Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir	50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
i
Leto XXXIX. - Štev. 40 (1969)
Gorica - četrtek, 15. oktobra 1987 - Trst
Posamezna številka Lir 700
Veselo dejstvo io resen opomin Škofovska sinoda nadaljuje z delom
Svet je postal majhen. Tudi misijonski svet. Ostal je sicer enako velik, a za nas majhen zaradi tako lahke dosegljivosti.
Kdaj bi se v skoraj dvatisočletni zgodovini Cerkve mogli misliti, da bi nje poglavar za časa svojega bivanja mogel obiskati cel svet, vse misijonske dežele. Papež Janez Pavel II. bo sčasoma vse obiskal...
Kdaj se je moglo pričakovati, da bodo misijonarji, ki se včasih niso nikdar mogli vračati v stari kraj ali le enkrat v svojem misijonskem življenju, zdaj prihajali tako rekoč na dopust vsakih nekaj let...
Svet je postal res silno lahko dosegljiv!
To pa ni le veselo dejstvo, ampak resen opomin. Če je kdaj bila pred Cerkvijo odgovornost, izpolnjevati Jezusovo oporoko: Pojdite po vsem svetu in učite vse narode in krščujte jih..., je odgovornost še neizmerno večja, ko je vendar to tako lahko!
Včasih je bilo slovo od domovine težko, saj ni bilo veliko upanja, da se misijonar še kdaj vrne, da še vidi svoje starše, brate in sestre... Pa so se vendar odločali in odhajali.
Zdaj, ko se vsak misijonar v času svojega misijonskega življenja lahko vrne ne vem kolikokrat v stari kraj, se je pa mnogim tako težko odločiti, jim je tako težko oditi...
In če beremo Baragov življenjepis, koliko so mu njegovi »ljubi Kranjci« zbrali,
da je mogel toliko narediti za Cerkev in za svoje drage Indijance okoli Velikih jezer, nas je kar nekoliko sram, ko je marsikje med nami danes tako malo zavzetosti za sodelovanje s slovenskimi misijonarji.
Ko je Pavlina Jaricot v prejšnjem stoletju organizirala denarno in molitveno pomoč v okviru Družbe za širjenje vere, so delavke v tovarni njenega očeta mesečno prispevale vsaka svoj dar in dnevno molile za misijone.
Misijonska nedelja, predzadnja v oktobru, je pred nami. Papež Janez Pavel II. nas vabi, da tudi mi, kot on, odpremo srce in roke na stežaj, da v ljubezni do misijonstva svete Cerkve veliko žrtvujemo za misijone ta mesec oktober.
Svet je majhen, pa kljub temu ne moremo vsi fizično po vsem svetu, da bi obiskali misijonarje in pozdravili njihove ljudi, naše brate in sestre v Kristusu. A ves ta svet moremo objeti v svoje srce, če misijonsko ljubimo.
Ljubimo misijone! Mladi, pojdite v misijone, če vas Bog kliče! Mi ostali pa mislimo na misijone in sodelujmo z misijonarji! Odločimo se, da se hočemo vse bolj žrtvovati za rast Kristusovega kraljestva na zemlji!
MISIJONSKA NEDEUA NAS VABI.
LJUBEZEN KRISTUSOVA NAS PRIGANJA!
Poživimo molitev rožnega venca!
V okrožnici papeža Janeza Pavla II. O Odrešenikovi materi je poudarjeno, da Marija zavzema čisto določeno mesto v načrtu odrešenja in da sodeluje pri duhovnem rojstvu in vzgoji vsakega člana Cerkve. V opombah okrožnice najdemo navedek iz del sv. Bernarda: »Vzemi proč to sončno zvezdo, ki razsvetljuje svet: kam bo šel dan? Vzemi proč Marijo, morsko zvezdo, ali ne ostane le prostrana megla in senca smrti ter nočna tema?«
Nekaj takega bi lahko rekli tudi o molitvi rožnega venca. Če bi odstranili molitev rožnega venca, bi v nekem smislu odstranili tudi evangelij v malem. Prav je, da še posebej v mesecu oktobru v tem Marijinem letu poživimo molitev rožnega venca.
Če v družini ni skupne molitve, potem moramo reči, da taki družini manjka temelj, značilnost krščanske družine, hišne Cerkve. Razmere morda res niso ugodne za zbiranje družin k skupni molitvi.
Naloga sodobnega kristjana v teni velikem adventu pred letom 2000 pa je, da se težavam ne vda, marveč jih premaga; da jim ne podleže, marveč se dvigne nadnje. Ne moremo uresničiti duhovnosti, lastne krščanski družini, če si z vsemi močmi ne prizadevamo, da odstranimo vse, kar ovira družinska srečanja in skupno molitev.
Molitev rožnega venca naj bi bila res premišljevalna molitev: premišljevanje, zrenje skrivnosti Kristusovega življenja, če tega ni, je rožni venec podoben telesu brez duše.
(Iz Sporočil slovenskih škofij)
Začetek »Primorskih dneuov« na Koroškem
V nedeljo 31. oktobra so se na Koroškem pričeli »Primorski dnevi« z nastopi folklorne skupine iz Rezije, ansambla SSS iz Čedada in dramske skupine SKPD »F. B. Sedej« iz Števerjana. Prvi dve skupini sta nastopili na Ziljski Bistrici, šte-verjanska dramska skupina pa je v Šmihelu uprizorila Finžgarjevo igro »Veriga«. Primorske dneve je odprl predsednik Krščanske kulturne zveze (KKZ) dr. Janko Zerzer, 'ki je poudaril pomen in smisel takih srečanj in oblik sodelovanja s slovenskimi kulturnimi organizacijami v Italiji. Predstavi sta bili deležni toplega spre-sprejema in lepega obiska.
V ponedeljek 12. oktobra je bila na slovenskem oddelku avstrijske radijske postaje daljša oddaja v živo, namenjena Slovencem v Italiji. Pri tej oddaji so sodelovali Ferruccio Clavora, Marij Maver, Sergij Pahor, Damjan Paulin in Salvatore Venosi.
Zvečer istega dne pa je bilo v avli Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu slovesno odprtje dokumentarne razstave Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo lepo število predstavnikov kulturnega in političnega življenja na Koroškem. Prisoten je bil tudi italijanski konzul Martini, ki se je zanimal za vsebino razstave in za stanje Slovencev v videmski pokrajini- Ob odprtju razstave sta spregovorila
ravnatelj gimnazije dr. R. Vospernik in predsednik KKZ dr. J. Zerzer. O razstavi sami pa je govoril dr. Rutar, ki je predstavil bogato dokumentarno gradivo razstave, katero kaže na močno kulturno enotnost prebivalstva, ki živi v beneških in drugih dolinah.
Koroške dneve je obogatila še okrogla miza o gospodarskem stanju v zamejstvu ter srečanje s pesnico Ljubko Šorlijevo in pisateljem Borisom Pahorjem, ki je na programu v petek 16. oktobra na Zvezni gimnaziji v Celovcu in na Strokovni šoli pri Št. Jakobu v Rožu.
V soboto in nedeljo, 17. in 18. oktobra, je na programu več prireditev in srečanj ter nastop zbora Fantje izpod Grmade in Dekliškega zbora iz Devina v Selah.
■ V Perzijskem zalivu so štirje patruljni čolni napadli dva severnoameriška helikopterja, ki sta na napad odgovorila in potopila tri čolne, četrti pa je zbežal. Obenem so bili zajeti trije Iranci. Po zaslišanju so bili izročeni njihovim oblastem. Medtem je italijanska ladja Jolly Turchese, ki prevaža zabojnike, v spremstvu obeh italijanskih fregat srečno prispela do kuvajtskega pristanišča Šuvaj-kah, raztovorila svoj tovor in se po 800 km dolgi poti skoz Zaliv srečno vrnila do Hormuških vrat, kjer preneha nevarnost s strani Irana.
