakinje krške meščanske šole Semiška literarna junakinja Domačinka v Trdinovi povesti — Boljši je osebni blagoslov — Govori kakor Cajhnova Anči Marsikateri Semičan ne ve, da imamo tudi mi osebo, ki je prišla v slovensko literaturo. Opisal jo je Trdina v povesti Kocaneža. Kocancža je res živela, v prejšnjem stoletju. Pisala seje Ana Vrtin in soji po domače rekli Cajhnova Anči. Bila je zelo klepetava, obrekljiva in pretirano pobožna. Redno je vodila romarje na božje poti na Trško goro. Smuk, Žeželj itd. Takrat je bil v Semiču za dekana Aleš, ki ga je rad obiskoval Trdina, ki se je mimogrede ustavil pri »Pepelu«, tj. Badovincu na Jugorju, in nabiral zgodbe za svoje povesti. Dekan Aleš je nekoč s prižnice zelo napadel ter-cialstvo, praznoverje in vražarstvo. S tem seje tako zameril Cajhnovi Anči, daje takoj pisala škofu v Ljubljano in ga prosila, naj dekana Aleša odstavi, češ da uči krivo vero. Pisanje je seveda prišlo v roke dekanu Alešu, ki ga je pokazal pisatelju Trdini, ta pa je potem napisal povest Kocaneža: Dekan Aleš nastopa v povesti kot učitelj Šale, Anči pa je Trdina imenoval Kocaneža. Cajhnova Anči je živela v Miharje-vi gori tik nad Turškim gradom nad Podturnom na Vrtači. Ena stena njene kajže je bila skala, drugi trije zidovi pa so bili iz blata in kamna. Kajža je imela samo en prostor, kjer sta živeli Anči in njena koza. Nekoč je Anči, ko seje vrnila z romanja, našla kozo obešeno. Koza je bila lačna, privezana seje stegovala po hrani in sc je pri le,n obesila. Semičani so to nesrečo Anči zelo privoščili, saj so sc vsi bali njenega jezika. Pomnili pa sojo tudi po drugem-Ko so imeli pri Plutovih (Fajfarjevih) novomašnika, je Anči nekaj dni pred novo mašo pridrvela k novomašnika in ga prosila za blagoslov. »V nedeljo bom dal skupni blagoslov,« jo Je skušal odpravili. Anči pa se ni da]3-»Osebni blagoslov je več vreden« P3 bi imel mir, jo je zato novomašmk blagoslovil. Neko leto, koje bila grozna suša, Je Anči organizirala romanje na Smuk s prošnjo za dež. Takoj po maši seje uh' ia huda ploha in Anči seje držala zelo ponosno, ker je bila prepričana, da se je dež ulil po njeni zaslugi. Anči še vedno živi v spominu Semičanov. Če otrok preveč hlebec^ pravijo, da govori kol Cajhnova Anču E DERGANC NAGRADA ! . V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 17. franke izbral BRANKO BARŽIČ w Novega mesta in ji za nagrado do-i * knjigo slovenskega pisatelja Mi-!™a Sega Božje drevce. Nagrajenki plitamo in ji želimo prijetno branje! Rešite današnjo križanko in pošlji-e rešitev najkasneje do 5. junija na toaslov: Uredništvo Dolenjskega lista, ermova 3, 68000 Novo mesto, s Opisom KRIŽANKA 19. Rešitev 17. križanke Pravilna rešitev 17. nagradne kri-Tjjke je, brana v vodoravnih vrsti-takšna: PIKA, GRAH, 1MA-^ULata, PLURALIZEM, UNA, ^Ml, SLOVENIJA, MASER, ČA-JA, SPOR, TLAKA, RN, ORGAN, BRANCIN, SOLDAT, ILIADA. ^POGUM, GIB, DAR, ARO- Brata' . Samo človek išče gotovos-n’Pps'edica pa je, da se mu je ,‘amesto tega posrečilo prik-' -ati lastni propad. I. B. SINGER .Kadar oprosti ženska *°veku, pred njo klečeče-,nu> mu oprosti iz zaniče-arija, nikoli iz ljubezni. I. CANKAR NAGRADNA KRIŽANKA 'V 9*V ^ žž« *<. m DL S? SNOV. SLAŽLMK MADZ PISATELJ FERENC. AZUSK! VELETOK RST0 SAVIN SESTAVIL j uOti MENlCN; P0ZVANEC lASTNNA STARI SLOVANi NEKO KOSAR KAR S0LMAL POD mfm KEM SIMBOL ZADEVTERU OZEK PAS > I 1 H STAR DENARNI DROBI? VEČANJE 1 BODICA HERNUA ODMEV IT MESTO V PIEMONTU RM VOJSKOVODJA > GR PESNIK OBIČAJ DL PASJE MESO MORSKI RAK PRIPADNIK ILIRSKEGA GIBANJA ST GR PESNICA VMESNA STENA SARAJEVSKA TOVARNA AVTOMOBILOV GORSKI PREHOD NAJVEČJ! SESALEC STARODAVNA PRESTOLNO JAPONSKE KEM SIMBOL ZA BARU MOR MEHKUŽEC ARABEC TRPNIK “mestece PR! ZADRL REKA NA PELOPONEZU ZENSKA KI St UKVARJA Z IRANISTIK0 RiMSKAi MERSKA PRIPRAVA krajSeime 9RAZIL MESTA TLA TROPSKA RASTLINA ANGL Z IME JUDOVSKI KRALJ Cvetenje morja — klic na pomoč Lanskoletno množično cvetenje severnega Jadrana opozarja na onesnaževanje -------morja — Jadran je ekološka nevralgična točka sveta j,. unstjčni delavci na naših severno-Urans^h obalah s strahom čakajo, " id0° *etos odnašalo Jadransko ' a se namreč, da se pripravl- Ponovitev (ali pa še kaj hujšega) lan- ■ °a cvetenja morja, ki je odgnalo a te„ekfereg.aturistaintistimvztrajnim e sh en' ° Počitniško namakanje v mor-v ^ v°di- Zimsko sušno obdobje, nez-a Dla?Sano onesnaževanje morja z od- . arni, ki se iz industrijskih obratov, y ‘n naselij ter na sami obali iz hotel-c, R°i°sov zlivajo v morje, katerega a . ■ °č>stilna moč se nevarno zmanjšuje, ,9lzProsno obljubljajo cvetenje. Biologi j ^aziskovalci so v severnem predelu Ji rana že naleteli na znamenja, po a- a'erihje moč sklepati, da se pripravlja vo cvetenje severnega Jadrana. In če :U l ^cčjega cvetenja ne bo prišlo, potem p- 7X10 turistični delavci lahko dali za 1“ b'?So' kot se temu reče. Kaj dosti več h 0 ne niorejo storiti, da bi vplivali na 'o nenava in nezaželeni pojav. Jkologov to nič ne čudi. Vedo, daje tek * Ze'° kud onesnaževalec morja. Z 0 Pad se v severni Jadran zliva 70 ■ 'Ttotkov odplak celotne italijanske I to UStnJe' P°kg tega pa mora morje A Mre|et' 'n predelati tudi komunalne Plake, kijih pridela kakih 10 do 15 '■Jonov prebivalcev. Dodatni ones-. Zeva'ec je kmetijstvo s pesticidi, mi- "'ikeml p9*'1- drugimi kmetiiski' .Judi na naši strani nismo nedolžni, le Prav taki onesnaževalci kot Italijani iton'Sm0 ^P°rna Jc predvsem visoka k0v|:en5r.a?Ua živega srebra in nekaterih jj^n. ki jih v severni Jadran prinaša Mcije. J čudnega ni torej, da je bilo Jato sko morje v prispevku, objavlje-l1Vrx,v “Slednem New York Timesu. H^eeno med trinajst nevralgičnih točk Trditev je točna, italijanski strokovnjaki je ne zanikujejo. Priznavajo, da zares plačujejo hud ekološki davek hitremu razvoju v zadnjih letih. Italijansko kmetijstvo porabi kar 10 odstotkov vse svetovne proizvodnje kmetijskih kemikalij. Na prebivalca Italije pride skoraj 2 kilograma pesticidov letno. In ker je ob kmetijski proizvodnji v severni Italiji, v Padski nižini, intenzivna tudi industrijska, se s Padom stekajo v Jadran ' severni Jadran prinaša ln pa seveda neurejene kanali- e8a planeta. ogromne količine najrazličnejših snovi, med njimi veliko fosfornih in dušičnih spojin, ki so hrana za nekatere morske organizme. Obilje hrane omogoča, da se preko mere namnožijo tako kremenčaste alge, ki povzročajo nadležno cvetenje, kot iskrnice, povzročiteljice rdeče plime, ali zelene morske solate, ki smradi Benetke. Pojav je z vsem, kar ga spremlja, za turiste neprijeten, za živelj v morju pa tudi uničujoč. Trga se naravno ravno- vesje v morju. Ve pa se, kako hiter je propad življenjskega okolja, ko se ravnovesje zruši. Kaj se pri cvetenju, kot je bilo lansko, pravzaprav dogaja? Sicer običajno pomladansko ali jesensko razmnoževanje kremenčastih alg se ob posebnih razmerah, ki jih določa nekaj višja povprečna temperatura morja in količina odplak, predvsem iz Pada, sprevrže v poletno cvetenje morja. Rastlinice, ki sicer prosto plavajo v vodi, se prično združevati v goste, sluzaste oblake ali na stotine metrov dolge zavese, da bi se obdržale bližje gladini in ne potonile. A ker se v sluz lepijo tudi drugi planktonski organizmi in mineralni delci, alge zaradi teže prej ali slej le potonejo na dno in tam odmrejo. Pri gnitju prihaja do večje porabe kisika, kar privede do kritičnega pomanjkanja tega plina, posledice pa so prizadeto življenje na morskem dnu. Pride lahko do množičnega pogina nekaterih vrst rib, mehkužcev in drugih morskih živali. Dele sluzastih zaves pa valovi in veter zanesejo k obali in na plaže. Nekateri ekologi vidijo v cvetenju morja normalen pojav, ki v severnem jadranu ni nič novega in se vsake toliko časa pojavlja bolj množično. Prvi zapis o cvetenju morja je že iz leta 1872, ko je biolog Syrski kot eden prvih zabeležil ta pojav. Vpliv človeka na cvetenje morja naj bi ne bil odločilen. Nekateri ekologi pa so prepričani, daje za cvetenje morja odgovoren predvsem človek. Naj bo res eno ali drugo, morje s cvetenjem opozaija nase, to je njegov klic na pomoč. Pomoč pa ni v postavljanju zaščitnih mrež pred plažami in gradnjo hotelskih bazenov, marveč le v učinkovitih ukrepih za varovanje morja pred onesnaževanjem. Polpismenost Tudi v razvitih državah težave s pismenostjo Narode zahodnoevropskih civilizacij imamo v svojih vsakdanjih predstavah za zelo kulturne. Zato vsekakor presenečajo podatki, ki prihajajo iz razvitega sveta in govore o pismenosti. Prvi so se s tem problemom odkrito spopadli v Združenih državah Amerike, kjer se je tudi najprej pojavila množična polpismenost kot neke vrste odziv na razcvet avdiovizualnih medijev. Nič bolje pa ni tudi na starem kontinentu. Več kot petina odraslih Francozov je nepismenih ali polpismenih. Tako je pokazala raziskava, ki jo je naročila francoska vlada. Študija je pokazala, da je takih, ki ne znajo ne brati in ne pisati najbolj enostavnih besedil, okrog 6,3 odst. Takih, ki so popolnoma nevešči branja, znajo pa za silo kaj napisati, je 4 odst., medtem ko je takih, ki znajo kaj prebrati, jim pa nikakor ne gre izpod rok pisanje, celo 11,5 odst. Največ nepismenih in polpismenih je v starostni skupini nad 65 let, kar bi bilo sprejemljivo, žal pa je študija pokazala, da se povečuje število polpismenih oziroma takih, ki imajo večje težave pri pisanju ali branju, v starostni skupini med 18. in 29. letom. To pa že niso več ljudje, ki jim razmere niso nudile možnosti za obvladanje najbolj osnovnih civilizacijskih veščin, branja in pisanja. Japonski šolski čudež Zakaj so japonski šolarji meo najboljšimi na svetu, ugotavlja raziskovalka Whiteova — Strogost? bujanje učencev, da sprostijo svoje moči. Zato v japonskih učilnicah ni zadrtosti in togosti, marveč sproščeno ozračje. Ob vsem tem pa so učni programi dokaj zahtevni in obsežni, zato imajo šolsko leto dolgo 240 dni. A to še ni vse. Vzgoja in učenje potekata intenzivno tudi zunaj šolskih prostorov, kot ugotavlja VVhiteova. Starši igrajo namreč pomembno vlogo v učno-vzgojnem procesu, še posebno matere. 80 odstotkov japonskih otrok zna brati in pisati, predno pridejo v šolo, čeprav jih v otroških vrtcih tega sistematično ne učijo. Doma se otroci igrajo s starši tudi tako, da se v igri učijo šteti in podobno. Ob vseh uspehih pa Japonci s svojimi šolami še vedno niso zuoovoljni. In njihovi otroci najbrž ne poznajo tiste pesmice, ki gre nekako takole: »Še nkul se nismo tulk smejal, kot ku je šula pogorela...« MiM (Vir: Newsweek) Japonski študentje se na testih iz znanja matematike in naravoslovnih znanosti od vseh na svetu najbolje odrežejo. Od vseh vpisanih jih diplomira več kot 90 odstotkov. Nepismenosti na Japonskem praktično ne poznajo. Ti podatki so seveda dovolj vznemirljivi, da se mnogi strokovnjaki po svetu sprašujejo, kaj je v vzgoji in šolanju mladih Japoncev posebnega, da dosegajo take zavidljive uspehe. Prevladujoče mnenje je, da je japonski šolski in vzgojni sistem tog in nasilen in da so uspehi posledica strogosti, s katero se japonska mladež sreča že v otroških vrtcih in jo spremlja vse do univerze. Vendar ni tako, kot je pokazala raziskovalna študija Japonski vzgojni izziv ameriške raziskovalke Merry White. Študija je pred kratkim zagledala beli dan in seveda zbudila precej zanimanja. VVhiteova pravi, da japonsko šolstvo odlikuje vse kaj drugega kot brezobzirna strogost. Leta vzgoje in šolanja potekajo v toplem in domačem vzdušju. Cilj šolanja ni samo vbijanje znanja v glavo, temveč tudi učenje, kako biti del družbe. »Dobro medsebojno razumevanje ni vrednota le zato, da bi bil mir v razredu, temveč je vrednota sama po sebi,« piše v študiji ameriška strokovnjakinja. Učenje, kako živeti in ustvarjati skupaj, ima globoke korenine v japonski kulturi. Otroci se že od vrtca naprej učijo in delajo v skupinah, pri čemer bistrejši otroci pomagajo manj bistrim. Vztrajnost in marljivost nadvse cenijo in te vrednote vcepljajo v mladi rod, medtem ko morajo učitelji pokazati veliko potrpežljivost z učenci. Njihova osnovna naloga je spod- Slačifantje V evropskih nočnih loka-lih se slačijo tudi fantje Tudi golo moško telo je lahko lepo, čeprav je seveda res, da dandanes gre v prodajo, tako in drugače, predvsem lepo žensko telo. Vendar se moški ne dajo in v tovrstni borbi za enakopravnost vdirajo tudi na doslej ženskam rezervirana območja. Denimo v strip tease. V svetu je v velikih mestih že kar precej lokalov, kjer nastopajo pred občinstvom slačifantje namesto ali v sodelovanju s slačipuncami. Največ lokalov z moškim strip teasom je v velikih mestih Združenih držav Amerike, v evropskih prestolnicah jih je manj, a brez njih niso. Striptizarji se uspešno uveljavljajo tudi v razvitih lokalih svetovnih pristanišč. Nam najbližji lokali z moškim strip teasom so v starodavnem Dunaju, kjer ta čas najbolj slovi »kralj erotike«, ki sliši na umetniško ime Toni T. Priimek skriva, da ima vsaj nekaj svojega skritega pred očmi drugih. Izbrane cunjice odmetuje vsak večer v več lokalih in nočnih klubih. Kot umetnik slačenja je stalno na potovanju med Dunajem in Miinchnom. Njegov zaslužek sicer ni velik, upa pa, da se bo stara Evropa sčasoma navdušila za tovrstno »umetnost« in bodo slačifantje dobro živeli. Toni namreč načrtuje, da bo na stara leta, ko ne bo spodobno kazati, kaj leta naredijo iz moškega telesa, odprl erotično baletno šolo, kot pravi šoli za slačifante. Nasploh svoj poklic zelo ceni. Gigantski Buda Na otoku Lan Tao gradijo največji Budov kip Lani decembra so na vrhu gore na otoku Lan Tao, ki leži kakih 16 kilometrov zahodno od Honkg Konga, začeli graditi gigantski kip Bude. Ko bo kip ob koncu letošnjega leta dograjen. bo največji bronasti kip tega božanstva na prostem, kar jih svet pozna. Visok bo 33 metrov, sama gradnja pa bo predvidoma stala okrog 8 milijonov dolarjev. Graditelji so prepričani, da bo hongkonški Buda postal vsaj tako slaven, kot so njemu podobni bronasti velikani, kip Svobode v newo-rškem pristanišču in Jezus nad Riom. Pobudniki gradnje kipa so bili menihi tamkajšnjega samostana in, presenetljivo, kitajski komunistični režim. Z denarjem doslej ni bilo nobenih težav, saj so menihi že zbrali 6 milijonov dolarjev, ki sojih darovali ljudje z vseh koncev sveta. Imena darovalcev, ki so prispevali več kot 120 tisoč dolarjev, bodo vrezali v lotosove liste na podnožju kipa. Graditelji niso tako brez težav kot naročniki. Jeklena konstrukcija, na katero bodo montirali 200 bronastih delov kipa, že stoji in tudi montaža posameznih delov teče. Graditeljem povzroča težavo Budova glava, ki je vlita v enem kosu in tehta okrog 6 ton. Na pomoč jim bo moral priskočiti močan vojaški helikopter, saj dvigalo, ki ga zdaj uporabljajo, ne zmore dvigniti take teže. Naloga duha je ustvarjanje novega. Bistven pogoj za to je svoboda. M. MARKOVIČ Resnica je vedno žaljiva za tistega, ki jo sovraži. B. ŠTIH Dnevi potekajo, kakor reka časa, proti izlivu, k smrti. D. KIŠ Umetnost je vseobsežna, edina nesmrtna ljubezen. M. KOMEL J §uet u številkah KOLIKO TELEVIZORJEV? El DANSKA B3 NIZOZDKKA m PORTUGALSKA ■ LUKSEMBURG 0 SFRJ ■ SLOVENIJA lil na 10W ppfb, HiH -1 ek^anCS s' *e s^oraj težko zamislimo dom brez migotanja televizijskega : r?