leto xxi. — Številka 27 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, ftkofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Z:: redakcijo odgovoren Albin Učakar glasilo socialistične zveze kranj — sobota, 6. ?. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenskp; Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sice ob sredah iu sobotah za gorenjsko Jesenice odstopile kot soustanovitelj zavoda za izgradnjo triglavskih žičnic Na zadnji seji je jeseniška °bčinska skupščina sklenila, di* bo odstopila od soustano-viteljstva blejskega zavoda *^ gradnjo Sportno-turisllć-nih centrov v triglavskem Pogorju. Leta 1961 je bil namreč na Bledu ustanovljen zaved za Vgradnjo šport no-turističnih centrov v triglavskem gorivu. Ust anoviteljske dolžno-6U in pravice so sprejeli: Ol-0 Kranj. ObLO Kranj, občini j0 senice in Radovljica J» Zveza za telesno kulturo Slovenije, smučarska, turi-!Uiria in planinska zveza Slovenije. Zavodu do sedaj kljub pričevanju ni uspelo dobiti investitorja. Zato je upravni ^bor sklical posvet vseh . Qeiščene ,n zmr/iijene gorske ribe, v Prodajalnah ustanoviteljev. Sklenili so, naj zavod nadaljuje z delom, medtem ko sta predstavnika kranjske in jeseniške občinske skupščine izjavila, da občini odstopata od soustano-viteljstva. Vendar pa bo jeseniška cbčina za lansko leto poravnala še četrtino primanjkljaja, milijon starih dinarjev pa bo prispevala za delo zavoda za letošnjo prvo polovico leta. Predstavnik kranjske občinske skupščine je že na posvetu pred poldrugim mesecem napovedal odstop kranjske občine od soustano-viteljstva, vendar občina še ni o tem sprejela formalnega sklepa. B. B. Prva nagrada za obutev tovarne Peko v Beogradu Na razstavi novitet oblačilnih predmetov, ki je bila v Beogradu od 21. do 29. marca in ki jo vsako leto prireja Centar za savremeno odevanje Beograd (letošnja razstava je bila že štirinajsta po vrsti), je tržiška tovarna obutve Peko dobila prvo nagrado za celotno kolekcijo spomladanske in jesenske obutve za leto 1968. Za Peko je to velik uspeh in priznanje, obenem pa dokaz, da so z novimi modnimi inoJeli obutve uspeli prodreti na tržišče. I . .-h je že samo dejstvo, da so jih prireditelji sprejeli na razstavo. Razstavljati namreč ne pustijo vsakomur, ampak že pred začetkom razstave izberejo tiste, ki se res ukvarjajo z modo, z novimi, modernimi modeli. Vsakoletna razstava je tako res pregled novosti oblačilnih predmetov v državi. In v taki konkurenci je prva nagrada za letošnje modne novosti obutve za Peko Tržič res lep uspeh. -t Za naročnike Glasa 15. maja nagradno žrebanje firez razprave o nega varstva v petek je bil v Kranju regionalni posvet o reorganizaciji zdravstvene službe v 8R Sloveniji. Sklicala sta ga ^vod za zdravstveno varstvo *n kranjski zdravstveni cen-er v dogovoru s socialno Sdravstvenim zborom ■kup-^'ne SR Slovenije. Ko le tekla beseda o reorganizaciji zdravstvene službe na Gorenjskem, so prisotni ^otovili, da ta še ni povsem *°nčana. Občine Kranj. Skof-ja I/oka in Tržič že imajo ^kupon zdravstveni dom. Na pšenicah in v Radovljici pa e Je združevanje nekoliko ^vleklo predvsem zaradi ne- dopolnitvah sistema zdravstve-in zdravstvenega zavarovanja soglasja pri urejanju vprašanja prostora. Prav tako še ni bilo doseženo soglasje o združitvi gorenjskih lekarn. O tem vprašanju bo zdravstveni center ponovno sprožil razpravo. Predloga sta dva: Gorenjska naj ima samo eno lekarno in drugi — naj bi bili dve lekarni. Zdravstveni center in pristojni za -od se nista odločila za ukinitev bolniškega oddelka v okviru zdravstvenega doma Kranj, ker menila, da je oddelek za to področje zelo potreben. Čakalna doba je drugod precej dolga. Oddelek naj bi sedaj deloval v okviru jeseniške bolnišnice. Na dnevnem redu je bila predvidena tudi razprava o predlogu za sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, ki ga je dala v javno razpravo Zvezna skupščina. Na posvetovanju pa je prevladalo mnenje, da se o tem pravzaprav ne more razpravljati, ker enotno izdelanih slovenskih stališč ni in ker ni jasno, da se bodo z novim zakonom razmere v zdravstvu uredile. Prav tako pa se jim je zdel rok razprav do kenca maja odločno prekratek za tako važne odločitve. L. M. Nezanimanje Tržičanov Tržiške javne tribune ni bilo Ali so javne tribune primerna oblika obveščanja občanov? Izvršni odbor občinske konference SZDL v Tržiču je v sredo popoldne pripravil javno tribuno o aktualnih problemih in vlogi sredstev množičnega obveščanja. Kljub dobremu namenu — vsaka razprava o opravičenosti ali neopravičenosti javne tribune je odveč — pa je organizator doživel neljubo presenečenje. Kajti izmed 150 povabljenih je na javno tribuno prišlo poleg predstavnikov tiska, radia in izvršnega odbora SZDL reci in piši le sedem občanov tržiške občine. Tako organizatorju ni kazalo drugega, kot da se je maloštevilnim udeležencem predvidene javne tribune zahvalil za udeležbo in za zanimanje. Na to vprašanje je mogeče dati več odgovorov. Najprimernejši bo najbrž ta, da se Tržičani ne zanimajo za mesto in vlogo tiska, radia in tovarniškega tiska. Kje so vzroki za nezanimanje in za pasivnost? Ali so Tržičani res povsem zadoveljni s svojim radiom, s pisanjem našega lista? Ali smo morda res novinarji, tako je dejal nekdo izmed udeležencev neuspele javne tribune, premalo kritični pri opisovanju problemov in vprašanj, ki se pojavljajo vsak dan? Ali bi morda morali ostreje pisati o nekaterih delovnih organizacijah? »Napišite ostrejše članke o nekem delovnem kolektivu v Tržiču, pa boste imeli na javni tribuni toliko ljudi, da se bedo kar trli,« je nekdo pripomnil v sredo popoldne v Tržiču. Tržičani, ali ste prepričani, da bi bila takšna oblika obveščanja res primerna, ali naj torej ostrina našega pisanja služi kot magnet za dobro udeležbo na javnih tribunah, ali pa lahko v našem »medlem in nesenzacionalističnem poročanju iščete opravičilo za svoje nezanimanje. Skratka, iz zanimanja, ali pa nezanimanja — za Tržič bi bolj veljala druga beseda — izhaja množica vprašanj. Res pa je tudi, da vse dosedanje javne tribune v Tržiču — v razdobju nekaj mesecev, z edino izjemo javne tribune o položaju obrtništva, niso bile takšne, kot pa so si jih zamislili prireditelji. Pri vsem tem pa nam mora biti nekaj povsem jasno. Organizatorji javnih tribun v Tržiču, pa naj gre za javno tribuno o zdravstvu, otroškem varstvu ali pa o vlogi tiska in radia, niso pripravili javnih tribun zase, niti ne zato, da bi v Tržiču bila javna tribuna zaradi javne tribune. Prav gotovo je bilo osnovno vodilo vseh dosedanjih javnih tribun v Tržiču v tem, da so organizatorji, bodisi SZDL bodisi sindikat na njih' lahko spoznali mnenja občanov o določenih problemih in vprašanjih. Ne morem se znebiti občutka, da v Tržiču vlada preveliko samozadovoljstvo, kajti priložnosti za glasno besedo, pa čeprav bi bila v nasprotju z uradno občinsko politiko, dopustimo tudi to možnost, je bilo dosti. Ravno tako se mi zdi narobe, da bi se kdo kasneje oglasil, saj mi niste dali besede, da bi povedal svoje pripombe. In najbrž bo do takšnih pripomb prišlo, vendar v takšnem primeru bodo imeli vsi dosedanji organizatorji javnih tribun v Tržiču trdne argumente v svojih rekah. Neuspela javna tribuna v Tržiču — spet ena izmed zamujenih priložnosti za odkrito izmenjavo mnenj in pogledov. Vili Guček Obiščite spomladanski sejem v Kranju od 13.- 22. aprila 1968 v domu Franca Vodopivca GLAS * 2. STRAN sobota - t. aprila $8 Glas ob sredah 16 strani in ob sobotah 24 strani KOMPAS KRANJ Pomladanski izleti so najlepša doživetja. Zato organizira tudi letos Kompas Kranj svoje že tradicionalne izlete v aprilu in maju 1968, in sicer: 1. Enodnevni izlet prek Trsta v Benetke _ 20.4.1*» Na poti si bomo ogledali mesta S. Donna di Piave, Doberdob ter druge zanimivosti teh krajev. Prijave do 10.4.1968 2. Dvodnevni izlet prek Trbiža v Cortino in Benetke -i.-2.s . 1968 Spotoma ogled zanimivosti v Piave di Carone, Maestre in Trstu. Prijave do 20. 4.1968 3. Štiridnevni izlet prek Dunaja V PragO - 30.5.-2.6.1968 Izlet je združen z ogledom koncentracijskega taborišča Mauthausen, mesta Linza, češke Budjejovice, Brna, dunajskega Pratra ter ostalih zanimivosti na poti. Prijave do 15.5.1968 Za vse te izlete imamo še nekaj prostih mest, zato vam priporočamo, da izkoristite ugodno priliko in pohitite s prijavami. Za vse informacije se izvolite obrniti na našo poslovalnico KOMPASA v Kranju ali na telefon 21-431 Občinski komite ZK Kranj O delu organizacij po reorganizaciji Zadnje razširjene seje komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj, minuli četrtek, so se razen članov komiteja udeležili tudi sekretarji zveze komunistov in predsedniki komisij. Seji pa je prisostvoval tudi član predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije Janko Rudolf. Ena izmed glavnih tcčk dnevnega reda je bila ocena in razprava o aktivnosti organizacij ZK v občini po reorganizaciji. O tem so razpravljali na osnovi analize, ki jo je izdelala komisija za organizacijo in razvoj pri občinski konferenci. Analizo so naredili na osnovi obiskov članov komiteja v organizacijah ZK. Ena izmed glavnih ugotovitev glede tega vprašanja je bila, da se v organizacijah zveze komunistov v občini prepočasi uveljavljajo nove oblike delovanja. Kot vzrok za to so sekretarji organizacij navajali predvsem obremenjenost nekaterih članov zveze komunistov, saj jih večina aktivno dela se v drugih organizacijah in samoupravnih organih. Čeprav na seji niso sprejeli dokončnih sklepov pa so poudarili, da bodo organizacije morale hitreje prehajati od organizacijskih k vsebinskim oblikam organizacije. Razen tega pa so na seji razpravljali tudi o tretjem zasedanju občinske konference zveze komunistov, na katerem bodo razpravljali O idejnopolitičnih problemih vzgoje in izobraževanja. Skle- ' nili so, da bo o tezah glede tega vprašanja pred zasedanjem potekala javna razprava v organizacijah ZK. Na seji pa so nezadnje razpravljali še o aktivnosti komunistov v SZDL. Pri tej točki dnevnega reda je nekaj uvodnih misli povedal predsednik občinske konference SZDL Kranj Franc Rogelj. A. Z. Izpolnimo svojo obveznost do socialistične skupnosti Od 9. do 18. aprila drugi del krvodajalske akcije v občini Kranj V aprilu zbiramo v naši občini kri za Republiški tia*16' fuzijski zavod v Ljubljani. Iz krvnih zalog zavoda za transfuzijo se oskrbujejo s krvjo bolnišnice v Kranju, na Golniku. Jesenicah in v Ljubljani, kjer se zdravijo bolniki iz naš? občine. Zato je razumljivo, da moramo sodelovati tudi rru pri zbiranju krvi za republiško krvno banko, iz katere P° potrebi dobivamo potrebne količine tega zdravila za bolne someščane, ponesrečence in porodnice. Čeprav so organizatorji krvodajalske akcije — aktivisti RK potrkali na vrata sleherne hiše v naši občini, odziv žal ni zadovoljiv. Števil*11 zdravi in krepki občani lahko miselno prezrejo vabila in P°" žive aktivistov RK, misleč, da bodo kri darovali sosedje, znanci, skratka nekdo drug. Ker tako misli dobršen del obje razumljivo, da postane uspeh tako humane akc^ negotov. Ljudje ne pomislijo, da bodo kri za gotovo potrebovali, ko se bodo zdravili v omenjenih zdravstve sami zavodih. Številne nesreče pri delu in v prometu ter izr edn° podaljšana življenjska doba s starostnimi težavami so vzroki za cbolevanja v sodobni, civilizirani družbi. Kri uporabljamo samo kot nadomestilo za izgube pri poškodb in operacijah, temveč jo prav tako uporabljamo kot vs stransko zdravilo pri številnih notranjih boleznih. Mnogi ne pomislijo, da krvi ne izdelujejo farmacevtska podjetja, niti je moremo kupiti za denar pri svojih 6°se ' Ne zavedajo se, da je sodobna medicinska znanost P°Pyue ma nebogljena, če ji odvzamemo to čudovito zdravilo. Veli investicije za izgradnjo bolnišnic so popolnoma nesmteein' če tem ne zagotovimo zadostnih količin krvi za njin0. ; vsakdanje potrebe. Na vse te okoliščine ne pomislijo števi dobro namerni državljani in so zato do krvodajalstva pop noma brezbrižni. Vsi se strinjamo, da moramo breme krvodajalsiva^enakoj ?ta bi J° mere merno razdeliti na vse sloje prebivalstva. Ce bi kri claroy_t9 vsi zdravi, zaposleni državljani vsaj šestkrat od 18. 60. starosti, bi zbrali dovolj krvi za tekoče potrebe in še ostalo za nujne rezerve, ki bi jih morali pripraviti za pn elementarnih nesreč. Ni pravilno, da darujejo svojo kri P žrtvovalni državljani tudi 30-krat, ko drugi prav tako zdr in dobro situirani stojijo ob strani. Na žalost vsako leto naletimo na primere, ko n«Jč8Wj* ljudje celo namerno nasprotujejo darovanju krvi s tem, širijo razne neresnične informacije, kot »slovenska kri prodaja za tuje valute, kri se izvaža v Vietnam« in pod^b" ' Vedno se najde nekaj ljudi, ki nasedejo takim govorica"^ Po vsej verjetnosti skušajo nekateri tako opravičiti svoj pasivnost pri tej humani dejavnosti. Vsak dobro nam državljan se lahko prepriča, kje se porabi darovana kri, ^ liko se je predela v suho plazmo. To ni nobena skrivn *» saj so o tem na voljo letna poročila transfuzijskih postaj zavodov v naši republiki. Res je, da smo simbolično z ni mi količinami krvi pomagali nekaterim narodom, ki £° J zadele težke nesreče, kot npr. Alžirijo ob potresu, ^iem da smo manjše k«1' . in tako dalje. Ne smemo pa pozabiti ne krvi prejeli tudi mi ob priliki po„. teh primerih gre le za izraze solidarnosti in simpatij do narodov, ne pa za oskrbo s krvjo, ker je ti tako ne potre jejo. Vsem, ki širijo gornje klevete, priporočamo, naj f* izjave prej preverijo. Ce že niso pripravljeni vsaj ne škodujejo. JlllllilimillllllilllilltlllllMIlll.....llllllllllllllll...................IMIIil.........lilllltllllllllllllllllllllllllllllllllillllll.....Ill!l!l!i!!llllllli!!ll!llllliillllllllli:!lllll!llill.....11SI i 1111111 i 11 i 11! 11111 i i 1111111111111KI ■ 11111111 i t i 11E11 f 111 i 1111 ■ ■ 111111......(11111111111"»' sodelovati, naJ Vsi se moramo zavedati, kakšno neprecenljivo vre^r^. predstavljajo zadostne zaloge krvi za vso našo *uPn q4 Zato moramo tudi vsi sodelovati, vsak: po svojih močen. skupnosti vsakdo lahko zahteva samo tisto, kar ji tudi daje. ngl Dr. Branko Sta™ II........§ po sejemskih cenah lahko kupite motorno kolo ali dvokolo v prodajnem paviljonu Slovenija avto na Gorenjskem sejmu v Kranju, v Sindikalnem domu, od 13. do 22. aprila 1.1. odobravamo potrošniška posojila brez porokov fiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiii.......iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii........u............liiimiiiiimiHiifiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii......uifiiiiniitiiiiiiiiiimiiiiiiii.......iiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiin............iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"1111111 iiiiiii'lf ?0BOTA — 6. APRILA 1968 GOSPODARSTVO glas * 3. m kan Prenovljena Pekova trgovina v Kran u a(j V ponedeljek, 1 aprila, so na Titovem trgu v Kranju, nasproti cerkve, odprli °b'i FJllran° 'in razširjeno prodajalno obutve tovarne PEKO Tržič. Prve dni je bilo snovalcev dovolj — ne le zato, ker je trgovina pravzaprav nova, ampak v dobršni 0^' nedvumno tudi zato, ker je prenovljena prodajalna zelo lepo in moderno urejena. Pov Va'ca Pr'tef?ne ze zunanjost: pročelje stavbe, v kateri je trgovina, je urejeno st SCrn v stilu fasad starega Kranja; v fasado je lepo vkomponiran tudi kamniti obok neH ••*C' nac' vhodom v prodajalno pa je izvesek t napisom PEKO — podoben Urjran)'m izveskom v starem Kranju, dopolnjen le z neonsko razsvetljavo. Taka lfra '.lev zunanjščine je lahko za zgled, kako je treba adaptirati pročelja hiš v starem s n,*kem mestnem jedru, da bo ta del Kranja ohranil nekdanjo podobo, da bo že jah °J0 zunani*cino vabljiv za turiste, in cla bo obenem funkcionalen. Nova proda Vse 3 JC 'an^° zgled, kako se iz majhne, temne, zatohle trgovine da narediti moderna, Vabi j j So^°'3mrn prodajnim načelom zadovoljujoča trgovina, funkcionalna in prijazna, ada ^0vaina PEKO je že več let razmišljala o tem, da bo potrebno nekatere prodajalne tac?,'rati. Letos je prišla na vrsto prav prodajalna v Kranju na Titovem tegu. Z adap-irnei irni dcli so zače,i sredi Januarja in jo končali do konca marca. Trgovina jc tr 'a. Prej 50 kvadratnih metrov prodajne površine, z vključitvijo nekdanje veže zraven okr(Vine pa so Pridobili še 40 kvadratnih metrov, tako da ima zdaj nova prodajalna tudjJg 90 kvadratnih metrov prodajne površine. Razen tega ima nova prodajalna zdaj cel, ,/adostno velike skladiščne prostore, ki omogočajo, da imajo vedno na zalogi dovolj 10tnega asortimenta. ve]: Tr8°v'no so adaptirali in povečali izključno z lastnimi sredstvi. Obnovitev jih je pri a Pribli/no 12 milijonov starih dinarjev. Projektanta sta bila ing. aren. Marjan Prib.) .in in8- arch. Danilo Oblak. V tovarni PEKO pravijo, da so za letošnjo sezono prodni1 bo8ato izbiro