Škofovska sinoda je po svoji naravi posvetovalno telo, zato ima papež tudi ob sklepih sinodalnih zasedanj prosto izbiro pri odločitvah. Zakonik cerkvenega prava opredeljuje škofovsko sinodo kot »zborovanje iz različnih delov sveta izbranih škofov, ki se ob določenih časih zberejo, da pospešujejo tesno povezanost med rimskim papežem in škofi ter z nasveti pomagajo papežu pri skrbi za ohranjanje vere ter njeno rast, pri ohranjanju in utrjevanju nravi in cerkvene discipline pa tudi pri pretresanju vprašanj, ki se tičejo delovanja Cerkve v svetu« (kan. 342).
Škofovsko sinodo je ustanovil papež Pavel VI. 15. septembra 1965 v skladu s koncilsko listino o pastirski službi škofov. Delu sinode predseduje papež, ki pa se poslužuje tudi delegiranih predsednikov. Letošnji so kardinali Pironio, Lubachivsky in Vidal.
Sinode so lahko redne (najprej so bile vsaki dve leti, sedaj pa so na tri) in izredne. Pri izrednih sodelujejo le predsedniki posameznih škofovskih konferenc. Sedanja sinoda je redna. Udeležuje se je 167 škofov, predstavnikov 103 škofovskih konferenc in katoliških vzhodnih Cerkva, 24 članov jih pripada že po službi, 31 članov je imenoval papež, 10 članov pa zastopa zvezo vrhovnih redovnih predstojnikov.
VLOGA 2ENE V CERKVI
Na začetku drugega tedna sinode (navzočih je bilo 218 sinodalnih očetov) je bila .poudarjena vloga, ki naj bi jo imela žena v življenju Cerkve. Tako je bilo rečeno, da si žene želijo istega ravnanja, ki so ga bile deležne s strani Kristusa: zaupanje in spoštovanje1. V Cerkvi naj bi bile pripuščene k vsem službam, ki niso povezane z mašniškim posvečenjem. To, da ne morejo imeti službe strežništva (akolitat) ali bralca (lektorat), je gotovo veliko zapostavljanje s strani Cerkve. Prav tako naj bi v bogoslužnih molitvah bila oba spola enako zastopana (npr. molite bratje... zakaj ne tudi sestre?).
Nadškof Weakland iz Mihvaukeeja (ZDA) se je zavzel, da bi imeli moški in ženske enak dostop do služb v škofijskih kurijah in v rimski, k diplomatski službi in pri bogoslužju, nadškof Legaspi s Filipinov pa je predlagal, da bi se posvetilo, zlasti v Aziji, kjer primanjkuje duhovnikov, može, ki že imajo svojo službo, ti pa bi del časa vsak dan posvetili duhovniškim opravilom.
NE NASILJU
Škof Cahal Brendan Daly je doma iz Sev. Irske (Ulstra) in vodi škofijo Down and Connor, v katero spadata tudi mesti Belfast in Londonderry, stalni prizorišči krvavih spopadov med protestanti in katoličani. Dobro mu je znana usoda raznih teroristov, mnoge je že obiskal v ječah, sodeloval je z združenji katoliških in protestantskih žena, ki si prizadevajo za prenehanje bratomorne vojne v Ulstru, zato so njegove besede dobile med sinodalnimi očeti tem večji odjek
»Dolgo vrsto stoletij,« je dejal ta irski škof, »je lažno poveličevanje vojne očarljivo vplivalo na domišljijo celotnih generacij. Ta mit vojne je sedaj skoro ugasnil. Na žalost pa se je pojavil nov mit: idealizira se oborožena borba za socialno osvo-bojenje človeka. Pa prav ta borba se nato spremeni v novo orodje krivice. Nujno je zato tudi temu mitu vzeti njegov čar!«
Polpretekla doba priča, da je temu res tako: Nikaragva, Vietnam, Kuba, Mozambik, Angola, Etiopija, svoj čas Jugoslavija...
Ne nasilju, tudi ko ga izvaja država. Simbol tega nasilja je praški nadškof To-mašek. Toplo pozdravljen je izrekel besede: »Zlo na svetu ne prihaja le od hudobnih ljudi, ampak tudi od kristjanov, ki k zlu molčijo. Zato za apostolat ni dovolj notranje oblikovanje, ampak tudi pogum. Današnji čas je prepoln strahu in strahopetnosti. In prav s tem se okorišča-
jo vse diktature. V takih vladavinah ni mesta za svobodno in odgovorno nastopanje, ampak je človek izkoriščan s strani manjšine, željne oblasti. Naj zato pastirji duš zaupane jim vernike vzpodbujajo k pogumu!«
Režimsko nasilje se bohoti tudi v Etiopiji. Nadškof iz Addis Abebe je dejal: »Katoličani se ne smejo smatrati in ne biti smatrani za brezpravne državljane drugega razreda, temveč imajo vso pravico do ustvarjalnih pobud za skupni blagor in do bolj človečanskega, moralnega in civiliziranega življenja.«
Odraz nasilja v Libanonu so bile besede maronitskega patriarha Sfeira: »Obstoječi položaj je idealno polje za laike v prizadevanju za boljši svet in mir na svetu. Kadar je njih življenje na višini njih poklica, je možno priti do najvišje žrtve, tako danes kot v preteklosti.«
Ukrajinski metropolit Sulyk iz Filadelfije (ZDA) pa je opozoril na pričevanje podtalnih Cerkva v komunističnih državah. Sinoda naj opomni svobodni svet na njih težki položaj 'in jim da dolžno priznanje.
BESEDA O LAIKIH
Seveda sinodalni očetje niso mogli pa tudi niso hoteli obiti problema laikov v Cerkvi, saj je ta sinoda prav njim posvečena. Tako je miinchenski kardinal Wetter opozoril, da ne smemo v laiku gledati nekega protiduhovnika. Laik ni nekdo, ki mu nekaj manjka, ampak je celostni del Kristusovega skrivnostnega telesa, je božji izvoljenec, je po krstu svet. In kardinal Willebrandt je poudaril, naj predvsem v laiku gledamo to, kar je, vernik Kristusov, potem šele, kaj ima storiti.
ihodnii referendum
V nedeljo 8. in v ponedeljek 9. novembra bodo italijanski volivci znova poklicani za referendum ali ljudsko glasovanje. Tako glasovanje je do sedaj bilo trikrat: prvič je bil referendum o razporoki, drugič o splavu, tretjič o premični lestvici. Izid prvih dveh referendumov je bil za italijansko družbo poguben; na prvem je bila legalizirana razporoka, na drugem pa uzakonjen splav. Danes lahko vsi vidimo, da je to veliko socialno zlo.
Prihodnji referendum bo drugačnega značaja in pomena: izreči se bo treba o nekaterih zakonih, ki se tičejo jedrske energije v Italiji in pa o civilni odgovornosti sodnikov. Šlo bo torej za izrazito tehnične zadeve.
Kratko povedano: volivec bo dobil v roke pet kartončkov različne barve. Na njih bo moral prečrtati SI (Da) ali NO (Ne). Namreč naj se zakon prekliče (SI) ali pa ne (NO). Vprašanja bodo: 1. Postavitve jedrskih central; 2. Prispevki krajevnim ustanovam za jedrske centrale; 3. ENEL, sodelovanje z drugimi državami glede jedrske energije; 4. Naj se odpravi parlamentarna komisija (Inquirente); 5. Civilna odgovornost sodnikov.
Kot je videti, gre v resnici za tehnična vprašanja, ki se nanje preprosti volivec ne spozna, kljub temu bo poklican, da se o njih izreče.
Politične stranke so že začele svojo propagando in že silijo volivce, kako naj se izrečejo. Njihovi predlogi so zelo različni, gredo od tistih, ki predlagajo, naj se na vseh kartončkih prečrta SI, do tistih, ki so pri tem in onem vprašanju za NO.