°a, saj je televizor postal nekaj povsem vsakdanjega pri hiši. Priljubl-ton . 'n Pristen. Tokrat si na grafu poglejmo, kako je s televizijsko razvidi« v Evropski skupnosti, s katero se radi primerjamo, in pri nas. Naj-“ televizijskih sprejemnikov, merjeno po številu televizorjev na tisoč tJi va|cev, kar je nedvomno ustreznejše za primerjavo kot samo število , Cvi*ijskih sprejemnikov, imajo od držav Evropske skupnosti na l)an-p e,n (438) in na Nizozemskem (471), najmanj pa v Luksemburgu in na .(lr,ugalskem (291). Jugoslavija je s 174 televizorji na tisoč prebivalcev [Za* 'Ud‘7a Prednjima državama v Skupnosti, medtem ko se Slovenija N televizijsko najmanj razvitih drži za rep. BORUT KOS: y DEŽELI ISLAMSKE REVOLUCIJE H Prav mučno mi je bilo, ko so mi pojasnjevali zakone in kazni, ki se še iz Hamurabijevih časov niso kaj dosti spremenili. Če te homeinist dobi pijanega, ti prvič naprtijo trideset udarcev z bičem, drugič osemdeset, v tretje pa si ob glavo. Nadvse ostro kaznujejo prešuštvo; brez odlašanja ustrelijo, ženska pa dobi petindvajset do trideset udarcev z bičem. Kasneje sem zvedel, da prostitucija ni zamrla. Prijateljico za eno noč je mogoče dobiti že za 1000 rialov (1 dolar). Prostituirajo se predvsem mlada dekleta ali študentke, ki se drugače ne morejo preživljati. To me je precej začudilo, saj sem v pogovoru z nekim študentom zvedel, da imajo študentje boljše življenjske pogoje kot ostali, poceni hrano in prenočišča v študentskih središčih. Koliko časa bom moral prebiti v zaporu? Kaj sem sploh zakrivil? Ta vprašanja so mi begala po glavi, odgovora nanje pa nisem poznal. So- jetniki so me tolažili, da bom mogoče ostal le tri do pet dni, kar je prava malenkost. Meni pa se je tudi nekaj dni zdelo neznansko veliko, saj sem zaradi negotovosti postajal vse bolj živčen. Pobegli vojak si je čez čas s pomočjo brusilnega papirja začel iz mandljevih peščic izdelovati muslimanski molek v obliki ogrlice ter si s tem krajšati čas, ostali pa smo živčno kadili. Vsako uro je po stažu najstarejši poklical paznika, da je vključil ventilator, kajti bilo je neznosno vroče in zadimljeno. Nihče ni imel ure, zato ne vem, kdaj so nam prinesli večerjo. Veliko skledo smo položili na časopisni papir in v krogu posedli okoli nje na tla ter pojedli. Ko smo pospravili, je paznik prinesel velikanski vrč čaja. Med srebanjem čaja se je možak, ki je bil zaprt že dve leti, kar naprej smejal in stalno ponavljal: »Čaj, čaj.« Napočil je čas za umivanje in za na stranišče. Vse se je odvijalo le ob določenih urah, tudi na stranišče si lahko odšel le trikrat na dan. Po dva in dva smo z masko na očeh zapuščali celico in jaz sem ta čas izkoristil še za tuširanje. Obrisal sem se kar v neko smrdečo brisačo, vendar sem se počutil mnogo bolje. Povedali so mi, da se lahko obrijem, njim to namreč ni dovoljeno, vendar se nisem, ker sem sklenil, da bom raje videti čimbolj zanemarjen. Ko smo se vrnili v celico, se je »ruski prevajalec« pokril z ruto preko obraza in zaspal, še pred tem pa ga je »dveletni« temeljito po turško zmasiral: to pomeni, da ga je celega prehodil. Tudi meni je ponudil takšno masažo, vendar pri njegovih devetdesetih kilogramih nisem tvegal takšne preizkušnje čvrstosti svojih kosti. Poskušal sem zaspati, vendar zaradi vročine in močne luči skoraj vso noč nisem zatisnil očesa. Zgodaj zjutraj so nas zbudili za zajtrk. Toda ko sem videl nekakšen sir in kruh, podoben platnu, sem raje spal dalje. Odkril sem tudi način spanja pri močni luči: na oči sem si nataknil masko in v trenutku zaspal. Zbudilo me je odpiranje vrat. Paznik, ki me je prvi dan pripeljal v celico, je s kretnjami pokazal, naj mu z masko na očeh sledim. Na hitro sem si oblekel srajco in šel za njim. Posadil me je na stol v neki majhni celici, vendar mi ni dovolil smeti masko z oči. Po nekaj minutah sem zaslišal odklepanje vrat ter začutil navzočnost dveh mož za hrbtom. Ko so se vrata zaprla, sem vprašal, če lahko snamem masko. Odgovor v angleščini je bil pritrdilen. Zagledal sem dva možaka, oblečena po zahodnjaško, niti brade nista nosila, in takoj sem ugotovil, da sta zasliše-valca. S seboj sta imela moje beležke, potni list ter še nekaj papirjev. Predstavila sta se kot oficirja za varnost. POTA m stn? & OB 1,700.000 DIN — Neznani storilec je 16. maja vlomil v osebni avto 22-letnega Antona Krakarja iz Mirne vasi. Vozilo je stalo parkirano pri Španovem mostu v Rojah, neznanec pa je iz njega odnesel radiokasetofon z zvočnikoma, deset kaset, avtomobilski akumulator, 20 litrov bencina, ob slovesu pa na avtomobilu odlomil še radijsko anteno. Krakar je oškodovan za vsaj 1,700.000 din. RAZGRAJAL NA VIGREDI — Metliški miličniki so 21. maja pridržali do iz-treznitve 26-letnega Janeza P. iz Gradca. Mladenič je na Vinski vigredi izzival goste k pretepu, enega pa celo napadel. Manj napadalen je bil do modrih uniform. Janeza P. čaka še pot k sodniku za prekrške. NAFTNI MADEŽ KRIV TRČENJA CEROVEC — 36-letni Arih Krasniqi iz Prizrena se je 17. maja ob 14. uri peljal z osebnim avtom iz Novega mesta proti Metliki. Pri Cerovcu ga je v desnem nepreglednem ovinku zaradi mastnega madeža na vozišču zaneslo na levo, kjer je trčil v avtobus, ki gaje vozil Alojz Šinkovec iz Radovljice. Referentka davčne uprave v priporu A. J. osumljena, da si je prilastila 12 milijonov KRŠKO — Po Sevnici je močno odjeknila novica o odkritju na tamkajšnji upravi za družbene prihodke, kjer naj bi si bila uslužbenka prilastila kar precejšnje vsote denarja. Da vest ni bila izmišljena, so potrdili tudi na krški UNZ. Tam so namreč skupaj z napisano kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča 42-letno A. J., referentko za obračun prispevkov na upravi za družbene prihodke skupščine občine Sevnica, doma iz Sevnice. A. J. je utemeljeno osumljena, da naj bi si bila nezakonito prilastila 12,520.000 din gotovine, denar pa naj bi bila jemala odobčanov, ki so v gotovini poravnavali svoje davčne obveznosti. A. J. je tako osumljena kaznivega dejanja grabeža in poneverbe, slišati pa je, da naj bi bilo protipravno pridobljene premoženjske koristi še celo nekaj več, vendar preiskava o tem še teče. Preiskovalni sodnik je za A. J. že odredil pripor. Kriminalcem letos slabši časi Raziskanost kaznivih dejanj novomeške UNZ boljša za 10 odstotkov — Kriminala nekaj več — Letos že nekaj uspešnih akcij NOVO MESTO — »Ne le preu-ranjeno. pač pa tudi neobjektivno je na podlagi nekajmesečnih rezultatov in primerjav gibanja kriminalitete delati kakršnekoli sklepe. Takš-. ne analize pač zahtevajo spremljanje podatkov na daljše obdobje, kar pa seveda ne pomeni, da so sprotni podatki zanemarljivi. Nasprotno, pridno jih beležimo in prvi trije meseci letošnjega leta so pokazali, daje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem število kaznivih dejanj na območju novomeške UNZ narastlo za 6 odstotkov, predvsem na račun tatvin in vlomov,« previdno ocenjuje letošnje delo še do nedavnega pomočnik republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo, sedaj pa načelnik UNZ Novo mesto, Vinko Pavlin. Letošnji trimesečni podatki kažejo, daje bilo na območju Dolenjske storjenih 559 kaznivih dejanj, navzlic njihovemu naraščanju pa je raziskanost precej boljša. Kar za 10 odstotkov več kaznivih dejanj so uslužbenci novomeške UNZ raziskali v primerjavi z lanskimi številkami, vendar Pavlin tudi ob teh številkah trezno razmišlja: »Skušali bomo seveda obdržati tako visoko poprečje raziskanosti kaznivih dejanj, čeprav je objektivno kaj takšnega malo verjetno, še posebej, ker je pred nami turistična sezona in navsezadnje tudi čas dopustov. Sicer pa bi se raje kot ob napovedih ustavil ob nekaterih spoznanjih letošnjega leta. Med kaznivimi dejanji jih je bilo daleč največ na škodo družbenega in zasebnega premoženja, pa najsi je šlo za tatvine delov motornih vozil, goriva, avtoradiov ali drugih predmetov iz avtomobilov. Nekaj več je tudi mladoletniškega kriminala — letos smo zabeležili 46 tovrstnih kaznivih dejanj, devet več kot v enakem lanskem obdobju — po drugi strani pa je odkritih dejanj gospodarskega kriminala nekaj manj. Slednje seveda še zdaleč ne pomeni, da gospodarski kriminal upada. Prej nasprotno.« Predno Pavlin omeni nekatere letošnje uspehe, ne pozabi spregovoriti o problemih. »Preglavice imamo z odkritjem požigalca na Drski. Letos je na tem območju vnovič zagorelo, skupaj pa je bilo v zadnjih treh letih na Drski kar 6 požigov. Drugi, morda še večji problem so vlomi v cerkve. Že nekaj let po Sloveniji le registriramo tovrstna dejanja, storilci pa so še zmeraj na svobodi. Na območju naše, UNZ smo v prvih treh mesecih zabeležili en vlom v cerkev, v aprilu in maju pa še dodatne tri. Gre za tatvine dragocenih kulturnozgodovinskih • Na dolenjskih cestah se je v prvih treh letošnjih mesecih pripetilo 57 prometnih nezgod, v katerih je umrlo 18 oseb. Devet smrtnih žrtev je zakrivilo prehitevanje v škarje, tri nepravilno polkrožno obračanje na cestišču, dve prevelika hitrost, da ne naštevamo naprej. Dodajmo le še. da so dolenjski miličniki v prvem trimesečju napisali 2.108 predlogov za uvedbo postopka pred sodnikom za prekrške, kar po svoje dovolj zgovorno kaže dogajanje na dolenjskih cestah. avtomobilov pri gostišču Lipov list, da ne omenjamo prijetih vlomilcev, ki jih je vodil pobegli obsojenec, in odkritja v novomeški 1MV, od koder niso izginjali le rezervni deli, pač pa tudi osebni avtomobili. Med odkritji na področju gospodarskega kriminala pa velja nemara na prvem mestu omeniti prijetje skupine petih oseb iz Bele krajine, ki je dalj časa uspešno tihotapila kalkulatorje in jih nato s precejšnjim dobičkom preprodajala.« Načinov, kako v boj s kriminalom, je veliko, Vinko Pavlin je tokrat spomnil še na enega, ki ga na Dolenjskem slabo poznamo in izkoriščamo. »Po drugih regijah se občani neprimerno pogosteje odločajo za nakupe signalnih varnostnih naprav, o katerih na Dolenjskem očitno premalo vemo. Nemara je temu vzrok slaba obveščenost in poznavanje teh pripomočkov, zato naj že sedaj opozorimo na razstavo tovrstnih varnostnih naprav, ki bo meseca septembra prav v Novem mestu- B. BUDJA pomnikov neprecenljive vrednosti. Očitno je na delu dobro organizirana skupina. Na roke ji gre dejstvo, da so cerkve tudi na odročnih, osamljenih krajih, kjer je težko najti kakršnekoli oprijemljive sledove. Morda ne bo ob tem odveč vnovičen poziv krajanom za budnost in pomoč. No, da ne bomo le tarnali, tudi uspehov je bilo letos nekaj. Omenimo prijetje skupine vlomilcev, ki so vlamljali v vikende, avtomobile in hiše na območju Prečne m Straže, pa nato skupine Novo-meščanov, ki je vlamljala v stanovanja, trgovine in kioske, skupine, ki je več mesecev kradla iz osebnih Vinko Pavlin: »Kaznivih dejanj je bilo v prvih treh letošnjih mesecih nekaj več, vendar je navzlic temu tudi raziskanost precej boljša.« Rdeča luč za Trdinovo Sklepanje o enosmerni zapori Trdinove ulice loženo — Besedo bodo imeli še OŠ Grm, KS in d NOVO MESTO —- Sprejemanju ne dovolj premišljenih in vsestransko argumentiranih odločitev v prometni ureditvi Novega mesta naj bo enkrat konec, to je bilo osnovno sporočilo izvršnega sveta, kije preteklo sredo prav zaradi teh razlogov preložil odločanje o tem, ali naj bi sedanji začasni prometni režim Trdinove ulice, uveljavljen zaradi začasne zapore Partizanske ceste, spremenili v trajnega. Sedaj je možen dostop v odsek Trdinove ulice med kandij-skim križiščem in osnovno šolo Grm le iz mestne strani, torej je ulica enosmerna. Na predlog strokovne komisije odbora za prenovo mestnega jedra, ki gaje kot predlagatelj izvršnemu svetu osvojil občinski Komite za urbanizem in val? j Peterica ostala brez prevoza Prejšnji teden je bilo ob svoja prevozna sredstva v obliki najrazličnejših koles z motorjem kar pet občanov na območju novomeške UNZ. Dobro bi bilo, ko bi bili ti primeri ostalim lastnikom v opozorilo in poduk. Tako je 43-letnemu Ivanu Severju iz Sel pri Semiču nekdo iz nezaklenjene zidanice odpeljal kolo z motorjem tomos M3, vredno vsaj kake 4 milijone din. Naslednji je bil 18. maja ob vozilce 18-letni Mirko Bezek s Težke vode. Kolo z motorjem je pustil pred gostilno Litrop v Šmihelu, s tatvino pa je prikrajšan za okoli 2 milijona din. Dan kasneje, med 19.30 in 21. uro, je neznani storilec s parkirišča črnomaljske krajevne skupnosti ukradel kolo z motorjem znamke tomos APN 4Jlast 30-letnega Stanka Gapa iz Lokev pri Črnomlju. Miličniki pravijo, da je bil motorček vreden vsaj 400 tisočakov. Istega dne med 20. in 21. uro pa je bil ob kolo z motorjem 42-letni Franc Špehar iz Nove Loke. Vozi- lo znamke tomos APN 4 je rtustil na parkirišču v ulici Na utrdbe v Črnomlju, ob vrnitvi za motorčkom ni bilo več ne duha ne sluha. In naposled še primer 36-letnega Antona Pečariča iz Drašičev. Kolo z motorjem ponny ekspres je med 16. in 17. majem stalo pred stanovanjskim blokom v Zupančičevi ulici v Metliki, kar je nekomu očitno zelo ustrezalo. Vozilce sije enostavno sposodil in tako Pečariča oškodoval za vsaj 3 milijone din. TRIJE RANJENI . ČRNOMELJ — 29-letni Stanislav Željko se je 15. maja ob 18.40 peljal z osebnim avtom iz Dragatuša proti Črnomlju. Pred mostom čez potok Tumšči-ca je dohitel tovornjak s priklopnikom in ga pričel prehitevati. Takrat mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 69-letni Janez Lamut iz Črnomlja. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem se je poleg obeh voznikov poškodovala tudi Anica Lamut. Vse tri so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 30 milijonov din. Pred ubojem poklical miličnike Pojasnjene okoliščine družinske tragedije na Vrhu pri Ljubnu — Cirilu Gregoriču osem let zapora — Brata s sekiro desetkrat po glavi ___________________ VRH PRI LJUBNU — Lanskega 5. decembra nekaj pred polnočjo je prišlo v kuhinji hiše Gregorčičevih na Vrhu pri Ljubnu 18 do tragedije, kije močno odjeknila ne le med tamkajšnjimi krajani. Brat je s sekiro na zverinski način umoril brata, ozadje in vse doslej še nepojasnjene okoliščine tega dogodka so prišle na dan pred dnevi, ko je moral na zatožno klop novomeškega temeljnega sodišča sesti 27-letni Ciril Gregorič. IZSILJEVAL JE PREDNOST RUČETNA VAS — 20. maja ob 16.20 seje 17-letni Anton Š. s Starihovega Vrha peljal na kolesu z motoijem iz Nestoplje vasi proti Semiču. V Ručetni vasi je na križišču zapeljal na prednostno cesto, ne da bi se prepričal, ali je ta prosta. Prav takrat pa je po njej z osebnim avtom pripeljal 45-letni Emil Glavič iz Prapreč. Prišlo je do trčenja, v katerem se je Šuštarič hudo ranil in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. V družini Gregoričev je bilo šest otrok; živeli so v hiši, ki ima le dva stanovanjska prostora. Zadnja leta so doma poleg staršev prebivali le še trije bratje. Med njimi so vladali skrhani odnosi, ki sta jim botrovala alkohol in velika revščina. Še posebej sta v nenehnem prepiru živela brata Franc in Ciril, marala se nista že od otroštva, sovraštvo pa se je še poglobilo po Cirilovem prihodu domov od vojakov leta 1985. Mržnja med njima je vse bolj naraščala, prekipelo pa je očitno takrat, ko se je poročila sestra. Ciril je namreč poroki Sosedom jemal devize in nakit Poldrugo leto zapora za 21 -letnega Zlatka Piškuriča — S ključem dvojnikom hodil v stanovanje prijateljev — Priznal dejanje___________________________________________ METLIKA — Danes 21-letni Zlatko Piškurič iz Metlike je bil kaj nehvaležen hišni prijatelj. To so na svoji koži občutili njegovi sosednje na Cesti bratstva in enotnosti 100 v Metliki, ki jih je prikrajšal kar za lep kupček denarja. Vsa zadeva je dobila te dni sodni epilog, ki je Piškuriču prinesel poldrugo leto zapora. Piškurič je imel prijatelje v sosednji —J: A° povrniti vso povzročeno škodo. Ta je ocenjena na 14 milijonov dinarjev. Sodba še ni pravnomočna. B. B. nasprotoval, Franc pa ne, bilje v dobrih odnosih tako s sestro kot z njenim možem. Poleg tega je Franc Cirilu večkrat očital še, zakaj se vendar ne zaposli, zakaj živi na račun drugih. Dan pred usodnim dogodkom se je Ciril vrnil domov, kjer so praznovali očetovo 60-letnico, na katero ni bil povabljen. Vnovič seje zapletel v prepir s sestro, prišlo je celo do obračunavanja s pestmi, v katerega sta bila vključena tudi brat Franc in sestrin mož. Tisti večer je Ciril sklenil, da bo oba ubil. Lanskega 5. decembra je Ciril popival, najdlje v gostilni Pod smreko, od koder gaje zvečer prijatelj odpeljal proti domu. Ze med vožnjo je Ciril kolegu odkrito povedal, da bo ubil brata in sestrinega moža, le da teh groženj nihče ni jemal resno. Ko je Ciril pozno zvečer prestopil domači prag, je materi rekel, naj pripravi blagoslovljeno vodo in rože, češ da bo Franci ta večer »šel«. Nato se je preoblekel in odšel k sosedom ter tam zaprosil za telefon. Poklical je postajo milice in tamkajšnjemu dežurnemu dal svoje podatke ter nas- lov, povedal pa tudi, da oo to noč ubil brata. Ko je zapuščal sosedovo hišo, je mimogrede iz odklenjene garaže vzel največjo od treh sekir in z njo v roki stopil v domačo hišo. Ob njegovem prihodu je bil brat Franc že buden, zato prvi napad Cirilu ni uspel. Franc je namreč prestregel prvi zamah s sekiro, prišlo je do ruvanja in prerivanja za orožje, Francu je celo uspelo, da je iz sobe pobegnil v kuhinjo. Vse bi se nemara srečno končalo, če se v kuhinji Franc ne bi zapletel v stol. Tisti trenutek ga je zadel prvi udrec s sekiro, po drugem pa je že nemočno obležal. Ciril je nato kot obseden tolkel po bratovi glavi; obdukcija je kasneje pokazala, daje bilo udarcev vsaj deset. Več odprtih prelomov lobanje in druge poškodbe so bile vzrok, da je Franc hudim ranam takoj podlegel. Ciril je po dejanju mirno odnesel sekiro na mesto, od koder jo je vzel, nato pa stopil še do drugega soseda, ki ima prav tako telefon. Vnovič je poklical miličnike in jih obvestil, daje brata že ubil. Može ostave je počakal doma, ob bratovem truplu. hiši, kjer so stanovali Mihaličevi. Večkrat jih je obiskal in tako tudi spoznal razmere v hiši, kar je kasneje dobro vnovčil. Zlatko je bil namreč že kar 5 let nezaposlen, preživljali so ga starši, vendar je bilo denarja za zabavo in mladostno življenje premalo. V ir dohodkov sije našel prav pri Darinki, Stjepanu in Stanislavi Mihalič. Neopazno jim je namreč zmaknil hišne ključe, si dal narediti njihov dvojnik, ključe pa zatem prav tako neopazno vrnil na prejšnje mesto. Med lanskim septembrom in letošnjim januarjem je — najpogosteje dopoldne, ko Mihaličevih ni bilo doma — nekajkrat obiskal njihovo hišo in iz nje odnesel 411 ameriških in 960 kanadskih dolarjev, par zlatih ženskih uhanov, zlat obesek, zlat moški poročni prstan, zlat moški pečatni prstan, zlato žensko zapestnico z verižicami in ploščico, srebrno verižico s srebrnim obeskom, zlato ploščico, tri pare otroških zlatih uhanov s kamni, nekaj viskija in bonbonjero, za nameček pa na škodo lovske družine Ozalj še 416 tisoč italijanskih lir. Kot sta pokazali preiskava in obravnava, je Piškurič ukradene devize na bankah menjaval za dinarje, medtem ko je nakit kot staro zlato prodal novomeškemu Okrasu, nekaj malega pa so mu ob prijetju zasegli miličniki. Na obravnavi je dejanje priznal, povedal tudi, da sije za ta denar — šlo je za približno milijon din — kupil kolo z motorjem, ostalega pa je porabil za zabavo in družbo, prav tako lire, ki jih je Stje-pan Mihalič kot predsednik lovske družine Ozalj hranil doma. Senat novomeške enote temeljnega sodišča je. kot že rečeno, Piškuriča obsodil na 1 leto in 6 mesecev zapora, prav tako pa mora po sklepu sodišča Mihaličevim V LEVO PONIKVE — 20-letni Nidal Suljano-vič iz Prijedora seje 20. maja ob 15.30 peljal z osebnim avtom golf iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Ponikvah je zaradi utrujenosti zapeljal v levo in čelno trčil v nasproti vozeče vozilo 34-letnega Branka Brnasa iz Zagreba. Poleg obeh voznikov so se v nezgodi hudo ranili še štirje sopotniki. ZGORELA TOVORNJAK IN GOLF KRAKOVO — 17. maja ob 23. uri je 26-letni Ibrahim Perani iz Prištine peljal tovornjak, na katerem je bil naložen golf, iz Ljubljane proti Zagrebu. V Krakovskem gozdu je opazil, da se iz armaturne plošče vali dim. Vozilo je takoj ustavil in tudi sopotnikoma pomagal iz avtomobila, nato pa skupaj z vozniki, ki so se ustavili, skušal pogasiti požar. Na nesrečo je ogenj hipoma zajel vse vozilo, tako da ni bilo pomoči. Zgorela sta tovornjak in osebni avto, tako daje škode za okoli 400 milijonov din. Vzrok požara ni znan. Črn sredin popoldan V enem popoldnevu so se na območju krške UNZ pripetile štiri nezgode, v katerih so bili udeleženi 3 otroci in mladoletnik KRŠKO — V enem samem popoldnevu so se na območju krške UNZ prejšnji teden zgodile kar štiri prometne nezgode, v katerih so bili udeleženi otroci in mladoletniki. Vsekakor je to podatek, ki kliče k preplahu in odgovoru, v tem zapisu pa zaenkrat ostanimo le pri dejstvih. Vse seje dogajalo 17. maja. Najprej je ob 12.40 na Cesti 4. julija v Krškem nenadoma stopil na prehod za pešce 11-letni D. H. iz Krškega. Prav takrat je mimo z osebnim avtom pripeljal Anton Mlakar s Studenca in fanta zadel ter zbil po cesti. Oče je D. H. odpeljal v krški zdravstveni dom, nato pa v brežiško bolnišnico. Natanko tri ure kasneje je prišlo v Krškem do nove nesreče. 8-letni učenec prvega razreda R. A. iz K rškega je s kolesom s parkirišča pred osnovno šolo Jurija Dalmatina zapeljal na Šolsko ulico. Ni se prepričal, ali je ta prosta, zato je trčil v avto, ki gaje mimo pripeljala Anita Gomilšek iz Celja. Ranje- nega fanta so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Do naslednje nezgode je prišlo ob 18.45 v Rovišču na cesti med Rako in Zavratcem. Štiriletni A. K. iz Rovišča je izza žive meje nenadoma^stekel pred osebni avto Alojza Jordana iz Zavratca. Nezgoda je bila neizbežna, A. K. je ostal hudo ranjen in so ga prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. In naposled še nezgoda, do katere je prišlo ob 21.15 v Brežicah na Kardeljevi cesti. 17-letni A. P. iz Artič seje peljal na neregistriranem motornem kolesu in brez vozniškega dovoljenja po Kardeljevi cesti, zaradi prevelike hitrosti gaje na mokri in spolzki cesti v ovinku zaneslo z vozišča in je padel. A. P. se je hudo ranil in se sedaj zdravi v brežiški bolnišnici. vo okolja, naj bi promet na tem odsflrl Trdinove ulice povsem ali pa vsaj daj j nmouli Ta nm Ki KiIa m l/Ailripnlll .. omejili. To naj bi bilo v konceptu pre< videne nadaljnje prometne sanad mestnega jedra, ki naj bi dala pa*? _ več prostora. Po posvetovanju s ko1®! jo za promet oziroma prometnimi^'■ pektorjem je komite predlagal leencf merno zaporo, zavedajoč se pove ga prometa na kandijskem krc* potem, ko bo zgrajena nova avtobl” postaja. V izvršnem svetuje prevla« mnenje, da predlog ni zrel za odlov predvsem zaradi tega ker upošteva razbremenitev kandijskega križišča jemlje pa v obzir vseh posledic, ki». leti tako spremenjeni prometni režim P® ročil predvsem v Kristanovi 'd'cl\%bko naj bi bil promet, tako kot je bilov ^ q zapore Partizanske ceste, speljan na*J (U(j. grebško cesto mimo osnovne šole Oj Do nadaljnjega odločanja naj bi prit , J bili še mnenja neposredno prizadej e predvsem osnovne šole Grm, tamKšR je krajevne skupnosti, upravljalcacfj postaje ljudske milice, pa tudi prot® I nih strokovnjakov. Do odločitve b° 'J jal sedanji začasni prometni režim, 71 ___ čemer paje treba poudariti, daje no- — kdo, tega na seji izvršnega svet* vedel nihče pojasniti — že pohitel m______ risal parkirne prostore ob pločnikj. tem delu Trdinove ulice tako, kot us Pr kolor k Ml bil prepričan, da je predlagana enosmerna zapora že dejstvo, ^. 1 doleti V Sestra takoi mrtva, brat hudo ranjen igična nesreča P Velikim Mraševim kolu (15:1 vano borsk Je kot no 2’ .sobot • dvort -—7 novih Tragična nesreča P1* f \j Pričli lep us VELIKO MRAŠEVO — V sobo» ^ eni uri ponoči je prišlo na regional sobot med Brežicami in Kostanjevico o , _ letošr prometne nezgode, v kateri je u? jtj form letna Marija Černič iz Velikega roo rod ■ Njen brat, 38-letni Jože Ajdišek 12 ^ ja, tudi sicer avstnjski državljan je) * ^ peljal osebni avto po omenjeni cestvl j f < di prevelike hitrosti pa je vozilo v le ^ Vici. ] nepreglednem ovinku pred Vell.kl*Lj|| Simo ševim zaneslo na bankino, nekajc&N^ ^ vozil po njej, nato pa silovito ti«***; cestno drevo. Avto je bil v nezgodi o, Jano ------- ** • __\p$if p>ivc uničen, brata in sestro so 1Z.Z . ^ pločevine rešili Šele krški poklicni g . , Pomoč za 26-letno Marijo CemiČJ i prepozna, medtem ko se hudo v,o«; Ajdišek zdravi v vam Jože bolnišnici. P0 DOLENJSKI DEŽELI vrsta kar e zadel nova tako 3. Iti COOr 8. Al Fuži ln zadn Na obravnavi je dejanje priznal, le števila udarcev se ni mogel spomniti. Ob dejstvu, da je bil v času dejanja močno vinjen, daje bila njegova zmožnost presoje oslabljena, ob upoštevanju provokativnih okoliščin in razmer v družini, mu je senat novomeške eaote temeljnega sodišča, ki mu je predsedovala Natača Gluhar-Križmančič, izrekel kazen osmih let zapora. Sodba še ni pravnomočna. B. B. • Minulo soboto v zgodnjih ju11*! kar s jih urah — kazalci so kazali 3.50 01,1 35-letni Ranko Vidakovič a}#f med vožnjo proti Zagrebu očitn0^ dremal za volanom. Pri OdflPFjT peljal na levo stran ceste in tam oP kombi, ki gaje nasproti pripeljat', hodnonemška državljanka Ju"j Brullke, nakar je Vidakovičev, zdrsnil v Temenico. Voznikov je bil dokaj trden, prebudilo ga J J- ■ vpitje sopotnika: »Ranko, Pr°*,u. j tonemo!« Vsakršna asociacija J hko zlonamerna. • Črnomaljčan Tomaž Štukelj blizu Vranovičev čebelnjak, ki J® v noči na 14. maj neželenega o® J valca. Slednji je iz čebelnjaka od , 21 satnic s čebeljnimi mladicam'- ^ ličniki upajo, da bo storilca izd® pikov zabuhli obraz. Jt • 12. ali pa 13. maja je nekdo ^ v novomeško trgovino Mercator ^ darda in si zaželel videorekorder____ prodajalca nekaj časa ni bilo n* ^ ^ gled, si je potencialni kupec j . Fischerjevo aparaturo in z nJ°^L____< pazduho mirno odšel iz tr®° j Odločil se je, da bo dolg porav0 če ga bodo našli miličniki. TOVOR PADEL NA CESTO — 15. maja ob 16.15 je 39-letni Boris Šuligoj iz Nove Gorice peljal tovornjak s priklopnikom po magistralni cesti od Ljubljane proti Zagrebu. Pri vasi Ribnica mu je nasproti pripeljala kolona vozil, ki jo je pričel prehitevati neznani voznik osebnega avta modre barve. Šuligoj je zaradi tega zavil na desno v obcestni jarek, pri tem pa se je tovor s polpriklopnika razsul po cesti. Takrat je nasproti z osebnim avtom pripeljala 41-letna Vukosava Jankovič, kateri je del tovora padel na vozilo. Jankovičeva seje v nezgodi hudo ranila in sojo prepeljali v brežiško bolnišnico. Materialne škode je za 25 milijonov din. ti iz Zagreba proti Ljubljani. Pf' 0i» začel prehitevati kolono vozil. a nasproti z avtom pripeljal Beogr8J roslav Daničič. V trčenju sta se J88 „ | nik Malkoč in njegov sopotnik leč. Oba so prepeljali v no bolnišnico. t7 ( PREHITRO JE VOZIL --ob 8.30 seje 27-letni Branislav Zemuna peljal z avtom proti Lj^jU.j Poljanah je dohitel neznan tovoN (fft radi prevelike hitrosti pa, da ne |'eVcj zadnji del tovornjaka, zapeljal v ^i DVA RANJENA 45-letni Redžep Malkoč iz Bihača se je 15. maja ob 17. uri z. osebnim avtom peljal po magistralni ces- DOLENJSKI UST /.auiiji uvi iuvui ujaiva, . jj#- travnato bankino, tam trčil v . ' ga je odbilo nazaj na cesto, kjer J • prevernjen na streho. Hudo se J ranil Ivanovičev sopotnik Nenad p Novega Beograda, zdravi pa s® ,{j(' meški bolnišnici. Materialne ŠK 10 milijonov din. L kej me dri Uk eki Up o« in naj ve, ml tki (Pl to so PN mi H« stn Br (k St. 21 (2075) 25. maja Dve zmagi ostali v Šentjerneju Uspela kasaška prireditev na šentjernejskem hipodromu — Zmagi Dagreje in Briške II. — Vreme prizaneslo organizatorjem ŠENTJERNEJ — Letošnja uvodna konjeniška prireditev na šentjernejskem hipodromu seje navzlic muhastemu vremenu srečno iztekla. Ne le zategadelj, ker so marljivi organizatorji spravili pod streho vseh šest kasaških preizkušenj, pač pa tudi, ker sta kar dve zmagi ostali doma. Za navdušenje kakih 4 tisoč ljubiteljev konjskega športa sta namreč poskrbela že v prvi dirki Dagreja pod vajetmi Jerneja Narata in nato še v četrti dirki Briška II. z Božom Radkovičem. npol ETOŠNJA PREMIERA USPELA — Navzlic muhastemu vremenu so nedeljske ici, tl fsa^e dirke privabile na šentjemejski hipodrom okoli 4 tisoč obiskovalcev, ki so 3 v &Eoncu zadovoljni odhajali domov. Predvsem zavoljo dveh zmag, ki sta jih pritekli i na J Ua8reja in Briška II, veliko pa so si obetali tudi od pete dirke, med katero je nastal leGit lu“' ta posnetek. Dobil jo je Don Galvestone z Žarkom Debelakom iz Maribora. Z ■ nkaj’ a cff irork bo vi :im- S _ ;n": T, Niti prečenska tombola niti muhasta vremenska napoved, ki pa se na srečo ni uresničila, nista odvrnili številnih obiskovalcev, ki so v nedeljo popoldne resnično lahko uživali v lepih in izenačenih bojih. Škoda le, da mehkejša in razmočena steza ni dopuščala boljših rezultatov. Škoda pa tudi. da Ikar, kije to sezono v dobri formi, pred svojimi gledalci ni upravičil vloge enega izmed favoritov. Slabši start in nato še galop sta ga stala prvo mesto. Sicer pa poglejmo rezultate: 1. dirka, PTT Novo mesto, časovni handicap za 3- do 4-letne kasače, temelj 1:38, proga 1.800 m: 1. Dagreja (Narat, Šentjernej), 2. Lee (Jenko, Brdo), 3. Mikan (Zagorc, Šentjernej); 2. dirka, Isk- pri? "?i“oljši domači konj pa je bil Panto pod vajetmi Martina Križmaniča na 4. mestu, idej 'foto: B. B.) Iskrašice druge, Krčani četrti veu '° sta najboljša dosežka dolenjskih rokometnih.vrst v soboto končanih repu _____________bliških ligah — Brez presenečenj — Črnomaljci izpadli___ 3t d)1 _ Prvenstvi v obeh republiških rokometnih ligah sta zaključeni, sobota z zadnjim tr3- | "J®* praktično ni odločala o ničemer več. Naslova prvakov sta si že poprej priigra-, 3 'Gnotest pri dekletih in Šoštanj pri moških, ligo med slednjimi zapuščata Čmo-Af' . e J 'j1 Fužinar, pri ženskah pa Cerkno in Polana. Nobenih presenečenj torej, tudi °*enjski delež je v mejah pričakovanj. l i ženski ligi je v sobotnem zadnjem ,?