vseh vrst obutve in da se bo prodajno osebje prenovljene da "aJal'ie trudilo, da bo obdržalo stare in pridobilo nove stranke. Prvi dnevi kažejo, kUr)ie kranjski in okoliški potrošniki zanimajo za nove modele obutve, ki jih lahko Tržj,JV teJ novi Prodajalni in ki jih je letošnjo pomlad dala na trg tovarna PEKO - K i- e- da je tudi lokacija v spodnjem delu Titovega trga v Kranju zelo primerna ,0IJ kot da b kot nekJ'e sredi Prešernove ulice, sredi starega Kranja. V tovarni PEKO upajo, 0 zaradi vseh teh stvari promet v prenovljeni prodajalni dober. — at REKI AMNA PRODAJA KOMPOT »Grocka* 9 marelice £ breskve o slive ĐUVEC »Beče j« jj-db Prodajalna tmžj KONFEKCIJA KRANJ Vodopivčeva 7 NA KLANCU, VAM NUDI ženske nvlon dežne plašče po znižanj ceni din 65,00 moške nvlon dežne plašče po znižani ceni din 67,00 moške hlače polkamgarn po znižani ceni din 60,00 Prodajalna MAJA Prešernova ulica 11 PRODAJA ženske kombineže nvlon po znižani cen din 15,10 Stol-največji kamniški izvoznik Sedem kamniških gospodarskih organizacij je lani predvidelo, da bodo skupaj izvozili za 3,388.134 dolarjev svojih izdelkov, vondar so svoja izvozna predvidevanja prekoračili, saj so izvozili za 8,4% več ali za 3,675.222 dolarjev svojih izdelkov. Čeprav jc izvozna realizacija v primerjavi z letom 1936 manjša za 7,3 odstotka, pa je kamniško gospodarstvo izboljšalo strukturo izvoza na konvertibilna področja, saj je izvozilo 86 odstotkov vseh svojih izdelkov na konvertibilna tržišča. Najmočnejši kamniški izvoznik je industrija pohištva Stol, ki je lani izvozila za 1,418.532 dolarjev svojih izdelkov, kar je skupaj 38,6 % vsega izveza v kamniški občini. Poudariti je treba tudi to, da je ves Stolov izyo« usmerjen izključno na konvertibilno tržišče. Med drugi« mi izvozniki v kamniški občini je vredno omeniti še podjetje Svit, ki je povečal izvoz v primerjavi z predlanskim leiom kar za 285 odstotkov, podjetje Kamnik z 71,8 odstotka večjo izvozna realizacijo kot leta 1966 in Tovarno kovanega orodja, ki je lani izvozila štiriinpolkrat več kot leto prej. Manjše izvozne rezultate kot leta 1954 pa sta lani dosegli Tova .na usnja in podjetje Svilani. Pomemben izvoznik v k:im-niški občini je tudi Zavod za gojitev divjadi Kozorog, saj vsako leto povečuje s.oj devizni dohodek od lovnega turi/.ma. Tako so lani ustvarili 56.925 dolarjev, kar je za 52,8 odstotka več kot leta 1966. V. Guček 1 Še izboljšati kakovost izdelkov V četrtek so Imeli člani konference zveze komunistov tovarne Sava Kranj drugo sejo po reorganizaciji zveze komunistov v občini. Na seji so razpravljali o sedanjem gospodarjenju in o nalogah v prihodnje. Poudarili so, da bo v prihodnje treba razšl riti prodajo izdelkov in si prizadevati, da bo kvaliteta le-teh še boljša kot je trenutno. Zato bodo v prihodnje vso skrb posvetili prav kvaliteti, razen tega pa tudi na-daljni modernizaciji proizvodnje. Tovarna Sava je danes na prvem mestu v proizvodnji gumijevih izdelkov v naši dr žavl, saj njihova proizvodnju predstavlja več kot 28 odstotkov vse jugoslovanske proizvodnje tovrstnih izdelkov. Na področju izdelovanja avto-pnevmatik pa predstavlja njL hova proizvodnja celo sko- raj 46 odstotkov jugoslovanske proizvodnje, čeprav so v zadnjem času v Savi dosegli prcc.-j uspehov tudi na področju kvalitete izdelkov, pa so na seji konference posebej poudarili, da bodo prav tej morali posvetiti vso skrb. Na seji so člane konference seznanili tudi o kratkoročnem in srednjeročnem razvoju tovarne. Čeprav je izobrazbena struktura zaposlenih v tovarni Sava danes med najboljšimi v kranjski občini, pa so na seji sklenili, da v prihodnje pri izbiri kadrov ne sme biti nobenih odstopanj od že sprejetih načel kadrovske politike. Poudarili so tudi, da je treba zamenjati vse tiste kadre, ki na dosedanjih delovnih mestih niso dosegli zadovoljivih rezultatov. A. 2. UGODEN NAKUP na spomladanskem sejmu v kranju k, kje? ► pri spalnice dnevne sobe kuhinje kavči, jogi trgovskem ^ podjetju ^| i f 8 c f GLAS # 4 STRAN sobota — 6. aprila j*** CE ŽELITE GLEDATI TELEVIZIJSKI PROGRAM BREZ POPAČENE SLIKE, SI PRISKRBITE TV STABILIZATOR ISKRA —ELRA KI GA IZDELUJE ŠKOFJA LOKA Letošnji svetovni dan zdravja Bolezni srca in ožilja Letošnji svetovni dan zdrav- ja — 7. april — bodo po vsem svetu proslavili še posebno svečano. Letos namreč Svetovna zdravstvena orga- V bližini gimnazije na Jesenicah gradi gradbeno podjetje Gradiš iz LJubljane stanovanjsko stolpnico, v kateri bo 52 družinskih stanovanj, in trgovsko poslovno stavbo, v kateri bodo lokali, pisarne, mlečna restavracija in drugo. Dve stolpnici v tej stanovanjski soseski že stojita. Stolpnica, ki jo zdaj gradijo, in trgovsko poslovna stavba bosta predvidoma zgrajeni do i. avgusta letos — Foto F. Perdan nizacija slavi dvajsetletnico svoje ustanovitve. Ob tej priložnosti zdravstveni delavci navadno pregledajo, kaj je bilo storjenega za izboljšanje zdravstvenih razmer jn kakšni problemi nas čakajo v bodočnosti. Taka je tudi izbrana tema za letošnji svetovni dan zdravja. Druga tema pa govori o boleznih srca in ožilja. S tem hočejo zdravstveni delavci opozoriti javnost na važnost teh bolezni glede na njihovo stalno naraščanje tako v umrljivosti kot obolelosti pri nas in v svetu. V ta namen je zavod SRS za zdravstveno varstvo v sodelovanju s strokovnjaki za omenjena področja zdravstvenega varstva pripravil gradivo, ki naj bi pomagalo zdravstvenim, pedagoškim, socialnim in družbenim delavcem pri srečanju z obravnavanimi problemi. Gradivo naj bi bilo tudi osnova za razna predavanja in posvetovanja ter za obravnavo v strokovnem iin poljudno znanstvenem tisku. L. M. Ustni časopis Informatorja V sredo, 10. aprila, ob poi deveti uri bo v kimu Komuna v Ljubljani ustni časopis o programiranju pripravniškega .staža in o drugih perečih vprašanjih iz delovnah razmerij. Na ta ustni časopis so vabljeni predvsem šefi kadrovskih služb izobraževalnih centrov, pravniki v gospodar' stvu in drugi. Nezaposlenost na Jesenicah Trenutno je na Jesenicah pri podružnici zavoda za zaposlovanje prijavljenih 356 nezaposlenih, od tega 288 žensk. Pretežno je to nekvalificirana delovna sila. Izmed 215 nezaposlenih, ki so nekvalificirani delavci, je kar l?1 žensk. Visoko kvalificirani kvalificirani nezaposleni s? večinoma moški, ki jih je Pri' javljenih 145. Tudi po izobrazbi nezapo- slenih, so ženske na nižji rav- ni kot moški. Kot primer n& vajamo, da je izmed 63 n<#a poslenih z nižjo izobrazbo žensk. v* »i VAM NUDI V VSEH PRODAJALNAH po znižanih cenah od 8. aprila do prvomajskih praznikov sledeče blago 0 starček vino belo, rdeče 11 4.40 N din £ vermouth vino Slov. vino 11 8.50 N din 9 konzervirano svinjsko meso Sljeme 400 gr 1 kom. 3.50 N din 0 pomaranče — Šamuti 1 kg 3.80 N din 0 čokolada lešnikova Gorenj ka 500 gr 1 kom. 11.— N din $ čokolada lešnikova Gorenjka 200 gr 1 kom. 4.40 N din O čokolada mlečna Gorenjka 500 gr 1 kom. 8.— N din $ čokolada mlečna Gorenjka 200 gr 1 kom. 3.20 N din O napolitanke šumi 200 gr 1 kom. 1.55 N din 9 plečka — (šunka v dozi) 29. November 450 gr. 1 kom. 7.— N din Priporočamo vam ugodni nakup! *5?°TA — «• APRILA 1968 GLAS ♦ 5. STRAN Tedenski pregled BEOGRAD, l. aprila — Po podatkih zveznega urada 23 zaposlovanje smo lani dosegli napredek, vendar še n* zadosten v organiziranem odhajanju naših delavcev delo v tujino. Največ naših delavcev je bilo lani na ^iu v Zvezni republiki Nemčiji in Avstriji, nato pa v ^vedski in Franciji. Zvezni urad za zaposlovanje ima JjRistriranih le eno tretjino naših delavcev v tujini — ™000, med temi pa jih ima samo 646 fakultetno izo-^azbo. 1250 pa višjo izobrazbo. BEOGRAD, 2. aprila — Poslovne banke v Srbiji so Prejele pobudo republiške gospodarske zbornice, da ^ružujejo finančna sredstva, namenjena za kreditira-nJe prodaje industrijske opreme doma in v tujini. LJUBLJANA. 3. aprila — Uprava graškega veleuma je v Ljubljani priredila tiskovno konferenco o Sraškom velesejmu, ki bo od 27. aprila do 3. maja. ^a graškom vclesejmu bo letos razstavljalo 88 jugo-fjovanskih podjetij, od tega 53 iz Slovenije in 35 iz 6RriVa^e' zanimivo je tudi to, da je Jugoslavija med inozemskimi razstavljavci na drugem mestu, pred nJ° je samo Zahodna Nemčija. BEOGRAD. 3. aprila — Na predlog skupščine skupiti jugoslovanskih pošt, telefona in telegrafa je °zni zavod za cene privolil v povišanje dosedanjih n v notranjem prometu in v podražitev poštnih stori-Cv v mednarednom prometu. Od 15. aprila bo treba za "avadna pisma plačali 50st. dinarjev (dosedaj 30), za cpiNHice pa 30 Sdin. V notranjem prometu bo treba a Pisma cd 20 do 50 gramov teže plačati 80 Sdin, za P'Srna cd 50 do 250 gramov teže pa za vsakih 20 gramov P° 25 s dinarjev. Od 15. aprila bodo dražje tudi poštne eritve v mednarodnem prometu, in sicer za 50 odstotkov. in Z,Ati^EB. L aprila — Ob 25-lctnici priključitve Istre Več jadranskih otokov k matični državi bo konec ■Ptembra osrednja proslava v Pazinu. To je sporočil i? * dnik otlbora za pripravo proslave, podpredsednik drsnega sveta sabora Hrvatske Milan Mišković. Pouda-Je. da bodo obletnico praznovali v znamenju brat-d(Va in. cno,ll°sti Hrvatov, Italijanov in pripadnikov ''gih jugoslovanskih narodov. • Ju~BLJANA, 3. aprila — Predsednik republiške skup-p nc Sergej Kraigher je v prostorih skupščine izročil °nirskemu listu in štirinajstim zaslužnim delavcem . Področju varstva, vzgoje in izobraževanja mladine nik°Ka odukovanja, s katerimi jih je odlikoval predsed-* republike Josip Broz-Tito ob 25-lctnici zveze pio-Rr Jug°slavije. oEOGRAD, 3. aprila — Letos bodo nekoliko spremc-y~r. Pogoji za sprejem srednješolcev na vojaške aka-ki'IhIJe" ^ako se nc bodo mogli vpisati tisti srednješolci, , oodo ob koncu šolskega leta imeli popravne izpite u'ent;Sa ali več predmetov. Njihovih prijav ne bodo da° Va'"' ^cPrav bodo nezadostne ocene kasneje mor-Popravili. Letošnji rok za oddajo prošenj za vpis v e vojaške akademije JLA jc 15. julij. ne ZBIJANA, 4. aprila — Delavska sveta združe-jela Pot,JetJa Iskra in Radioindustrijc Zagreb sta sprejel ^'ok o pridružitvi podjetja RIZ združenemu pod-ra Ju. *skra. Delavska sveta sta referendum o pridružitvi sta|PlSala za 22- aPril- s pridružitvijo RIZ bi Iskra po-ja a erjo izmed največjih proizvodnih podjetij v dr-vod' • c'a bo 15 tisoč delavcev, vrednost letne proiz-nJe pa bo znašala več kot milijardo novih dinarjev. Cele B0R' 5' apri,a — Danes so se v Mariboru za-dn • pros'avc ob 100-letnici izida prvega slovenskega taSi3 slovenskega naroda. Rojstvo Slovenskega na-stj,a Jc Pomenilo poleg že dveh prejšnjih poskusov, Lev-t0u°Vega Napreja in Einspielcrjcvega Slovenca tretji, 0p rat uspeli poskus mladoslovenske opozicije proti Pol pn'?t^ncrn« časnikarskemu in' političnemu mono-u Bleiwcissove staroslovenske struje. Šole za samoprispevek V akcijo za uvedbo samoprispevka za gradnjo novih šolskih prostorov na območju občine Skofja Loka so se pred dnevi vključile tudi vse šole prve in druge stopnje ter vse strokovne šole. Na sestanku dne 1. aprila so sprejeli podroben program ukrepov', s katerimi naj bi tudi po tej plati seznanili javnost o nujnosti uvedbe samoprispevka. V dneh pred referendumom bodo učenci priredili več pohodov 6kozi naselje na območju svoje šole. Prav tako bo krenilo na pot več kolon kolesarjev, ki bodo nosili parole. Dne 18. aprila bodo pionirji obiskali gospodarske organizacije in izročili članom delavskega sveta vabila za udeležbo na referendumu. Večer pred referendumom bo mladina po domačih naseljih raznašala listke s parolami. I. G. GORENJCI! Veliko skrb odložite, če zavarujete svoje premoženje in življenje pri ZAVAROVALNICI SAVA PE KRANJ NASE GESLO HITRA LIKVIDACIJA ŠKODE Zahtevajte obisk našega zastopnika ali pa pokličite telefonsko številko 22-S53 in dobili boste potrebne informacije V tistem mesecu, ko prispe Vaše zavarovanje v plačilo pa Vas bo obiskal naš področni zastopnik. ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA KRANJ Lepa šola brez telovadnice Učenci osnovne šole v Železnikih pozimi in ob slabem vremenu telovadijo kar v učilnicah in na hodnikih Ko smo se te dni mudili v Železnikih, je pritegnila našo pozornost lepa stavba osnovne šole. In ker je šolstvo sedaj osrednje vprašnje o katerem se skoraj v vseh krajih škofjeloške občine veliko govori, smo se odločili, da pogledamo, kakšno jc življenje za zidovi te šole. BIH smo prijetno presenečeni, ko smo namesto zastarelih in slabo opremljenih učilnic, kakršne smo videli nedavno, ko smo obiskali šoli v Gorenji vasi in škof ji Loki, prišli v lepo urejeno šolo. Hodniki so bili čisti, učilnice svetle in dovolj prostorne, povsod jc bilo prijetno in toplo. Da, takšna je šola v Železnikih od lanskega septembra dalje, ko so jo prenovili in ji dozidali šest novih učilnic. Učenci, pa tudi učitelji imajo tu dobre delovne pogoje in jih ne moremo primerjati s pogoji, kakršne imajo nekatere druge šole v občini. Tako ima šola v Železnikih sedaj 15 učilnic, prostorno zbornico, kabinet za učila, prostor za strokovno knjižnico, primeren prostor za govorilnico itd. Tudi pouk so lahko bolje razdelili. Medtem ko so prej imeli vsi nižji razredi pouk popoldne, so sedaj uredili tako, da ima vsak razred en teden pouk dopoldne, naslednji teden popoldne. Učencem nižjih razredov, kise vozijo iz oddaljenih krajev, so v zimskih mesecih omogočili pouk samo dopol- dne, tako da so se zjutraj lahko na poti v šolo pridružili učencem višjih razredov, ki imajo vedno dopoldanski pouk. Večji del pouka na šoli v Železnikih torej odpade na dopoldne, kar precej vpliva na boljši učni uspeh, saj učenci dopoldne bolje sledijo pouku in lažje spremljajo učno snov. Ker je nekaj učilnic višjih razredov popoldan prostih, so lahko začeli tudi z izven-šolsko dejavnostjo. Tako so nekaj prostorov namenili za pouk glasbene šole, ki je velika pridobitev za Selško dolino. Tudi t rije pevski zbori vadijo v šoli. Vse to so Železniki dobili s prenovljeno šolo. Zal pa jc zmanjkalo denarja is gradnjo telovadnice. Tako sedaj 532 učencev, ko- likor jih obiskuje šolo. pozimi in ob slabem vremenu telovadi kar v učilnicah ali pa na hodnikih. Pouk seveda kliub prizadevanju predava, t rije v ne more biti tako kvaliteten kot v telovadnici, saj na hodnike nI mogoče postaviti vse telovadne opreme, kakršna danes zahteva učni program telesne vzgoje na šolah. Prav zato jc gradnja telovadnice nujna. Program izgradnje šolskih prostorov v loški otčini, ki je bil sprejet, med drugim predvideva tudi izgradnjo te telovadnice. Z gradnjo bi začeli čez tri leta, čo bo referendum o samoprispevku uspel. Prebivalci Selške doline so že dokazali, da imajo razumevanje za to, da svojim otrokom omogočijo sodobnejši pouk. Pred leti so namreč že prispevali nekaj denarja za prenovitev šole. Zalo lahko pričakujemo, da se bedo tudi tokrat odločili za samoprispevek in s tem po svojih močeh prispevali, da se telovadnica čimprej zgradi. S. Zupan GLAS * 6. STRAN Življenje luč je, smrt je nočna tmina... Tako je v predgovoru — ob stoletnici rojstva Valentina Vodnika, februarja 1858, v ljubljanskem gledališču izpovedal svojo misel dr. Lov-ro Toman, ovdoveli mož Jo-sipine Urbančičeve (Turno-grajske); Med njuna pak življenje vseh rodov. Tme porodnica je pekla globina, In luč pogled uzvišenih duhov. Ko noč razstre čez zemljo črna krila, možno sicer je, da bi ta vrli narodnjak doslutil žalostno usodo posmrtnih ostankov rodovine svoje lepotice, ki se nam kaže danes, toda neprizadet ost vseh tistih v Preddvoru, ki so odgovorni za te stvari — presega vse meje. Marsikdo si je na pobudo spisov tov. Črtomira Zorca ogledal Preddvor — lepo in veliko je bilo napisanega o Josipini, naši prvi pisateljici, vprašanje pa je, če bodo ta pisanja našla tvoren odmev pri ljudeh, ki bi v tem smislu bili dolžni kaj storiti... Toman v »Poroštvu« sicer pravi: — Da ljubezen ta bo večna, Njeno bistvo priča mi, Ločena In vendar srečna Z dušo duša se redi. Ni nujno, da se morajo miselne slučajnosti tako ne-potvorjeno, dobrih sto let kasneje realizirati; pesem »Konec sveta« — Stala sva na razgledu Tam na »Turnu«, v milem kraji In po nočnem zvezdnem svetu Zrli so pogledi najl, — je navsezadnje nema priča tega, kar se dogaja danes z grobnico Urbančičevih — In zmir niže, zemlji bliže Šviga strašnega vršenja, — Kar neznano v zemljo trešl, Da razpahne se v kosove, Živa stvar se več ne reši, Vse razpade med svetove. — in z osuplostjo se človek ustavi v isti Tomanovi (Sanj — podobi), ob neutvarnih »sanjah« — Prišla ura naj brldkejša — Vse pred mano Je razdjano, zakaj grenkoba naše iz-praznjonosti je do zvrhane mere polna! Grobnica »Wurzbach« je sicer za sedaj na boljšem — ima samo razbito — predrto streho, čeprav ji nedvomno sledi enka usoda; grobnica .URBANTSCHITSCH' pa služi stavbi »Prehodnega mladinskega doma« (Nekdanji VVurzbachovi graščini) kot drvarnica!!! Je morda neumestno vprašanje — po kakšnih etičnih merilih je možno družini, ki je rodila prvo SLOVENSKO pisateljico, kratiti pokoj, ki ga namerava (vsaj po danes še vedno priznavni pieteti!) od živih pričakovati slehernik?! Se res lahko potrdi upravičenost uporabe počivališča preminulih za zlaganje drv? Nasprotno od tega je plošča »Padlim v I. svetovni vojni« lepo oskrbovana, med omenjenima grobnicama pa zija, v pokopališkem zidu — široka odprtina, o vzroku in nastanku katere, kakor o posekanih — nad tristo let starih lipah (za katerih ohranitev se je menda pred dvajsetimi leti zaman potegoval in zavzemal pokojni naduči-telj Jocif!) — krožijo med prebivalci neljube govorice ... Nesposobnost ali nepripravljenost vzdrževanja tega spomenika v Preddvoru, nehote spomni na — pred nedavnim storjeni abotni korak na Cankarjevem vrhu, ko si nekdo neodpustljivo dovoli (morda ne zgolj »slučajno« ob letošnji 50-lotnici Cankarjeve smrti!) dvigniti roko na kip tvorca naše BESEDE. Nam torej res niso nič »mar«, nič vredna mesta, ki bi nam imela pomeniti nekaj — PREDVSEM?! In jutrišnji človek? Ta bo —po tej logiki — enako prevračal spomenike svojih dedov, ki so za svobodo te zemlje teh ljudi in njih — potomcev darovali življenje; enostavneje bi bilo leta 1941 — kloniti, pljuniti na materin jezik, se odpovedati svobodi in se požvižgati na bodočnost, ki nikakor (vsaj po primeru Rožnik — Preddvor!) ne kaže biti svobodna. Smo se danes sploh še sposobni zavedati pravih vrednot, vsaj katero stvar špošto. vati? Mar res ni očitno, da bo takšno našo brezbrižnost drago plačevalo naše potomstvo — ali pa nam je poglavitnega pomena, da trava raste samo do naše smrti... Vaščani pravijo, da jim Še sedaj v snu — kot nekdaj v visokem vetru — vršijo posekane lipe, tako nekako kot prasketanje gorečih kulis. Prav in koristno je, da so se prebivalci Preddvora razveselili na novo odprtega frizerskega salona, turisti pa obstajajo nemi pred dejstvom, da s tako neodgovornim početjem, kot je primer oneča-ščene grobnice Urbančičevih — Preddvor lep čas ne bo od turizma imel tega, kar bi predvsem z ureditvijo kulturnih spomenikov — lahko! Kaj res ni mogoče razumeti, da tisti iz pobratenega Oldhama poznajo vse drugače urejeno spominsko obeležje Shakespeara, Bvrona, J. Ke-atsa, S. T. Coleridgea, P. B. Shellcva in drugih, da so vajeni kulturnega vzdušja — tako tudi oni iz La Ciotata; Baudelaire, Rimbaud, Verlai. ne in še veliko drugih! Nas ni sram — voditi naše goste mimo... Ljudje v Preddvoru menijo, da je tako vzdrževanje kulturnih spomenikov — težjega pomena za slab turizem, kot pa jezero Črnava, ki v svojih črnih globinah brezuspešno hrani več milijonov starih dinarjev dotacij brez koristi.. . Je nujno, da naš slednji posameznik misli skozi želodec? Če imajo na Jezerskem prirodno Planšarsko jezero, vsekakor ljudi privablja, bolj kot umetno grajen bazen pod vedrim nebom; Preddvor ima brez črnave svoje lepote — ■vrednotiti ga je mimo poplav, ljenega zemljišča! Saj nihče ne hlapcu je licemersitvu — kje neki, to so zastarele, preživele norme — skupno do-movinstvo, družni avantgardi-zem, tudi v finančnem smislu, je neodžagana kriva veja in s kakšnim zmagoslavjem jo veter izgube žene i^ P1"32' nega v prazno! Kdo bi vedel, kakšen zvefl imajo šele korenine!?! Kaj ni bilo nekoč na if kem plenumu povedano, g je problematika kulture stvar najviši' možni ravni izoblikov turna podoba našega obča* na — predvsem sposobnost dojemanja bogastva kulturi kaj je torej z rezultatom J13' pora vseh družbenih 6Wf Ijev in silnic v tej smeri? Kako naj si mladina, P naših trajnih skupnih Pr devanj, da bi se na naJ^ 1 izoblikovala W dru- raste, ki je rešena prfc kov o rasi, barvi kože JD gih atributov minulega letja, ki zanika, ki 0*0«^ odklanja vsako demagog in eksponetntstvo vsakega i perializma, ki vselej P1^1 Jj zgolj gorje — kako naj mladina tolmači takšna njj nerazložljiva dejanja Vrvca pohojenih svetinj? Niso morda takšna in P dobna ravnanja — P^SuSr torstvo duhovne revs ^ vsiljevanje in proglašam je ^ te za napredno s t popoln in zadosten odraza podobe neke v skraJ' KREDITNA OBRESTUJE HRANILNE VLOGE IN DEVIZNE TEKOČE RAČUNE OBČANOV navadne po vezane nad eno leto vezane nad dve led 6.25 H 7% 8 °/o Obresti na devizne tekoče račune priznava od 4 — 6% v devizah, ostanek v dinarjih. vsak varčevalec z vloge najmanj ND 1.000 Je ZAVAROVAN za primer nezgodne smrti oz. tudi trajne Invalidnosti, če Ima to vlogo vezano nad eno leto. S privarčevanimi zneski pomagajo vlagatelji razvijati gospodarstvo na Gorenjskem in dvigati življenjski standard. # Hranilne vloge lahko polagate ln dvigate pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji ln vseh poštah v Sloveniji! # Varčevalec, ki bo vezal vlogo ND 1000.— na odpovedni rok 2 leti, oz. ND 2000.— na odpovedni rok eno leto bo udeležen pri VELIKEM NAGRADNEM Priporočajo se poslovne enote KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠK. LOKA iN TRŽIČ ^491 68 SOBOTA — 6. APRILA 1968 GLAS ♦ 7. STRAN Auto Union program 1968 Audi 60 Audi - Audi L Audi 801 Audi 80 Variant Audi Super 90 nost pognane človeške stiske? Naj je to naravno ali tvorje- no — kvarno se odraža vsepovsod! Navsezadnje je še dobro, da JosipLna počiva v Gradcu, ker bi jo tu — pri nas, doma doletela enaka usoda kot njene ožje sorodnike v Pred. dvoru, ali pa iz enih in istih razlogov absolutnega zanemarjanja nacionalne vzgoje (kar le nemogoče na češkem, ^oljskem ali Madžarskem!), na Navju pokopanih: — kersnika, groharja, kopitarja, smoleta, jur- cica itd.; na tistem Navju, ki je postalo po vojni — srnciišče, kar si noben drug tropski narod ne privošči. Tak6 popolno apatično in ^difi.rontno stanje!!! Tako zanemarjanje je vzrok, da si mladina privošči fazgrajanje (primer rožNIK!) in to je dovolj močan m e m e n t o. ki kaže — kam smo zabredli. Posiljevanje »jugoslovan-slva«, ki je pojem za državo, ne pa za — narod!!! Kako naj bo v mladino dovolj globoko vcepljeno spoštovanje do svojega naroda, če taisto — vzgojitelji zanemarjajo (primer Preddvor!). Menim, da se glede na to nc more in ne sme sklicevati noben Slovence, da Toman v pesmi »Vdanost v božjo voljo« pravi: — Ti si dal, in ti si vzel! Vendar bom ti hvalo pel, Naj zgodi se mi, kar koli, Vse je prav po tvoji volji. On je menil v čast Josipine — žene: — Dneva žar, noči mlloba, Hrum življenja, pokoj groba, šum viharja, glas vodice, Pesmi glasne, žalostice, Vse gre k srca globočini, Ki je zmir pri Josipini! Ona sama je pela: — »O prekrasna je narava!« Slovenci pa smo dolžni, če se že ne prenese Josipi ni nih posmrtnih ostankov v Preddvor, vsaj od republiškega zavoda za spomeniško varstvo — kolikor Preddvor ne ukrene tozadevno ničesar — doseči, da se iz grobnice URBAM-CIC takoj odstranijo drva, če se že drugo najnujnejše ne da takoj storiti!!! PRIMER JE BOLJŠI OD RAZLAGE! Marjan štancar-Monos Orkestralni koncert v Kranju bo v sredo, 10. JDri''a, ob 19.uri v koncertni vorani delavskega doma ve- JCr orkestralne glasbe. Nad- , e zanimiv koncertni spored bost bel la izvajala godaLni ansam- pod vodstvom dirigenta Prof. Cirila Veronika in simfonični orkester pod vod-gvoai prof. Vinka Suštcrši-Ča zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane. Izvajali bodo naslednja dela: A. Vivaldi: Koncert za k'o in godalni ansambel št. I v d-duru, solist bo Janez Pci"nc; Kari Ditters von Dit-tersdorl: Koncert za klavir in lodami ansambel v a-duru, solistka Jelka Klemenčlčeva; W A. Mozart: I. stavek Iz koncerta za flavto in orkester v dduru — solistka Ma- KMETOVALCI SADJARJI LASTNIKI VRTOV Na spomladanskem Gorenjskem sejmu bomo imeli za vas na našem razstavnem prostoru, vse vrste kmetijskih strojev, traktorjev, traktorskih Priključkov ter razno manjše orodje. VELIKI SEJEMSKI POPUST Traktorji tudi na kredit. Priporoča se KZ SLOGA KRANJ ja Tclban; W. A. Mozart: Arija Kcrubine iz opere Figa rova svadba — poje mez-zosopranistka Alenka Dcrnač; P. Ramovš: Koncert za dva klavirja in godalni orkester — solista sta Momka Kartin in Slavica Gregi; P. I. Čajkovski: Aria Pavline iz opere Pikova dama — poje altist-ka Marinka Grajzar; H. Wie-niavski: Drugi koncert za violino in orkester — solist Marko Fabiani; M. Musorg-ski: Noč na golem brdu — Koncertna fantazija za orkester. Upamo, da bo kranjska koncertna poslovalnica s tem koncertom izpolnila željo številnim koncertnim poslušalcem po pestrosti koncertnega sporeda z nastopom številnih solistov, ki bodo ob orkestralni spremljavi omogočili nadvse lep koncertni večer. Vstopnice za ta koncert so že na voljo v pisarni kranjske glasbene šole. -ar Gostinsko podjetje na Gorenjskem išče samostojno kuharico Z VEČLETNO PRAKSO Zaposlitev takojšnja. Plača izredno dobra. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v oglasnem oddelku Glasa. Vse informacije in preizkušnje vožnje pri LJUBLJANA, TRDINOVA 4 in pri predstavništvih Autocommcrce: Beograd — Kataničeva 18; Zagreb — Varšavska 4; Sarajevo — kralja Tomislava 19; Novi Sad — Bul. M. Tita 9-Skopje — Orce Nikolov 29; Rijeka — Račkog 28; SpUt — Matije Gubca 6. AUDI 60 Cena vozila z 2 vrati Cena vozila s 4 vrati AUDI N Cena vozila z 2 vrati Cena vozila s 4 vrati AUDI L Cena vozila z 2 vrati Cena vozila s 4 vrati AUDI 80 L Cena vozila z 2 vrati Cena vozila s 4 vrati AUDI 80 VARIANT Cena za osebno vozilo Cena za dostavno vozilo AUDI SUPER 90 Cena vozila z 2 vrati Cena vozila s 4 vrati DM 5.200.-5.450.- 5.688, 6.015. 5.888. 6.215, 6.000, 6.315, 6.382, 6.358. 6.708, Carinski ln ostali stroški 12.482,75 13.014,05 13.506,04 14.200,42 13.931,05 14.625,40 14.169,05 14.838,20 15.250,75 11.970,70 15.100,75 17.288,50 .ttmuiUUiitinLiidiM,: ^i.;:!,. i:: i.i:;,:;H!;;.....'iiHW;:iiii;M:'':'M!TM!i!'i:ii!i,!! ii:iii;:i!iii:r !'ininnHtttutiJirtUimitim:im......ittiitiiii'Mmn i mi GLAS -X- 8. STRAN SOBOTA - 6. APRILA 1968 Svinja s 125 pujski V Mizarjevem svinjaku v Podreči pri Kranju imajo svinjo, ki ji prav gotovo daleč naokoli ni najti enake. To je 7-letna plemenska svinja nemške pasrx.s, ki ima že enajste mladiče. Ker je imela vselej hkrati po okoli 10 pujskov, je število njenih »otrok« naraslo že na 125. Zadnjikrat jih je skotila celo 14, tako da sta morala dva »cd doma«, ker jih svinja lah. ko hrani le 12. Njen lastnik Ivan Bremšak (po domače Mlinarjev) ima že od mladih nog veselje z vzrejo domačih živali, zadnjih 10 let pa se kar resno posveča vzreji pujskov za prodajo, s katero se je prej ukvarjala tudi njegova mati. Sedaj ima 4 plemenske svinje, izmed katerih pa ga prav najstarejša znova in znova najbolj prijetno preseneča. Za razliko od svinj, ki jih je bil navajen od prej in so imele pujske samo do štirikrat ali petkrat in mu še pri tem povzročale le kup težav, ima ta same dobre lastnosti. Njen zarod je vedno številen, čil in zdrav, dovolj ima mleka za hranjenje pujskov in zelo mirna je. Zanimivo je, da se na porod pripravi celo tako, da ves dan s praprotjo v gobcu čisti stene svinjaka. Po besedah izkušenega kranjskega živinozdravnika dr. Franca Rutarja, je Mlinar jeva svinja za naše kraje zares kar posebnost. Meni pa, da so njene dobre lastnosti lahko prišle do izraza zato, ker je v izkušenih in izredno skrbnih rokah. Bremšak hrani svinje pretežno s surovo hrano — krompirjem in peso ter otrobi, za pijačo jim daje zmleti ječmen in pšenico z vodo in sirotko. Pujske že od prvih tednov spušča na vrt, da se dobro razgibljejo in utrdijo. M. S. di -p čl Klub za vzrejo športnih in službenih psov na Bledu vsestransko pomaga vsem prijateljem kinoiog.je. Organizirana je klubska veterinarska služba. Klub prireja preglede in ocenjevanja pa* semskih psov, vodi evidenco rodovnikov ter organizira različne nastope. Dvakrat na leto prireja klub šolanje psov, in sicer od marca do maja in od avgusta do novembra. Po preizkušnji W lanega psa dobita pes in njegov vodnik spričevalo. Klub prav tako lahko poskrbi za pse domačih in tujih gostov, ki prebivajo pri zasebnikih ali v manj udobnih lovskih kočah v okolici Bohinja in Bleda. V. Požar Vzreja in šolanje plemenskih psov na Bledu Človeku je že v pradavnim pelo udomačiti takrat še vje vrste psov. Udomačil i je predvsem zato, ker je oznal njihove lastnosti in osobnosti. Kasneje pa je svek imel psa ne samo za-di koristi, pač pa tudi za zvedrilo, šport iin lov. Zanimanje za vzrejo in Šolanje pasemskih psov se je močno razširilo povsod po svetu in tudi pri nas. Pred leti je klub za vzrejo športnih in službenih psov z zavodom za razvoj turizma na Bledu organiziral nastop šo-lanih psov. Prireditev je lepo uspela, saj so bili domači in tuji obiskovalci zelo zadovoljni. Podobne prireditve bodo še pripravili. 1 REFORM Kosilnica REFORM 258 SUPER ima 2 prestavi naprej in 2 nazaj Kosilnica REFORM 158 SUPER z 1 prestavo naprej in 1 vzvratno Opremljeni sta z dvotaktnim Rotax motorjem 6 KM, maksimalna poraba 1,20 litra 4 °/o mešanice na uro. Hitrost kosilnice pri obratovanju je 3,6—4,5 km na uro. Osnovni učinek 0,50—0,70 ha, uro. Kosilnica je prilagojena za košnjo v hribovitih terenih, saj je z njo možno kositi celo pri 80 % vzponu. Opremljena je z izredno dinamičnim in povoljnim kosilnim grebenom, saj samo na ta način lahko premaguje naravne ovire. Košnja je zares lepa in kvalitetna! Zaupajte firmi REFORM, saj je vrsta naših kmetijskih proizvajalcev s temi stroji nadvse zadovoljna, kar vsakodnevno potrjujejo. Kosilnica REFORM 258 SUPER USA $ 360,69 in 2.017.50 ND Kosilnica REFORM 158 SUPER USA 8 338 in 1.894.45 ND Grablje za seno USA $ 49,19 in 276.65 ND Žetvena naprava USA $ 29,65 in 166.97 ND Gumi kolesa 1 par USA g 38,13 in 216.75 ND Železna kolesa 1 par USA S 18,96 in 108.95 ND KOSILNICE MUDIMO VSEM KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM IZ NAŠEGA KONSIGNACIJSKEGA SKLADIŠČA. SERVIS, GARANCIJA IN REZERVNI DELI ZA60T0VLJENI ZA VSA POJASNILA IN TEHNIČNE PODATKE SE IZVOLITE OBRNITI NA hno union Devizna sredstva nakažite na naš devizni račun KB Ljubljana št. 501-620-7-32015-10-214 z navedbo naslova koristnika aH direktno pri blagajni našega podjetja s predložitvijo ustrezne dokumentacije. zastopstvo inoz. tovarn in konsignacije Ljubljana, Vošnjakova 5, tel. 313-094, 310-796 Ae dni po svetu BEOGRAD, 2. aprila — ^dsednik zveznega izvršnega sveta Mika Spiljak se je Vr"il s petdnevnega uradnega obiska v Turčiji, kamor ga 1° Povabil predsednik turške vlade Sulejman Demirel. Mi-ka Spilja^ je po prihodu iz-Ml da so bili pogovori usponi. LONDON. 2. aprila — O frvih odmevih na opustitev stopnjevanja vojne je razpravljala tudi britanska vla-da> Wiisonova vlada vidi v •jOrmsonovem pozivu Britaniji in Sovjetski zvezi izredno Priložnost za navezavo stikov 6 sovjetsko vlado, da bi sku- PaJ rešili, vietnamski prob- l0m- Francoski komentatorji Pa »menjajo tudi to možnost, da - tevJ? bila J°hrisonova odlcči- *CV Sam« _ sku.š polož; ieV sam "°""wk " u^'uv' s^u.ša •mancvor' s katerim rešiti svoj močno orna saj. j£5V^ 2- aprila - Eden je ' Jlh f«zikov Lev Landau can, v Moskvi za posledi- ki jih * dobil v Te»a , 1 nesreči 1962 leta. »vi jc ludi dobil za belo 2nanslvpne dosežke No-Vo nagrado za fiziko. So^SHlNGTON. 3- aPrila ~ k0nu n? vietnamska vlada je dvoril in Pritrdilno od-Za Jg* na prvi korak ZDA cij ^Jšanje vojnih opera-da L Vl°tnamu. Pristala je, 2 amerisk°vlado vitvi h 0 P°P°lni usta_ ga y. 0rnbardiranja Scverne- ^ih 't1^3 in drusih v°Ja-lju akciJ na njenem ozem- fcJjJpNOTON, 4. aprila -* fcf** Z°A je sporočil, ^la iL.mcriSka vlada nave" viotn s Predstavniki DR bi s"ama- v Honoluluju pa riiki freds°dnik s predstav- drUgim!UZnega Vietnama in ki V*11 ameriškimi zavezni-k0ra^Ovarjali o nadaljnih U Goneralni sekretar rna ***tt je ponudil obe-Pogai ari0ma kot kraj za 8an;ianja *edež svetovne or-"*WJ« v Ženevi. bod*M n,k Josip Broz-Tito °b»skodpo{oval "a uradni &H, na Japonsko. V programi nk° anja sta tud« urad" Wa k LR Mongolije in ^EMphis, 5. aprila - Si-Rtrei J° neznani bcli atentator 'iii i0i ' • *> »Dvaindvajset minut in 39 sekund,« je javil Hubbardu v pozdrav. «Res je, da doslej nisem zaupal modernim prometnim sredstvom, ker pa je bila posredi Mrs. Irvine, sem tvegal. Priznati moram, da takle avto res ni kar tako. Ne glede na to, da je vožnja v nJem udobna ln prijetna, sem prihranil pri tem tudi 32 minut in 18 sekund, kar je kar lepa pridobitev na času.« Potisnil je uro v žep in krepko stisnil Hubbardu roko. »Kaj želite od mene?« je vprašal kratko ln poslovno. Hubbard mu je molče pomolil pismo Mrs. Irvine in Summerfield se je poglobil v branje. Potem se je večkrat odkašljal ln nato pogledal Enookega s takim zanimanjem, da je temu nehote šinila rdečica v obraz. »Mr, Corner,« je dejal pravnik mirno ln stvarno, »to pismo je nedvomno pisala in podpisala Mrs. Irvine, ker Imam čast poznati njeno pisavo. Toda pooblastilo za namene, za katere je izstavljeno, ne zadostuje. Ker gre tu tudi za pravico, da smete razpolagati z denarjem, bi bila potrebna ustme-na izjava Mrs. Irvine pred pričami ali pa oblastveno potrjena pismena izjava. Žal mi je, da ni Mrs. Irvine zaradi te zadeve prišla prej k meni, čudim se pa tudi;« — njegov glas je postajal močnejši in ostrejši — »da je bila pooblastila ravno vas za svojega zastopnika. To mi morate pojasniti nekoliko natančneje, dragi gospod. Zelo me namreč zanima, kajti čimdije vas gledam, tem manj ste ml všeč.