Težko se bo volivec znašel ob tolikih nasvetih in tako nerazumljivih vprašanjih, ko je že med samimi strankami tako velika zmeda. Morda bodo še najbolje napravili tisti, ki bodo ob tolikšni zmedi ostali doma in s to gesto opozorili stranke in parlament, da mora referendum biti nekaj resnega in razumljivega, ne pa izhod za stranke in parlament iz medsebojnega kreganja, kot je ravno prihodnji referendum.
Kardinal Ratzinger je razčlenil pojem laika pod štirimi vidiki: teloško klasičnim, družbeno funkcionalnim, duhovnim in zgodovinsko onstranskim. »Cerkev ni svet,« je dejal, »in svet ni Cerkev, toda vsi kristjani morajo Cerkev in svet pripravljati na prihod božjega kraljestva.«
Nadškof Lopez iz Argentine je poudaril, da ni nobena laična ustanova tako tesno povezana s cerkvenim načelstvom kot prav Katoliška akcija; beneški patriarh Ce je podčrtal pomen župnije, ki je za velik del laikov edina šola oblikovanja h krstni svetosti in evangeljskemu služenju. Brazilski kardinal Lohrscheider pa je opozoril na razna gibanja znotraj Cerkve: ta naj bi se vključila v tkivo krajevne Cerkve in se podvrgla krajevni cerkveni oblasti. Naj bi se izogibala vzporedni pastoralni dejavnosti. Nobeno gibanje se ne sme zapreti znotraj sebe ali se smatrati samozadostno ali smatrati druge zunaj gibanja za manj pristne kristjane.
Skoro neopazno je šlo mimo, da sv. oče vsak dan povabi k sebi na večerjo po deset laiških udeležencev sinode, moških in žensk. Tako so že bili pri njem laiki angleškega, italijanskega, španskega, francoskega in nemškega pogovornega jezika. Tudi taka srečanja ob mizi so pomembna, saj utrjujejo vezi med člani božjega ljudstva.
J. K.
Seja zastopnikov deželne večine
V deželni palači v Vidmu so se v soboto 10. oktobra zaključila pogajanja med strankami deželne večine glede upravnih avtonomij. Zaključni kompromis je bil sprejet po dolgih razgovorih in usklajevanju različnih stališč, saj so interesi Furlanov in Tržačanov včasih kar nasprotni. V ta sklop problemov se je vključilo tudi zadeve, ki pobliže zanimajo Slovence, saj gre tudi pri tem za enotnost upravljanja pokrajin, kjer živijo Slovenci, tj. v Trstu, Gorici in Vidmu.
Posebno slednje je seveda še posebej zanimalo Slovensko skupnost kot eno deželnih komponent. Na zaključnih pogajanjih sta slovensko stranko zastopala deželni predsednik SSk Marjan Terpin in deželni svetovalec dr. Drago Štoka.
Srečanje na Montserratu
Montserrat je znana Marijina božja pot 50 km zahodno od Barcelone, versko in kulturno središče Katalonije, ki ga že od vsega začetka oskrbujejo benediktinci.
Nedavno so ta samostan obiskali japonski budistični menihi, da bi nekaj dni preživeli v molitvi in premišljevalnih srečanjih s tamkajšnjo redovno družino. Japonskim gostom je še posebej ugajala gostoljubnost katalonskih benediktincev in njihova ekumenska širina.
Pomoč bolnim zaradi Aidsa
Vatikanski radio je objavil več novic, kako si cerkvene organizacije in posamezne osebnosti prizadevajo pomagati bolnikom, ki so se okužili z Aidsom.
Mati Terezija iz Kalkute namerava v Rimu ustanoviti središče za nego teh bolnikov. Soglasje za to dobrodelno ustanovo ji je že dal zunanji minister Andreotti.
Latinskoameriški strokovnjaki, ki imajo pred očmi čimbolj učinkovito obrambo proti virusom Aidsa, so na konferenci v Quitu, glavnem mestu Ekvadorja, razpravljali, kako bi zavrli širjenje te bolezni neodpornosti telesa, obenem pa pomagali prizadetim. Od ameriške in sovjetske vlade so zahtevali, naj odrineta vsaka deset odstotkov od vsote, ki jo bosta pridobili z zmanjšanjem jedrskega oboroževanja.
V borbi proti Aidsu sodelujejo tudi ustanove na »črni celini«, kjer so ljudje zaradi pomanjkljive zdravstvene nege in nepoučenosti še posebej ogroženi. Katoliška Cerkev v Zimbabveju je že ustanovila poseben odbor, ki bo skušal kar najbolj omejiti širjenje te bolezni, hkrati pa svetovati ljudem, kako naj se ji izognejo.
Slovenski oporečniki in slovensko politično izseljenstvo
Dve hribi i kreten zadružništvu
(DOPIS IZ SLOVENIJE)
KAJ SEDANJI OPOREČNIKI ZAMERIJO
Predvojna slovenska oblast; no bila je nekoliko »šepava«, ne ravno idealna; ta demokracija je kriva, da danes vlada v Sloveniji totalitaren »samoupravni« režim.
Prav lahko s tem stališčem začnemo današnji dopis. S komerkoli se človek danes v Sloveniji pogovarja, prav mnogo jih bo zastopalo tako gledanje. Vsi vidnejši, tisti, ki pišejo v Novo revijo, Celovški Zvon, pa tudi Mladino, Tribuno, Katedro, Teleks..., in drugi, navadni, oporečniki režima v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji (in kdo, lepo prosim, vsaj med izobraženci, danes v tej naši ljubi domovini ni oporečnik!) bodo sicer poslušali nekdanje oblastnike kraljevine Jugoslavije, obenem pa se bodo nanje jezili.
Če ostanemo zgolj pri Slovencih, potem je treba povedati, da so to ljudje, ki so, prenekateri med njimi, že okusili zaporniški sistem sooialistične Jugoslavije in to v zadnjih desetletjih, ko so bili predvojni slovenski politiki že zdavnaj na varnem onstran oceanov.
Seveda poznamo tudi nekaj malega izjem, med katerimi je dr. Ljubo Sire nedvomno reprezentančen primer. Žal ima ta reprezentančnost zanj tudi slabe strani, ker ga večina oporečnikov v Sloveniji zelo težko »sprejema«, in sicer zato, ker so večinske težnje slovenske opozicije vendarle samostojna Slovenija, do katere bi pa, realno gledano, lahko prišlo prek prehodnega obdobja — jugoslovanske konfederacije.
Torej iz sedanjega stanja v konfederacijo, potem pa zahteva po svobodnem referendumu, kjer bi se vsi volivci izrekli, ali so za slovensko samostojnost ali kako sobivanje s sedanjimi jugoslovanskimi narodi iz drugih republik.
Ta problematika je torej ločevalni dejavnik med dr. Sircem in ostalo povojno slovensko opozicijo. In skoraj čisto vsa ta povojna opozicija danes živi v jugoslovanski Sloveniji in na svoji koži čuti posledice zmage Osvobodilne fronte — no tako se reče; saj kdo je dejansko Nemce potisnil prek Karavank, tudi vemo.
In če se zdaj zaustavimo pri začetkih Osvobodilne fronte in komunističnega nasilja v letu 1941: tedanja slovenska vladajoča ekipa ni bila sposobna preprečiti peščici komunistov tega, kar je ta peščica v naslednjih letih dosegla. Tedanja, recimo ji, demokratična slovenska oblast ni mogla »ukrotiti« in onemogočiti redkih komunističnih skupin, ki so pod masko OF začele izvajati svoje »gospostvo« na Slovenskem!