‘u 'skra doma ugnala Cerkno z 29:23 van • N?vomeščanke so z nepričako-l , y'sokim rezultatom odpravile mari-l ' Branik s 23:13 (12:5), medtem ko , *®evs|)i Itas v Izoli izgubil s Ferroteh-« 1 7:37 ('4:20). Šenjernejčanke, ki so [I -yDotno tekmo zaradi del v svoji športni ___i n °fan' °digrale v Novem mestu, so do nrt točk Pr‘šle s poprečno igro. Predv-P' vJP.P? zaslugi Dolarjeve in Gorenčene so n, A{!z|le šestnajsti par točk in tako pre-t len 'V0 °?V0Ji'e mesto, kar je seveda i jjP usPeh, čeprav je po prvem delu kazalo, X>t( °°d° Šentjernejčanke resneje upirale litih 'no>estu v boju za naslov. Prijetno so v o presenetile Novomeščanke, ki so ir'aj'f„ PJ0 Pomlad igrale v spremenljivi od» rtnt, vseeno pa so dokazale, da sedanji D« d igralk veliko obeta. To je najbolje fe( !5trd'*? Prav ^dnje kolo, ko so visoko ti, h |?Prav*le Branik, ki se je vse do konca z :vej . F° boril za končno drugo mesto na lest-m (J !!a Največ zadetkov so v soboto dosegle isajt 'mončičeva (71, Drčarjeva in Tomasova ji v* (Po 4), Hala in Šmalc (po 3) itd. Nenade-dg Jai}° bud poraz v zadnjem kolu pa so si ie» Privoščile Kočevke na gostovanju v Izoli, g® f'°r°čila govore, da bi ta lahko bil celo še jej hujši, če ne bi itasovke imele v svojih iškf vrstah razopložene Stane Jerič. Slednja je jtd Kar enajstkrat zatresla mrežo gostiteljic, 7 zadetkov je prispevala Vukova, 4 Gušti-nova itd. Končna lestvica ženske lige je ■H !ak<> takšna: 1. Mlinotest 40, 2. Iskra 32, ■d I*as 28,4. Branik 28, 5. Burja Centro- ■ coop 27,6. Ferrotehna 26.7. Olimpija 22, a *■ Al ples 21.9. IM V Novo mesto 19,10. ■ Fužinar 9, 11 Cerkno 8, 12. Polana 4. ™ In še pogled k moškim. Krčani so v niem ko*u doma ugnali Ajdovščino ( bar s 33.22 (14:10), dolenjski derbi >'1 n°mlju pa je s 26:22 (13:11) dobil ril esH Inles Riko. Igralci Krškega so zagotovo najprijetnejše presenečenje, saj so na koncu po dolgoletni prevladi Ribničanov postali najbolje uvrščena dolenjska ekipa. Odlično formo so potrdili prav v zadnjem kolu proti ekipi Ajdovščine, kije doslej še niso premagali. Tokrat so nasprotnika povsem nadigrali, in to celo z oslabljeno vrsto, kajti od aktivnega igranja se je poslovil Zvonko Šebalj, dolga leta prvo ime krške ekipe. Končno četrto mesto je zagotovo precej več, kot so upali največji optimisti, in upati je, da bo ta rezultat spodbuda tudi za prihodnjo sezono. Največ zadetkov sta v soboto Primorcem nasula v mrežo B. Iskra (10) in Bogovič (9). Dolenjski derbi med Črnomljem in Inlesom Rikom ni odločal o ničemer in temu primerna je bila tudi igra. Gostje so si zmago zagotovili šele v zadnjih petnajstih minutah, Črnomaljcem pa ostaja upanje, da njihovo slovo od prve republiške lige ne bo trajalo dlje od ene sezone. v Čr-dobil ribniški PRVENSTVO LJUBLJANSKEGA KORPUSA AJDOVŠČINA — Od 29. maja d?1 - junija bo v Vipavi in Ajdovšči-m letošnje športno prvenstvo ljubljanskega korpusa. Na tekmovanju 0 nastopilo 6 ekip s po okoli 100 tekmovalci, ti pa se bodo pomerili v I**”1'!1 športnih panogah in vo-J em mnogoboju. Otvoritev prven-maja ob 18. uri v Vipavi. J Prehodni pokal drugič ____ekipi UNZ yrste tekmovanj v po-dneva varnosti davrP^, MESTO — V počastitev nc-jem -e^a dncva varnosti je bilo v Trcbn-nn„, IX,1!no srečanje delavcev vseh enot L |an^nme5kclJNz. Pomerili pa so sc \ kejtl-lem Mrclianiu 7 zračno puško, šahu. ma-‘ m„hn|0g-'mctu. spretnostni vožnji / avto-zanrvV” v v lečo rij u vrvi Že drugič IJNz s. e prehodni pokal osvojila ekipa V- Novo mesto, ekipe UNZ bili najboljši at - 'ovo mesto, ke„, ani ek'Pe UN: atest nJa Pred PM Trebnje in PM Novo dra8i?iePhiiavi‘:n0s*la Je lromclJ- IJN?t v ''‘‘lenfič in tretji Kranjc (vsi •ekin i slfeljanju / zračno puško je ^"“.slavila vrsta PM Novo mesto pred t^lj ,m PM Črnomelj, posamezno pa in it ,M Novo mesto) pred Sopčičem naihri|gariem (°ba UNZ). Mali nogomet ee Je igrajo na novomeški postaji mili-0d'rLSFrflnJ°slniv",nJi P» sc je najbolje a j rL Andrej Šušlcrič (UNZ), pred Be-*jj (Piuk'1" pri Krškem, so prejšnji tedenp \ d,„u tudi v Sevnici. Prireditev je bila G ^ i 19. maja, o knjigi je spregovoril • rica sama, akademski slikar £'"'JjJUt,ns(a' nec, sevniški rojak, pa o svoj k Itn,..-. VOZILI BODO DODATNI VLAKI LJUBLJANA — Najugoslovanskih, in tudi na drugih evropskih, železnicah bodo 28. maja uvedli nov vozni red, ki bo veljal do 26. maja 1990. Pri tem bo ŽG Ljubljana uvedlo tudi nekaj novosti. Tako bo med drugim ob nedeljah ob 15.30 odpeljal vlak iz Novega mesta v Metliko. Železnica je imela pri odločitvi zanj pred očmi zlasti tiste, ki se ob navedenem času vračajo z obiskov v novomeški bolnišnici. Med novostmi velja omeniti med drugim še vlak, ki bo ob petkih vozil iz Celja v Sevnico. Iz Celja bo odpeljal ob 12.21 in pripeljal na končno postajo ob 14.04. IR, F«-tvetr ^l'nuč nem prispevku v tem Pesn,s,:raliH ; "Arh Izbor iz Rekviema so interpr* d "i S^j krškega literarnega kluba. K£ivo^ je izdal samostojni založnik.Si ,« sar ob pomoči svoje sevnišk 4 t Opus, lahko bralci še kupu0 občinski matični knjižnici- R(j' rjftol DOKLOVA KNJ1GA fc SLOVENSKA *>«*, USPEŠNICA ^ek i V NOV^MEST^^Zg0*^ Esssskogas vega mesta, izdal pa K rncck * J ^ postala slovenska knjižna .'"Tj;J iu0 ''1 postala slovenska knjižna TjT j;* iti0v . Bralci revije Srce in oko, k ■Vpii M Prešernova družba, so ji tr1*^ najbolj priljubljenimi deli cel° " prvo mesto. v urn jJ°VE STREHE IN STANOVA-l'M — Ravne strehe blokov v Sev-k Tl)*3 Povzročajo stanovalcem in sa-!°*«Pravni stanovanjski skupnosti preglavic. Strehe namreč po a cj H[av'lu puščajo v stanovanja v najviš-P^1" nadstropjih. To velja tudi za strehi ^Moku v Naselju heroja Maroka 17 l"na s,0'P’^u na Trgu svobode 13 a Posnetku). Zaradi dotrajane stre-"ie'n m ker Primanjkuje stanovanj, so se ^"sevniški stanovanjski skupnosti jSf2«B, da bodo z nadzidavo strehe rež? J*« dve muhi na mah. Delavci Beto-^ morajo do 31. maja dokončati de-^v juniju pa bo dobilo ključe stanovi ania 8 novih lastnikov. (Foto: P. P.) IZVRŠNI SVET O tj , SPREMEMBAH ^ZIDALNEGA NAČRTA 1: TREBNJE — Trebanjski občinski ih-L v™>* svet je 17. maja obravnaval idej-i.""j Rudije za pripravo sprememb dela iell»n l nega načrta za območje Pavlini %' —Stari trg v Trebnjem. Člani razpravljali na podlagi mnenja pifrosebne komisije, ki je ocenjevala pet ISa^h strokovnih rešitev in menila, 'dal ^ kot osnova za spremembo zazi-L aeSa načrta omenjenega območja krt?teVa idejna študija Savaprojekta iz treh®3' *zvr^n’ svet Je sklenil, da je l®3 zamisel Savaprojekta ponovno tehtati in primerjati s študijo ljubl-. nskega Projektivnega ateljeja. V iz-t?nem svetu so med drugim še pouda-J’da mora imeti kompleks Pavlinov nh—Stan trg poslovno-stanovanjski vid -' 'n t*a morajo načrtovalci pred-,. jt' tudi vse potrebne prometne poti ®d Posameznimi objekti. VSE TEŽJE DO SLUŽBE BREŽICE — Rast zaposlovanja v *asnjem letu bo zelo umirjena. Po ea Vide v a njih bo v gospodarstvu zna-»a 3 B.5 odstotka, medtem ko bo v .Lanenih dejavnostih 0,1 -odstotna. Po jnih' Sj°Pnj> rasti bi bilo število zaposle-ve* v ..v družbenem sektorju ob koncu leta jhJa *e 33 23 delavcev. Povečevanje 'v ?'aP0''len'b v brežiški občini i itiei rat načrtuje samo dejavnost pro-m ijjj a .,n zvez, drobno gospodarstvo in ,t5fc; VmŠki turizem. Med maloštevilni-L_'wl dat 0r8an*zac>jami, ki nameravajo do-n° zaposlovati, so Kovinoplast Je-Prevoz Brežice, Terme Čatež, * tliva Brežice, Opekarna Brežice in • ilavl'3 bobova. Težave v zvezi z zago-i| !V ,janjeni opravljanja pripravništva se J devK- m le,u še stopnjujejo. Predvi- j rj,,, ,ajH' *^a se bo po končani šoli v doto -j Vln sosednih občinah lahko zaposli-,S() °dst. iskalcev prve zaposlitve, ki Šolo 0nčal> najmanj dveletno srednjo 1' ŠPORT • m . nocoj prikaz B Karate veščin tlvo^R^R E Nocoj ob Ih. uri bo v H« ^ "j Prosvetnega doma izredno živah-i7 Uka |i”° Bmžičanom večer popestrila ve-’ v,!,: na manifestacija karateja. Ohisko-karaič••l*bko ogledali prikaz veščin 'ksotj’-3'. Puutirske šole, samoobrambe. lsk"kut:n| lclln'k ' nogami, kale, tehnik v otSb/em °ndjenja opek, obrambe pred OoMbike C mojstrskih tehnik in karate aero-jstMluh ^ a Prireditvi, ki jo organizira karale lilij., fttztce, bodo nastopili pionirji, mla-, goM: m tekmovalci domačega kluba, kot 1 ijVi k-,,3 wj'nl bodo pridružiiše tekmoval-w&‘nsk'-',,!i Tempo iz Samobora in jfCrni|, S”1 Pa karate sekcije -Partizan- s ti v rnuo y riKkrk r ‘ P°sc‘)n() presenečenje bosta *' 1'1 Nella' B<)stujoči plesni skupini Komy gj S£vniški karateisti ČETRTI CŠEPR' MARIBORU Tukajšnji tlj okan karate klub je v soboto pripravil -A mednarodni karale turnir za pokal ,r kitih,3 mladosti. Med 87 tekmovalci iz 14 i*ttl v Slovenije, Hrvaške in Madžarske Zala aia Sz.ombately seje zelo dobro odre-lov vt?Pedicija mladih sevniških karateis-f koL31 80 jim nastop omogočili starši, jvm dobami' in Lisca. Najboljši tekmovalni iiag ra. ?ck na mednarrxinih turnirjih je tok-1 jz- kon?0se8<-'l 9-letni Iztok Busar, ki je v iti«., arenci 26 mlajših pionirjev osvojil 5. y ji!, J0' ,8or Božič je bil pri starejših pionirji in0v-ajegov vrstnik Jani Ribič, ki je tek-Jj EU al uted kadeti, pa je zasedel 9. mesto. JŠih n"1*1 R'bič in brata Božič pri stare-' osv°jd' odlično 4. mesto za ITmamom (Zagreb) in Szomba- Malce razočarani Tujina bolje sprejema papirnate vrečke kot mi — Novi izdelki KRŠKO — Letos naj bi Tovarna celuloze, papirja in papirnih izdelkov Videm-Krško zaslužila poldugi milijon zahodnonemških mark s prodajo nosilnih papirnatih vrečk. Toda ker se odločajo za dodelavne posle, saj bodo vso surovino dobili od tujih poslovnih partnerjev, bo iztržek znašal predvideno okrog 500.000 DEM. Prve vrečke, in sicer 200,000, so 12. maja romale v Italijo, istemu kupcu pa bodo do 20. maja dobavili enako pošiljko. Še ta mesec naj bi v Krškem naredili 400.000 vrečk še za Zahodne Nemce. Na uvoženem stroju bodo Krčani letno lahko naredili 30 milijonov vrečk, dokler pa ne bodo opravili tehničnega prevzema stroja, bo njegova zmogljivost izkoriščena približno 70-odstotno, se pravi, da bo izdelal 20 milijonov vreč na leto. Zdaj upravlja stroj v treh izmenah 12 delavcev, računajo pa, da bodo zlagoma, ko bo proizvodnja normalno stekla, lahko pričeli delati v dveh izmenah. »Nikakor nismo dvignili rok od domačega tržišča, čeprav moram odkrito priznati, da smo malce razočarani nad odzivnostjo naše akcije z vrečko »Ohranimo okolje,« ki sta jo kot ekološko spodbudno podprla tudi svet za varstvo okolja pri RK ŠZDL in tudi mladinci. Naša vrečka je pač nekoliko dražja od polivinilaste in nekateri kupci so se premislili. Zdaj načrtujemo predvsem pripravo analize, ki bo proučila, kakšni so rezultati te naše akcije, načrtujemo pa že tudi nove različne akcije s t.i. kon-cepcijskimi vrečkami, denimo za na morje »morsko vrečko«, šolsko, božično itd. Naredili bomo tudi večjo, dvoslojno »butično« vrečko, na primer za obleko, težko konfekcijo in podobno,« je povedal diplomirani ekonomist, Janez Rešek, samostojni komercialist in vodja projektnega teama za trženje novega programa papirnate konfekcije. P. P. Narodni dom pred obnovo? Bo v njem poslej teklo mladinsko kulturno delo? NOVO MESTO — Zadnje čase so spet oživele razprave, kaj storiti z nekdanjim novomeškim Narodnim oziroma Sokolskim domom, ki je po izselitvi doma JLA izgubil namembnost kot celota, s tem pa tudi gospodaija. Čeprav so danes v njem nekatere službe, to še ne pomeni, da je zgradba zavarovana pred nadaljnjim propadanjem. Dom je pomembna kulturnozgodovinska stavba (stara kakih sto let) in potrebna temeljite prenove. Toda še preden bi začeli z adaptacijo, seje treba dogovoriti, čemu naj bi obnovljeni dom služil, kaj naj bi se v njem dogajalo. Obstajajo različni interesi, so pa velike možnosti, da bi nekdanji Narodni dom namenili mladim za kulturno dejavnost. Kot je bilo moč slišati na nedavnem zasedanju skupščine novomeške kulturne skupnosti, se za razrešitev tega vprašanja resno dela. Med drugim so povedali, da bodo do konca aprila sestavili odbor, ki bo v nekaj tednih pripravil programsko zasnovo kot podlago za prenovo in oživitev dejavnosti v Narodnem ali Sokolskem domu. Še nekaj asfalta Manjša preplastitev magistralke — Proti Kostelu in Beli krajini KOČEVJE — Občina Kočevje sodi med tiste v republiki, ki imajo najmanj asfaltiranih magistralnih, regionalnih in lokalnih cest. Tudi letos ne bo pridobila kaj prida asfalta. Za preplastitev je predviden krajši odsek magistralne ceste pri Mrtvicah, v bližini Stare Cerkve (na cesti Kočevje-Škofljica). Zagotovljen je denar za posodobitev ceste od Mozlja do Rajndola in še pol kilometra ceste naprej, proti Knežji Lipi. Oboje je na odseku ceste med Livoldom in Brezovico, se pravi od Kočevja proti Beli krajini. Nasploh je vsa povojna leta zelo težko dobiti denar iz republiških virov za posodabljanje in asfaltiranje cest v kočevski občini. Zato je kočevsko občinsko vodstvo povabilo na razgovor predstavnike republiške skupnosti za ceste. V študiji o revitalizaciji občine Kočevje je namreč dan velik poudarek tudi posodabljanju cest, saj napredek občine brez sodobnih prometnih povezav sploh ni možen. Glavna cestna investicija občinske SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Kočevje letos pa bo posodobitev in asfaltiranje 2 km ceste od Čolnarjev do Kostela. Veljala bo 1,7 milijarde dinarjev. Nekaj denarja imajo na razpolago tudi za posodabljanje vaških cest in poti ter mestnih ulic. Sklep pa je tak, da bodo denar namenili za tiste kraje in mestna območja, kjer bodo urejanje cest in ulic sofinancirali tudi krajani. J. P. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO Kako žive sezonci Inšpektorji pregledali, kako žive sezonci v ribniški občini RIBNICA —- Izvršni svet občine Ribnica je že v začetku leta predlagal Medobčinskim inšpekcijskim službam občin Kočevje in Ribnica, naj pregledajo, kako stanujejo in žive sezonski delavci v njihovi občini. Inšpekcije so v februarju opravile preglede, kako živi in dela skupno 46 gradbenih delavcev Nadzorništva proge (železnica) Ribnica, Posestva Snežnik iz Kočevske Reke, Hidrotehnike Ljubljana, SGP Grosuplje in Cestnega podjetja Novo mesto-tozd Kočevje. Pri vseh, z izjemo Snežnika, so inšpektorji zahtevali predvsem ureditev notranjih prostorov, se pravi beljenje, generalno čiščenje, ustrezen odvod odplak, boljše vzdrževanje električnih napeljav in doslednejšo kontrolo gasilskih aparatov. Delavcem Snežnika pa je potrebno urediti le primerno odlagališče odpadkov. Pregled je bil potreben, da bi sezonskim delavcem zagotovili urejene nastanitvene razmere. Na zahteve inšpektorjev seje najhitreje odzvalo vodstvo železnice, ki je kar hitro sporočilo, kaj so že uredili in kaj bodo v kratkem. Pričakovati pa je, da bodo ukrepali tudi ostali. J. P. Obetaven rod sevniških karateistov Na republiškem prvenstvu pionirji in mladinci mnogo boljši kot lani SEV N1C A — Sevniški mlajši karateisti so na dveh prvenstvenih tekmah konec prejšnjega tedna znova dokazali, da gre za obetaven rod. Tudi statistična primerjava zaostanka Sevničanov za tekmovalci vodilnih slovenskih klubov kaže, da je sevniški karale v vzponu. Tako sta na republiškem prvenstu za pionirje in pionirke v Rogaški Slatini mlajša pionirja Iztok Špes in Robert Grube-nšek zasedla 21. do 22. mesto, pri mlajših pionirkah je v zelo močni konkurenci Marjana Novšak osvojila 11. mesto, pri starejših pionirkah pa je edina predstavnica Andreja Auer pristala na 17. mestu. Pri starejših pionirjih je bil Iztok Božič 13., njegov brat Igor pa 17. Za ponazoritev, da je bil lani najboljši sevniški pionir Jani Ribič 33., letos pa seje moral zaradi manjše napake in nepazljivosti pri izvajanju kate zadovoljiti »le« z 22. mestom. Omenimo še, da so se Ribič, Igor Božič in Boštjan Povše v ekipnem tekmovanju starejših pionirjev zelo dobro držali, saj so za vodilnimi Postojančani zaostajali le za 0,9 točke, v finalnem obračunu pa so Sev-ničane še malce oškodovali sodniki in so na koncu osvojili zelo solidno 6. mesto. Tekmovalo je 107 karateistov iz 22 klubov in 13 ekip. Na republiškem prvenstvu za mladince v borbah pa sc je v Brežicah karateistu sevniškega Partizana Franciju Pavloviču v polsrednji kategoriji nasmihala celo medalja in tako tudi uvrstitev na državno prvenstvo. Toda Pavlovič po dobrem uvodnem nastopu ni imel prav nič športne sreče v nadaljevanju in je zasedel še zmeraj odlično 5. mesto. P. P. K sodelovanju vabimo več ustvarjalnih, dinamičnih in dovzetnih delavcev, sposobnih spoprijeti se z delom na področju razvoja, konstrukcije, notranje kontrole, proizvodnje in komercale. Pričakujemo, da ste DIPL STR. ING. ali STR. ING. s 3 oz. 5 leti delovnih izkušeni ali DIPL EL. ING, ali EL, ING, s 3 oz. 5 leti delovnih izkušenj ali EKONOMIST s 3 leti delovnih izkušenj. Nudimo vam stimulativni OD, možnost dodatnega izobraževanja, pridobivanja novih znanj, uveljavljanje osebnih razvojnih ambicij. Če se želite preizkusiti na navedenih področjih in vam ustrezajo drugi pogoji, nam pošljite pisne ponudbe s kratkim življenjepisom na naslov: GIP PIONIR, TOZD MKI j — kadrovska služba, Kettejev drevored 3 7, Novo mesto. L___________________________________________________ ■ Svet OSNOVNE ŠOLE NOVO MESTO TOZD OŠ JANEZ TRDINA STOPIČE razpisuje dela in naloge — RAVNATELJA ŠOLE Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu, izpolnjevati še pogoje po zakonu o osnovni šoli. Imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj na področju | izobraževanja in strokovni izpit. Prijave z dokazili je treba poslati v 15 dneh na naslov: Osnovna šola Novo mesto-TOZD OŠ Janez Trdina Stopiče, 68322 Stopiče, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. 274/21 gradbeno podjetje •gradbenik* po Žužemberk Grajski trg 35 V skladu z 58. in 82. členom statuta GP GRADBENIK Žužemberk razpisna komisija delavskega sveta pri gradbenem podjetju GRADBENIK Žužemberk razpisuje prosta dela in naloge: VODENJE DELOVNE ORGANIZACIJE (DIREKTOR) Za ta dela in naloge je lahko izbran kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja) gradbene, ekonomske, komercialne ali kake druge smeri — da ima 5 let delovnih izkušenj v dejavnosti, ki jo opravlja delovna organizacija Pri izbiri kandidata se poleg zgoraj navedenih pogojev upošteva tudi celovitost strokovnih znanj in osebnostnih lastnosti v skladu s kriteriji kadrovanja po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Novo mesto ter sposobnosti za organiziranje in usklajevanje delovnega procesa. Kandidati za razpisana dela in naloge naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako: ZA RAZPISNO KOMISIJO. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. 271 21 A. Komisija za delovna razmerja DSSS DO No-voles, lesni kombinat, n. sol. o. Novo mesto, Straža, objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: VODJA SLUŽBE RAZVOJNEGA MARKETINGA (1 delavec) Pogoji: I — Vil. st. strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri — 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del in nalog — aktivno znanje dveh tujih jezikov ; - ZTR — poizkusno delo 3 mesece B. Komisija za delovna razmerja TOZD Primarna predelava lesa, n. sol. o. Straža, objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: VODJA NABAVE SUROVIN (1 delavec) Pogoji: — Vil. st. strokovne izobrazbe lesne, gozdarske, ali druge ustrezne smeri ali z delom pridobljene delovne sposobnosti — 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del in nalog — pasivno znanje tujega jezika — 3-mesečno poizkusno delo C. Komisija za delovna razmerja TOZD POLIMERI TREBNJE, n. sol. o. Trebnje, objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas MIZAR - MODELAR (1 delavec) Pogoji: — IV. st. strokovne izobrazbe lesne smeri (mizar, lesar širokega profila) — 3—4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del in nalog — 2-mesečno poizkusno delo D. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati (za dela in naloge pod A, B in C) oddajo v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, Kadrovsko socialna služba, 68351 Straža. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po sprejemu sklepa na KDR. 276/21 Na osnovi sklepa delavskega sveta DO TRIMO Trebnje, p. o. objavljamo odprodajo tehnoloških presežkov materiala in rezevnih delov, in sicer: 1. večje količine jeklenih cevi različnih debelin in dolžin, HOP profilov (U, L, Z), podnic, orodnega jekla, raznih zvarjencev itd; 2. nerabljenih ležajev, ohišij ležajev, semeringov, tesnilnih gum, jermenov, varovalk, žarnic, raznih žarilnih svečk, rezervnih de'ov, zobčenikov in vrste drugih rezervnih delov za avtodvigalo TATRA, TAM, stekla za R 1600, razne vrste ključev moment, zvezda, planrad, rezkarje, gorilnike teleop-tik itd. Podroben seznam s cenami je razobešen na oglasni deski v vratarnici, kjer si interesenti lahko ogledajo ponudbo. Prodaja bo trajala do 15. junija 1989, vsak delovni dan od 6. do 14. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Vse informacije daje tov. Rajko Rokvič, tel. 44-321. Komisija za odprodajo in odpis tehnoloških presežkov in rezervnih delov 265/21 r^nf^in^nnrr^ GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO Delavski svet DO GIP PIONIR Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA DELOVNE SKUPNOSTI DRUŽBENI STANDARD Za direktorja DS Družbeni standard je lahko imenovana oseba, ki poleg v zakonu določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo pravne, gostinske, ekonomske ali organizacijske smeri z najmanj 5 leti delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih opravilih, ali — da ima srednjo strokovno izobrazbo gostinske ali ekonomske smeri z najmanj 8 leti delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih opravilih. Izbrani kandidat bo imenovan za direktorja DS Družbeni standard za dobo štirih let. Ponudbe z dokazili o izobrazbi, življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: GIP PIONIR Novo mesto, 68000 Novo mesto. Kettejev drevored 37 s pripombo: »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 8 dneh po imenovanju. 272/21 DOLENJCI, PRIBLIŽALI SMO VAM PROIZVODE JELOVICA — vezana okna — termoizolacijska okna — polkna, rolete... — notranja, vhodna in garažna vrata — montažne hiše — pregradne montažne stene — vrtne garniture (mize, stoli) PRODAJA ^STREŠNIK industrija gradbenega materiala p.o. dobruška vas 68275 Škocjan, telefon /068/ 76-230, 22-016 Prvi kupci, ki bodo plačali v gotovini, dobijo POPUST DO 20%! GRADITE HIŠO, OBNAVL|ATE STANOVANJE, SE ZANIMATE ZA NAKUP STAVBNEGA POHIŠTVA? ŽELITE NASVET, PRVO KAKOVOST, MORDA ŠE KAJ? PREPRIČANI SMO, DA BOMO LAHKO USTREGLI VAŠI ŽELJI, SAJ DESETLETJA OPREMLJAMO OBJEKTE S STAVBNIM POHIŠTVOM' DOMA IN V TUJINI. Godbeniki so spet igrali za prvi maj Ribniški glasbeniki vztrajajo kljub težavam — Premalo denarja Ribniška godba na pihala, ki je nas-opala na raznih prireditvah v ribniški lolini, je v zadnjih letih izgubila precej ilanov in trenutni položaj v tej glasbeni ,kupini je izredno težak. Glavni vzrok 'a take razmere je kriza v strokovnem sodstvu. Iz godbe so odhajali ljudje, ki si še veliko pripomogli k premostitvi ;ežav. Med temi so zlasti finančne težake, ki so med glavnimi vzroki sedanje Krize v pihalni godbi. Na ravni občine lam reč obstaja samoupravni spora-tum, po katerem zaposleni v občini plačujejo od svojega dohodka za pihalno godbo. Enkrat določeni delež denarja, namenjen godbenikom, je očitno preveč zaostal za inflacijo in zbrana sredstva so za potrebe glasbene skupine postala prepičla. Sedanja skupina godbenikov je pripravljena delati, o čemer priča tudi dogodek v času prvomajskih praznikov. Navdušenci iz’ pihalne godbe so ostali zvesti večletni tradiciji, saj so sedli ob prazniku v svoje avtomobile, se odpeljali v večje kraje in zaigrali budnice. Kaže, da godba ne bi imela težav, Če bi se odločila vključiti v svoje vrste podmladek. M. G. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO PRODAJA v novo obnovljenem centru Krškega — Dalmatinova ulica INFORMACIJE IN PRODAJA: KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC, TELEFON: (061) 741-711 h.c. TELEKS 31656 YU KLI V r K L I LOGATEC IZDELUJEMO: - OKNA, BALKONSKA in panoramska vrata - VHODNA IN GARAŽNA VRATA - OKNA PO NAROČILU - OKNA IN VRATA OPREMLJAMO Z ROLETAMI, POLKNI ALI ŽALUZIJAMI NUDIMO: - 20% POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU - 5-MESEČNI BREZOBRESTNI KREDIT - BREZPLAČNO MONTAŽO IZDELKOV V OBJEKTE - BREZPLAČNO DOSTAVO do 100 km PRI NAKUPU NAD 20.000.000 din ZA PLAČILO V MESECU MAJU IN JUNIJU S$i JELOVICA = zavarovalna skupnost triglav KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV - DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge — zavarovalnega zastopnika za zastop Vinica Pogoji: Za objavljena prosta dela in naloge se zahteva uspešno končana šola IV. ali V. stopnje zahtevnosti in 1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za objavljena prosta dela in naloge je določeno 2-mesečno poskusno delo. Kandidati naj ponudbe s kratkim lastnoročnim življenjepisom in dokazili o uspešno končani šoli, pošljejo v roku 8 dni na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto, Cesta herojev 1,68000 Novo mesto. Ponudbe kandidatov, ki ne bodo priložili zahtevanih dokumentov, komisija ne bo obravnavala. Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 273/21 1. gostinski objekt — pivnica 152 m2 rok vselitve 1. 6.1989) 2. dva poslovna prostora vel. 89 in 75 m (vseljiva takoj) CtVTA KVfcKIH itTSV »ALHATIHOVA ULICA nmn_rnniuijuiu CtfcTA - CELJE Istočasno pa vam nudimo v Zaprešiču dva lokala za storitveno dejavnost velikosti po 45 m2. Informacije: GIP PIONIR, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto Komercialno predstavništvo Krško, Zdolska 17, tel. 0608/32-098 sozd rek edvarda kardelja, trbovlje DO RUDNIKI RJAVEGA PREMOGA SLOVENIJE TOZD RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA - 68340 ČRNOMELJ Delavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili: TEHNIČNI VODJA JAME (reelekcija) j2 naslednjimi pogoji: ■ — visoka izobrazba rudarske smeri in najmanj tri leta prakse na vodilnih delih, višja izobrazba rudarske smeri in najmanj štiri leta prakse na vodilnih delih ali srednja izobrazba rudarske smeri in najmanj pet let prakse na vodilnih mestih — opravljen strokovni izpit za metanske jame — organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja 'zbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili 0 izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na 290rnji naslov s pripisom »za razpisno komisijo«. P 'zbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu o lnrienovanju. 270 21 . ■ . IBLliJiH MUS NAROČILNICA Vročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ________________________________________________ Liliča in hišna št.: ___________________________________________ P°štna številka in kraj.: ______________________________________ osebne izkaznice:___________________________________________ »g-1 Sonce vzhaja, v tvoji gori vse cveti, kliče te vinograd, a tebe od nikoder ni. ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA UHAN rojena PRIJATELJ s Puščave 16 , boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, jPOjsteljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli s?°zalje, darovali toliko svetih maš, vencev in cvetja ter se tako številno L" spoštljivo poslovili od pokojne. Zahvala velja tudi duhovnikoma za °P„ravliem obred, Petru Kurentu za poslovilne besede in pevcem za ^Pete žalostinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala! žalujoči: mož Maks, otroci Nadi, Pavel, Tone, Janez z družinami, brat Lojze, sestre Mika in Hanca ter ostalo sorodstvo Želite dinamično in zanimivo delo, možnost realizacije svežih idej? Bi radi delali v delovni organizaciji, ki vam nudi strokovni, delovni in osebni razvoj? DO t P i m O vabi k sodelovanju: diplomirane inženirje strojništva in informatike, diplomirane ekonomiste za prodajno področje, KV ključavničarje, varilce in kleparje. Razmislite, odločite se, pridružite se nam! Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: TRIMO Trebnje, Prijateljeva 12, 68210 Trebnje — komisiji za delovna j razmerja. tehnounion TU Tehnounion, zastopstvo tujih firm, izvoz — uvoz, p. o., Ljubljana, Vošnjakova 2 Vabimo vas, da postanete naš sodelavec za prodajo garnitur posode AMC na območju Ljubljane in bližnje okolice. Zaželen je lasten avtomobil, telefon, starost 25 do 45 let in veselje do dela z ljudmi. Informacije osebno v torek, 30.5.1989, ob 19. uri v hotelu Metropol v Novem mestu. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se. kako trpela sem. in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga, nadvse skrbna in dobra mama, stara mama, sestra, teta in tašča MARIJA DRAŽUMERIČ roj. Rogina z Belčjega Vrha Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vsestransko pomoč, izraženo sožalje, poklonjeno cvetje ter številno spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Posebna zahvala DO Rudnik Kanižarica, Belt Črnomelj, Iskra Črnomelj, ZZB, GD Draga-tuš. govornikoma Petru Kuzmi, tov. Bečaju, pevkam iz Doblič in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinova Mirko, Janez, hčerka Majda z družinami, bral Matija z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 58. letu starosti za-| pustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric JANEZ ŽURGA Dobindol 1, LIršna sela hvala vsem. ki sle nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, da-zah Cvelie 'n venee ter pokojnika pospremili na zadnji poti. ''osebna T07ra oscri)u oddelka ORL Novo mesto, delovnim kolektivom Ra i Gozdarstvo Črmošnjice, DO Novoles, Janezovim sodelavcem, nu' s, ienot' Drsna sela in Dobindol, govornikoma ter gospodu kapla-' /a 'L'Po opravljeni obred. Hvala vsem sosedom za nesebično pomoč. Žalujoči: vsi njegovi Bolečino in trpljenje si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil JOŽE FLORJANČIČ v v z Dol. Dobrave 7 , aJlepše se zahvaljujemo sorodnikom, kolektivom Krojaško podjetje, It seherCVropa 'n Novoteks za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Se po-1%°se zahvaljujemo sosedom za vso pomoč in spremstvo pokojnega zadnji poti ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. L Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 77. letu zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedek, brat in svak JOŽE ŠPEHAR iz Drenovca št. 1 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Naša zahvala tudi osebju ŽD Vinica, ZB in Društvu upokojencev Črnomelj, Iskri Semič, GD Vinica. Posebej se zahvaljujemo govornikom OS-TRONIČU. JAKLTIČU.SUTEJU za poslovilne besede in organizacijo pogreba ter pevcem za pesmi slovesa. Žalujoči: žena Katarina, hčerki Slavica in Anica z družinama in sestra Rozalija ZAHVALA V 71 letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ata, brat in stric EMIL PETAROS iz Jcdinščice 44, Novo mesto Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Zmago z. družino in .ostalo sorodstvo /O ljubljanska banka TEMELJNA POSAVSKA BANKA KRŠKO Delavski svet objavlja na podlagi določil 86. člena statuta delovne skupnosti LB TPB Krško ter sklepa 11. redne seje delavskega sveta delovne skupnosti RAZPIS za dela in naloge s posebnimi pooblastili In odgovornostmi VODENJE POSLOVNE ENOTE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO KREDITIRANJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonskimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo znanje, ki ga daje strokovna izobrazba VI. ali VII. stopnje ekonomske ali druge ustrezne smeri; — 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati morajo izpolnjevati tudi kriterije iz 25. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike občine Krško. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Ljubljanska banka Temeljna posavska banka, Trg Matije Gubca 1, 68270 KRŠKO, Za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh od dneva objave. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, praded in tast JOŽE KOZOLE z Malega Kamna 48 pri Senovem Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali zadnje cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Janji Zorko za zdravljenje in zadnji obisk na domu. pevcem i/ Koprivnice, godbi s Senovega, govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Anica, sin Tine in Stanko, hčerke Tinika, Mija in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo Trenutek je le bežen hip, Pretrgan bil najdražjega srca utrip, umrl nam je poštenjak, podrl domu steber se krepak, morja sob bi potočili, da lahko bi te obudili ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 68. letu starosti zapustil naš skrbni mož, ata in stari ata, brat, stric in svak JOŽE HARAPIN iz Šedma 14, p. Senovo Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in darovane svete maše, zahvaljujemo se sodelavcem iz PTT Senovo in PTT Krško, obratu Lisca s Senovega, NEK Krško, KS in ZB Senovo in njihovemu govorniku, nadalje g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem in godbenikom za njihove žalostinke. Prisrčna hvala vsem, ki ste pokojnika tako številno spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Z A H V A L A m *, »»i Po dolgi in hudi bolezni nas je v 79. letu k starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari P oče, brat in stric \čxj ALBIN mA ^ BIŽAL iz Koblarjev 25 Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za podarjene vence in cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo do njegovega zadnjega doma. Posebna hvala zdravstvenemu osebju. ZZB, pevcem, godbi, govorniku ter g. župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Katica, sin Silvo z družino, hči Katica z družino ter Jelka s sinom »TEM TCnMII lf A C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V TEm TEDNU VAS ZANIMA prodam-kupim-posest—ženitne ponudbe—razno - obvestila - preklici - čestitke - zahvale SER) tedenski koledar Četrtek, 25. maja Dan mladosti Petek. 26. maja —■ Filip Sobota, 27. maja Avguštin Nedelja, 28. maja Ignac Ponedeljek, 29. maja Majda Torek, 30. maja Ivana Sreda, 31. maja — Angela KRŠKO: 26. 5. (ob 22. uri) erotični film Poper iz Miamija I. 28. 5. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Gangsterji nežnega srca. 30.5. (ob 20. uri) italijanski film Demoni II. 31. 5. (ob 19. uri) ameriška komedija Trije amigosi. LUNINE MENE 28. maja ob 5.01 zadnji krajec kino BREŽICE: 26. in 27. 5. (ob 20. uri) ameriška komedija Trije moški in dojenček. 28. (ob 18. in 20. uri) in 29.5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Kokain ne oprosti. 30. in 31. 5. (ob 20. uri) francoska komedija Dekleta iz Sant Tropeza. ČRNOMELJ: 25. (ob 20. uri) in 28. 5. (ob 18. uri (ameriška glasbena drama La bamba. 26. 5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Večni maščevalec. 28. 5. (ob 20. uri) ameriška komedija Policijska akademija — IV. del. 30.5. (ob 20. uri) ameriški erotični film Striptizete. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 25. (ob 18. in 20. uri), 26. (ob 16., 18. in 20. uri) in 28.5. (ob 16. in 18. uri) ameriška super komedija Riba, po imenu Wanda. 28.5. (ob 20. uri) in 29. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriški grozljivi film Žrelo IV. NOVO MESTO — DOM JLA: 27. in 28. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Čudež v 8. ulici. Od 29. do 31. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijsko-pustolovski film Kalidor in rdečelaska. SEVNICA: 25. in 26. 5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Sila moči. 27. in 28. 5. (ob 20. uri) ameriška komedija Klošar Beverly Hillsa. TREBNJE: 25. 5. (ob 18. uri) jugoslovanski mladinski film Deček je šel za soncem. 27. (ob 20. uri) in 28. 5. (ob 18.30) ameriški akcijski film Obračun ob 3.15. motorna vozila JUGO 55 GVL, star tri mesece, prodam ali menjam za golf diesel. Prodam tudi 10 m bukovih drv. Tine Medle, Ju-gorje 12, 68321 Brusnice, tel. 85-928. (P21-48) Z 101 GTL 55, prva registracija 15. januarja 1987, registrirana do 15. januaija 1990, ' godno prodam. Tel. (0608) 68-458, od 8. do 14. ure. (P21-46MO) JAWO 350, letnik 1986, dodatno opremljeno, registrirano do 1. aprila 1990, prodam. Tel. 47-488. (P21-54MO) Z 101, letnik 1986, ugodno prodam. Alojz Rajer, Stari trg 39, Trebnje, tel. 45-380, po 17. uri. (P21-56MO) R 4, oktober 1987, ugodno prodam. Tel. 22-977. (P21-57MO) 126 P, letnik avgust 1986, prodam po ugodni ceni. Tel. (068) 76-221. (P21-60MO) Z 101, starejši letnik, registrirano za eno leto, prodam. Povše, Verdun 17, tel. 43-870. (2167-MV-21) LADO 1300, staro dve leti in pol, rdeče barve, 40 000 km, prodam. Tel. 26-242. (2219-MV-21) JUGO 1,1 GX, letnik 1988, karambo-liran, prodam. Tel. (068) 56-620. (2168-MV-21) LADO 1200, letnik 1988, prevoženih 13600 km, ugodno prodam. Tel. 43-904, v četrtek in petek od 7. do 15. ure. (2159-MV-21) ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985, prodam. Vavta vas 73, tel. 85-416. (2163-MV-21) JUGO 45, letnik 1982, prodam. Franc Sašek, Jugoije 3, Brusnice. (2153-MV-21) HROŠČA ugodno prodam. Tel. (0601) 84-258, zvečer. (P20-4 MO) JUGO 45, junij 1978, 8.000 km, prodam. Tel. 24-545. (2031-MV-20) UNO 45 FIRE, odlično ohranjen, star osem mesecev, prodam. Malkovec 20, Tržišče. (2025-MV-20) Z 750, letnik 1985, prodam. Tel. (0608) 88-851. (2148-MV-21) OPEL COMODORE 25, letnik 1982, prodam za 4,2 milijarde. Tek (068) 44-894 ali 44-893. (2022-MV-20) OPEL MANTO GTE z veliko opreme, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Tel. (068) 57-247. (2023-MV-20) BMW 1802 (karoserija 1971, motor 1977), registriran do aprila 1990. leta, prodam. Vojko Grilc, Kratka pot 8, 68270 Krško, tel. (0608) 33-582 od 15. ure dalje. (P20-15 MO) 126 PGL, star 17 mesecev, 6.000 km, prodam. Tel. 26-252. (P20-12 MO) Z 101, letnik 1977, registrirano do novembra 1989, prodam. Tel. (068) 76-090. (P20-1 MO) Z 128, star dve leti in pol, prodam. Tel. (068) 85-324. (P20-2 MO) GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam. Tel. 28-794. (2215-MV-21) 126 P, letnik 1980, in ZASTAVO KOMBI 850, ohranjen, prodam. Saje, Cviblje 2, Dolenjske Toplice, tel. 65-070. (2217-MV-21) BMW 316 in tovornjak ZASTAVA 650 prodam. Tel. 23-917. (2010-MV-2L) Z 128, staro dve leti in pol, prodam. Te. (068) 85-324. (P20-2MO) Z 101,, letnik 1986, prodam. Kristijan Glavan, Železno 1, Dobrnič. (P21-21 MO) ZASTAVO 750 S, letnik 1977, ohranjen, prodam. Mirko Mohar, Petelinjek 18, Novo mesto. (20G8-MV-20) VRAfA za zastavo 101, desna sprednja in zadnja, ugodno prodam. Tel. 43-790. (2027-MV-21) J A WO 350, letnik 1988, in BT 50, letnik 1987, zaradi odhoda v JLA ugodno prodam. Tel. 84-677. (2176-MV-21) PRODAM poškodovano ŠKODO 120 LS, registrirano do februarja 1990, v voznem stanju, po zelo ugodni ceni. Tel. (0608) 32-886 ali (0608) 33-408. (2018-MV-21) ŠKODO, letnik 1973, ohranjeno, ga-ražirano, prevoženih 119.000 km, prodam. Štefka Zore, Herinja vas 17 a, Otočec ob Krki. (2179-MV-21) APN 4 in APN 6S prodam. Tel. (068) 65-233, popoldne. (2083-MV-21) JUGO 45 AX, letnik 1988, in JUGO 55 koral, letnik 1989,126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 85-406. (2181-MV-21) LADO SAMARO 1300, letnik 1987, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 22-588. (2182-MV-21) Z 750, letnik 1981, prodam. Tel. (0608) 79-420. (P21-55MO) UGODNO PRODAM traktor zetor 5211, letnik 1986, odlično ohranjen, in R 4 GTL, letnik december 1986. Tel. (068) 84-352 zvečer. (2187-MV-21) UGODNO prodam R 4 GTL, letnik 84. Vidic Marjana, Prečna 18. JUGO 45 A, letnik 1986. Informacije na tel.: 26-416. R 5 TL, letnik 1975, obnovljen, prodam. Tel. (068) 85-952, Ivo Moravec, Ra-tež 61. Brusnice. (2172-MV-21) AVTOMAT1C, star dve leti, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel. 86-282. (2I29-MV-21) ZASTAVO 101, letnik 1980, ter prikolico za prevoz živine prodam. Hrušica 32, Novo mesto. (2131-MV-21) 126 P, letnik 1987, prodam. V račun vzamem avlo. starejši letnik, lahko tudi poškodovan. Tel. 47-579. (P21-43MO) Z 750, letnik 1984, prva registracija 1985, prodam. Tel. (068) 86-182. (P21-30MO) LADO 1500, letnik 1978, prodam. Tel. 42-534. (P21-31MO) Z 750, letnik 1976, prodam. Marjan Džinič, Slavka Gruma 12, Novo mesto. (2I45-MV-21) DOLENJSKI LIST IZDAJA. D1C, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črno- melj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace štamcar. Časopisni SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lidnič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto. 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 3.000 din, naročnina za 1. polletje 40.000 din; za delovne in družbene organizacije 200.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ozi- roma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 60.000 din, na prvi ali zadnji strani 120.000 din; za razpise, licitacije ipd. 70.000 din. Mali oglasi do deset besed 50.000 din, vsaka nadaljnja beseda 5.000 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130.Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. GOLF, letnik 1980, prodam ali zamenjam za manjši avto in prodam Z 101, letnik 1976, Tel. 21-013. (P21-34MO) Z 128, letnik 1985, prodam ali zamenjam za manjši avto. Slavko Mohar, Krka 8. Novo mesto. Tel. 27-396. (2161-MV-21) JUGO 45 AX, letnik 1987, prodam. Rado Sintič, Globočice 2,68311 Kostanjevica. (2146-MV-21) PRODAM osebni avto VOLGA, letnik 1979. karamboliran, v voznem stanju. Cena po dogovoru. Alojz Tomažin. Gmajna 31 a, tel. (0608) 75-625, pošta Raka. (2143-MV-21) JUGO 45, letnik 1985. prodam. Tel. (0608) 89-245. popoldne. (2141 -M V-22) Z 101, letnik 1985, menjam za GOLF diesel, letnik 1983—84, z doplačilom. Tel. 85-992. (ček-MV-21) 126 P, letnik 1980, ter novo sedežno garnituro ugodno prodam. Tel. 23-893. (P20-71MO) JUGO 45, letnik 83/11, prevoženih 34.000 km, garažiran, v odličnem stanju prodam. Tel. 20-291 vsak dan od 17. — 20. ure. (P21-87MO) Poceni prodam motorno kolo 175 cm3, staro dve leti. Tel. 24-140 (P21-68MO) JUGO 45 E, letnik 1987, prodam. Humek, tel. 24-496. (P21-85MO) LADO 1200, letnik 1986, prodam. Andrej Bahor, K Roku 13, Novo mesto, tel. 24-637. (P21-81MO) Z 128, letnik 1985, prodam. Tel. 28-365. (P21-71MO) LADO 1200 karavan, letnik 1983, prodam. Informacije na tel. (068) 88-874, v večernih urah od 17. do 20. ure. (P21-69MO) Z 101, letnik 1984, prodam. Tel. 86-150. (P21-72MO) KOMBI 1MV 1600, obnovljen motor, registriran do oktobra, ter VW 1300 (po delih) prodam. Tel. (0608) 77-306. (P21-72MO) R 4 GTL, november 1986, in kosilnico kavasaki na laks ugodno prodam. Drago Petakovič, Pot na Poljšco 74, Krško, tel. . (0608) 31-214. (P21-76MO) BMW 316, letnik 1985, ugodno prodam. Tel. dopoldne (0608) 79-259, popoldne (0608) 32-177, (P21-75MO) Z 128, staro dve leti, prodam. Tel. (0608) 67-706, zvečer. (P21-77MO) LADO RIVO 1300, staro eno leto, nanovo registrirano, prodam. Tel. (068) 52-585. (P21-53MO) Z 850, 10/84, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 52-325. (P21-52MO) KOMBI Z 850 prodam. Tel. 26-086. (P21-51 MO) Ril GTL, julij 1987, beš barve, prodam. Tel. (0608) 31-544. (P21-50MO) LADO NIVO, staro leto in pol, prodam. Tel. 55-383. (P21-49MO) ZASTAVO 101 GTL 55, april 1986, prodam. Tel. 24-093. (2193-MV-21) JUGO 45 E, letnik 1986, ugodno prodam. Krivec, Ždinja vas 3 B, Novo mesto (pri gostilni Pugelj). (2196-MV-21) R 4 GTL, letnik 1986, prodam za 38 M. Tel. 22-104. (2197-MV-21) Z 101, letnik 1982, temnoijave barve, ugodno prodam. Tel. (0608) 89-260. (P20-9MO) ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirana do septembra, prodam. Doberdrug, Kuzarjeva Kal 9, Novo mesto. (2201 -MV-21) Z 101, nanovo registrirana, letnik 1979, in FIAT 125 (po delih) prodam. Radomir Vujanič, Gradiška 32, Straža. (2202-MV-21) (P20-9 MO) 126 PGL, avgust 1987, prodam. Tel. 27-250. (211 l-MV-21) P 126, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Tel. 25-952. (2112-MV-21) TOMOS APN, letnik 1987, prodam. Tel. 49-176. (2116-MV-21) PZ 125 P in Z 101, letnik 1978, ugodno prodam. Tel. 58-763 od 20. do 21. ure. (2118-MV-21) ATX 50,2.000 km, ohranjen kot nov, ugodno prodam. Prodam tudi AVTO-MATIK A3, zelo ohranjen, za polovično ceno. Tel. (068) 84-647. (ček-MV-21) LADO NIVO, letnik 1986, prodam. Tel. (068) 23-445. (P21-5MO) BAGGY 850 TS prodam. Tel. 22-798. (2122-MV-21) AUDI 80, letnik 1980, nujno ugodno prodam. Tel. (0608) 32-474. (P21-19MO) KARAMBOLIRANO Z 750 lux, letnik 1978, ugodno, prodam. Jože Lenčič, Šmalčja vas 36, Šentjernej, tel. 42-168. (P21-21MO) TOVORNI