« Enookemu Je ta groba odkritosrčnost bolj ugajala kot pa ga je ogorčila. Nihče nI mogel od njega pričakovati, da jo bo mirno pogoltnil. Vstal je in segel po klobuku. »Ukrenil boni, da boste to izjavo dobili od Mrs. Irvine same,« je dejal naglo ln videlo se je, kako M mu mudi stran. Komaj pa je napravil nekaj korakov, so se nenadoma odprla vrata, nato je zamolklo počilo, poku pa je sledil oster udarec v sobi. Enooki je prestrašen skočil nazaj ter se ozrl okrog sebe. Videl pa je le ogorčenega Summerfielda, medtem ko je bil Hubbard nekam izginil kot bi se bil vdrl v tla. Toda v naslednjem trenutku je spet ljubeznivo se smehljaje sedel za mizo. »Prosim vas, Mr. Summerfield, zaprUe vrata. Mr. Comerju bi namreč rad še nekaj povedal.« Pravnik je zaprl vrata, nato pa se odločil, da bo raje ostal pri njih, kajti čeprav mu marsikaj nI bilo jasno, je vendarle spoznal, da gre za zelo resne stvari in mislil jc, da je prav, če zapre Comerju pot do vrat. Sicer je bil že star mož, vendar je bi! odločen, da bo uporabil svoje koščene pesti kar najbolje. Zaenkrat pa je bil Corner tako presenečen, da se niti ganiti ni mogel. Izstrelek je siknil tik mimo njegove glave proti pisalni ml/.i in nepojmljivo Je bilo zanj, da Je Hubbard živ in zdrav ln k temu očitno še prav dtsbre volje sedel za mizo. Luknja v lesenem oboju, dobro vidna tudi od daleč, pa je zgovorno pričala, kako resno jc mislil strelec. »Vaš prijatelj Strongbridge Je zelo trmoglav in ima zame pripravljena vedno nova presenečenja,« je mirno dejal sekretar in si prižgal novo cigareto. »Strelja sicer izvrstno, le nekoliko prepočasen je, kot ste lahko opazili. To pa je usodna napaka.« Corner je menil, da je najbolje, če se zaenkrat otrese vsake zveze s Strongbridge- Jem, zato Je energično zmignil z rameni rekoč: »Cemu ml pa pripovedujete to? Ja* ie za stvari, ki se me ne tičejo, ne brigam«- »To je zelo hvalevredno načelo, ki Pa si ga bili morali osvojiti že mnogo prej.« Je menil Hubbard. »Zdaj ste namreč že tako globoko v kaši, da vam bo komaj Se m pomagalo. Tako sodim, da bo tokrat deset k| komaj zadostovalo. Gre namreč za nek^ zelo perečih zadevščin, toda saj to sami naj' bolje veste in Jaz govorim o njih le da bi ne bilo med nama nesporazuma ko na"1' bi bova zdajle ločila. Ne nameravam vas reč dlje zadrževati. Le za majhno uslugo vas h koncu še rad prosil.« Potegnil j« žepa uro in gledal nanjo. »Povejte, prosil*1' Mr. Strongbridgcju, da mara pohiteti, * me hoče spraviti s poti. Zdajle je enajst štirideset minut. Dam mu odloga 48 ur. ' do tedaj ne bo spretnejši kot doslej, ga b° zgrabil za vrat in prijel bom tako trdo, se ne bo več izmuznil. Povejte mu to! ■pod Summerfield, prosim, izpustite nase« spoštovanega gosta!« »Ce se ne motim,« Je dejal Mr. Surni*1^ field potem, ko je Corner odšel, »je bil 10 strel,« In otipaval s prstom luknjo v »oster strel. Priznati moram, da kaj la!^ še nisem doživel In da sem nekoliko Z*° den. — Za kaj pa pravzaprav gre?« »Za nizkotno podlost, v katero »<•» . potegnili tudi Mrs. Irvine, ki pa seveda ničesar kriva. Zdaj Jo imajo nekje in bojim se, da preživlja uboga ženska brld »Mislite, da Je v nevarnosti?« Je ln zaskrbljeno vprašal pravnik. (Nadaljevanje) nag'0 Prihodnji teden v kinu v tednu od 7. do 13. aprila bosta na sporedu v kranjskih kinematografih dva ameriška in en angleški film. Bitka v Ardenih je film, ki ga je režiser Ken Annakin posnel po resničnih dogodkih, v eni najtežjih bitk v drugi svetovni vojni. Ime režiserja tega filma je povezano tudi s filmom Najdaljši dan, ki smo ga pred časom videli pri nas. Ta je za Bitko v Ardenih to pot izkoristil manevre Atlantskega pakta pred VARČEVANJE PRI KB LJUBLJANA VAM PRIMASA IZREDNO UGODNE OBRESTI 6,25 »/, 7 8 »/o Poleg tega pa sodelujejo varčevalci vezanih vlog in vezanih deviznih računov ter kmetijski in stanovanjski varčevalci vsake 4 mesece pri nagradnem žrebanju. leti in tako posnel baje veličastne prizore tankovske bitke. V filmu igra glavno vlogo Henrv Fonda. Poleg njega pa v filmu še nastopajo: Robert Shavv, Dana An-drevvs, George Montgomerv in Pier Angeli. Drugi ameriški fiilm, ki ga bomo lahko videli, sodi med komedije. Glavno vlogo v filmu ima Jerry Levvis. Film ima naslov Boeing — Boeing. Naslov nam pravzaprav malo pove. No, povezan je z aviacijo toliko, kolikor v njem nastopajo stevardese. Scenarist Edvvard Anhalat, ki je priredij istoimensko dramsko besedilo, je tri stevardese zaposlil pri treh različnih družbah, vendar pa je vsem trem dal na voljo enega samega moškega. Tako ima novinar, ki dela v Parizu vrsto težav in nerodnih situacij. Ta njegov sodobni harem, v katerega so vključena tri lepa dekleta, počasi uničijo vozni redi letalskih družb, ki se nenadoma zamenjajo, tako da stevardese ne prihajajo k (njemu po določenem načrtu, kot si ga je on sam zamislil. V filmu igrajo poleg Levvasa še Tony Curtis, Dany Saval, Cri-Štirie Schmidtmer. Komedija sodi v vrsto podobnih ameriških komedij, ki jih zadnje čase pogosto srečamo na naših filmskih platnih, ki pa nas redkokdaj povsem nasmejejo. Filmski kritiki, ki so film videli, trdijo, da to ne uspe tudi temu komedijskemu poizkusu ameriških filmskih avtorjev. •i Križanka, številka 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 ,12 13 14 15 ■ * 17 18 ■ 19 20 21 ■ ■ 2 ■ 23 24 25 26 m s 28 29 p 30 31 32 33 34. 35 36 37 VODORAVNO: 1. nespametna trditev, 9. kratica najvišjega organa Slovenije med NOB, 13. ošabnost, objestnost, 14. pripadnik angl. konservativne stranke, 15. travnata stepa v tropskih krajih, 16. sodobni slovenski slikar (Stane), 18. glas trobente, 19. dobra človekova lastnost, 20. svetovno znano kopališče v Belgiji, 22. pogosto žensko ime, 23. tuje žensko ime, 24. kraj v italijanskih Dolomitih, znan po zimsko-šport-nih prireditvah (... d Ampezzo), 27. pred leti tragično preminila filmska igralka (Brenda), 29. prebivalke pokrajine v Grčiji, 30. združenje podjetij iste proizvajalne panoge, 33. svetovno znano letovišče na francoski rivieri, 34. malarija z vročino vsak dan, 36. zemeljski plin, 37. pred leti umrli slovenski kipar (Jakob). NAVPIČNO: 1. del obleke, 2. nadav, predujem, 3. vrh &a Jelovici s kočo (1100 m), 4. mestece v Indiji na področju Vindhva (severnozahodni del Indije), 5. tovarna alkoholnih pijač in sadnih sokov v Mirni na Dol., 6. osebni zaimek, 7. kratica za »kilocikel«, 8. preklet! (lat.), 9. plesni korak, 10. pripadnik zelo razširjenega športa, 11. kraj blizu Titogra-da, 12. velik zaliv na severu Afrike, 17. izraz pri kartanju, 19. orientalski prašek za lase, 20. prizorišče, oder (množ.), 21. član predsedstva CK ZK Slovenije (Franc), 22. dodatek k pogodbi, 25. pratež, vozarstvo, 26. pritok Kame v ZSSR, 27. gospa, odlična dama (angl.), 28. pristanišče na otoku Man v Irskem morju (Port), 30. kovaški Izdelek, 31. nekatere, 32. lošč, 35. avtomobilska oznaka Valjeva, Miha Klinar: Mesta,fS^ »Da, samo propagandna voj ' ^ te, ne one zmage, marveč saIil°^lil,\ v Rusiji in kakšno bi zdaj rade se strani. Taka zms*ja, ko bi se •„ jaki, bi rešila življenje tisočim jjj jajo boji na fronti. Tudi hchvc]3,^ vojna, marveč tudi drugače, zvezdnega neba, s katerega sC\0 no sled in ugasne v temo S1^^ K°,';. »Utrinek?« se spomni ve~Z|vtf j( iz Trsta in ko je Lehmann med vznožjem Vrha svetega N1 p K Tudi takrat se je utrnil utrifl*^^ nem pa vprašal, ali je imela *^jpU In ona jo je imela, iak°\* d* Ji povedala, marveč mil je rek 13> 9} krajih dvojen pomen. Niso s ^pK želja, ki jih imaš tisti trenut<* ^ pomeni tudi smrt človeka, ^ %rj sitvu, se ob njegovi smrti Utt*dJ» d I »Umre?« bi Stefi rada o^Jjd^V smrti, ki se je zopet polašča v* ji^ ko se spomni, da smrti v ^Lje^f jo trosijo tudi letala, ki so saj se strmoglavo spuščajo ^a m*"J vozila in jih uničujejo, zaledja, iz Furlanije. Brez dv ^q še večja kakor na italijanski GLAS * 10. STRAN noči od srede na četrtek nas je — sredi tople pomladi — presenetil sneg, ki Je pobelil vso gorenjsko do nižin. Snežilo je tudi še v četrtek dopoldne. V nižini Je zapadlo okrog 5 cm neSa. v gorah pa od 10 do 23 cm. Po pravi, zares topli pomladi v marcu, Je bilo to kar malce Presenetljivo, čeprav v aprilu lahko pričakujemo še kaj podobnega — Foto F. Perdan Turistične informacije O Bohinj — Dovolj prostora je v hotelu Stane 2agar in v zasebnih turističnih sobah. 0 Kranjska gora — Zaprti so hoteli Erika, Slavec in Prisank. V hotelu Razor in v Motelu pa je še dovolj prostora. Prav tako je dovolj prostora v zasebnih turističnih sobah. V Podkorenu in Gozd-Martuljku je prostor v hotelih in pri zasebnikih. % Jesenice — Pri zasebnikih v okolici Jesenic je dovolj prostora. Prostor je tudi v Domu pod Golico in v Smučarskem domu na Črnem vrhu. • Tržič — V Tržiču in Pod-ljubelju je dovolj prostora. Hotel Panorama na Ljubflju jc zaseden. Planinska koča na Kriški gori jc odprta ob sobotah in nedeljah. # Kranj — Prostor je v obeh hotelih in v zasebnih sobah. Dovolj prostora je tudi v hotelu na Šmarjctni go- ri, v domu na Joštu, v Preddvoru, na Jezerskem in na Krvavcu. Hotel na Brniku j« zaprt. Zimsko kopališče t Kranju je odprto vsak dan razen ob ponedeljkih in tor« kih. 9 Skofja Loka — Dovolj prostora je v hotelu Krona Ln v zasebnih sobah. Prostor j« tudi v Domu na Lubniku. # V Poljanski in Selški dolini je povsod dovolj pro* štora. Prav tako je prostor v Liitostrojskem domu na So. riški planini in v Loški Koči na Starem vrhu. 9> Prostor je tudi v Kamniku, Kamniški Bistrici in Domžalah. # Bohinjci predlagajo za konec tedna izlet okrog jezera. Na Fužinarskem polju cveto prve spomladanske cve» tiice, 24. marca pa je začela teči tudi voda na slapu Savi, ca. Planinska koča pri SavicJ je odprta. Odprti so tudi vsi hoteli. A Q WOLFSBERG St.ANDRA LAVAMUND LA80T GLAS * 12. STRAN SOBOTA — 6. APRILA 196Š Beljak Celovec Trbiž Trst KOTEL LETALIŠČE Aerodrom LJubljana Ko potujete po cesti Kranj —Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. Postrežem boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in specialitetami na žaru. V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. Na voljo imamo 60 ležišč. HOTEL LETALIŠČE Flugplatz Ljubljana Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flugplatz stehen! Dort befindet sich einla-dend am VValdrand ein Hotel. Samstags und sonntags Nachmittag auf der Ho-telterrasse TANZ von 16 —22 h. Es wird ein guter Tropfen, schmackhaite Speisen und Rostspezialkaten serviert. In der Sommer- und Win-tersaitson stehen Ihinen eine Berghiitte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Ver-fiigung. VVir verfiigen iiber 60 Schlafstatten Rislorante all'aereoporto Aereopoito di Ljubljana Se viaggiate in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi all'aereoporto. Nel Ristorante aH' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di boschi e montagne, potre-te ristorarvi, godendovi piatti speciali e vini originali. Durante l'estate e d'inver-no sono aperti anche la »Dependance« ed il »Cot-tage« nella »Tiha dolina« (La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. I due impianti dispongono di 60 letti. Hotel in restavracija PLANINKA Kamnik Obiščite nas, postrežem boste z domačo kuhinjo in pijačo. Vabljeni Besuchen Sie uns, Sie wer-den mit einheimisehen Speisen und Getranken sehr gut bedient! Willkommen! Visitateci. Ci prenderemo premura di servirvi bene. Cucina casalinga e vini della Slovenia. VVtinschen Sie auserordentlich zu billigsten Preisen alkoholisehe und alkoholfreie Getranke aller Arten und von bester Qualitat anzuschaffen? VVenden Sie sich zvvanglos an unsere Lager: Kranjska gora 42 Telephon 84-463 Lesce 156 70-204 Bled - Prešernova 96 77-315 Tržič - Pristava 8 71-298 Kranj - Mladinska 2 21-336 Škof ja Loka - Poljanska 4 85-324 Es empfielt sich das Unter-nehmen EXSTRA — EXPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 vam nudi po izredno ugodnih cenah: 0 Trgovina z električnimi potrebščinami # Pralni stroji 9 Radio — televizijski aparati % Svetilke — žarnice 9 Šivalni stroji — dvokolesa t Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje 9 Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini s. p. A. A. Rej na Trieste — Trst Ul. Cassa di Risparmio 4, telefon 36094 Največja izbira avtomobilskih delov in opreme Specializirana trgovina za prevleke lastne proizvodnje in naslonjala za glavo Sprejemamo dinarje Elektrodelavnice Ing, DuMnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnih poceni in hitro. NAJNOVEJŠE SPOMLADANSKE VZORCE dobite v veliki izbiri, po najugodnejših cenah NA KOROŠKEM V TRGOVSKIH HIŠAH Villach — Beljak Vsak dan neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure Ob sobotah od 8. do 18. ure Govorimo slovensko. Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAMONIG Govorimo slovensko VILLACH, AM SAMONIG - ECK [iiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii Janez: »Micka, ves Kranj sva že prehodila. Pošteno sem že lačen.« Micka: »Janez, potem pa kar k JELENU, tam dobro kuhajo, pa še poceni je.« iliMllllllllllllllllllllllllllIllItllllllllllllllilllll ""OIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIII iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiii:iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;iiuiii AVTOPROMET I GORENJSKA i KRANJ! I VAS VABI ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE I na ENO IN DVODNEVNE IZLETE I enodnevni: 1. maj KRANJ—TRBIŽ Odhod ob 7. uri, povratek S ob 15. uri, cena 20,00 N din 2. maj KRANJ—CELOVEC S Odhod ob 7. uri, povratek I ob 14. uri, cena 18,00 N din 3. maj na spomladanski sejem v GR\dec Odhod ob 6. uri, povratek ob 18. uri, cena 58,00 N din (z vstopnico!) Prijave do 27. aprila! J dvodnevni: 1- in 2. maj KRANJ-BENETKE I Cena 148,00 N din, prijave do 1. aprila *• in 2. maj KRANJ—BUDIMPEŠTA J Cena 225,00 N din, prijave I do 6 aprila TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodch le 3 km od ljabeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! STROJI, ORODJA, STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gaswerkstrass2 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrassc 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 Dobro in poceni boste postreženi v KOLODVORSKI restavraciji Rosenbach — Podrožca Govorimo slovensko L0DR0N Villach Beljak Ledercrgasse 12 DIOLEN ZAVESE I m —150 cm širine 25 A seli 1 m — 220 cm širine 37 A sch 1 m - 300 cm širine 19,80 A sel • se ne krčijo • ni potrebno likati I Pr 111.....Illliii 'Jave in informacije v poslovalnici Turist Kranj, JLA 1, tel. 21-563 lil 11111 m u i m 11 m i lin t i m m i i 11.11; i iirn 11 nru u 1111 n 111 m n i:: n i: • m 111; 1111 i 111 n n f 111; r; n;; il Velika bita za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 ZA PRIDNE PLETILJE! Nove modne barve dr do- na, volne za pletenje v VVOLLBAR — Klagenfurt — CcIo\cc pri kapucinski cerkvi VSAK DAN PRIKAZ PLET1LNIH STROJEV BUTAN — PROPAN PLIN dobite pri trgovskem podjetju KURIVO KRANJ. Polnimo in zamenjujemo tudi aluminijaste (madžarske) steklenice. Novo — Novo — Novo — No i< elegantni spomladanski, poletni uvoženi kamgarni za kostime in obleke iz čiste volne Meter od 238 do 298 S Največja izbira v vodeči trgovski hiši s suknom OBIŠČITE HOTEL TRIGLAV BLED Nizke cene penzionov in prehrane — posebni turistični menu za skupine — nacionalna jedila in pijače GLAS # 14. stran sobota "i» i aMiuM Zanimiva razstava v galeriji Mestne hiše v Kranju Noše bitolskega okraja Danes zvečer bodo v galeriji Mestne hiše v Kranju odprli zanimivo razstavo pod naslovom Noše bitolskega okraja. Razstavo so pripravili Center za ekonomiko gospodinjstva in Narodni muzej Iz Bitole s sodelovanjem Gorenjskega muzeja iz Kranja. Pokroviteljstvo sta prevzeli občinski konferenci SZDL Bi. tola in Kranj. S to razstavo želijo prireditelji prikazati bogastvo narodnih noš ln vezenin bitolskega področja ter možnosti za uporabo teh motivov pri sodobnem oblačenju in opremi stanovanja. Da bi zvedela nekaj več o tej zanimivi razstavi, smo zaprosili direktorja centra za ekonomiko gospodinjstva iz Bitole tov. Radmilo Sotarov-sko, ki se te dni mudi v Kranju, za kratek pogovor. »Opažamo, da se narodne noše pri nas v Makedoniji vedno rranj nosijo. Ker bi bila velika škoda, da bi se izredno bogata zakladnica motivov na narodnih nošah in vezenimah pozabila, smo se odločili, da z organiziranjem razstav zbudimo zanimanje za uporabo teh motivov v vsakdanjem življenju.« »Kje vse ste poskusili uporabiti narodne motive?