To je, kar sedanji oporečniki v Sloveniji zamerijo predvojnim oblastnikom, ki danes žive v emigraciji. In zato slovenski oporečniki ne kažejo nobenega posebnega navdušenja za sodelovanje z emigracijo in tudi bolj malo jih zanimajo razni programi in razni pozivi emigracije, namenjeni rojakom v jugoslovanski Sloveniji. Povrhu vsega so ti pozivi navadno še dokaj neživljenjski in časovno preseženi. Slovenska opozicija v Jugoslaviji torej emigracijo dolži krivde za nesposobnost, ker ni preprečila tega, kar imamo danes v jugoslovanski Sloveniji mi, njihovi idejni »dediči«.
Takoj je seveda treba povedati, da so ta gledanja slovenske opozicije precej shematična in poenostavljena, saj ne upoštevajo pomembnega vpliva Angloameiičanov in Sovjetov pri vsem dogajanju v Sloveniji in Jugoslaviji med 1941. in 1945 letom.
ZAKAJ ZAHOD NE POZNA SLOVENSKE SVOJSKOSTI?
Zakaj si Zahod v bistvu želi centralizirano Jugoslavijo? Odgovor je preprost: na Zahodu pomeni centralizirana država lažje upravljanje, manj krajevne muhavosti, da ne rečemo manj separatizma, manj Ba-skij, manj Korzik, manj Severnih Irsk.
In v Beogradu znajo tako zvezni kot srbski politiki spretno vplesti v to šablono tudi Jugoslavijo: povabijo na večerjo zahodne dopisnike v Beogradu in jih »prepričajo«, da je centralizirana oblika oblasti najboljša tudi v Jugoslaviji.
O tem bi se bilo moč prepričati ob izidu zdaj že razvpite 57. številke Nove revije, ko so zahodni dopisniki prihajali v uredništvo Nove revije in se čudili, zakaj se gremo Slovenci nekakšen separatizem, kakor to oni pojmujejo.
Pa so imeli potem pri Novi reviji in še marsikje obilo dela, da so te dopisnike iz zahodnih držav prepričevali, najbrž pa bolj malo prepričali, o tem, da Slovenci s tem, ko poskušamo predstavljati svoj
narodni program, še nismo Korzika, ne Severna Irska, marveč da, za zdaj, hočemo le popolno enakopravnost z večjimi narodi znotraj Jugoslavije, da hočemo Slovenci samo odločati o tem, kakšno šolstvo bomo imeli, kakšno sodstvo bomo imeli in da hočemo svoj jezik, kolikor je to sploh še mogoče ohranjati tudi v prihodnje.
Ni gotovo, ali so zahodnjaki te reči razumeli, kakor tudi ni gotovo, če so razumeli, da je ravno čim večja avtonomnost narodov v Jugoslaviji pogoj za večjo trdnost Federacije.
Slovenci v svetu so amabasadorji slovenstva v državah (pretežno zahodnih), kjer živijo, pa vendar, kakor da jih ta problematika nekako zaobide. Saj drugi, večji jugoslovanski narodi imajo med politično emigraaijo ljudi, ki imajo odlične stike z dopisniki iz Jugoslavije in celo s člani parlamentov posameznih zahodnih držav. Slovenska politična emigracija pa nekako ne uspe svetu enakovredno predstaviti slovenske nacionalne svojskosti.
Kaj k temu reči? Slovenski oporečniki v Jugoslaviji si želimo, da bi slovenska politična emigracija kaj naredila ali kaj več naredila v tem pogledu. Menimo, da je to njihova zgodovinska priložnost, da ne rečem obveznost.
RAZDROBLJENOST SLOVENSKE POLITIČNE EMIGRACIJE
Poleg vsega naštetega je očitno, da je slovenska politična emigracija ideološko silno razdrobljena in zato neučinkovita. Kot da je skupni odpor do enopartijske komunistične diktature v Jugoslaviji preslaboten združevalni dejavnik (?).
Imamo »rodoljube« v Nemčiji, ki zelo slabo poznajo razmere v jugoslovanski Sloveniji in tako vsevprek napadajo slovenske časnike v svetu kakor tudi formalno vodstvo slovenske emigracije!
Naj že bodo kdorkoli; pokazali so tudi nam, kd živimo v Jugoslaviji, da enotnost Slovencev v emigraciji ni ravno zgledna. Strankarske in svetovnonazorske raznolikosti jim nihče ne oporeka, saj to si želimo tudi mi! Protikomunistično-ideološko pa bi že morali biti toliko povezani, da bi tudi narodnostno skupno nastopali in bi tako v svetu kot Slovenci veliko več pomenili in veliko več lahko naredili za naš končni skupni cilj — demokratično domovino.
Slovenska opozicija v Jugoslaviji pa bi rada imela v slovenski politični emigraciji svojega tesnega in zanesljivega zaveznika, pa zaradi opisanih predsodkov in pomislekov tako zavezništvo odklanja; emigracija, gledano iz jugoslovanske Slovenije navzven, ne zna uveljavljati slovenskih specifičnosti v državah, kjer živi.
Podpisani avtor je že nekajkrat opozarjal na nujnost, da bi se sestali demokratični Slovenci, pa tudi drugi jugoslovanski narodi, in sicer tisti, ki živijo v emigraciji, kakor tisti iz Jugoslavije. Zal so bile doslej vse take pobude bob ob steno. Žal!
HOTIMIR
Posredoval: V. Slemensky
Na j novejši slovenski politični »vici«
Oktobra 1987
1.
Zakaj' so vsepovsod po Ljubljani napisi »Prepovedano pljuvati na tla«?
Zato, ker je partija na tleh!
2.
Zakaj je po Ljubljani dovoljeno hoditi samo Se v copatah?
Zato, da ja ne bi kdo Kardelja zbudil.
3.
Zakaj je slovenska zastava rdeča, bela in plava?
Ker so tako simbolično zastopane vse »stranke«: »rdeči«, »beli« in »plavi«.
Zdaj pa jokajte...
★
■ Do hude tragedije je prišlo v Karibskem morju v kanalu Monal, ki loči otok Hispaniolo od Portorika. Na otoku sta dve državi: na vzhodu Dominikanska republika, na zahodu Haiti. Zlasti s prve prebivalci pogosto nezakonito odhajajo na Portorico, ki je priključen ZDA. Na eni takih voženj (treba je plačati tisoč dolarjev na osebo) je na prevozni ladjici eksplodiral motor, tako da se je ladjica razklala. Na njej je bilo 176 oseb. Rešili so se le štirje moški in 18 žensk. Večina je postala žrtev morskih psov, ki so tam izredno številni.
Brzojavka Slovenske skupnosti na ministrskega predsednika
Deželno tajništvo SSk je v torek naslovilo na ministrskega predsednika Gorio brzojavko v zvezi z nesprejemljivim črtanjem postavke za finančno kritje zaščitnega zakona in drugih perečih potreb Slovencev iz sedanjega osnutka finančnega zakona. SSk zahteva, da se omenjena postavka ponovno vnese v besedilo.
V preteklih dnevih je tajništvo SSk podrobno seznanilo s to problematiko osrednje tajništvo Union Valdotaine, Sardinske akcijske stranke in Južno tirolske ljudske stranke ter zaprosilo za posredovanje njihovih parlamentarcev med razpravo v parlamentu. Pri tem je prejelo obljubo pomoči v duhu manjšinske solidarnosti in tradicionalnih dobrih odnosov med strankami narodnih manjšin.
Začetek novega šolskega leta v videmskem bogoslovju
S sv. mašo v ponedeljek 5. oktobra v cerkvi Rosa Mystica v Krminu se je začelo novo šolsko leto v videmskem bogoslovju. Letos bodo v Vidmu združeni vsi bogoslovci iz štiirih škofij dežele Furla-nije-Julijske krajine. Vseh bogoslovcev je 35, ki so takole razdeljeni: 18 Videm, 9 Trst, 6 Pordenone, 2 Gorica (1 Slovenec). Maševal je nadškof A. V. Bommarco.