AVTO MERCEDES ki-per 11-lJ ugodno prodam. Tel. (0608) 82-188. (P21-22MO). APN 4 prodam. Šoferska 5, Krško. (2124-MV-21) 126 P, letnik 1987, registracija januarja, prodam. Tel. (068) 22-673. (3590-MV-21) ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984-oktober, 43.000 km, prodam. Tel. 56-073, popoldne. (2125-MV-21) TOMOS AVTOMATIK, letnik 1985, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. (068) 27-329. (3603-MV-20) službo dobi KOMUNIKATIVNIM OSEBAM z lastnim prevozom nudim zanimivo, tudi dopoldansko honorarno delo in odličen zaslužek (niso knjige). Tel. 21-303, v petek od 14. ure dalje. (P21-45MO) S PRODAJO najboljšega artikla lahko dobro zaslužite. Informacije 26. in 31. maja ob 19. uri v gostilni Paradiž. (2207-SD-21) KUHARICO, dekle za pomoč v kuhinji sprejmemo. Hrana, stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Tel. (061) 666-067. (P21-12MO) POTREBUJEMO honorarne akviziterje za teren Krško, Senovo, Sevnica, Brežice, Kostanjevica, Raka. Prijave sprejemamo na tel. (0608) 34-811, predstavništvo Krško. (P21-24MO) TAKOJ zaposlimo štiri delavce kovinske stroke. Informacije na tel. (0608) 32-711 (zvečer) ali 33-042. (P21-32MO) HONORARNO zaposlim v dopoldanskem času trgovko. Šifra: »PLAČILO PO DOGOVORU... (2139-SD-21) MLADIM komunikativnim ljudem nudimo honorarno ali redno zaposlitev za prodajo izredno atraktivnega artikla brez konkurence. Možnost dobrega zaslužka! Pogoji: lasten prevoz, prosti vikendi. Javite se v recepciji hotela K ANDI J A v petek ali ponedeljek med 18. in 19. uro. (2135-SD-21) službo išče KOVINOSTRUGAR — razkalec išče redno ali honorarno zaposlitev. Šifra: »NOVO MESTO — OKOLICA«. (2174-SI-21) stanovanja LADO 1300 S, letnik 1986, prodam. Tel. 25-029. (2204-MV-21) R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Sami-da, Šmihel 20, Novo mesto. (2205-M V-21) KOMBI ZASTAVO 35/8, letnik 1988, prevoženih 15.000 km, ugodno prodam ah’ zamenjam za manjši kombi. Tel. 22-588. (2206-MV-21) FIAT REGATA 100 S, letnik 1986, ugodno prodam ali menjam za manjši avto. Tel. (068) 65-226. (P21-63MO) Z 128,december 1988 proamza56M. Tel. (068) 27-638. (P21-64 MO) R 4 GTL in garažo v Bršljinu 43 prodam. Tel. 25-278. (P21-65 MO) Z 101 skala prodam. Tel. (0608) 88-821. (P2-67 MO) Z 101 skala,-stara pol leta, prodam. Tel. (068) 40-099. (P21-67 MO) Z 101 GTL, letnik 1986, prodam ali zamenjam. Tel. 20-41L (2208-MV-21) ZASTAVO 750, letnik 1977 prodam. Tel. 42-798. (221 l-MV-21) Z 101, letnik 1975, opravljen tehnični pregled, poceni prodam. V Brezov log 41, Novo mesto. (2214-MV-21) Z 101, letnik 1986, prodam. Tel. 26-232. (2216-MV-21) Z 750, letnik 1977, prodam. Zajc, Zbu-re 44, Šmarješke Toplice. (2189-MV-21) R 4 TLS, letnik 1983, prodam. Lili Ška-lički, Ivana Roba 32, Novo mesto. (2190-MV-21) GOLF DIESEL, letnik december 1984, prevoženih 50.000 km, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. Tel. (068) 73-024. (2194-MV-21) FIAT 126 P, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Tel. 24-712. (ček-MV-21) AVTO Z 128, star deset mesecev, prodam. Tel. 27-487. (2200-MV-21) Z 101, letnik 1977, registrirano do novembra 1989, prodam. Tel. (068) 76-090. (P20-1MO) R 4 TL, letnik 1979, prodam po ugodni ceni. Martin Barborič, Dolnji Suhadol 20, Brusnice. (2154-MV-21) NOVE MOTORJEjawa 350, ANP6, M 14 prodam po tovarniški ceni. Rogelj, Rdeči Kal, Dobrnič. (2153-MV-21) MOTOR tomos elektronik 90, Jetnik 1979, registriran, prodam. Jože Žagar, Biška vas 4, Mirna peč. (2147-MV-21) 126 P, januar 1984, prodam. Tel. 22-898, popoldne. (2138-MV-21) Z 101 po delih in menjalnik za LADO 1500 SL prodam. Zdravko Tkalčec, Stranska vas 48, stanovanje nad gostilno. Novo mesto. (2137-MV-2I) Z 101, letnik 1982, temno rjave barve, V CENTRU Novega mesta oddam opremljeno dvosobno stanovanje dvema dekletoma. Tel. (068) 23-975. (2108-ST-21) SOBO v Novem mestu nujno potrebuje miren inženir. Ponudbe pod šifro: »REDEN PLAČNIK«. (2178-ST-21) DRUŽINSKO STANOVANJE v Novem mestu iščem. Možnost začasne zamenjave stanovanja z Ljubjano. Tel. 24-427, po 20. uri. (ček-ST-21) GARSONJERO ali manjše stanovanje v Novem mestu iščem. Šifra: »PREDPLAČILO«. (2188-ST-21) STANOVANJE v Novem mestu ter vinograd in sadovnjak nad Prečno ugodno prodam. Tel. (061) 554-037. (P21-61MO) DRUŽBENO enoinpolsobno pritlično stanovanje na Šegovi v Novem mestu menjam za večje. Naslov v upravi lista. (P21-66MO) ZAMENJAM novo enosobno družbeno stanovanje (33 m2) na Mirni za večjega v Trebnjem ali okolici. Marija Korelc, Sokolska 10, Mirna. (P21-74MO) DVOSOBNO družbeno stanovanje v pritličju, s centralno, zamenjam /a večje. Tel. 28-304. (2157-ST-21) prodam Tel. (063) 701-804. (ček-PR-21) KAVČ — ČRNO-BELI TELEVIZOR Ei Niš, star 4 leta. ugodno prodam, Kruljac, tel. 24-870. (ček-PR-21) UNIKATNO belo poročno obleko št. 38 — 40 prodam. Tel. 42-946. (2155-PR-21) • PRODAM HITACHI HI-FI stolp s Technics kasetarjem (deklariran), ter gorsko kolo Rog (novo) ali zamenjam za motor. Tel. 21-590. (P21-62MO) NOVO cementno strešno opeko (samo 9 kom. na m2) prodam. Dostava tudi na dom. Marija Maselj, Kandrše 32a, 61252 Vače pri Litiji. (P21-6MO) PRODAM dve toni sena. Igor Tomič. Dol. Leskovec 63, 68280 Brestanica. (P21-7MO) DVOJNI KOZOLEC, šestokenski, prodam. Tel. (061) 771-008 v Grosupljem. (P21-9MO) PRODAM 110 m2 tegule. Tel. 22-610. (2132-PR-21) 10 AŽ PANJEV s čebelami prodam. Milivoj Kvas, Pod lipo 2, Črnomelj, tel. (068) 51-538. (2115-PR-21) PRODAM starejšo hišo, avto R 4, letnik 1977, registriran do marca 1990, in traktorske grablje — obračalnik za traktor Tomo Vinkovič. Košiček, Jurčičeva 7, Žužemberk. (2127-PR-21) DIRKALNO KOLO Sprint 58 ugodno prodam. Tel. (0608) 81-234. (P21-20MO) OTROŠKI VOZIČEK, hojico in oblačila za otroka do enega leta prodam. Irma Gerjevič, Cesta na Gradec 3, Mirna, tel. 47-749. (P21-18MO) ŠOTOR, za 4 osebe, malo rabljen, prodam. Tel. (0608) 31 -043. (P21 -17MO) STROJ za izdelavo betonskih zidakov, star 4 leta, prodam. Tel. (0608) 33-887. (P21-15MO) SEDEŽNO KOTNO GARNITURO Marina, ohranjeno, ugodno prodam. Gabrje 140. (2122-PR-21) PRODAM komplet pištol znamke Ani za kompresor in tlačni merilec, vse nerabljeno. Tel. (068) 85-347. (ček-PR-21) MOTORNO ŠKROPILNICO, električni bojler in vinski sod prodam. Tel. 28-813. (P21-79MO) SINTESIZER z ritmi znamke ABA prodam. Tel. 44-833. (P21-59MO) KLAVIRSKO HARMONIKO in rabljen pralni stroj prodam. Tel. 74-582. (2186-PR-21) TELICO in kravo, breji po 7 mesecev, prodam. Jože Markelj, Šentjurij 2, Mirna Peč. (2191-PR-21) PRODAM izredno lepega ovna za pleme in večjo količino kamna od stare stavbe. Tel. 84-802. (2192-PR-21) MOTOR za čoln tomos 4, skoraj nov, prodam. Tel. 25-606, po 15. uri. (2173-PR—21) Ugodno prodam malo rabljeno 130 litrsko zamrzovalno skrinjo. Informacije v večernih urah na telefon: (068) 28-731. (P21-86MO) Ugodno prodam glasbeni stolp SHARP, Anton Kavčič, Družinska vas 56, Šmarješke Toplice. (P21-68MO) PRENOSNI črno-beli televizor prodam. Tel. 85-913, popoldne in zečer. (2I66-PR-2I) PRODAM malo stružnico LF.1NF.N. primerno za dodelavo, in več šestoglatih vpeljanih puš za avtomat TRAUB A 25. ugodno prodam. Tel. (0608) 89-260. kupim V KRŠKEM, BREŽICAH ali okolici kupi zdomec manjšo hišo — posestvo ali etažo hiše. Tel. (061) 268-991. (P19-22MO) urah. (P21-82MO) IŠ) i Po PO-21) | vili, c HIŠO v III. fazi pri Grosupljem s 125° valnij m2 prodam. Tel. (061) 455-826. (WF 16MO) 1500 m2 vinograda in hrastovo brunarico ugodno prodam v Vidošičih pri Metliki. Tel. (064) 39-058. (P20-7MO) ZAZIDLJIVO PARCELO (468 m2, hišna številka), Primskovo na Dolenjskem, ugodno prodam. Tel. (061) 48Ž-869. (P20-10MO) HIŠO z lokalom, zgrajeno do zadnje faze, v Brestanici, prodam. Tel. (0608) 79-429 v torek, sredo in četrtek dopoldne. Franci Derstvenšek, Cesta prvih borcev 5, 68280 Brestanica. (P20-16MO) TRAVNIK ali parcelo za vikend nad Blanco prodam. Planinc, Čanje 39. (2013-PO-20) NOVO MESTO. Prodam hišo 150 m2, vseljivo. Juvane, Mala Cikava 9. (1900-PG-20) GRADBENO PODJETJE (700 m2), že dograjeno do L plošče, v Trebnjem, prodam. Tel. (063) 856-871. (P21-33MO) VINOGRAD z zidanico in nekaj gozda (70 arov) na Doblički gori ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel. v službi (061) 851-475 od 8. do 12. ure, Zofka Šterk. Kidričeva 9, 61330 Kočevje. (P21-39MO) STAVBNO PARCELO (7 a) prodam. Tel (0608) 61-779. (P21-78MO) NJIVO (50 a), k. o. Trebež, in šivalni stroj singer prodam. Cengič, Trebež 8 a, Artiče, tel. (0608) 67-310, v večernih trosed prodam. Tel. 24-083. (2I60-PR-21) FANTOVSKO birmansko obleko za 14 let ugodno prodam. Prodam tudi več gobelinov. Pia Pakiž, Nova vas 60,61385 Nova vas pri Rakeku. (P21-38MO) 2000 kom strešne opeke (rdeče) ugodno prodam. Tel. 45-125. (P21-40MO) SKEDENJ v dobrem stanju prodam. Franc Zorko, Dule 6. Bučka, tel. 76-209. (P21-41MO) BRAKO PRIKOLICO, dobro ohranjeno, prodam. Tel. (0608) 34-970 (P2I-42MO) AMERIŠKI BILJARD, nov. prodam. Tel. (0608) 61-688. dopoldne. STIHI. 0,50, junca in žganje prodam. Zajc, Osrečje, Škocjan. (2I36-PR-2I) O TROŠKI športni voziček, avlokoša-ro /a dojenčka in nahrbtnik za otroka prodam. Tel. 27-449. od 18. ure. (ček-PR-21) ITALIJANSKI kombiniran otroški voziček in stajico prodam. Tel. (068) 22-sss. p,, 20. uri. (7I5I-PR-21) dam. Telefon 26-433. (2181 -PO-21) OB CESTI Stara vas — Št kmetijski stroji zunaj vimo k 50/ ta 7 tarači OBRAČALNIK sena in kardan za Tš ^9? prodam. Tel. (061) 647-155. (P21-4MO) ^ TRAKTOR torpedo Deutz 4006, lej jjo j nik 1980, z bočno koso, prodam. Da™ Preskar, Gor. Lenart 47. Brežice, *'• Jjq , (0608) 62-181. (P21-2MO) 2l01 KOSILNICO Laverda^ ugodno pfj 345 , 2201 dam. Marija Zorko, Podbočje (2109-KS-21) j Tel ZETOR 3511 S, 42 KS, s kabino, pnj pripo dam. Kirar, Hrvaški Brod 3, Šentjernej, tel. 42-511. (ček-KS-21) TRAKTOR deutz TD 62 Oo C,48" delovnih ur, prodam. Tel. (068) 42-751: (2213-KS-21) PUHALNIK, plug 10 col, brane tG obračalnik za seno ugodno prodam. Cjn tan, Gor. Kamence 19, Novo mest (2210-KS-21) MOTOKULTIVATOR mio sta") dard — honda 600 s frezo in plugom pr« dam. Tel. 84-531. (2203-KS-21) TRAKTORSKO kiper pnkolicolj» tomer, letnik 1985, prodam. Tel. (060»' 75-852. (P21-58MO) TRAKTORSKI OBRAČALNIK v seno SIP UTO 2250 ugodno proda® Krnc, Žabja vas 6, Novo mest (2198-KS-21) ŽITNI KOMBAJN CLAS europ 220 prodam. Ignac Marjetič, Gorenje dulje. Bučka. (2175-KS—21) TRAKTOR TV 732, letnik 1988,1» priključke prodam. Tel. (0608) 75-5'uj (P21-80MO) PRODAM traktor TV 420 s P"1«’ jučki, star 3 leta, in nov videorekorfl (Fischer) z dokumenti. Tel.(068) * 267. (2184-KS-21) SAMONAKLADALKO in OBKAi ČAI.N1K prodam. Mačkovec 5, N°v mesto, Tel._ 25-919. (2162-KS-21)ii>22o| 1CMU, 1CI. 4J-7I7. r PRODAM dobro ohranjene SIP -in puhalnik. Tel. 85-422. (P21-36MD' OBRAČALNIK favorit 220, dob® UDI\.AC/\UI'111\ lil V Ul II ohranjen, prodam. Rabzelj, Čisti breg. Šentjernej, tel. (068 ) 42-304. (»I KS-21) Tl TRAKTOR TV 420 prodam. >e" (068) 85-903. (2149-KS-21) BOČNO KOSILNICO Ursus prodam. Nučič, Osrečje 13, Škocj l (2150-KS-21) ...J SNOPOVEZALKO za BCS aji «g»r prodam. Tel. 42-946. (2155-KS--1) ^ MALO RABLJENA blatnika za IM: 560 z vsemi lučmi ugodno prodam. 1 (068)73-327. (2169-KS-21) razno MED Sevnico in Brežicami * mem starejšo osebo v popolno os*cr“j7.vc, P1 fra: »MOŽNO DEDOVANJE«.(2>2 C’ RA-21) „tu P NAJAMEM prostor v Novem m«1 g, Brežicah, Krškem ali okolici. Tel. (0 , j, 32-269 (Manja). (2120-RA-21) J v, REZERVACIJE za irske setre, CHY, sprejemam. Oddaja konec J«") Tel. (061) 222-190. (P21-35MO) V NOVEM MESTU ali okolici v najem skladišče od 30 do 40 m2- Je ’ v najem skladišče od — 869, zvečer. (2207-RA-21) . w S SEPTEMBROM potrebujemo ski no varuško za enoletno deklico v No mestu. Tel. 26-909. (P21-70MO) preklici PODPISANA GRABNARJE''^ Gornje Selce 15. Dobrnič, prepoveduj^^ vsako uporabo usluž.nostne poti št- . cd-iz dvorišča Marinke BARLE, Dolnje J insca Marimve u/vrvuc, ce 3, v smeri proti Babni Gori in nazaj-je najina last. Ob neupoštevanju sodnijsko postopala. (P21-37MO) ZDENKA PINTERIČ, Sela 4,J* brova, opozarjam vse kupce, ki bi kuP°^, li premičnine in nepremičnine od VLADA PINTERIČA, dajih bom preganjala, ker so pogodbe z njim P neveljavne, lastnica sem samo J (P21-1MO) . noV» MARJANU RECUU, Krista«0 22, Novo mesto, in njegovi družim P ~ vedujem kakršnokoli samostojno r^ laganje s še nerazdeljenim premoze j ■ Janko Recelj, Novomeška 3, Seni) (2180-PK-21) čestitke HIŠO, hlev in nekaj zemlje v Jelovcu (Boštanj pri Sevnici) prodam. Tel. (041) 155-255. (P21-83MO) GRADBENO PARCELO (824 m2) na Košenicah z izkopom in vso urejeno dokumentacijo prodam ali zamenjam za nov golf z doplačilom. Jure Božnik, Ce-gelnica 14, Novo mesto. (P21-46MO) GOZD v izmeri 1 ha prodam. Marija Derganc, Podgora 27, Straža, tel. 86-285. (P21-44MO) PARCELO za vinograd (3700 m2) na Dobravi (pod Henčkovim domom) pro- Dragi lata, Ivan Peze$L slavi te dni, 70. rojstni dan. E tvm nrn7niku ttlU P' „ slavi tedni, /u. rojsini uum. -tem lepem prazniku mu prV> rčno čestitamo in kličemo ■ bta zenu rcno čestitamo in na mnoga zdrava letu *e. Slava in otroci z družinatM^ ženitne ponudbe DEKLE, če želiš spoznati f«"18,«*1^ ....