« »Za zdaj predvsem pri žen. skih oblekah, preprogah, torbicah, copatah in drugih predmetih, ki sodijo v sodobno stanovanje« »Kdo pa vse to izdeluje?« »Privatniki kot domačo obrt pod strokovnim vodstvom našega centra. Tudi prodaja je edino prek nas.« »Kje ste že priredili podobne razstave?« »V nekaterih večjih krajih doma, zunaj Makedonije pa prvič v Kranju. Upamo, da bo razstava privabila Kranjčane in tako prispevala k nadaljnjemu sodelovanju med kranjsko in bitolsko občino. To pa je prav gotovo tudi namen razstave.« S. Z. CAMP prikolica, tip BeCa 3C0L IZDELEK BJELOVARSKE »TEHNIKE« Teža prikolice samo 350 kg, grajena po normativih za Zastavo 750 in tudi za vsa večja vozila nad ICflfl ccm. Dolžina 300 cm, Širina 175 cm, višina 169 do 180 cm, višina od tal — prazna 38 cm, 4 okna, 3 ležišča za odrasle oziroma 6 sedežev z mizo. Spredaj kuhinja na butan, levo komoda. Razsvetljava znotraj dve svetilki s 4 žarnicami, 12 V/l W, priključeno na akumulator in priključek za 220 V. Tovarniška garancija 8 mesecev. Za doplačilo tudi originalni priključek za vsa vozila. Tovarniška cena brez but. kuhalnika 8.950 N din in 20 odst. prometnega davka. Prodajna cena 10.740 N din Fco Bjelovar. Kredit brez lastne udeležbe in porokov 6.000 N din, na 30 mesecev z 9 odst. obresti. Dobava takojšnja. Naročite pri )> AUTOTRG cc LJUBLJANA, Slomškova 3/dv. Tel. 313-913 in 312-162 Kadrovska komisija pri VELETRGOVINI ŽIVILA KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta za določen čas za delo v sezoni v Poslovni enoti Kolonia-le Bled: 1. Servirke 2. Točajke 3. Kuharice 4. Blagajničarke 5. čistilke 6. Pomožno kuhinjsko osebje 7. Perico POGOJI: — za delovna mesta pod zap. št. 1, 2 in 3 — kvalificirani delavci gostinske stroke; — za delovno mesto pod zap. št. 4 — kvalificirani trgovski ali gostinski delavci; — za delovna mesta pod 1, 2 in 4 se zahteva znanje vsaj enega tujega jezika. Pismene prijave naj interesenti pošljejo na naslov: VELETRGOVINA »ŽIVILA« KRANJ, POSLOVNA ENOTA »KOLONIALE« BLED najkasneje do 30. aprila 1968. Nastop službe po dogovoru! veliki spomladanski dfe REGRES Regres velja od 26. februarja do zB°{ spomladi. Kdor kupi premog s«M^n0, cagotovi naslednje ugodnosti: nizi0 . 0ijga zanesljivo ln takojšnjo dobavo, ja. kvaliteto ter višjo kalorično vredno« radi osušitve. ,. iMenJe Rudnik lignita vei«- r,°rcnjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenj .Širjenje na Veliki planini £S*l logorski kmetj< S ČCZ leto v Planini čez 400 li so pri Malem ta 'rop ■ na Veliki planini. Med ko? Jc bilo tudi nekaj ni*t 5*o pU planino se takrat pa S?0 Priti z vozom, danes to 'J« cesta čez Vršič v Trenili ^)Vcc- Takrat pa so mo-npr kar so potrebovali, P!anini0tel. za širjenje na Veliki imeli tJ'v nostil Za kotel so kdo Bp1Lžupanu p°svetovaTiJe' nje ga b° nesel. Za posvetovali obv. j tr'Je sronjski možje KaVc p 2f" To so bili kmetje imena) r in KoIeselJ (hišna členil Posvetovanju so fiuča !laJ bi ga nesel kakšen temD(JTrf!ntar)1 saj ti so v lic *2J« dobro utrjeni. Cez Vr-■o bm2?°*0. so vse "snosili, kar lik koruze ali dal v vre-na koncu dobro ^Dotr unto so vse rr.oke Cb0Vali- Momi: č°. kiJenpr- Bučan . ^1. tr»lr~ J- • Precej'n Je bilo v njej glavo j laznine- Cez čelo in na vreče !• Polem dal prazni dol tako mu vreče ni bilo treb ^sel drža kor H in je veliko lažje Je bila vsa teža raz- deljena na pleča in ramena. Večinoma so nosile ženske. Videl sem jih veliko in se čudU, s kakšno lahkoto so šle s tovorom v strmino kot divje koze. Bile so pač dobro utrjene. Ni bilo skoraj dneva, da ne bi prišel kakšen Bučan ali Bučan-ka v Kranjsko goro, razen če je deževalo ali snežilo. Pozimi, ko je bilo veliko snega, jih pa včasih po dva meseca ni bilo. Na to so mislili že vnaprej in se založili z vsem, zakaj vse potrebščine so znosili čez Vršič iz Kranjske gore. Prav zaradi take utrjenosti in navajenosti so Kranjskogorci tudi prosili Bučana, da jim nese kotel za širjenje na Veliko planino. Dogovorili so se, koliko mu bodo plačali za to, pa je bil »kontent« (zadovoljen). Nabasal je kotel na pleča in šel na pot. Kotel je bil okrog 80 cm visok, v premeru spodaj okrog 20 cm, zgoraj 40 cm, bakren in lepo okrogel. Ko je bil Bučan že precej daleč na stezi v planini, se je usedel na štor, da počije v strmini, kotel je dal med noge, s katerimi ga je držal, iz žepa pa je vzel cedro (pipo) in paj-kelj s tobakom (tobačnico). Nabaše cedro, prižge, potegne dim, dva ... Potem pa se mu je kotel izmuznil izmed nog in jo ubral v vedno večjih skokih v dolino. Bučanu pade cedra iz ust, prime se za glavo, na debelo zakolne in pravi: »Tristo jasnih hudičev, naj hudič vzame Kavča, Pečarja an ši haspud (in še gospoda) Koleseljna!« Spomnil se je šele pri zadnjem, da jih mora kot uradne osebe nazivati z gospodi. Zelo ga je ujezilo, mislil si je, na, sedaj pa imam, namesto da bi kaj zaslužil, bom pa še plačeval. Pa ni bilo tako hudo. Kotel je dobil Bučan v rušju — in prav zaradi rušja niti ni bil preveč potolčen. Spet ga je natovoril in rinil z njim navkreber nazaj na stezo — po rušju, ki ga precej oviralo. Upehan se je na stezi spet odpočil, nekajkrat potegnil iz steklenice, ki jo je imel v notranjem žepu, spet nabasal cedro in odšel potem na planino. Vesel je bil, saj se je vse dobro izteklo. Ko je potem prišel k županu in povedal vso zgodbo, mu je ta izplačal, kakor so se pogodili, povrhu pa mu je dal še dobro malico in liter žganja, ker je imel tako smolo med potjo. Peter Jakelj Kranjska gora Širjenje v Planini pri Malem tamarju V prejšnjem stoletju, ko sem bij še otrok, se dobro spominjam, da so imeli kmetje pri nas v Kranjski gori velike trope ovac. Cez leto so jih imeli v planini in so tam sirili. Kolikor se spominjam, je bilo šest takih kmetov, ki so imeli 60 do 80 ovac in zraven še precej koz. Vsi ti tropi so bili čez vse poletje v planini pri Malem tamarju. Tam je bil hlev za ovce in še zidana, ne prav velika stavba, pač pa toliko velika, da jc bilo v njej stanovanje za si-rarja, kuhinja za širjenje in shramba za sir. Po prvi svetovni vojni, ko sem hodil v planino in sem prišel k Malemu tamarju, je zidovje še stalo in obokana kuhinja, nekaj tramovja in starih desk je še ležalo tam okoli, počasi pa je vse to izginilo. Nazadnje pa so še zidovje podrli, kolikor se ni že samo, kamenje pa so porabili za podstavek lesenega hleva, katerega so napravili na drugem mestu, precej velikega, da gre živina lahko ob dežju pod streho in v senco v vročini. Moj oče so imeli dve kmetiji skupaj, bilo je precej živine, ki jo je bilo treba pasti. Potem je ovčereja počasi pešala, tropi ovac so se manjšali tako, da so ostali le še trije kmetje s precej manjšim številom ovac in le eden izmed njih je še siril, pa še ta samo doma. To je bil Matija Košir, po domače Ra-gar, pa tudi ta je prenehal nekaj po letu 1930. Zdaj sta v Kranjski gori samo še dva kmeta, ki imata vsak po 30 do 40 ovac. Siri nobeden več, razen izjemoma kakšen kakšna malenkost za domače potrebe. Precej pa nas je še, ki imamo PO nekaj ovac. Jaz jih imam okrog deset, drugi pa nekateri več, nekateri manj. Imamo jih največ zaradi volne, razen tega pa še nekaj za v lonec. Tako je v planini danes okrog 200 ovac skupaj. Stalnega pastirja ni, pač pa hodimo večkrat k njim, da jim damo otrobe in sol. Večkrat se kakšna zgubi, včasih jih tudi kakšna zver požre. Največ je pa teh zveri krščenih, kot so bili leta 1966 na Hruščanski planini ... Peter Jakelj Kranjska gora H^ia O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 8 Miha Klinar: Mesta, ri ^va.t'^/i nežen ne tbn*« UDrl b°j voJ^ujoee ' ki jih . .gencralom vo-^Ce^ dan ter- ^sf Hk° v kontnem ^ i»e rli€ S sanitetnim Pn« ubila?« »Sam 6i kriv! Nikoli m: nisi ljubil!« clas * 15 s ! ha V DRUŽINSKI POMENKI SOBOTA - 6. APRILA 1968 TONOS A TOVARNA TRIKOTAŽE IN NOGAVIC. nudi cenjenim potrošnikom raznovrstno trikotažo iz sintetike, primerno za otroke in odrasle ter se za nakup toplo priporoča LJUBLJANA SAVLJE 87 Družinski koledarčki Danes imajo mladi ljudje precej manj časa, da bi lahko temeljito opravili vse, kar življenje zahteva od njih. Zato pa imajo precej več možnosti, da si prihranijo čas in živce, če si le znajo pomagati. Kako prihraniti čas, je posebna umetnost, ki pa ni nič drugega kot prej MISLITI, PREDVIDETI in potem NAREDITI. Na kaj vse moramo misliti? Napraviti moramo: »finančni načrt«, načrt nakupov, zabeležiti obiske pri zdravnikih (ne predvidevajte bolezni, ampak redne obiske pri zdravnikih, ker na ta način bolezni ne bo!), vljudnostne obiske, dolžnosti do družbenih organizacij, osebne praznike, odplačevanje dolgov, potovanja in podobno. Ce sta mož in žena zaposlena, je kar preveč imeti vse v glavi, in zlahka se kaj pozabi. In kako vse to urediti? Najprej se dogovorite z možem, naj ima za službene dolžnosti zapiske v svojem notesu, vse drugo pa imejte vi, saj pravijo, da žena podpira tri hišne vogale. Res, da krožijo »vici« na račun prelomnic ob novem letu, češ, da bomo takrat nehali kaditi, piti ali hraniti denar za poseben namen, toda kar zadeva urejanje »gospodinjskega gospodarstva«, je prav novo leto zelo primeren čas. Potem ko smo novoletni ples in praznovanje prespali, imamo skoraj gotovo še kak prost dan. Torej se letimo. Pripravimo si kakih 10 kuvert, fascikel, malo večji namizni koledarček in ličen manjši blok, na katerega pritrdimo svinčnik. Najprej kuverte. Na vrhu bomo označili npr. radio in TV, elektrika, časopisi in revije, obroki za knjige, odplačila kreditov, skratka vse, kar mesečno poravnavamo. Kar zadeva hrano, je najbolj praktično, če vzamemo 4 kuverte, za vsak teden posebej. Potem vzemimo svinčnik v roke in izračunajmo tedensko porabo, recimo takole (za dva): 6 litrov mleka, 5 kg kruha, 15 jajc, 2—3 kg mesa, sadje in zelenjava, špecerija, razno, skupaj približno 110 do 130 novih dinarjev. Potem denite v vse štiri kuverte toliko denarja in prvi mesec opazujte, če je dovolj. Kuverte za inkasante sle že napolnili in napisali položnice. Ko se boste vrnili s pošte, vložite odrezke v ustrezne kuverte in na vrhu označite, kaj je plačano. Ostalo vam je nekaj denarja, ki ga za enkrat dajte v posebno kuverto. Potem vzemite manjši žebljiček in pritrdite na steno v kuhinji blok s svinčnikom, kamor boste morda med kuho zapisali vse drobne reči, ki jih morate nujno kupiti. Ko boste šli v trgovino, listek odtrgajte in ga nesite s seboj. Sedaj pride na vrsto koledarček. Najprej vi sami vpišite vse tisto, kar bo letos prišlo v postov: zobozdravnik, ginekolog, rojstni dnevi svojcev, obletnice itd. Potem se pomenite z mežem, katerega meseca boste kupili premog ali drva, kdaj ozimnico, če imate hišo, je morda kaka stvar potrebna popravila, vrt, sadno drevje ali sadike. Ko se bosta sporazumela, poskusita zračunati, kaj bi lahko v drugih mesecih kupila, na primer pralni stroj ali šivalni stroj, televizor, morda športno opremo. Vse si predvidoma zabeležite in pri tem ne pozabite na glavne kose obleke. V tedenskem proračunu za hrano ste tudi izpustili nakup moke ln sladkorja — to lahko kupite za vse leto. Tako beste imeli vse »pod 6treho« in ker boste pazili, da se boste strogo držali takega reda, vas nima kaj skrbeti. Ostane vam še, kako se boste odločili glede dopusta. Sedaj pa fascikel. Ta je zato, da imate na enem mestu shranjene vse lanskoletne kuverte (polne odrezkov in potrdil), ki vam včasih zelo prav pridejo. Tja shranite račune od večjih izdatkov, garancijske liste, navodila za uporabo in podobno. Slaba vizitka za gospodinjo je, če pride strokovnjak popravljat kak stroj, pa sploh ne veste, ali ima še garancijo in brskate med vsem mogočim pol ure, dokler ne ugotovite, da se je »izgubila« (pravzaprav pa je utonila med vašim neredom). Nobeno opravičevanje vam ne popravi vtisa, ki ga s tem naredite. Nihče pa vam tudi ne bo odrekel občudovanja v nasprotnem primeru. Veliko uspeha! K. I eparnik Otroci morajo v naravo! Ob lepih dnevih peljimo otroke na izlet, da se bodo naužili zraka in sonca. Oble- Nekaj o prehrani # Ali je priporočljivo redno uživati vitamine? Ce se redno hranimo z živalsko in rastlinsko hrano, tedaj dobi telo dovolj dragocenih vitaminov in je uživanje vitaminov nepotrebno, celo škodljivo (razen če ne gre za primer bolezni). 0 Ali konserve vsebujejo vitamine? Številna raziskovanja doslej so pokazala, da so konserve, pripravljene na sodoben način, ohranile v sečivju in sadju vse vitamine in da po vitaminih celo presegajo one (sečivje, sadje), ki so dlje po stojnicah na trgu. 9 Ali je riba enakovredna drugemu mesu? 100 g ribe more dobro nadomestiti 100 g mesa; kemični sestav je pri obeh približno enak. Običajno vsebuje meso nekoliko več železa in ima večjo kalorično vrednost. Riba pa ima mnogo joda in še več vitaminov. Praktično je najbolje menjavati obe vrsti hrane. © Ali jajca škodujejo jetrom? Ne. Samo bolni na jetrih jih ne prenesejo; beljak je laže prebavljiv od rumenjaka. Vprašanje, ali je kuhano jajce laže prebavljivo od surovega, še ni povsem rešeno. OBVESTILO Cenjene porabnike premoga Laško obveščamo, da ta iskani premog lahko dobavljamo sedaj v vseh granulacijah in neomejenih količinah. Ognimo se s pravočasno nabavo lanskoletnim jesenskim težkočam pri nabavi premoga. Se priporoča Trgovsko podjetje »KURIVO« KRANJ Obvestilo Prebivalce Kamnika ln Domžal ter okolice obveščamo, da lahko dobijo časopis GLAS v kioskih Tobak I in II v Kamniku , v Domžalah pa v poslovalnici Tobak I. Oglase sprejema Ivanka Wahl, delavska univerza Kamnik. čeni naj bodo tako, da se bodo dobro počutili in da jih obleka ne bo ovirala pri igri. Blago izbiraj mo pisano — najbolje črtasto ali karirano — in tako, da ga bomo lahko hitro očistile. Zelo neprijetno bo otroku, če bo moral pri igri paziti, da se ne bo uma-zal. Tudi kroj obleke naj bo preprost. Za izlete so nepotrebne vse pentlje in nabor-ki, saj se otrokom mimogrede zataknejo za veje in grmičevje. Najboljše so kratke ali dolge hlače, tako za dečke kot za deklice. Doma narejen jogurt Jogurt naredimo tudi doma. Mleko zavremo, ga odstavimo in počakamo, da se ohladi — da ima približno 40 do 45 stopinj Celzija. Razdelimo ga v pripravljene kozarce in v vsak kozarec damo še žlico jogurta, ki smo ga kupili v mlekarni. Kozarce pokrijemo in jih pustimo stati na toplem mestu približno 4 do 5 ur. Nato jih postavimo na hladen prostor, da se ohladijo. Ko je jogurt dovolj hladen, ga že lahko uživamo. Drugi dan pa lahko za pre-copitev jogurta uporabljamo kar domačega. Šele čez nekaj dni, ko se nam zdi, da se je okus spremenil, kupimo za precepitev spet kozarček jogurta v mlekarni. Deklice naj ne hodijo na izlete v oblekah, temveč jim za tako priložnost naredimo široka krila. Zraven naj nosijo bluzico in povrhu jopico, da jo bodo lahko slekle, če bo toplo. Ne pozabimo na to* da jo športna obleka vedno sestavljena iz dveh delov in nikoli ni v celem. In to prav zaradi praktičnosti. Pri hoji vrhnjo jopico lahko slečemo in jo, ko počivamo, zopet oblečemo. Za daljše izlete oskrbimo otrokom še vetrni jopič. Nasveti Lijak se vam ne bo zamašil, če boste vsul i vanj enkrat tedensko pest pralnega praška, zatem pa počasi vlili čez prašek lonec kropa. Tudi neprijetnega vonja ne bo več. Ce stoji težko pohištvo na preprogi, se ta na podpornih mestih splošči. Na taka mesta položimo vlažno krpo in čez nekaj ur vdrtin v prepogi ne bo več. Ce ne prenesete duha česna- ali čebule na nožu, potegnite rezilo skozi surov krompir. Ce izgubite kovinsko glavico vezalke, pomočite konec vezalke v lak z* nohte. Ko se slrdi, bo uporabna kakor nova. Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Nevarnost pozebe tudi v spomladanskih dneh Toplim pomladnim dnevom še ni kazalo povsem zaupati. Res se je vreme sprevrglo in z na novo zapadlim snegom se je zrak močno ohladil. Čeprav je »bajtarski gnoj« za kmetijske pridelke koristen, prinaša vrtičkarjem nevarnost pozebe nove skrbi. V oblačnem vremenu se pozebe ni bati, drugače je ob jasnih nočeh. Topel zrak, ki se prek dneva zadržuje nad zemljo, je lahek in se dviga, na njegovo mesto pa pritekajo mrzle zračno plasti. Spomladanske škode se pri setvah in sadikah ze-lcnjavnic lahko ubranimo ob uporabi plastičnih mas v obliki predorov. Spomladanski mraz pa je nevaren sadnemu drevju in jagodičevju. Pri marelicah in breskvah, ki zgodaj cveto, je že tako na Gorenjskem pridelek zelo negotov. Pozebo preprečimo, če ob jasni noči proti jutru odpremo vrtni razpršilec in z njim škropimo ogrožene rastline. Koristno pa je tudi škropljenje ogroženih sadnih dreves in jagodičevja ob cvetju z 1 % raztopino BORAKSA, ki povečuje odpornost proti pozebi. Ni. pa se treba bali za trajnice in vrtnice, spomladanske čebulnice in grmovnice, ki jim nekaj mraza ne bo občutno škodovalo. Bralce naše rubrike obveščamo, da prireja Horti-kulturno društvo Kranj zanimivo predavanje o vrtnicah. Zaradi obsežnosti predavanja o vzgoji, obrezovanju, škropljenju in novih sortah vrtnic jc predavanje razdeljeno na dva dela. Predavanja bodo bogato ilu' strirana z barvnimi diapozitivi. Prvo predavanje bo v petek, 12. aprila, ob 19. uri, drugo predavanje Pa v petek, 19. aprila, ob 19. uri v dvorani doma JLA Kranju. Vsem ljubiteljem cvetja obisk obeh predavanj toplo priporočamo. ROBOTA — 6. APRILA 1968 B ŠOLSKIH KLOPI GLAS * 17. STRAN Potrebujemo nove šolske prostore *e ko sem začela hoditi v Drvi razred osnovne šole, sem ob(utila pomanjkanje učilnic Ja naši šoli. Morala sem za-ktl hoditi v šolo ob dveh jjpPoldne. Tako se mi Je go-d"° Potem še dve leti. Sele v strtem razredu se mi je Prečilo priti v izmeno, ki *e Je začenjala ob sedmih, komaj sem spoznala, koliko la'le jc slediti pouku dopold-ne' ko sem še spočita, že sem korala v peti razred. V pe-{m in v šcstem razredu pa Je Pouk organiziran tako, da en teden v šoli dopoldne, druSi teden popoldne. Tkti teden, ko Imam šolo Opoldan, »cm zelo utrujena J večkrat tudi lačna, še huj-Jj M lakota pa Je to, da se |lstl teden s starši skoraj ne v,dimo. Mamica in atek »ta * »luibi do dveh, Jaz pa se vrnem šele okrog šestih in ta- šah Mat z damo J* damo matiramo lahko na-T^ohiika samo na robu šahovnice. Zato z damo prisi-E?