Škofje Treh Benečij so imeli svoje jesensko zasedanje. Med drugim so sklenili, da izdajo skupno pastirsko pismo z naslovom »Krščanska občestva in prihodnost Treh Benečij«. Škof iz Verone je obvestil, da bo sv. oče obiskal Verono prihodnje leto 16. in 17. aprila.
■ Pred 25 leti, 11. oktobra 1962 je papež Janez XXIII. odprl drugi vatikanski cerkveni zbor, ki se je zaključil štiri leta nato. Te obletnice se je spomnil preteklo nedeljo tretja Janezov naslednik Janez Pavel II. Med drugim je dejal, naj bi se sveti zaklad krščanskega nauka ohranjal in poučeval na bolj učinkovit način in z jasnim ter obnovljenim pristankom na nauk Cerkve v njegovi celoti in točnosti, kakor je že vsebovan v odlokih tridentinskega in prvega vatikanskega koncila. Program za dejavnost kristjana v naših časih naj bi vseboval nauk zadnjega cerkvenega zbora, pravilno doumet, v povezavi s preteklim liaukom Cerkve.
■ V severnem delu Iraka so kurdski gverilci pretekle tedne ugrabili tri italijanske tehnike. Vest je prišla iz Bejruta v Libanonu, kjer je Narodno združenje iraškega Kurdistana sporočilo, da hočejo Kurdi s tem prisiliti italijansko vlado, naj odpokliče svoje ladje iz Perzijskega zaliva in neha podpirati zunanjo politiko Iraka. Z ugrabitvami skušajo Kurdi, ki jih je 12 milijonov, pa so brez svoje države in porazdeljeni na Turčijo, Sovjetsko zvezo, Sirijo, Irak in Iran, opozoriti mednarodno javnost na svoje nerešeno stanje, obenem pa priti do finančnih sredstev za nadaljevanje boja do končne samostojnosti.
■ V starosti 84 let je umrla v Washing-tonu za rakom Clara Boothe Luce, pisateljica romanov in komedij, v Italiji po bolj znana kot severnoameriški poslanik v Rimu v letih 1953 in 1954. V tem svoj-stvu se je zlasti zavzemala, da pride Trst znova pod Italijo in ko se je to zgodilo, je mesto tudi osebno 13. dec. 1954 obiskala. Politično je vedno pripadala republikanski stranki. Bila je dvakrat poročena — od prvega moža se je ločila leta 1935 —, leta 1945 pa je prestopila v katoliško vero. Po smrti svojega moža Henry-ja Luceja, ustanovitelja knjižne založbe Life in Time je do leta 1981 živela na Havajih.
■ Uve Barschel, star 43 let, je bil do nedavnega predsednik dežele Schleswig-Hol-stein v ZR Nemčiji. Politično je pripadal Krščansko demokratski uniji (CDU), ki je vsa povojna leta na volitvah prejemala absolutno večino. Letos v septembru pa je prvič padla pod 50 %, čeprav je ostala prva. Med drugim so za ta neuspeh obdolžili mladega Barschela, češ da je kompromitiral svojo stranko s tem, da je na nepošten način hotel pred volitvami onemogočiti svojega tekmeca iz socialnodemokratskih vrst Bjorna Engholma. Organiziral je vohunjenje za njegovim osebnim življenjem (bil naj bi nagnjen k dvo-spolnosti) in prisluškovanju privatnim telefonskim razgovorom. Vsa ta razkritja so negativno vplivala na izid volitev v škodo CDU, zavoljo česar je Barschel odstopil, še prej pa prisegel, da so vse obdolžitve zoper njega lažne. Odšel je na počitnice na Kanarske otoke. Vrnil naj
V zadnjem času sta izšli dve knjigi, ki obravnavata zgodovinski razvoj kmečkih in obrtnih posojilnic v naši deželi.
Septembra lani so dotiskali študijo »Cas-se rurali ed Artigiane: Dalle origini all’in-serimento nalla moderna struttura banca-ria«, ki jo je Zveza kmečkih in obrtnih posojilnic iz naše dežele poverila univ. prof. za gospodarsko zgodovino Ameliu Tagliaferriju. Ta je ob sodelovanju več uglednih univ. docentov pripravil 300 strani dolgo raziskavo o vlogi zadružnih posojilnic v sodobnem gospodarstvu ter jo podkrepil z ustrezno dokumentacijo.
Raziskavo je skupina docentov začela z zgodovinskim pregledom zadružništva v preteklem stoletju. Poseben poudarek je namenjen zadružnemu kreditu v okviru katoliškega socialnega gibanja na splošno v Italiji in posebej v Furlaniji. Predstavnika katoliške solidarnostne in zadružne misli sta bila v vsedržavnem merilu Giuseppe Toniolo, v naših krajih pa Luigi Faidutti, ki je bil po materi Slovenec. In prav tema velikima socialnima preroditeljema je v raziskavi namenjenih precej strani. V pregledu Faiduttijeve osebnosti in dela so med drugimi omenjeni tudi Ivan Trinko, Janez Ev. Krek in Anton Mahnič.
V naslednjih poglavjih raziskovalci obravnavajo vlogo in pomen kmečkih posojilnic v okviru kmetijskega gospodarstva v severni Italiji, zlasti v Venetu in Furlaniji. Zgodovinski pregled sega od združenja z Italijo do druge svetovne vojne. To
bi se 21. oktobra. Toda deželno strankino vodstvo je odkrilo, da Barschel ni govoril vse resnice in ga pozvalo, naj se nemudoma vrne na zagovor. On je to storil. Spotoma se je ustavil v Ženevi, kjer so ga našli nato v hotelski sobi mrtvega. Preiskava bo ugotovila, ali je šlo za samomor ali srčno kap.
■ 8. oktobra je minilo 37 let, ko so kitajske čete zasedle Tibet in odpravile oblast budističnih menihov, njihov voditelj Dalai Lama pa živi od leta 1959 v Indiji. Letos — deset dni pred to obletnico — so menihi iz samostanov Drepung v bližini prestolnice Lhasa sprožili protikitaj-ske demonstracije, ki so se 1. oktobra še ponovile, pri čemer je bila požgana policijska postaja v Lhasi, dva meniha ubita, sedem pa lažje ranjenih. Nato je nastopila vojska in zasedla strateško pomembne točke glavnega mesta. Vseh 15 tujih dopisnikov, med njimi so tudi italijanski, pa je moralo Tibet zapustiti, češ da niso imeli pristojnega dovoljenja.
Dve novici
Iz Zambije sta se oglasila p. Radko Ru-dež in p. Stanko Rozman. P. Rudež je bil premeščen iz-Mumbwe v župnijo Itezhi Tezhi in tako prišel v novo škofijo in pod novega škofa. Tudi to župnijo vodijo jezuiti. Poleg tega piše o veliki nesreči, ki se je pripetila prav v dneh, ko se je on selil.
»V petek 14. avgusta s. Cesarina, iz redovne družbe kombonijank, vozi kombi in v njem pet oseb, ki so bile namenjene na neki sestanek za zakonce. Ko pripelje do Mumbvve, pridrvi iz stranske poti kamion, ki se zaleti naravnost v kombi. Sestra je bila takoj mrtva in še štirje drugi, le eden je ostal živ, čeprav ranjen.«
P. Rozman je zamenjal p. Rudeža, ker so mu predstojniki poverili nalogo, da zgradi bolnišnico v Nangomi. Iz Belgije so obljubili pomoč. P. Rozman bo načeloval posebnemu odboru, ki je prevzel skrb za gradnjo in kasneje za upravo bolnišnice. Dela bodo trajala več let. Nova stavba bo služila za približno 50 tisoč prebivalcev. Seveda pomoč iz Belgije ne bo dovolj za vsa dela pri bolnišnici, zato, piše pater, »se bomo morali obrniti na dobrotnike tudi drugod«.