— —u-nizirano kmet J^p .MARN1CE«. bo, avtom in mehanizirano kme oglasi pod šifro: 10MO) .entjernej prodam njivo. Ponudbe pod šifro: »NJIVA«. (2170-PO-21) MANJŠO KMETIJO v okolici Brežic z dvema gozdnima parcelama prodam. Ponudbe pod šifro: »LEPA LEGA«. (P21-1MO) STANOVANJSKO HIŠO v Trški gori pri Krškem, primerno za vikend, dam v najem. Možnost pridelave zelenjave. Tel. (061) 328-724. (P21-3MO) HIŠO z dokumenti za adaptacijo, vrtom in gozd v Semiški gori prodam. Tel. 58-763. (2119-PO-21) HIŠO, dvostanovanjsko, novo, v Novem mestu prodam. Ponudbe pod šifro: »VSELJIVO PO DOGOVORU«. (2126- obvestila GOSTILNA Rogelj, Rdeči K«J )9 Dobrnič, vabi v soboto, 27. maj8' |gf> uri na vrtno veselico s srečelovu ansambel TONIJA VERDER«r' (2128-OB-21) KLETNE PROSTORE naših srcih bolečina. zahvala V 84. letu starosti nas je zapustila draga žena. mama in babica MARIJA MURN roj. Turk iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah Ob boleči izgubi naše drage mame se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom. znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poli. Hvala vsem sosedom za nesebično pomoč, pevcem iz Žužemberka, gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred ter kolektivom Iskra. Krka in Novoles. Žalujoči: mož, otroci in vsi njeni i! (26751 25. maja 1989 DOLENJSKI UST s s <* * n * s s * I 5 s s * 5 i * 5 5 i $ * * N N S s H s v * * * * * s * * s % ROMAN ZVEGLIC »Zemlju ima trajno vrednost kol zlato, ne glede na to, če je obdelana. Veseli me, da nam je uspelo spremeniti pri odškodninskih zahtevkih za izgubljeno zemljo ob gradnji boštanjske hidroelektrarne doslej veljavno republiško metodologijo za vrednotenje kmetijskih zemljišč,« pravi predsednik sevniške podružnice Zveze slovenske kmečke mladine in član upravnega odbora Slvoenske kmečke zveze 25-letni strojni ključavničar Roman Zveglič. Enega pomembnejših uspehov le stanovske organizacije, nekakšnega sindikata kmetov, ki naj pripomore k večji »glasnosti« kmetov, vidi Žveglič prav v lem konkretnem primeru bitke za zemljo, za kmeta. Zaveda pa se, da bo potrebno še obilo spopudo v z raznimi in ves-titorji, ki na zemljo in kmeta gledajo kot nujno zlo ali prehoden pojav. In ravno tega. da je Zeglič vedno pripravljen na dialog, sprejeli argumente, a tudi ostro polemizirati, nekateri, zlasti starejši politiki, ne vzamejo zmeraj za dobronamerno početje. Prav zavoljo tega, ker Roman misli s svojo glavo in o svojih pogledih odkrito spregovori, marsikoga prizadene in osebna zamera je tu. Pa čeravno Roman, kadar kai glasno po- ■ ve, lega ne počne zaradi napada na osebnost tega ali onega tovariša, mora kot novopečeni sekretar občinske mladinske organizacije kdaj požreti tudi kakšno pokroviteljsko opazko starejših politikov, češ da je s svojo razpravo »užalil« celo koga, ki pride iz bele Ljubljane. Ko je bil pred dobrima dvema mesecema izvoljen za poklicnega sekretarja v demokratičnem neposrednem programskem dvoboju s protikandidatom, je bil prepričan, da bo lahko več storil, zdaj pa z grenkobo spoznava, da je že v občini težko prodreti z idejami. Še dobro, da ima Zveglič kar precej debelo kožo in trdno hrbtenico, kajti kot pravi, ubogali ni bil nikoli vajen, zalo tudi v Partiji ni zdržal Prav tako ne pristaja na razne politične igrice, kadrovske kuhinje in kombinatoriko, prilizovanje in tutorsivo. »Nekateri še očitno ne razumejo, da je ZSM predvsem družbenopolitična in ne interesna organizacija, in so me skušali ob kandidaturi za sekretarja spodnesli s podtikanji, mi očitali nacionalizme različnih barv itd. Sem tudi proti raznim političnim koordinacijam, pač pa sem za javnost dela. V Zagorju imajo lake koordinacije denimo le še enkrat mesečno, pri nas in še kje pa vsak leden. Vse to usklajevanje bi lahko prenesli r predsedstvo O K SZDL. Predvsem pa, če že toliko govorimo o tržnem gospodarstvu, ne smemo pozabiti niti na politični mg, kjer naj vsak 'prodaja' svoje Jdeje,« razgrinja svoje poglede Zveglič. Kljub temu da je začasno pristal v politiki celo poklicno, ostaja po prepričanju kmet. V Stržišču z 22 ha kmetije pridno kmetujeta starša, starejši brat, ki je končal kmetijsko šolo seje odločil za poklic šoferja, mlajša sestra je tekstilna tehnica, tako da Romana čaka na kmetiji še veliko dela, gotovo bolj plodnega kot v politiki. PA VEL PERC NJEN DRUGI SVET — Marica Trelc (desno) je dolgo oklevala, končno pa je javnosti le pokazala svojo tiho ljubezen do črne celine, njenih posebnosti, znamenitosti in življenja. Na sliki je skupaj z direktorico Doma starejših občanov Lojzko Potrč in slikarjem Francetom Smoletom, ki rastavlja svoje akvarele in gvaše v restavraciji doma. (Foto: J. P.) Sanje o Afriki Marica Trele je prvič predstavila svoje spomine s črne celine NOVO MESTO — Marico Trelc z Mestnjih njiv mnogi poznajo kot nadvse prijazno in dobrodušno gospo vselej nasmejanega in veselega obraza. Veliko ima znancev, ki so že stopili v njeno stanovanje in navdušeno priznali: »Saj to je Afrika!« Ta črni kontinent je resnično Maričina druga domovina, čeprav je v teh deželah prebila le košček svojega življenja. »Afrika me je tako prevzela, da vse noči sanjam o njej,« je povedala sredi preteklega tedna,^ko je v Domu starejših občanov v Šmihelu prvič javno pokazala, kaj vse sije za spomin prinesla iz teh dežel. Oblečena v afriško oblačilo iz kafta-na, je vsa vznemiijena, kot da ponovno doživlja Saharo, Gvinejo, Maroko, Tunizijo. Razstavila je več kot 500 spominkov, od tradicionalnih oblek, volnenih preprog, kipcev iz lesa in ebanovine do slonovine, srebrnega nakita in drugih zanimivosti, ki jih je ves čas, ko sta z možem Edom potovala po deželah črne celine, kupovala in hranila, sedaj pa prvič tudi pokazala javnosti. Mnogi so bili nad »njeno Afriko« navdušeni in so jo nagovarjali, naj bi svoje spominke pokazala še kje drugje. Marica se povabilu ni odrekla. Rada bi ljudem povedala, da Sahara ni pesek, Sahara je življenje, ki je edinstveno na zemlji. Nove orgle za cerkev v Starem trgu Zbirajo prispevke STARI TRG — Med vojno je farna cerkev v Starem trgu ob Kolpi ostala brez orgel. Pred časom pa je mojster iz Nemčije, ki izdeluje orgle, videl v cerkvi lepo ohranjeno starinsko omaro oziroma ohišje orgel, ogledal pa sije tudi več cerkva, ki sojih farani pod vodstvom tamkajšnjega župnika Lojzeta Rajka v zadnjem času lepo obnovili in s tem rešili propada. Vse to gaje tako navdušilo, daje ponudil, da jim za njihovo cerkev izdela nove orgle, in to brez vsakršnega zaslužka, za komaj dobro tretjino običajne cene. Seveda podjetni župnik Rajk ni izpustil tako lepe priložnosti, da cerkev spet dobi ( igle. Orgle bo mojster začel postavljati letos poleti, blagoslovljene pa_ naj bi bile 18. marca prihodnje leto. Župnik Rajk sedaj zbira prispevke, da bo lahko poravnal vse stroške. Njegovo prošnjo priporoča tudi ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki se je sam prepričal, kaj vse je bilo v zadnjih letih narejenega v obsežni starotrški fari. V KOČEVJU DVAJSET ANSAMBLOV KOČEVJE — Na jutrišnji prireditvi glasbenega rocka na pomožnem stadionu v Kočevju bo nastopilo skupno 20 ansamblov. Razen tistih, ki smo jih našteli že v prejšnji številki našega lista, so se naknadno prijavili še: Lene kosti in Nawayo iz Ljubljane, Skarabej in Ba-rokoko iz Kranja, Messerschmitt iz Pulja, Ujetniki svobode iz Laškega, Psori-jaza in Frakcija FM iz Novega mesta ter K sound XXX in Chaos Yu iz Kočevja. Čisti dobiček koncerta, ki bo trajal od 17. ure v petek do 2. ure zjutraj v soboto je namenjen popravilu razpadajoče strehe mladinskega kluba. Vstopnina bo za tiste, ki bodo kupili vstopnice še danes, 15.000 din, za tiste, kijih bodo kupili na dan prireditve (jutri), pa 25.000 din. J. PAVLIN V Metliki se je zgodilo ljudstvo Neuničljiva Vinska vigred — V treh dneh ie bilo v Metliki okoli 15.000 ljudi — Tri dni in dve noči in pol neprekinjene zabave in veselja_____________________ »ABADONI < IN MISS V ČRNOMLJU ČRNOMELJ Tukaj sc bo ob jubile- ju diskoteke Grad v petek. 26. maja. po dolgih letih ponosno predstavila skupina \badoni Ansambel, ki si je dolga leta služil kruli zunaj Bele krajine pod imenom Korg. nastopa s dokaj pomlajeni sestavi, vendar ni bojazni, da ne bi navdušil nekdanjih in novih oboževalcev V soboto pa bo v diskoteki t.rad v okviru programa lestvice slovenskih diskotek izbor miss. Izbranka sc bo po prejemu bogate nagrade udeležila tudi izboi.c inos Slovenije. METLIKA — V Metliki seje zadnji petek, soboto in nedeljo zgodilo ljudstvo, in to že sedmo leto zapored. Na belokranjski izvirni različici mitinga bratstva, enotnosti in solidarnosti, imenovani Vinska vigred, seje v teh treh dneh .zbralo kakih 15 tisoč ljudi. Svojo vi-• soko zavest, pripadnost in odločnost, da vztrajajo na začrtani poti, so demonstrirali vse tri dni, dve noči in še pol tretje. Neomajnih ljudi seveda take banalnosti kot so občasne plohe seveda ne morejo spraviti s prave poti. Ta prava pot pa je v teh treh dneh vodila samo po treh metliških trgih. Z ljudstvom so bili tudi njihovi voditelji, med lokalnimi, regijskimi, in predstavniki pobratenih občin sta bila opazna tudi republiška veljaka: slovenski Jože Knez (stalni obiskovalec) in hrvaški Ivo Latin (z željo, da se v tej navadi pridruži Knezu). Ljudstvo in voditelji so bili eno: pili so pri istih šankih, jedli od istih ražnjev in plesali na isto muziko. Ljudje so prišli od vsepovsod, bili so različnih ras, nacionalnosti in veroizpovedi. Metlika je bila Babi-lon/jtamor seje ljudstvo zgrinjalo peš, z avtomobili, kolesi, tudi na vprežnem vaju, nekateri so celo prijahali. Uradnih govorov tudi tokrat, hvala bogu, ni bilo. Po Vigredi je v belokranjskih kleteh 6000 litrov vina manj, mrtvih je 90 jan-cev in odojkov, pogrešan en avtoradio ter nekaj delov motornih vozil, zlinčene nekaj avtomobilske pločevine, brez poškodb stajo odnesla dva voznika na dirki za veliko nagrado Vigredi. V zunaj programskem folklornem plesu s pištolo, nožem, boksarjem in avtomobilskim montiračem na Trgu svobode pa je bilo lažje poškodovanih pet občanov temnejše polti in srepih pogledov z obeh strani Gorjancev. Trofeja, predelan kolt, imenovan žepni top, krasi vitrino PM Metlika. Sicer pa metliški miličniki pravijo, da je bila, če ne štejemo tega dogodka, letošnja Vigred z njihove strani najbolj mirna doslej. Celo kozarcev je bilo razbitih veliko manj kot v prejšnjih letih. Lani sojih na primer našteli rekordnih 5.500. Morda so temu vzrok tudi dokaj visoke cene vina, ki so ga obiskovalci letos tudi popili manj kot prejšnja leta. Vino so točili po 40 tisočakov liter. Sicer pa v metliškem hotelu stane 60.000 dinarjev. Tako ni bilo na Vigredi vino predrago, ampak so plače prenizke. Prvi računi kažejo, da so na Vigredi naredili za okoli 400 milijonov dinarjev prometa, za bogat in pester kulturni program, kije zapolnjeval vse tri dni, so odšteli okoli 50 milijonov dinarjev, največ od tega za 9 ansamblov, ki so igrali za ples. Računajo, da bo kljub vsemu kakih 100 milijonov dinaijev dohodka. Sedma Vigred je končana. Živela osma! A. BARTEU POP DESIGN NA OTOČCU OTOČEC - Zelo priljubljena slovenska skupina Pop Design bo jutri, v petek, 26. maja, s koncertom v živo v diskoteki Otočec predstavila svojo novo kaseto. Nastop se bo začel ob 10. uri zvečer, ko se diskoteka odpre. S tem večerom se začenja nova sezona, v kateri fantje iz otoške diskoteke obljubljajo nekaj novosti in sprememb. Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je Težko pisati, zato pa je lažje te-’ lefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. LIRA ŠE V LIPOVEM LISTU NOVO MESTO — Zaradi velikega * % zanimanja bodo v restavraciji Lipov list, ki jo je tiskarski škrat v prejšnji številki Dolenjskega lista spremenil v Figov list (to je ob inflacijskem galopu kvečjemu bodoči model obleke za Jugoslovane), nadaljevali vse do sobote z večeri slavonske kuhinje in z nastopi osiješkega tambu-raškega ansambla Lira. Za prijeten večer na terasi z lepim razgledom je torej še priložnost. ATLETSKI KLUB NOVO MESTO prireja V NEDELJO, 28. MAJA 1989> OB 13. URI NA STADIONU BRATSTVA IN ENOTNOSTI V NOVEM MESTU TONBOLO EU EC C! E in vrsta drugih dobitkov v skupni vrednosti 20 starih milijard din Bogat srečelov in posebno žrebanje 4t Nastopata.ansambel HENČEK in MOORA KRONIKA Pokrovitelj: NOVOTEHNA El •>ŽJ I KUPON ZA ŽREBANJE POSEBNE NAGRADE Ime in priimek: Naslov: Kupon oddajte na označenem posebnem mestu na stadionu! V SOBOTO »ROCK DELAVNICA« TREBNJE To soboto bo ob 19. uri v Trebnjem v Kidričevi ulici 2 (za staro šolo) »Rock delavnica«. Glasbena prireditev, s katero se zlasti trudi center interesnih dejavnosti pri OK ZSMS Trebnje, bo po napovedih organizatorjev privabila vrsto glasbenih skupin iz vse Slovenije. Najboljše tri skupine bodo Trebanjci nagradili z. uslugami studiev ter denarnimi in praktičnimi nagradami. studio TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske televizije. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 1L un> preberete pa vsak četrtek v Dolenjskem listu. 1 (5) Mandela day — S1MPLE MINDS 2 (4) Romeo in Juliet — LOU REED 3 (2) Fire woman — i’HE CULT 4(1) Dont need love — JOHNNY DUESEL & INJECTORS 5 (8) Nineteen forever — JOE JACKSON 6 (3) A change is gonna come — THE NEV1LLE BROTHERS 7 (9) Izgubljeni — LET 3 8 (—) Lullaby — THE CURE 9 (7) Time after time — TUCK & PATTY 10 (—) Here comes your man — THE P1X1ES No\ Ose LJI ložba založi Cank; aovos ljubo pome taturt °bma dobre literat Bo 0F pi ju dr: frve giban skem leren imel: jin rev 'Prina hi po; zgodt Tone tovrsi uajbr Slovt £ studio «£■ Lestvici narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je nagrado Studia D ta teden dodelil BRIGITI GORENC iz Otoč Lestvica pa je taka: 1 (4) Dolenjska veselica — DOLENJCI 2(2) Dobro jutro — TOPLAR 3(1) Šentjernejski korenjaki — MLADI VAL 4 (6) Pri nas doma — MARELA 5 (3) Veselje naj druži ljudi — SLOVENSKI MUZIKANTJE 6 (7) Ljubezen pod Gorjanci — ANSAMBEL JERKO 7 (8) Cc bi sc še enkrat rodil — ŠTIRJE KOVAČI 8 (10) Igral je kitaro — SLOVENIJA 9 (9) Pri nas Belokranjcih ANSAMBEL T. VERDERBERJA 10 (-3) Domača vas — RUBIN Predlog za prihodnji teden: Avtošola — Rž Glasujem za: Moj naslov: AAWWWWWWWWV,V Kupone pošiljajte na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto NEPREHODNA METLIKA — V treh dneh Vinske Vigredi so bili metliški trgi ne samo neprevozni, ampak zaradi množice ljudi skorajda neprehodni. Celo člani novoustanovljenega belokranjskega konjeniškega kluba so si le s težavo utrli pot na konjih in z vprežnim vozom. Tudi letošnja Vigred je dokazala, daje to ne samo največja, ampak tudi najbolj prijetna tovrstna prireditev v Beli krajini, širši Dolenjski in celo v Sloveniji. (Foto: A. B.) MISLI • Verjetno bi partija danes dobila sleherne, tudi svobodne volitve, pa tudi referendum o kateremkoli vprašanju, celo brez posebnega ustrahovanja in pritiska. (France Bučar) • Dolgoročno je realsocial^* jn, jo zgodovinsko bitko šc i2gut>l na svetovnem prizorišču. ( VI • Perspektiva samoupravljanjaK njegovi deregulaciji, v družbi. J , vse dovoljeno, kar ne bo izreč povedano. (Viktor Žakelj) J BREZNO POGOLTNILO ČEŠNJO KOČEVJE — V noči od srede na četrtek pretekli teden seje pri hiši Franca Arka na Trati v Kočevju udrla zemlja in v brezno je izginila tudi češnja, kije tam rastla. Arkovi so zadevo prijavili inšpekcijskim službam, saj se boje, da se ne bi kaj podobnega zgodilo z garažo ali celo hišo. Pravih ukrepov v zvezi s tem v času, ko to poročamo, še ni bilo. Na tem območju je bilo že nekaj podobnih vdorov, ki jim je običajno botrovalo deževno vreme, značilno tudi za pretekli teden. J. PRIMC ■kozerija* ZAPRTJE V IMENU LJUDSTVA — Ate. dnevnik je. — Ne morem gledati teh grozljivk. — Veliko ljudi je na Trgu osvoboditve. — Prav, kar naj bodo. — Na tisoče ljudi posluša strica, ki govori. — Kdo je la stric? - Ne vem. Brado ima pa go- vori. O čem pa? O volji ljudstva. Pravi, da se je zgodilo ljudstvo. Kriči, da je to volja ljudstva. — Kaj je volja ljudstva? — Stric Janša. — Stric Janša je volja ljudstva? — Nič ne razumeš, ate. Volja ljudst va je la, da stric Janša nebi šel r zapor. — A so ga zaprli? — Ja, so. Odpeljali so ga na Dob. Z zavezanim prstom. — Stric Janša je izde. vojaško skrivnost, veš, Mali. — No, ja, morda resni. Obtožen pa je za to. — Ljudje na Trgu osvoboditve kričijo, da strica Janše ne bi smeli zapreti. — Le kdo posluša ljudi? So ti ljudje narod, ate? - Predstavljajo narod. Ljud- , Ji- tenak sivo. — Katero ljudstvo? — Slovensko. Slovenski narod pa naj bi bil suveren, pravi stric Stanovnik. — Ate, a je strica Janšo obs lo vojaško sodišče? — Dobro poznaš stvari. — Ljudstvo pa je proti k°jne' Veliko Slovencev je prob mu, da. L0- — V čiga vem imenu pa so 0 dili strica Janšo? H Ne sprašuj toliko. Po#* samo še lo. da vimenu \