° nasprotnika, da s svo-h kraljem stopi na rob ša-^Vrucc' Potem pa 6 svojim a'jem pomagamo dami. a^avite na šahovnico na-icdnio pozicijo: Seli; Khl, Dal £rn': Ke6 Crnega krat tudi kosim. Ko se najem, vedno zaspim, tako da se zvečer nič ne pogovorimo. Opisala sem samo svoj primer, ki pa vem, da ni najhujši. Večkrat mislim na tiste otroke, ki so od šole zelo oddaljeni in ti še bolj čutijo pomanjkanje šolskih prostorov. Sicer pa se bodo starši prav gotovo odločili za samoprispevek in tako pripomogli, da bo tudi škofja Loka dobila novo šolo. čeprav me takrat, ko bo dograjena nova šola, ne bo več na osnovni šoli, iz srca želim, da bi se tistim otrokom, ki bodo prišli za menoj v šolo, lepše godilo, da bi lahko prišli v šolo spočiti, siti, da bi živeli in delali v lepih, svetlih in sončnih učilnicah ter da bi popoldne imeli prostor za krožke, prireditve in vse tisto, česar mi nimamo. Jolanda Malovrh, 6. b, osnovna šola škofja Loka Iz glasila Brstje Goška ravan 1. Dal - datiramo takole: c8 mat Kc6 — (Ki Kd6- e6 Ke6 — f6 Kf6 — g« Kg6- h6 Kh6 — g7 Kg7- h7 Kh7- g« Kg8- h 8 Kh8 — (8 Kg8- hi! Kh8- g8 Kg8- h 8 Kh8 — Goška ravan pride od pojma gorska ravnina. Je obširna planota, iz zemlje pa mole večje skale. To se pravi, da je ta svet skalovnat. Vsa Goška ravan je obdana z iglastim in listnatim gozdom. Ta planina ima zelo čist zrak in lep razgled v dolino. Na Goško ravan je speljana cesta. Zaradi planinskih lepot ima vedno več obiskovalcev. Vedno več je planinskih koč, kjer izletniki pioživljajo svoje proste dni. Prva koča je bila zgrajena leta 1959 z udarniškim delom. Sprva je bila last KZ Lancovo, sedanji lastnik pa je Planinsko društvo Radovljica. Koča ie skozi celo leto oskrbovana. Letos pa so cesto prvič plu/.ili z buldožerjem in je tako prevozna tudi za avtomobile. Tam okoli je pripraven svet za smuk. Pripravljeno je smučišče za smuk, slalom in veleslalom. Ker jc bilo zadosti snega,, je bilo na Goški ravni občinsko tekmovanje, ki so se ga udeležili tudi učenci naše šole. Smučišče so pred leti pomagali čistiti tudi naši pionirji. Anica in Jožica Koselj, 8. a, osnovna šola A. i. Linhart, Radovljica Mamica, oprosti še danes ne vem, kaj mi je bilo tistega dne. le takoj, ko sem vstala, sem pričela sitnariti. Na vsako mamičino besedo sem se ji odgovorila. Kar mi je ukazala, sem z nejevoljo naredila ali pa sploh ne. Mamica je razumela, da pač ni moj dan in se je še šalila z menoj. Toda njeno dobrotnost sem poplačala z grdo laljo. Mamica je postala silno ialostna in njene modre oči so se zameghle. Samo ne lali mi, mi je skoro proseče dejala, tega ne prenesem. Ce bo šlo tako naprej mi boš vpletla v lase nešteto belih niti. Zajokala sem. Opravičila sem se, ji obljubila, da se ne bom več lagala. Velikokrat bi mi prav pnšla botra lat, a jaz sem si dobro zapomnila sive niti v laseh, zato se mamici več ne zlatem. Brigita Pernuš, 3. b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor Mednarodni dan otroške knjige 1968 Poslanica otrokom vsega sveta Zopet je pred nami mednarodni dan otroške knjige, ki si prizadeva, da bi se čim več otrok širom sveta naučilo bra)tja in dobilo lepo knjigo v roke. In naneslo je, da sem prav te dni prejel prijazno pismo učencev neke občine v moji o:ji domovini. Pismo se gtasi: »Dragi pisatelj, prijatelj mladine! Lepo Te prosimo, da nas obiščeš. To zimo smo prebrali ie na stotine knjig in bi se radi o njih s Teboj pomenili. Tvoj obisk nam bo plačilo za naš sladki trud.« Tako pismo. Bil sem prijetno presenečen. Morda je na svetu kaka skupina otrok, ki je v zimskih mesecih prebrala še več knjig. Toda bil sem ponosen na svoje male rojake, ki so si naložili »sladek trud«, da so pod vodstvom svojih vzgo-jiteljev za skromno priznanje tekmovali pri branju knjig. Ali sem kot mladinski pisatelj smel odreči ganljivi prošnji, da bi jih obiskal. Nisem smel in nisem jim odrekel. Kljub snegu in mrazu in kljub visokim letom sem pohitel na pot. Zaradi zornih obrazov, ki so bili radovedno uprti vame, bi se mi nobena pot ne zdela ne pretežka ne predolga. Vprašanja so deževala name, med njimi eno neizogibno, ki sem ga kot mladinski pisatelj povsod srečaval. Ali so junaki, ki sem jih opisoval, res živeli ali so samo plod moje domišljije? Ta skrb mladih bralcev, ki sicer ne zamet a jo bujne domišljije pripovedk — če jim pisatelj v svojih zgodbah reže kruh čiste resnice, me zmeraj gane. Prav tako kot me gane nagonski od-por mladih duš proti krivici in vroča želja, naj življenju botrujeta pravica in dobrota. Resnica, pravica in dobrota — to je jezik, ki ga razumejo vsi otroci. In ko sem mlade rojake vprašal, česa najbolj želijo otrokom vsega sveta, sem prejel odgovor. Veliko novih lepih knjig, da jim bo življenje bogatejše in lepše. In mir na svetu, brez vojn in sovraštva, da bi otroci lahko živeli brez strahu pred prihodnostjo. Tako sem se kot mladinski pisatelj pomenil z mladimi bralci. In lepo mi je bilo pri srcu. Za mednarodni dan otroške knjige sem čutil potrebo, da vam to povem. Prepričan sem, da bi se z vami prav tako pomenil iz srca do srca. Zal mi je samo, da vsi otroci na svetu niso tako srečni kot vi ali kot moji mladi rojaki. Nimajo lepih knjig, saj mnogi še kruha nimajo. Na te otroke moramo stalno misliti, pa naj živijo v zadnjem kotičku sveta in katerikoli jezik naj govorijo. Tudi nje moramo naučiti brati in jim dati knjig, da se bodo veselili življenja. Ob mednarodnem dnevu otroške knjige še prav posebej mislimo na to. Mednarodna zveza za mladinsko književtmst si prizadeva, da bi bile najboljše niladinske knjige raznih narodov presajene v tuje jezike. Cim več knjig v čim več jezikov. Želi, da bi otroci čimbolj spoznali življenje drugih otrok, se učili med seboj spoštovati in se ljubiti. Ce se bodo med seboj spoznali, se spoštovali in ljubili, se bodo spoštovali in ljubili, tudi ko bodo odrasli in bo tako ohranjen mir na svetu. In sreča vseh ljudi. Otroci, sodelujte v našem plemenitem strem'jenju! Naj bo dan otroške knjige kot sonce, ki razsiplje žarke na ves svet in osreči slehernega otioka! France Bevk fSffi /PRlSTANIMO, SlŠKAi KAKO RAD BI SEŽE MALO. oceDiL GLAS * 18. stran SOBOTA — 6. APRILA 1968 piiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiN I Po Prešernovih stopinjah j iiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiHimiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiim Ne kaže drugače, kot da spet — vsaj začasno — obnovimo to rubriko. Nabralo se je namreč toliko prešernov-skih novic, dogajanj, najdb in podobnega — pa bomo za to v treh, štirih zapisih znova pokramljali o stvareh, ki se tako ali drugače dotikajo dela in življenja ljubega nam pesnika. PRVA PESEM Za prvo Prešernovo tiskano umetno pesnitev velja seveda »Dekletom«, ki jo je objavil ljubljanski Ilirski list dne 12. januarja leta 1827. Vendar pa se je pesnikova najmlajša sestra Lenka spominjala še od prej šegavih bratovih verzov, ki si jih je zapomnila starejša sestra Je-ra. V pismih je brata, ki je tedaj študiral na Dunaju, spraševala, kako se kaj uči? »Pa ji je ko j odgovoril v pesmi. Je brž on vsako reč na verze naštimal.« Tista prešerna študentovska pesem, namesto pisma, pa je ta-le: Se z bukvam usajam pa zjala prodajam. Da, zjala prodajam pa gledam tako. še komej se zganem, se s fant pokosim. Kaj drugI počnejo, jaz tud to storim. Ce v vodo poskočjo, jaz tudi za njim. Tako kot ta pesem poje je Prešeren živel v letih 1822 in 1823, ko je bil instruktor v Klinkovvstromovem vzgojnem zavodu na Dunaju; odtod ona vrstica o fantih. Menili smo doslej, da so to pač prvi pesniški poizkusi, prve pesniške vaje človeka, ki je imel to prirojeno nagne-nje, da »je vsako reč na verze naštimal.« No, pa me dne 3. februarja letos razveseli pismo prijatelja, gorenjskega rojaka, Franceta Cvenkla. V pismu sporoča tale dogodek: »Dne 28. marca 1957 je v vlaku, ki je peljal z Gorenjskega proti Ljubljani, zbujala pozornost potnikov vesela, prijazna, zgovorna — pa skoraj 90 let stara ženica Manca Praprolnik. Rojena je bila julija 1868 na Potokih blizu Vrbe, življenje jo je že v zgodnji mladosti prisililo, da je šla služit kruh daleč od doma. V Bosni se je potem poročila in tam preživela veČino svojih let. Vračala se je torej z obiska v svojem rojst. nem kraju in potovala še k sorodnikom na štajersko. V Ljubljani je prekinila vožnjo — pa s kakšno lahkoto — ni- ti ni pustila, da bi ji kdo pomagal nesti njen kovček. Kdo. je bila ta živahna, de-vetdesotletna žena, polna živ-ljenske vedrine? Rod Praprot-nikov, je pravila sama, je zelo trden. Pohvalila se je, da je njen daljnji prednik Krivec dosegel visoko starost 116 let! Po žilah teh Praprotnikov pa da se pretaka tudi kri Prešernov. Mati Mance Praprotnik je bila namreč sestrična pesnika Franceta Prešerna. Manca sama je na to zelo ponosna. Sopotnikom v vlaku je vedela mnogo povedati o pesniku Prešernu. Poudarila jc, da še nikjer ni videla natisnjene prve Prešernove pesmi. In pripovedovala nam je, da je Maničina mati Neža hodila pomagat pri dolu pesnikovi materi. Ob neki taki priložnosti — ko je bil France že znan pesnik — ji je njegova mati tudi povedala, kdaj je France zložil svojo prvo pesem. Bil je šele v Četrtem letu! Sredi hiše je uspaval v zibelki mlajšega brata Jurija, ki je pozneje postal duhovnik. Bratec Jurij je vekal v zibelki ter ni in ni hote! zaspati. France ga je ogovarjal in tolažil. Takrat pa je mati prisluhnila tejle Francetovi uspavanki: »A j a t utaja, sredi točaja, zibevka zlata, pub'č zaspe.« France je večkrat ponovil kitico. Zdelo se je, ko da je tudi Jurij pesmici prisluhnil in da je bil zadovoljen z njo. Prešernova mati pa se je čudila, ker še nikjer ni slišala take uspavanke Zato si jo je zapomnila in jo povedala tu. di nečakinji Neži, ta pa hčerki Manci.« Zgodbica je tako ljubka, da gotovo sodi v okvir naših kramljanj o Prešernu. šE O ERNESTINI Andrej Hob, štajerski rojak iz Slovenskih goric, je v našem slovstvu bolj znan pod imenom Vatroslav Holz ali pa pod pisateljskim psevdonimom Prostoslav Kretanov. Simpatičen mož, ki se je sam povzpel od mornariškega pleskarja v puljskem arzena, lu do plodovitcga slovenskega pisatelja, je danes skoro pozabljen. Pozabljena so tudi njegova števiLna dela z najrazličnejših literarnih področij, študije o bratih slikarjih Juriju in Janezu šubicu, Ivanki Kobilčevi, Marku Pernhartu in mnoge podobne. Trajno, predvsem dokumentarno vrednost pa imajo njegovi osebni spomini na razne književnike in druge znamenite možc-sodobnike. Objavil je v raznih literarnih revijah spomine na srečanja z Aškercem, Gregorčičem in Cimpermanom. V rokopisu pa je ostala obsežna knjiga, kar »Sto znamenitih mož«. Ob pregledovanju starjga »Slovana« iz 1. 1913 pa sem med drugim prebral na strani 327 tudi tole Holčevo omembo (v članku »Spomini na Josipa Cimpermana«) Prešernove hčerke Emestine: »Za mojih posetov pri nesrečnem pesniku Tantalu je vladala pri njem kot odlikovana favoritinja Dragica Vrt-nikova, polna šegavosli in nagajive porednosti. Za njo pa je nastopila resnoduhovita Prešernova hči E mest ina Jc-lovškova, ki mu je bila verna spremljevalka na izletih po ljubljanski okolici ter poleg njegove sestre stanovitna dru-žabnica, strežnica in tolažnica do poslednje ure njegovega mukapolnega življenja.« To je bilo 1. 1893, ko je popolnoma hromega pesnika Jo. sipa Cimpermana rešila dobrotna smrt. Zares rešila, kajti celih 33 let sedeti v vozičku ali za mizo, ohromalih nog in rok pa še skoro oslepelih oči in biti v vsem odvisen od domačih in drugih sočutnih ljudi — je že samo po sebi pravo junaštvo. V vsej tej telesni revi pa se še visoko izobraziti ob prijateljevi in sestrini pomoči in čitanju, naučiti se latinščine, grščine, italijanščine, nemščine in angleščine — ali moremo še koga postaviti v tem pogledu ob stran nesrečnemu pesniku? Da, pesniku! Gimpermano-ve pesmi, za katere današnji mladi rod ne ve dosti, niso le svojske po značaju, po idejni trdnosti in nezlomljivi možatosti, s katero je pesnik hrabro prenašal svoje telesno trpljenje — pač pa so tudi dognane po jeziku, metru in pravih čistih rimah. Zaradi svojega pesniškega ustvarjanja si je Cimpcrman pridobil obilo prijateljev in dobrotnikov. Tako mu je npr. Janko Kersnik prepustil vse svoje pisateljske honorarje. Za Ernestino Jelovškovo, Prešernovo hčerko, pa smo pravkar napisali, kako je pesniku Cimpcrmanu lajšala trpko življenje zadnjih let. PREŠERNOVA FOTOGRAFIJA Raziskovalce pesnikovega življenja pa tudi preproste ljubitelje že dolga leta muči vpraša/nje, ali se je dal Prešeren kdaj fotografirati? Najmlajša sestra Lenka je rekla Tomu Zupanu: »Kon- trafirati se ni pustil nikoli.« Vemo tudi, da ni hotel, da bi ga prijatelj slikar Matevž Langus portretiral. Res so bili in so še danes ljudje, ki nočejo, da bi jih kdo fotografiral. Sram ali skromnost jih vodi v to. Še nedavni naš sodobnik, veliki arhitekt Jože Plečnik je bil eden takih. Ce je le mogel se je umaknil pogledu fotografskega objektiva. Toda prešernoljubivi Slovenci bi vendarle neizmerno radi prišli do prave pesnikove podobe. Zato se kar sprijazniti ne moremo z dejstvom, da v Prešernovem času fotografska tehnika še ni bila dognana. Da je francoski slikar Louis Jacques Da-guerre šele 1. 1839 predal javnosti svoj izum — dageroti-pijo. Slaba stran tega, sicer epoha!nega, izuma pa je v tem, da dobimo na kovinski plošči samo eno samo sliko; negativ sploh ne obstoja; torej slik ne moremo razmnožiti. A vendar trdovratne govorice in še bolj trdovratno upanje v obstoj Prešernove fotografije ne ugasne. še več, saj je govora kar o treh različnih fotografskih pesnikovih upodobitvah! Kranjski domačin, književnik in publicist Janko Rozman (1873 — 1960) je že 1. 