O domačinih pa pravi: »Le pesek se najde v bližini. Prebivalci Nangome in njene okolice pridno pomagajo pri čiščenju terena, kopljejo jarke za vodo, vozijo pesek na gradbišče...«
Redovnica — škofijski kancler
Baselski škof Otto Wust je za škofijskega kanclerja imenoval redovnico Annelis Kurmann. To dolžnost je prevzela za dominikancem Rolandom B. Traufferom, ki je bil imenovan za tajnika švicarske ško-
je bilo obdobje razvoja in uveljavljenja zadružnih posojilnic, ki so jih ustanovili in vodili katoliško usmerjeni socialni delavci. Nadvse uspešen razvoj pa je prekinil fašizem, ki je močno zaviral njihovo delovanje. V naših krajih je fašistični režim še najbolj prizadel slovenske posojilnice, saj je marsikatero celo dokončno zatrl.
Pa drugi svetovni vojni se je kreditno zadružništvo obnovilo. Kmečke in obrtne posojilnice so tako v naši deželi zadobile nov zagon in ustrezno vlogo v krajevnem gospodarstvu. Med temi kreditnimi zadrugami so tudi štiri slovenske posojilnice: na Opčinah, v Nabrežini, Doberdobu in Sovodnj ah.
Publikacija prinaša tudi številne statistične podatke in bogato dokumentacijo. Slovenski delež in prisotnost v zadružnem in gospodarskem življenju naših krajev sta prikazana objektivno dn brez krkašne-ga koli sprenevedanja.
* * *
Pred kratkim pa je deželni tiskovni urad poskrbel za izdajo raziskave »Le Casse rurali friulane dalla loro costituzio-ne al fascismo«, ki jo je za Deželno ravnateljstvo za zadružništvo iin obrtništvo opravil časnikar Marko Waltritsch iz Gorice. Pobudo za raziskavo je dal Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja iz Trsta.
Avtor opiše najprej splošne razmere v kmetijstvu 19. stol. ter Izvor zadružništva v Evropi. Prve kreditne zadruge v Evropi so nastale v Nemčiji sredi preteklega stoletja. Njihova pobudnika in organizatorja sta bila Hermann Schulze-Delitzsch in Wilhelm Friedrich, Raiffeisen. Prvi je bil liberalno usmerjen sodnik, ki je ustanovil prvo kreditno zadrugo med obrtniki. Iz teh zadrug so se. kasneje razvile ljudske banke. Drugi pa je na podlagi krščanske solidarnostne misli povezal v zadruge revne kmete in ustanovil prve kmečke posojilnice.
Podobno so se razvijale kreditne zadruge tudi drugod po Evropi in seveda tudi med Slovenci. V Italiji so se najprej (od 1864 dalje) širile ljudske banke in šele kasneje (1883) je Leon Wollemborg ustanovil prvo kmečko posojilnico v Loreggi blizu Padove. Od tedaj dalje so začeli ustanavljati takšne posojilnice tudi v Furlaniji.
Waltritsch objavlja v svoji raziskavi polno podatkov, tako da sliko o zadružništvu v Furlaniji dopolni z opisom dejavnosti katoličanov in tudi socialistov. Njegova študija pa se konča v obdobju po prvi svetovni vojni, ko je fašistični režim začel zatirata prej tako obetavne in cvetoče kmečke posojilnice.
M. B,
iz Zamb
fovske konference. Novica je izzvala presenečenje, ker je bila za to odgovorno nalogo prvikrat določena ženska. Usklajevala bo škofove pastoralne in druge obveznosti ter opravila.
Državljansko vojno čimprej končati
Sansalvadorski nadškof Arturo Rivera Damas je v pridigi v domači stolnici potožil, da sedemletna državljanska vojna dobiva vedno pogubnejše razsežnosti. Čimprej je treba poiskati izhod iz nje. Osebno vidi možnost v pogajanjih. Vedno znova pa se vrstijo oboroženi spopadi med gverilci in rednimi enotami. Nadškof Rivera je, čeprav sam ni član narodne spravne komisije, pozval sredstva javnega obveščanja, naj spodbujajo salvadorsko komisijo za premirje k učinkovitejšemu delu.
★
■ V Čilu je 7. oktobra prišlo do splošne stavke, ki jo je izvedla Zveza sindikatov ob močni podpori levičarske opozicije, pridružili pa so se tudi nekateri iz demo-krščanskih vrst. Odziv pa ni bil tak, kot so ga organizatorji pričakovali, zlasti ne v revnejših mestnih četrtih čilske prestolnice. Na ulice so zlasti šli študentje. Krogle so ubile dveletnega otroka in 21-letnega študenta. Samo v Santiagu je bilo aretiranih 391 demonstrantov. Stavka je prišla kar prav Pinochetovemu režimu, saj poulični nemiri samo prispevajo k njegovi ohranitvi. Sam general Pinochet pa se že pripravlja, da prihodnje leto izvede plebiscit za nadaljnjih osem let, ko naj bi bil državni poglavar. Na oblasti je že od leta 1973.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Dejavnost PD Štandrež v zadnji poslovni dobi
Dejavnost društva od zadnjega občnega zbora do danes je bila bogata, živahna in raznolika. V tem obdobju se je odbor sestal šestkrat, skoraj vedno v celotni zasedbi.
Pevski nastopi. Pevska dejavnost je bila na skrbi mešanega in mladinskega zbora. Slednjega redno z veliko požrtvovalnostjo že 30 let vadi Elvira Chiabai.
Ta zibor je nastopil Jani na dan Vseh svetih, na zahvalno nedeljo in na Miklavžev večer, nadalje v Gorici na Mali Ceci-lijanki 8. dec., na Božičnici v goriški stolnici 28. dec. in v letošnjem januarju v Domu onemoglih v Ločniku. Letos so deklice nastopile še na Pastirčkovem dnevu na Opčinah 10. maja, v Standrežu na Praznik špargljev 7. junija in na zaključni prireditvi Glasbene šole v Standrežu 9. junija.
Aktiven je bil tudi mešani zbor, ki ga vodi Mirko Špacapan. Sodeloval je v Gonarsu na svečanosti v spomin vojnih žrtev 2. nov. 1986, na lanski Cecilijanki 16. nov., ko je tudi prejel posebno priznanje ZSKP za 25. nastop na tej reviji. Nadalje je nastopil na reviji goriških mestnih zborov na čast sv. Ceciliji na Travniku 22. nov. in -na Božičnici v goriški stolnici. Nastop na letošnji reviji Primorska poje pa je izvedel 20. marca na Humu. Celodnevni izlet pevskega zbora je bil letos 6. sept.
Glasbena šola. Obiskuje jo okoli 30 učencev. Nudi se jim pouk v kitari, harmoniki in klavirju. 9. junija je bila zaključna akademija, dva dni nato pa ob navzočnosti najboljših članov Glasbene šole iz Štan-dreža še zaključna prireditev v Katoliškem domu v Gorici.
Ritmična telovadba. Vodi jo prof. Nataša Sirk. Dekleta in deklice so nastopile na Pastirčkovem dnevu na Opčinah, na Prazniku špargljev 31. maja in ob odprtju nove telovadnice ob Katoliškem domu 25. in 27. septembra. Njih nastop je bil vedno prijeten in prisrčen, k čemur je prispevalo tudi razgibano podajanje posameznih točk, spremljajoča glasba ter novi kostumi.
Dramska dejavnost. Tudi ta je ena značilnosti društva. Tako je bila Feydeau-
jeva »Barillonova poroka« lani ponovlje-
Škoda, da ne doživljamo bolj pogosto takih prisrčnih srečanj kot je bilo 3. oktobra v Pastoralnem središču v ul. Risor-ta 3 v Trstu. Zaslugo za to srečanje gre pripisati deželnemu tajniku SSk Ivu Jev-nikarju, ko je njegov drugorojenec slovesno prejel zakrament sv. krsta. G. Ger-dol je krstni obred vključil v sobotno večerno mašo in v celotni obred vložil toliko osebne duhovnosti, da je bilo kar otipljivo, kako je krst nekaj velikega po svojem pomenu in vsebini.
V kratkem nagovoru je spomnil na novo rojstvo, ki krščenca usposobi za božje življenje, vključeno v življenjski krog presvete Trojice. Za to novo življenje pa smo, kot vinogradniki iz evangelija, odgovorni vsi, od staršev in botrov pa do vsega okolja krščanskega življenja.
Zavestno pripadnost Cerkvi sta dokazala oče in mati novokrščenca v prepričljivih odgovorih krstnega obreda in prejemu Evharistije. Številni prijatelji in znanci družine prof. Jevnikarja so brez dvoma odhajali od sobotne večerne maše z občutki pristne duhovnosti.
♦ * *
Sedaj pa še nekaj besed o botrici malega Ivana, Magdi Jevnikar. V soboto 10. oktobra je stopila v zakon z Davorjem Zupančičem. Poročni obred z mašo je opravil g. Bedenčič na Repentabru. V svojem voščilu zakoncema se je navezal na berilo iz I. Mojzesove knjige, kjer je začrtan osnutek prve človeške skupnosti. Osnovna vrednota krščanskega zakona in vseh ljudi sloni na človekovi bogopodob-nosti. Ker je Bog ljubezen, je tudi vsaka prava ljubezen božanskega izvora. Pri nadaljevanju božjega dela stvarjenja s posredovanjem novih življenj ju zavezuje odgovornost starševskega poslanstva, ki ni vedno svetla pot. Življenje zahteva zrele osebnosti za premagovanje težav. »Na visoki pozornici življenja nastopi samo enkrat,« pravi A. Terstenjak.
Tehtne besede g. Bedenčiča bi s pridom lahko uporabil tudi širši krog prisotnih, saj je duhovna ekologija velik problem, iz katerega ni izvzeta naša slovenska »elita«.
Kdo ve, če je mlademu paru, v blaženosti občutkov, ostal še kak prazen koti-
na 4. okt. v Romjanu, 25. okt. v Biljah, 13. dec. pa v Kanalu v okviru IV. srečanja goriških ljubiteljskih gledaliških skupin, ki ga je priredila ZKO iz N. Goniče.
Zvesti tradiciji so igralci dramskega odseka tudi letos v režiji E. Aberška v januarju uprizorili novo naštudirano igro B. Nušiča »Narodni poslanec«. Igro so 25. jan. ponovili v Katol. domu, 15. marca v Ricmanj.ih, 5. aprila v Sovodnjah, 12. apr. na območnem srečanju ’87 v Grgarju v priredbi Združenja gledaliških in lutkovnih skupin severne Primorske, 1. maja na Prazniku frtalje v Rupi in v okviru Grajskih večerov '87 v Štanjelu 13. junija.
Naj še dodamo, da je 30. maja dramska skupina PD Štandrež v T. Velenju prejela na XXX. jubilejnem srečanju gledaliških skupin Slovenije visoko priznanje »Linhartovo listino«, ki so jo letos prvič podelili gledališkim skupinam za njih dolgoletno udejstvovanje. V utemeljitvi je rečeno, »da jo je štandreška dramska skupina zaslužila z 22-letnim neprekinjenim delovanjem, s številnimi premierami in nastopi, s stalnim kvalitetnim naraščanjem ter z ohranjevanjem in utrjevanjem gledališkega sporočila in slovenske besede v' zamejskem prostoru«.
Tudi na natečaju »Mladi oder«, ki ga prirejata ZSKP-Gorica in SP-Trst, je bila deležna primernega priznanja.
Razne prireditve. Kulturni program na vsakoletnem Prazniku špargljev (letos zadnjo soboto in nedeljo v maju ter prvo soboto in nedeljo v juniju) je kulturni program vseboval nastop že omenjenega mladinskega zbora ter deklet z ritmično telovadbo, nadalje je nastopil mešani zbor Rupa-Peč, dramska skupina pa je v režija Mire Štrukljeve naštudirala krajšo sodobno veseloigro »Zdrava pamet«. V okviru prireditve je bil 31. maja slikarski »ex tempore« za otroke vrtcev in osnovnih šol ter za dijake srednjih šol.
Veseli družabnosti sta bila še namenjena martinovanje (8. nov.) in pustovanje (3. marca). Na martinovanju sta Viktor Selva in Damijan Paulin tudi predvajala diapozitive, prvi o Standrežu, drugi pa o Turčiji.
ček za uživanje lepega petja med mašo. Verjetno so jima ga, za poročno slavje, kot ljubeče darilo, poklonili dobri prijatelji pevci.
Magda Jevnikar uči na Trgovski akademiji, udejstvuje se tudi v poročilih kot umetnostni kritik. Vsi želimo mlademu paru, naj ga spremlja božji blagoslov.
F. V.
Pokrajinski občni
Skupnost voditeljev in drugih aktivnih članov klana Slovenske zamejske skavtske organizacije v Trstu se je v nedeljo 11. oktobra zbrala v Marijanišču na Opčinah na svojem letnem občnem zboru. Delovno zasedanje se je začelo s sv. mašo v openski župnijski cerkvi, nadaljevalo pa v mali dvorani Marijanišča.
Uvodno poročilo o trenutnem stanju slovenskega skavtizma v Trstu je podal načelnik Marjan Jevnikar. Predstavil je razvejano dejavnost, ki so jo v preteklem letu opravili člani na vseh možnih področjih: od običajnega vzgojnega, verskega in rekreativnega delovanja prek sodelovanja pri raznih zunanjih verskih ali kulturnih pobudah do stikov z italijanskimi in drugimi evropskimi skavtskimi organizacijami in z nekaterimi taborniškimi odredi v Sloveniji.
Predvsem pa je poudaril nadvse važno in naporno, pa čeprav skrito vlogo, ki jo vsak teden odigrajo voditelji na rednih sestankih v 19. različnih krajih na Tržaškem za 38 skupin volčičev, veveric, izvidnikov in vodnic. Marjan Jevnikar se je nato dalj časa zaustavil pri ciljih organizacije in skavtskega gibanja nasploh ter pri liku voditelja, ki bi moral vedno odgovarjati enačbi »voditelj — graditelj človeka«.
To pa je bilo le izhodišče za nadaljnje delo v dveh skupinah. V prvi so analizirali problem vzgoje voditeljev ali bolje šole za voditelje, ideje, ki si vedno bolj utira pot in se bo verjetno v kratkem tudi uresničila, saj se zanjo zanimajo tudi koroški in goriški bratje. Druga skupina pa se je posvetila dvem temam in sicer du-
Poslanica tržaškega škofa za letošnjo Misijonsko nedeljo
Škof Bellemi najprej našteje, kaj je potrebno, da se postane Jezusov misijonar: osebna spreobrnitev, vključitev v cerkveno občestvo, pustiti se voditi Sv. Duhu, misijonska formacija in misijonska solidarnost. Omenja nato misijonske poklice, prostovoljce za misijone, čut za krajevne misijonske potrebe: ateisti, od Cerkve oddaljeni, družine v krizi, ločeni, na stranpoteh živeči. Nazadnje omenja še današnje misijonske izzive: kulturne, politične, družbene in verske. Konča z omembo Marijinega leta, v katerega se letošnja Misijonska nedelja »posrečeno« vključuje.
Marijanska procesija v Barkovljah
Marijino leto je dober izziv, da pogledamo, kaj kaže naš duhovni barometer. Sodeč po izredno veliki procesiji na rož-novensko nedeljo v Barkovljah bi rekli, da je kar zadovoljivo.