1935 opozoril prešernoslovca Franceta Kidriča na izjavo grofa Emila Auersperga, da ga je njegov oče opozoril na sliko v rodbinski zbirki, na kateri sta upodobljena Anastazija Griin in France Prešeren iz dunajskih let. Takrat, pred d0130 svetovno vojno, Auerspergi slike še niso našli. Prijatelj Rozman pa mi je sliko, ki naj bi bila iz arhiva Turjaških po vojni le pokazal! Objavil sem jo v Glasu dne 13. junija 1964. Dodal sem ji obsežnejši komentar. Upodobitev pesnika v Wag-nerjevi izdaji Poezij I. 1866 (risba neznanega slikarja) Druga fotografija (usJa po pijaci. lahko slikal tudi ponoči. Nad fotografiranjem se je tako navdušil, da je v prostem času vedno lazil naokrog ter iskal motive, ki bi jih oveko-večil. Zadnjič pa mu je za las ušla priložnost, da ujame v objektiv dogodek, ki bi mu prinesel slavo. Sliko, ki bi jo z veseljem objavil vsak časopis. Dogodilo pa se je takole: • Selan se je zvečer ob pol enajstih vrnil utrujen z dela. Ko je povečerja], je legel na kavč ter nekaj časa gledal televizijo. Zaradi utrujenosti je kmalu zadremal in se zbudil šele okrog polnoči. »Zadnji čas je, da grem spat«, si je mislil Selan, medtem ko se je slačil kar v kuhinji. Ko je stopil v hodnik, je zaslišal, da nekdo hodi po dvorišču. Narahlo je odprl vrata in pokukal v noč. Pri ograji je opazil dve osebi. »Zaljubljenci«, je pomislil Selan in že hotel zapreti vrata. Tedaj sta se pa zaljubljenca premaknila in se napotila na drugi konec dvorišča ter izginila v lopi, kjer ima soseda kokoši. Selan je dobro videl, da sta bila to dva moška. Pri sosedu so že večkrat kradli kokoši, zato ni dvomil, da so tudi tokrat na delu tatovi. Skočil je nazaj v kuhinjo in hitro vzel v roke fotoaparat, da bi slikal tatove pri de!u. Kot nalašč pa ni mogel takoj pripraviti fotoaparat za slikanje v noči in se je zamu- dil nekaj minut. Tako je bil zamišljen, da se je pozabil obleči in se je kar v samih spodnjih hlačah neopazno napotil za tatovi. V kokošnjaku je bila luč, vrata pa priprta. Fotograf se je približal vratom s pripravljenim fotoaparatom za slikanje. Se malo je odprl vrata, da bi bolje videl, toda tatov ni bilo več v kokošnjaku. Ko se je ozrl, je opazil dva tatova, ki sta držala pod pazduho tri kokoške in jo mahala po vrtu navzdol proti cesti. Najraje bi stekel za njima, toda bil je brez obleke. Tedaj pa se mu je pod nogami pojavil majhen črn pes, ki sta ga tatova nevedoma zaprla v kokoš-njak. Naš fotograf se je tako zmedel, da je pozabil slikati psa, da bi po njegovem lastništvu prišli do tatov. In ne samo to. Pozabil je tudi zapreti vrata in zadržati psa do jutra v kokošnjaku. Potem bi že ugotovili, čigav je. Kar grizcl se je ob misli, da je delal napako za napako. Vrnil se je v kuhinjo ter se hitro oblekel in kar zdivjal s fotoaparatom za tatovoma. Iskal ju je vse do jutra. Nekaj pa je le ugotovil: tatove moramo iskati tam, kjer imajo majhnega črnega psa z belo liso. In še nekaj je ugotovil: zanesljivo je, da tatovi niso bili žirovniški cigani. Tatovi so med nami. J. Vldic Preveč temperamentna žena Dvaindvajsetletna Gerda Thimm iz Hamburga je bila obsojena na šest let zapora, ker se z možem nista razumela. Svoj temperament je večkrat pokazala. Tako je na primer vlila svojemu možu v uho žlico žveplene kisline, ko je poleg nje mirno spal. Drugič spet mu je pod veko vstavila košček britvice, ko mu je jemala ven drobec oglja, ki mu je padel v oko. No, da pa bi bolje spal, mu je rjuho potresla s praškom za podgane. Mesta pod steklom steklena streha. Kot najboljše komunikacijsko sredstvo je znanstvenik izbral televizijski telefon. Ameriški znanstvenik Athcl-sten Spilhaus, vodja Frankli-novega instituta v Philadel-phiji pravi, da bi bilo treba porušiti vsa sedanja mesta in potem zgraditi taka, ki ne bi imela več kot 250.000 prebivalcev. Zgradili bi jih po sistemu celic, podobno kot grade otroci svoje hiše. Za gradbeni material je predvidel plastiko. Prek celotnega mesta bi bila razpeta ogromna Ženska intuicija Ko jc sedemindvajsetletna Joan James iz Nevv Orleansa zvedela, da so njenega moža zaprli, ker je imel v šestih drugih mestih šc šest žena, je izjavila novinarjem, ki M jo obiskali: »Včasih se mi je pa res zazdelo, da ne govori vedno resnico.« Pokojniki v izložbah Ena najbolj branih ameriških knjig je nedvomno Smrt v Hollvvvoodu, ki opisuje nenavadno podobo poslovanja številnih ameriških pogrebnih podjetij. Lastnik pogrebnega zavoda v Atlanti je na najboljši poti, da s svojim primerom pride v to grozljivo knjigo. Njegov zavod je na eni najprometnejših ulic Atlante. Pasja zvestoba Pasja zvestoba ni vedno najboljša, si je gotovo mislil mlad vlomilec iz Uljanovske-ga v Sovjetski zvezi, ko je zagledal miličnika. Miličnik je namreč v prodajalni zelenjave opazil psa. Ponoči pa je bilo tu vlomljeno, saj je vlomilec odnesel blagajno. — Nepridiprav pa je v prodajalni pozabil psa. Miličnik je psa izpustil in mu sledil. — Zvesta žival ga je pripeljala do svojega gospodarja prav v trenutku, ko se je ta mučil z odpiranjem blagajne. Poslopje so nedavno razširili in napravili še pet velikih izložb. V te izložbe nameravajo razstaviti čez noč pokojnike v krstah, ki jih bodo pokopali naslednji dan. O svoji domislici je lastnik povedal časnikarjem: »Ustregel bom številnim ljudem, ki bi radi še enkrat videli svojega umrlega sorodnika ali prijatelja, pa tega ne utegnejo. Medtem ko se bodo vozili mimo izložb zavoda, bodo svojim dragim — čeprav iz avtomobila — lahko izkazali zadnjo čast.« Cenjeni potrošniki Pri nabavi VELENJSKEGA LIGNITA oz. premoga se poslužujte naših poslovnih partnerjev: — Veletrgovina »Mercator« Ljubljana, PE »Preskrba« Tržič, — Veletrgovina »Živila« Kranj, poslovalnica Duplje, — Kmetijska zadruga Tržič — Križe, — Kmetijska zadruga Naklo, —- Kmetijska zadruga Cerklje s svojimi poslovnimi okoliši: Zalog pri Cerkljah, Šenčur in Voklo, — Kmetijska zadruga škofja Loka, — Trgovsko podjetje »Delikatesa« Jesenice, poslovalnica Žirovnica, — Trgovsko podjetje »Savica« Boh. Bistrica. Potrošniki v Selški dolini, Smledniku, Preddvoru, na Jezerskem in drugje se lahko tudi poslužujejo svojih sindikalnih podružnic in društev upokojencev, ki sprejemajo za svoje člane oz. za naše podjetje naročila ter nam jih predlože v izvršitev. Znižane cene veljajo še do 30. 4. 1968. Se priporoča Trg. podjetje »Kurivo« Kranj M 8 8 o GLAS * 20. stran KRONIKA SOBOTA — 6. APRILA 1968 Nesreče preteklega tedna Na cesti tretjega reda Le •ce — Begunje sta v torek, 2. aprila, trčila motorist Pavel Bregar ln mopedist Alojz Hrovat. Pri padcu sta se oba hudo ranila, tako da so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. V torek, 2. aprila, zvečer je po cesti drugega reda Kranj — Šenčur peljal Avgust Kereci ročno voziček. Za njim je pripeljal osebni avtomobil LJ 285-97, voznik Miloš Kus. Pri prehitevanju je avtomobil zadel ročni voziček, da ga je odneslo na levo stran ceste, kjer ga je zadel Še osebni avtomobil LJ 630-77, ki je prav tedaj pripeljal. V nesreči se je Avgust Keren laže ranil, škode na vozilih pa je za okoli 5000 N din. V sredo, 3. aprila, je na cesti tretjega reda v Mavčičah voznik mopeda Jože Bukovec zadel Antona Jeraja, ki je stal na cesti ob delovnem stroju. JeraJ je nenadoma stopil korak nazaj, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Pri nesreči se je Jeraj Anton hudo ranil. V sredo okoli osme ure zvečer je na cesti Zelezarjev na Jesenicah avtobus mestnega prometa KR 104-73 pri prehitevanju zadel šafaja Saba-na, ki je peljal rpčni voziček po desni strani ceste. Hudo ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Istega dne nekaj čez pol deveto uro zvečer je na cesti Ste-Marie-aux-Mines v Tržiču mopedist Janez Papler zbil po cesti Nežo Ogorelec, ki je šla peš po desni strani ceste. Pri padcu se je Ogorelčeva laže rarula, medtem ko je mopedist teže ranjen in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. V nekaj stavkih KRANJ — V Gorenjskem muzeju v Kranju je cdprta arheološka in kulturnozgodovinska zbirka obenem z zbirko ljudske umetnosti. V renesančni veži Mestne hiše so razstavljena dela akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja, v galeriji pa je na ogled razstava Noše bitolskega okraja in elementi starega izročila v modernem okolju. Občasna razstava in skalne zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V tem času je možen tudi ogled Prešernovega spominskega muzeja in tamkajšnje občasne razstave akademskega kiparja Ivana Sajevica. ŠKOFJA LOKA — V aprilu in maju razstavlja v prostorih ljudske knjižnice svoje risbe Edi Sever iz Škofje Loke. Večina risb so motivi iz Škofje Loke v raznih tehnikah. — Ljudska knjižnica jc letos omogočila loškim študentom študij v prostorih čitalnice. J. K. BLED — Na Bledu mladina že dlje skuša delati v različnih krožkih. Zal pa ne najdejo primernega prostora, kjer bi se shajali in imeli mladinski klub. Z ustanovitvijo mladinskega kluba v Radovljici so te zahteve in želje blejske mladine še toliko večje. Prejšnji teden so se celo pojavili napisi Hcčemo mladinski klub, plese, dovolj nam je postopanja. Napisi vsekakor izražajo veliko željo po mladinskem klubu, kjer bi se mladi shajali in koristno uporabljali svoj prosti čas. — Kum LESCE — Vse kaže, da bo Sobčev bajar letos še bolje urejen. Sedaj čistijo okolico bajarja, obnavljajo sanitarne naprave in pregledujejo razsvetljavo. Letos pričakujejo, da bo obisk večji kot lani. VRBA — Turistično društvo za žirovniško področje si prizadeva, da bi bile vasi na področju Žirovnice kar najlepše urejene. V načrtu imajo ureditev kažipotov, prebivalce pa so prosili, naj popravijo plotove ter očistijo in urede okolico hiš in vrtov. Večkrat so že omenili, da ni Vrbi v okras, če se prav nasproti vaške lipe, kjer se radi ustavljajo obiskovalci Prešernove rojstne hiše, odlagajo kupi starega železa. Lastnik hiše in dvorišča pa za to nima nobenega razumevanja. Karolina Tonejec V ponedeljek so na pokopališču na Blejski Dobravi pokopali Karolino Tonejec. Umrla je v visoki starosti 94 tet. Karolina je bila najstarejša članica ZZB NOV jeseniške občine in menda najstarejša članica te organizacije v Sloveniji. Njena vnukinja je Majda Gaspari, ki jo bralci poznajo kot javno delavko. J892. leta je Karolina prišla k leti v Kranj. Teta je imela gostilno pri Bahačtt, mola pa je spoznala v trgovini pri Sa-jo\xm v Krativ, kjer je bil trgovski pomočnik. Kasneje sta se preselila na Jesenice, kjer je mol delal v Železarni, nekaj časa pa tudi pri Karavanškem predoru. Karolina je imela deset otrok, sin Franc je padel v partizanih. Čeprav je bila med minulo vojno stara le 70 let, je vodila jeseniške fante prek Poljan in Dobrave v partizane. S partizani se je sestajala na Pokljuki, Mežaklji, na zveze pa je hodila celo v Bohinj. Na zadnji poti jo je spremljalo veliko število domačinov, znancev in borcev. J. V. V četrtek zgodaj zjutraj je na cesti tretjega reda Lesce — Begunje osebni avtomobil KR 131-96, voznica Frančiška Hribar, na spolzki cesti zadel mopedista Janeza Kristana. Ta se je pri padcu laže ranil. Istega dne je na cesti prvega reda na odseku Črnivec — Pod vin začelo zanašati tovornjak KR 159-80, voznik Stane Huč, tako da je trčil v nasproti vozeč kombi KR 64-03, voznik Janez Piber. Voznik kombija in njegov sopotnik sta se v nesreči laže ranila, škode na vozilih pa je za okoli 6100 N din. L. M. Roparski napad Pred kratkim so neznanci blizu gostilne Zelenica na Selu pri Žirovnici napadli domačima in ga oropali. Ker so neznani storilci napadli domačina v temni noči, jc le-ta videl le obrise napadalcev. Ker so glede tega med domačini razne govorice, moram povedati, da Zmago černe iz Most pri Žirovnici nima nobene zveze z napadalci. Toliko Zmagu v opravičilo in javnosti v vednost. Eden izmed napadalcev je bil manjše mišičaste postave, drugi pa visoke. Oba napadalca sta bila v »šuškavcih«, visoki napadalec pa je imel belo srajco. Napadalca popolnoma ustrezata opisu tatov, ki so pred kratkim prav tako na Selu kradli kokoši. Domačini Sela vedo povedati, da se že 14 dni ponoči klatita po vasi dva neznanca, zalo prosimo občane naj vsako, pa čeprav malenkostno krajo, takoj prijavijo postaji milice Jesenice. J. Vidic Zahvala Ob hudi izgubi sina in brata Rafka Zupana se zahvaljujemo gorskim reševalcem in vsem, ki so pomagali pri reševanju. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in darovali številne vence in cvetje. Hvala Planinskemu društvu Martuljek in Jesenice ter PZS, sodelavcem iz Železarne, govornikom za poslovilne besede, sosedom za pomoč in vsem, ki so sočustvovali z nami. Mama Ivanka, sestra Marta in drugo sorodstvo Zahvala Ob mnogo prerani in tragični izgubi brata Janeza Robiča se iskreno zahvaljujemo gorskim reševalcem in vsem, ki so nesebično pomagali pri reševanju. Posebej se zahvaljujemo za pomoč sosedom, Planinskemu društvu Martuljek in Jesenice ter PZS, vodstvu, učencem in osebju Železarskega izobraževalnega centra, sodelavcem v Železarni, vsem govornikom za poslovilne besede in vsem, ki so darovali številne vence in cvetje ter spremili pokojnika v mnogo prerani grob. Brat Milan in drugo sorodstvo Zahvala Ob nenadni izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Jenka Franca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem za izraze soža-lja, vsem, ki so z nami sočustvovali, mu poklonili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku s Primskovega. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Mici, otroci: Vida, Franci in Lado z družinama in vnukinja Lidija Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki ste našega dragega očeta Franca Tičerja spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in izrekli sožalje. še posebej zahvala organizaciji ZB, godbi, pevcem, govornikom in vsem, ki so mu lajšali njegove zadnje ure. Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami Preddvor, 24. 3.1968 Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubljenega, skrbnega moža, očeta, deda in tasta Frana Emmerja diplomiranega inženirja se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, blagemu pokojniku poklonili cvetje, se poslovili od njega na domu ali ga spremili do groba. Posebno smo dolžni tov. dr. Vinku Vrbnjaku za večletno, nesebično, prijateljsko skrb in pomoč. Zahvaljujemo se č. duhovščini za spremstvo in pevcem za prelepo petje. Vsem še enkrat prisrčna hvala. žalujoči: žena Anica in hčerka Anda, poročena Vršnak z družino Kranj, LJubljana, v aprilu 1968 SOBOTA — 6. APRILA 1968 sporedi GLAS * 21. STRAN Poročila poslušajte vsak dan °° 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13.. 15., *7-. 22., 23 ln 24 uri ter rajski dnevnik ob 19.30 uri. Jb nedeljah pa ob 6.05., 7., 12-, 13., 15., 17., 22., 23. ln **• url ter radijski dnevnik °b 19.30 uri. SOBOTA — 6. aprila 8.08 Glasbena matineja — 8-55 Radijska šola za nižjo Uopnjo — 9.25 Dvajset nr.nut 1 našimi ansambli — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 1015 Pri vas doma - M 00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kar po domače - 12.00 Na današnji dan 12.10 Maškarada-baletna suita 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke iz studia 14 — 13.30 Priporočajo vam — 1405 Gd melodije do melodije — 14-55 Kreditna banka in hra-nlnca, Ljubljana — 1520 Glasbeni inUrmezzo — 15.45 Nas podlistek — 16-00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Pravkar prispe-* ^ 18.50 S knjižnega trga |^°0 Lahko noč otroci — Godala v ritimi - 19-25 Jft Utiout za EP - 20.03 Jlesnd in radijski orkester RTv Ljubljana z vokalnimi solisti - 20.30 Zabavna radij-ska igra — 21.00 Skladbe za razne mstrumente in orkester Iz fonoteke radia Koper *H Oddaja za naše izseljen-2 — 23.05 S pesmijo m Plesom v novi teden P^gl program 20.05 Glasbena pravljica — *M3 Svet v orkestraLnih bar-Vah - 21.20 Iz zborovskega ?Pusa Pavla Arniča - 21.40 Junaki koncertnih dvoran — «.00 Ples v noči — 23.00 Ura pri Georgesu Eneseu .^KEMIJA — 7. aprila , 6-00 Dobro jutro — 7.30 Za g'T|et:ij?;ke proizvajalce — l*j Radijska igra za otroke |j2 Skladbe za mladino — /U5 Naši poslušalci čestitajo " Pozdravljajo I. — 10.00 Se S^ute tovariši - 10.25 82borbe in de,a"~1045 )^jski mozaik leph me-- 11.00 Turistični na-jTkl za tuje goste - 11-50 K*°Vor s poslušalci - 12.00 ^a današnji dan — 12.10 Na-Poslušalci čestitajo in pO-^Ijajo II. - 13.15 lz ope-tu,nuh Partitur — 13.40 Ne-Sf*» reportaža - 14.00 Po- Uln ob ,ahki *lasbi ~ fc*2 Humoreska tega tedna 25 Nedeljsko športno pobune - 17.05 Pojo slavni Ji? ~- 17-30 Radijska igra Trio za klavir, violino 'violončelo - 19.00 Lahko *Slii<*r°Ci — I915 Glasbene ^Iednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali 13.35 Za prijetno popoldne — 14.15 Odmevi z gora — 14.35 Manon - opera — 17.22 Eligi-ja za violončelo in klavir — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba — 20.05 Radijska kinoteka — 20.25 Glasbena medigra — 20.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana - 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Koncertni drobiž — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert PONEDELJEK — 8. aprila 8.03 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Za mlada grla — 10.15 Pri vas doma — 11.03 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Melodije za razvedrilo — 12.00 Na današnji dan — 12.10 S sporeda pihalnega ansambla RTV Ljubljana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike Avgusta Stanka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velik mi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.29 Glasbeni intermezzo — 15.43 Poje zbor »Slava K lavora« iz Maribora — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Bank Ban — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja — Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj — 1925 Pet m aut za EP — 20.00 Koncert zbora in orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni intermezzo — 21.30 Pol ure orgelske glasbe — 22.00 Literarni večer — 22.36 Sonata antica — 23.00 Cocktai-l jazza TOREK — 9. aprila 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenski instrumentalni kvintet ; sadilec in okepalnik) ff enobrazdni PLUG OBH'V CALNIK. Kranj, Stružc^ št. 5 W\ Smrekove skodle (šinkjn« in malo rabljena dvokri1" macesnova VRATA 1,75x2^ prodam. Jezersko 103 *t.Q Prodam 8 mesecev brej^ TELICO, čisto simentalko--vajeno paše. Sp. Dobrava • Kropa 1 0 Predam dobro oh ran J*;1 sodobno KUHINJSKO PO[v STVO, štedilnik P^Jf.^! Kranj, Jelenčeva 12, ,7|2 skovo c. Prodam REPO ali njam za PESO in težko K1* VO po prvem teletu. LaJ7l3 če 13, Cerklje r Prodam VOZIČEK za dvu čke, znamke janran. r ■ ^ Hrast je 97, Kranj . ,. Prodam SENO. U818^' Trstenik 17, Golnik 0 Prodam dobro ohranj kuhinjsko KREDENCO. 1 mi valno MIZO in nov ?g PED T-12. Kranj, Kokru*^ Prodam KOZO z mlad'^ Valburga 39, Smlednik Prodam dobro obran,LoV). GARAŽNA VRATA i. Kranj, Valjavčeva 13, banovanje 6 1721 Prodam STRUŽNICO, dfli-g>t 500 mm, in MOPED kolibri v nevoznem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 1722 Prodam macesnovo POSTELJO in OMARICO po ugodni ceni. Naslov v oglasim oddelku 1723 DKW — F-ll, odlično ohranjen in opremljen, pro-aar". Naslov v ogl. oddelku 1724 Ugodno prodam motorno KOLO primo, 150 ccm. Kun-*l* Vinko, St. Bokala 5, Jese-n;c« 1725 Prodam MOPED na tri pre-***e, skoraj nov. Forme 17, '•abniea 1726 PlAT 750, letnik 66-67, pre-^zcr>ih 20.000 km, KUPIM gotovino. Naslov v oglas- v«,oddcIku 1727 ral i letnik 1954, po gene-2/ni. Predam za 8000 Ndin. slov v oglasnem oddelku p_ 1728 nir!/^1 Pr°dam dobro ohra-610V MOPED moskvito. Na-v oglasnem oddelku šknr\^m dobro ohranjeno MJDO 10rj0 MB ^ p**?1*** 41 1730 nik 1^ ZASTAVA 750, let- Poldnp ' V SOb0t0 P°- Jeltn na dvorišču hotela Prod 1731 stava X dobro ohranjen ™-vož^ni ' letnik 1955- « Pre" 1,S«**M8 » S, ]«££ ■triran van' Vozcn' ™re&-riJam • f^dam ali zame CarJC| ViT' Hubadova 2, Prnrf 1733 - 140^ AVTO fiat Vsak Vi 6 prikolic°. Ogled Kr^j r ,t?°ldm' kern* Prod, £A 1 1734 *£^*** 750, letnik n^^OOOkrn, dobro ohra-WrJT*je možen v so-«SLTI do 19- ure in ne- H^i0/a8-12- K-ni. ProrJ 1735 ^oski jri na dve P10*'. nov) ' dež"i PLASC (skoraj Jcl^evaUKdnl ^ KranJ-ProH. 1736 175 cen, mot<* MAXI _ ^j^n Vr,u, ZCl° dobr« ohra-Prod,«: « 75~ Scnčur 1737 klenim iAT 750-abarth z *n«tZl RADlOM' Polove ^ovn1 ZUPanĆiČ> Krani« Prr** 1738 J^tnik a^7SKODO -M« MB. km, v ^J". Prevoženih 7000 ^ernam *lem stanJu ■« »»-^lAT v, 23 ™K> rabljen ft°va'io JCen> Krafi-Po i,„^ . 1739 <3obr0 «w m ceni Prodam Ko * ^^Jeno harmoniJO dii°^ner' 120-basno, če-<»u*alno kolo, svetlo moško OBLEKO. Jesenice, Mencingerjeva 2 1740 Prodam traktorski KULTI-VATOR. Zalog 39, Cerklje 1741 Prodam PRAŠIČKE. Cerklje 51 1742 Prodam 4 PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Britof 105, Kranj 1743 Prodam PRASlCKE. Stru-ževo 7, Kranj 1744 Prodam delovnega VOLA, težkega 450—500 kg. Bašelj 23, Preddvor 1745 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila in TRAVNIK. Britof 51, Kranj 1746 Prodam KONJA, 8 let starega. Dvor je 44, Cerklje 1747 Prodam električni brivski APARAT-philiips. Slabe, Sto-šičeva 2, Kranj 1748 Prodam semenski KROMPIR igor. Podreča 54, Medvode 1749 Prodam večjo količino SADIK georgin. Milje 20, Šenčur 1750 Prodam KONJA, starega 5 let in KOSILNICO BCS. Sp. Bitnje 21, Zabnica 1751 ŠOTOR za 4 osebe, rabljen, prodam za 300 Ndin. JenSter-le, Ul. 1. avgusta 9 1752 Prodam lepo plemensko KOBILO, staro 12 let. Pod-brezje 64, Duplje 1753 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Pogačnik Vinko, Zaloše 6, Podnart 1754 Prodam 1000 kg MRVE. Visoko 50, Šenčur 1755 Prodam zazidljivo PARCELO na lepem kraju v okolici Kranja. Grilc, trgovina Zabnica 1756 Prodam SENO. Cešnjica 5, Podnart 1757 Zaradi 6elitve ugodno prodam OPREMO za dnevno sobo in del kuhinjske. Informacije na telefon 21-835, Globočnik, Kranj 1758 Prodam 1000 kg SENA. Šenčur 29 1759 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Mlaka 16, Kranj 1760 Prodam 7 m suhih DESK-ccJaric in dobro ohranjen lesen STROP. Naslov v oglasnem oddelku 1761 Prodam TRAKTOR štajer, KOSILNICO vprežno, KUL-TIVATOR, PLUG, obračal-nik-sax in GUMIVOZ. Kranj, Jezerska e. 71 1762 Prodam PLETILNE STROJE dvogradne in cnogradne. Volčič Rozi, Zupančičeva 12. Kranj 1763 Nov MOPED T-12, neregistriran, z italijanskim vetro-branom prodam. Kranj, Liko-zarjeva 1 1792 Ugodno prodam TELEVIZOR — kolumbus. Sutna 16. 2abnica 1793 Dom oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru proda 3000 kg SENA. 1796 Prodam MOTOR BMW 250 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 1652 Prodam dobro ohranjen VW-1200, letnik 1965. Ogled ob sobotah od 15.—18. ure. Kranj, Stritarjeva 6 1656 Kupim Kupim manjšo gradbeno PARCELO v okolici Kranja, Sk. Loke ali Radovljice. Ponudbe poslati pod »Gorenjska« 1764 Kupim VVV-kombi, zaprt. Škofja Loka, telefon 85-038 1765 Kupim dobro ohranjen FIAT — TOPOLINO C (lifer-vagen). Naslov v oglasnem oddelku 1766 Kupim SADILEC krompirja (filfargaret). Zorman, La-hovče 17, Cerklje 1767 Kupim .STROJ za valjčni mlin. Ponudbe poslati pod »Dobro ohranjen« 1768 Kupim elektromotor 10 KM. Naslov v oglasnem oddelku 1769 HlSO ali gospodarsko poslopje, lahko z manjšim posestvom, blizu avtobusne postaje kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku 1770 Ostalo SONJI HREN in LOJZETU MASTRL z Jesenic na novi življenjski poti želita veliko sreče NANA in teta MARA 1771 Iščem pridno in zdravo dekle za varstvo dveh otrok. Naslov v oglasnem oddelku 1772 Za SOBO in KUHINJO dam lepo nagrado. Ponudbe poslati pod »Potrebujem za dve leti« 1773 Našel sem MOPED z registracijo 52-441 in moško KOLO. Dobi se Kranj, Huje 2 1774 Dekle išče stanovanje v Kranju ali okolici. Pomagam na vrtu ali v gospodinjstvu. Ponudbe poslati pod »Plačam ali pomagam« 1775 Dekle sprejme kakršnokoli delo. Lahko samo popoldan ali ves dan. Ponudbe poslati »Brezposelna« 1776 Opremljeno SOBO oddam dvema fantoma. Cena 45.00 Ndin. Naslov v oglasnem oddelku 1777 Iščem sezonsko KUHARICO za Koroško. Dobra plača. Pišite na naslov: Tomas Do-brnik, Milbach post St. Jakob, Rosen tahl 1778 Zamenjam GARSONJERO za večjo stanovanje. Naslov v oglasnem odd. ali telefon 21-478 1779 Izgubil sem OČALA od Tu-palič do Možjance. Poštenega najditelja naprošam, da jih vrne. Kranj, Iva Slavca 2 1780 Iščem UPOKOJENKO za varstvo 3-letne deklice. Dam sobo in hrano. Naslov v oglasnom oddelku 1781 Iščem dobro PRODAJALKO za Gorenjski sejem in nudim dobri ŠIVILJI delo na dom. Ponudbe poslati pod »Kranj« 1782 HIŠNI SVETI IN ZASEBNIKI! Vodovodne inštalacije vnm opravim hitro in strokovno. Ponudbe poslati pod »Garancija« 1783 Sprejmem naročila ža KVALITETNO APNO in do- stavljam na dom. Naročite ga lahko pri Krču Stanislavu, Koknški log 10, Kranj-Prim-skovo 1784 Prosvetno društvo KUD Dražgoše naproša društva, namenjena gostovati v Draž-gošah, da gostovanje najavijo pravočasno. Opozarjamo, da napovedanih predstav ni mogoče odpovedati brez obvestila javnosti. Ne moremo dovoliti nepojasnjenega vzroka odpada (primer nedelja 31. 3. 1968). Solidno domenjena gostovanja vedno sprejemamo. Za KUD Franc Lotrič 1785 Iščem INŠTRUKTORJA za 3. razred osemletke. Naslov v oglasnem oddelku 1786 Prazno SOBO z možnostjo kuhanja iščem za 6 mesecev. Plačam vnaprej, za uslugo pomagam 2-krat tedensko. Kranj in okolica. Naslov v oglasnem odd. 1787 Mlada zakonca, intelektualca, vzameta v najem stanovanje, lahko tudi starejše. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 1788 Prepovedujem vsako hojo po moji parceli na Tomšičevi cesti poleg Čuka Matevža. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Mravlja, C. žek*arjev 11# Jesenice 1789 Za pomoč na manjši kmetiji dam hrano in stanovanje tovarniški delavki. Arh Ga-briel, Sp. Otok 21, Radovljica 1790 Starejša zdrava žena bi kuhala, šivala manjši družini. Ponudbe poslati pod »Vsa oskrba« 1791 Prireditve Gostilna pri MILHARJU v Smartnem prireja v soboto, 6. 4. 1968 zabavo s plesom. Zabavali vas bodo VESELI VAJVDROVCKI — Vabljeni! 1794 GOSTILNA ZARJA TRBO-JE priredi v soboto, 6. 4. 1968, zabavo. Igral bo kvintet RE-TECANI. V nedeljo, dne 7. 4.,' vas bo zabaval TRIO METODA 1795 GOSTIŠČE pri JANCETU v srednji vasi pri Šenčurju vas vabi v soboto in nedeljo na zabavo. Igra TRIO FREN-KY. Vabljeni! 1798 NOVOST JELOVICA lesna industrija 8kofja Loka je pripravila novost za vse kupce svojih izdelkov: dokončno površinsko obdelana in cmbalirana OKNA IN VRATA JELOVICA. Okna se odpirajo na vertikalni ln horizontalni osi in je možno nanje montirati vse vrste standardnih senčil. Zahtevajte prospekte ali pa si osebno oglejte izdelke v komerciali podjetja! Telefon: 85-336. ^+%F/%%+$%/%+/$%/%+/%%* GLAS SPORT SOBOTA — 6. APRILA 1** Ljubljanska conska rokometna liga Popoln uspeh gorenjskih ekip V nedeljo se je začel spomladanski del prvenstva v ljubljanski conski rokometni ligi. Vsi trije gorenjski predstavniki so pobrali ves izkupiček. Rokometaši Kranja so na svojem igrišču katastrofalno odpravili Krmelj z 29:16. Kranjčani imajo poleg Medvod največ možnosti, da osvojijo pno mesto v tej ligi. Na prvi spomladanski prvenstveni tekmi sta bila pri Kranju najboljša Krampelj (10 golov) in Bašar (8). Rokometaši Križ pa so premagali v gosteh drugo ekipo Slovana prav tako z visokim Rokomet Ribnica : Tržič 18: 22 (9:11) V prvem spomladanskem kolu slovenska rokometne lige so rokometaši tržiškega Partizana gostovali v Ribnici. Čeprav so nastopili brez kaznovanega N. Hladnika in Jak-šiča, so osvojili obe točki. 2e v prvih minutah prvega polčasa je kazalo, da bo Ribnica na domačem igrišču doživela pravo katastrofo, saj so Tržičani povedli s 5:0. Nato so nekc'iko popustili in na odmor odšli z dvema goloma raz! ke. Drugi polčas je bila ponovitev prvega. Tržičani so s hitrimi napadi popolnoma razbili obrambo domačinov in v sredini polčasa vodili s šestimi goli razlike. Na koncu tekme pa so ponovno nekoliko popustili in Ribni-čan,i so z dobro igro le preprečili poraz. Najboljši pri Tržičanih so bili vratar Laibecher, trener Vidovič z 12 goli in Dovžan s 5. Sodnik Bartol iz Kranja je zadovoljivo opravil svojo nalogo. V drugem kolu, jutri, v nedeljo Tržičani gostujejo v Slovenj Gradcu. Le-ta je na odprtem zimskem prvenstvu Slovenije zasedel prvo mesto. D. Humer rezultatom. Največ zadetkov sta dosegla Hladnik in Sitar. V Dupljah pa so domači rokometaši premagali ekipo Hrastnika. Največ golov sta dosegla Marinšek in Jeruc. Rezultati: Kranj : Krmelj 29:16 (17:8), Duplje : Hrastnik 23:15 (12:7), Slovan B : Križe 11:22 (5:10). lestvica: Medvode 11 9 1 1 185:122 19 Kranj 11 8 03 218:163 16 Krško 11 704 214:182 14 Duplje 11 6 1 4 198:165 13 Grosuplje 11 6 1 4 186:185 13 Radeče 11 5 1 5 155:190 11 Novo mesto 11 4 2 5 183:190 13 Križe 11 3 1 7 153:167 7 Krmelj 11 3 1 7 157:204 7 Hrastnik 11 227 142:165 6 Šentvid 11 227 143:175 6 Jutri se bodo v 13. kolu gorenjski predstavniki pomerili z naslednjimi ekipami: Duplje bo gostovalo v Krmelj u, v Krizah pa se bo domači Partizan pomeril z ekipo Kranja. J. Kuhar Prvi poraz' Zbila V najvažnejši partiji 7. kola šahovskega prvenstva Gorenjske je vodeči Zbil izgubil' z Zorkom, čeprav je imel popolnoma dobljeno partijo. Rezultati: Zorko c Zbil 1:0, Zorman : Korošec preloženo, Jan : Ciuha 1:0, Kmičar : Djordjevič remi, Mali : Zaplotnik 1:0, Hudnik : Roblek 0:1. Po porazu Zbila bo borba za naslov prvaka zanimivejša, saj ima sedaj več igralcev možnost osvojiti prvo mesto. Stanje na tabeli po 7. kolu: Zbil 6, Zorko 4,5 (2), Djordjevič 4,5 (1), Jan 4,5, Mali 3,5 (2) itd. V. B. Letos tri Speedway prireditve 1 v Kranju i Športna komisija pri AMD Kranj je pred dnevi spre- # Jela letošnji športni program prireditev, mod katerimi ««• bodo tudi tri speed\vay dirke z mopedi na stadionu v Stražišču. Prva bo na sporedu že 28. aprila, naslednja 2. junija in zadnja, finalna 29. septembra. Tekmovanje bo tudi letos ekipno in posamezno, vendar bodo lahko na teh tekmovanjih nastopali tudi mladi tekmovalci zunaj področja Gorenjske. Zato so imenovali te tri prireditve odprto prvenstvo Kranja. Organizatorji pričakujejo tudi letos na teh tekmovanjih številno udeležbo mladih tekmovalcev zlasti še, ker bodo nastopili lahko tekmovalci iz vse Slovenije. Nova športna disciplina ima vedno več posnemaJccv pri mladini, tako da bo Avto-moto zveza Slovenije že prihodnje leto organizirala republiško ligaško tekmovanje za prvenstvo Slovenije v speedwayu z mopedi. Mladi tekmovalci bodo tekmovali z mopedi serijske proizvodnje Tomos, najboljši iz vseh treh dirk pa bo prejel nagrado: moped tovarne Tomos. J. Javornik Kovinotehna Celje PE UNIVERSAL JESENICE razpisuje prosto delovno mesto skladiščnika V POSLOVALNICI KURIVO — gradbeni material Pogoji: Ustrezna šola trgovske stroke, ter 3 leta prakse na podobnem delovnem mestu. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite komisiji za sklepanje in odpovedovanje del. razmerij pri tukajšnjem podjetju. Razpis velja 10 dni po objavi v časopisu. Gorenjska nogometna liga Uspeh gostujočih moštev V prvem spomladanskem kolu v gorenjski nogometni ligi so imele največ uspeha gostujoče ekipe. Kandidata za naslov gorenjskega prvaka Ločan in Svoboda sla z lahkoto zmagala. Tekme v prvem kolu so pokazale, da je večina moitev pričakala spomladansko prvenstvo v glavnem nepripravljena. Svoboda iz Šenčurja je visoka premagala Naklo, ki v tem prvenstvu šč ni zabeležilo nobene zmage. Vodeča ekipa Ločan pa je zanesljivo pobrala ves izkupiček v igri z Železniki in si s tem še bolj uirdila svoje mesto na vrhu lestvice. Neodločen rezultat na tekmi Tržič : Lesce vsekakor predstavlja uspeh za gostujočo ekipo. Rezultati: Naklo : Svoboda 2:6 (1»3), Lesce : Tržič 2:2 (1:1), Železniki ; Ločan 1:3 (0:1). Uspelo tekmovanje v Kamniku Lotos januarja je občinski mladinski komite Kranj sklical sestanek predsednikov mladinskih aktivov, kjer so se dogovorili o letošnjem sodelovanju, predvsem pa o medsebojnih športnih tekmovanjih ter sprejeli program prireditev za leto 1968. Prvo tako tokmovanje je bilo pred dnevi v Kamniku, kjer je organiziral srečanje mladinskih aktivov aktiv tovarne Stol iz Kamnika. Pomerili so se v treh panogah (streljanju, namiznem tenisu in šahu). Udeležba je bila žal skromna, največ uspeha pa so imeli mladinci iz kranjske Save, saj so kar v dveh disciplinah zasedli prvo mesto in si s tem priborili pokal v trajno last. Rezultati — streljanje: 1. Sava 716, 2. Stol 713, 3. IBI 674; posamezno: 1. Toplišek (Sava) 246, 2. Kern (Sava) 245, 3. Prosen (Stol) 245; namizni tenis: 1. Sava, 2. Stol, 3. IBI; šah: 1. Stol, 2. Planika, 3. Sava. Med posamezniki pa sta bila v šahu najboljša Matjašič (Planika) ln Trebušak (Stol), ki si delita prvo mesto, vsak s po S točkami. L. Glavač Lestvica: Ločan 7 6 0 1 17: 4 12 Svoboda 7 4 1 2 20:12 9 Kranj 6 4 1 1 14: 9 9 Lesce 7 3 2 2 11:10 8 Tr^ič 7 2 2 3 10:14 6 Železniki 7 0 3 4 10:16 3 Nak!o 7 0 1 6 6:23 1 izven konkurence Triglav B 7 3 1 3 16:24 7 Jutri, v nedeljo, je na sporedu drugo spomladansko kolo in se bodo pemerili naslednji pari: Kranj ; Loka, Tržič : Naklo, Svoboda : Triglav B. P. Didič Odbojkarski turnir na Jesenicah V okviru priprav za spomladanski del prvenstva je bil na Jesenicah turnir moških ekip, na katerem so sodelovale ekipe Ljubljane, Triglava in Jesenic. V uvodni tekmi so Jesenice z lahkoto premagale kranjski Triglav s 3:0, enako zmago pa je zabeležila tudi Ljubljana v tekmi s kranjskim moštvom. Najbolj zanimivo pa je bilo vsekakor finalno srečanje Ljubljana : Jesenice. Čeprav je Ljubljana nastopila z oslabljeno ekipo, so se gostje dobro upirali domačim igralcem. Zmagali so Jeseničani s 3:0. Končni vrstni red: 1. Jesenice, 2. Ljubljana in 3. Triglav. Z. PavUČ Gorenjska nogometna liga — pionirji Kranj v vodstvu Deveto kolo v pionirski nogometni ligi je bilo končano z zmagami favoritov. Vodeča etkipa lige Triglav je bila v tem kolu prosta in je ekipa Kranja zaradi zmage nad Jesenicami prevzela vodstvo na lestvici. — Med tednom P* je bila odigrana še zaostala tekma iz jesenskega dela prvenstva Lesce : Svoboda, ki se je končala z zmago pionirjev iz Šenčurja 1^ (1:0). Rezultati: Naklo : Svoboda 2:0 (2:0), Lesce : Tržič 0:3 (0:1), Kranj : Jesenice 2:1 (1:1), Železniki : Ločan 0:0. Lestvica: Kranj 9 6 2 1 20: 6 1* Triglav 8 6 11 19: 3 13 Tržič 9 6 0 3 17:11 12 Naklo 9 4 3 2 14: 7 ll Jesenice 9 3 3 3 13: 9 9 Železniki 9 2 4 3 6:11 8 Svoboda 9 2 2 5 9:12 6 Lesce 9 1 2 6 4:21 4 Ločan 9 0 3 6 1:22 3 p. Didič Kramarjev smuk pod Storžičem Na plazu Pod Storžičem j* v nedeljo (31. marca) alpi'11' stični odsok Planinskega društva Tržič organiziral tradicionalni Kramarjev smuk-Na 800 metrov doigi pi"°g' 100 metri višinske razlike J* nastopilo 89 tekmovalk *° tekmovalcev. Vrstni red — alpinistke: 1-Kavar, 2. Horvat (obe Akademik), 3. Podviz (AO Tržit)-Alpinisti: 1. ing. Jauinik (AT Kranj), 2. Koflar (AO Mojstrana), 3. Svab (AO Trz^'" Planinci: 1. Stancar, 2. A!ia«' čič, 3. Domik (vsi PD Tre««-'' Planinke: 1. Kramar, 2. WT nik (PD Tržič), 2. Vilma" (PD Javonniik). . j. V ekipni konkurenci a'P nistov je zmagala ekipa '»'^ nističnega odseka *r (švab, Krmelj in Hladnik j- Izdaja ln tiska CP 'G(y renjski tisk* Kranj, *° roška cesta 8. - Maslo* uredništva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucije * (stavba občinske skupaj. ne) - Tek. račun pri Sgh v Kranju 515-M33. - »J lefoni: redakcija 2*833 21-860; uprava lista, looglasna In narocnl*** služba 22 152 - NaroW na: letna 24.-, pol!*1"* M.-Ndin. Cenaposame* nih številk 0.40 N din -Inozemstvo 40.00 N dio- ~ Mali oglasi beseda 0,6 J 1 N din. Naročniki lm»P 10 h popusla. Nep'a*an,P oglasov ne objavljam«*-^