Po slovesni maši, ki jo je daroval dr. L. Škerl, so s kipom Matere božje, ob spremljavi narodnih noš, prečkali glavno cesto in zavili po obrežju. Pri vodometu so postali, nakar je škofov vikar, ob spremstvu župnika g. Elija in g. Rafka s Proseka, opravil kratko molitev, pevci pa so zapeli Marijino pesem. Na povratku v cerkev so pevci priredili še kratek koncert Marijinih pesmi. Aleksandra Pertot zasluži priznanje za ubrano petje pri maši, pa tudi za nekaj novih Marijinih pesmi. Le odgovori pevcev pri maši včasih nekoliko šepajo.
Ne vem, koliko je bilo zbrane molitve med procesijo; ob krasnem vremenu in prijetni domači godbi, verjetno bolj malo. Zaupamo, da je Marija upoštevala vsaj dobro voljo vseh udeležencev procesije, saj je bila njihova prisotnost tudi že pričevanje vere.
Zahvala predvsem g. župniku, ki je uporabil vsa razpoložljiva sredstva za dober uspeh slovesnosti. - F. V.
Kaj pa na Pečah?
Na rožnovensko nedeljo popoldne 4. oktobra so se Marijini častilci iz boljun-škega konca povzpeli k Marijini cerkvici na Peče. Romarsko mašo je opravil g. Žarko iz Mačkolj. Njegove misli, povzete iz Marijinega ravnanja v življenju, ki jih je vzporedil z našim načinom ravnanja, so bile posrečena in praktična kateheza. Močna skupina skavtov je mašo popestrila s kitaro in petjem. Ob koncu maše pa je ravnatelj g. Stefančič prebral priložnostno pesem g. Miklavca, ki se zaradi bolezni ni mogel povzpeti na Peče. Vsaj prvo in zadnjo kitico bi radi posredovali:
zbor SZSO-Trst
hovni rasti in verski izobrazbi ter koedu-' kaciji, ali bolje, temu kar je koedukacija doprinesla k odnosom med fanti in dekleti v organizaciji.
V popoldanskih urah je branju poročil dveh delovnih skupin ter blagajnika, gospodarja, predstavnikov vej in revizorjev sledila razprava, v kateri je prišla na dan vedno bolj občutena potreba po nenehnem izpopolnjevanju v voditeljski službi, saj je vsem jasno, da je za neprestano dajanje treba tudi od nekod črpati energijo in nove zamisli.
Po pregledu stanja skupin so bile na dnevnem redu še volitve novega pokrajinskega vodstva. Tako je prišlo do spremembe v samem vrhu, kjer je mesto dosedanje načelnice Eve Fičur prevzela Bruna Ciani. Vse ostale člane vodstva pa je občni zbor soglasno potrdil v funkcijah. Tako bodo pokrajinsko vodstvo poleg predstavnikov vej in stegovodij sestavljali še načelnik Marjan Jevnikar, načelnica Bruna Ciani, tajnik Marijan Kravos, blagajničarka Nadja Maganja, gospodar Kazimir Majovvski in duhovni vodja g. Tone Bedenčič.
M. K.
Sožalje
župnijska skupnost in cerkveni zbor iz Mačkolj izražata iskreno sožalje g. Dušanu Jakominu in mu želita božje tolažbe ob prerani smrti njegove ljubljene sestre Ide. * * *
Občuteno sožalje izrekajo svojemu duhovnemu voditelju ob boleči izgubi sestre Ide tudi skavti in skavtinje V. stega.
Ko da bi šla v goro k Elizabeti, si se vzpela na gorate Peče, kjer bistra Glinščica v Boljunec teče, da nas tolažiš z božjimi obeti.«
In zadnja:
Na poti tej bodimo vsi oprezni, varujmo se nevernosti temine, da bomo varno stopali nad brezni.
S to mašo se je zaključilo letošnje romanje na Peče in Marijina podoba bo do prihodnjega leta spravljena v domači župnijski cerkvi. - F. V.
Bazovica
Z veseljem smo se odločili za koncert v naši cerkvi. Zadnji je bil letos februarja, ko je nastopila pevska mladina s Tržaškega, ki jo je vodila Sandra Pertot in izvajala božične pesmi. Koncert je odlično uspel, bodisi z nastopom mladih pod dobrim vodstvom bodisi z lepo udeležbo ljubiteljev petja.
Kaj nas je nagnilo do te odločitve? Slišali smo, da so na Opčinah na Jernejevo nastopili mladi, ki so se udeležili orglarskega tečaja v Sloveniji, s pestrim sporedom, ki je občinstvu bil všeč.
Tako želimo tudi mi naši skupnosti in še drugim prijateljem nuditi uro izbranega petja in glasbe. Koncert bo to nedeljo v cerkvi ob 18. uri. Spored, ki je bil objavljen že prejšnji teden, bo nekoliko spremenjen. Namesto čelista Di Fabia bo nastopil Peter Filipčič. Zaključil bo koncert Tržaški mladinski zbor, ki ga vodi Andrej Pegan.
Zadovoljni smo, da bosta prvič izvedeni dve deli: skladba Ubalda Vrabca, ki je že več let naš vaščan, in jo bo igral Andrej Pegan na orglah ter Andreja Pegana »Ave Marija«, ki jo mladi skladatelj posveča Ubaldu Vrabcu. Številna udeležba naj bi počastila naše izvajalce in skladatelje ter duhovno obogatila prisotne.
In še ena novica. Naš otroški zbor »Slomšek« je začel z vajami. Vadil ga bo Andrej Pegan. Prve vaje se je udeležilo čedno število otrok tudi iz sosednjih vasi. Pričakujemo, da se bodo zglasili še drugi.
Obnovitev zunanjosti cerkve v Mačkolj ah
Po uspešni obnovitvi notranjosti naše župnijske cerkve pred nekaj leti, mislimo v Mačkoljah začeti z obnovitvenimi deli na zunanjosti cerkve in zvonika. Marsikje je omet že odpadel, na splošno pa vsaj odstopil od zidov.
Vsaka cerkev je hote ali nehote neko zrcalo ljubezni in vere, ki jo predstavlja prav božja in naša skupna hiša. Cerkve pa niso le strogo sakralni prostori, kraji bivanja učlovečenega Boga med nami v podobi kruha v tabernakljih, ampak istočasno tudi prvi zgodovinski in umetniški spomeniki vsakega kraja, vasi pa še prav posebej.
Kar lahko zapišem brez pretiravanja ali sramu je to, da so Mačkoljani vedno radi in pridno skrbeli za svoje verske in kulturne spomenike. Ko smo pred nekaj leti delali novi kor v cerkvi, smo že takrat čutili potrebo, da uredimo tudi zunanjost svoje cerkve. Večina domačinov skrbi za svojo domačo hišo, večina hiš ima tudi lepo urejeno zunanjost. Tudi cerkev bi zdaj radi zlili v estetsko mikavno okolico »pol-istrske vasice«.
Že pokojna Ivana Smotlak je pred smrtjo poklonila cerkvi nekaj denarja v ta namen, zaprosili smo pomoči tudi Deželni urad za umetniške in kulturne spomenike in jo tudi dobili.
Čeprav je to delo veliko in bo zahtevalo še precej žrtev in težke vsote denarja, se ga bomo lotili z veliko mero zaupanja v božjo pomoč, darežljivost dobrih ljudi v domači občini, v domačih društvih in pri vseh vaščanih.
Vsem pokojnim dobrotnikom naj dobri Bog povrne s stoterimi darovi, živim pa nakloni mir, odprto srce za potrebe človeštva in Cerkve ter svoj blagodejni blagoslov.	Žarko	Škerlj,	župnik
V nedeljo 18. oktobra ob 18. url bo v cerkvi sv. Marije Magdalene v BAZOVICI
KONCERT
Nastopijo: na orglah Marko Ozbič in Andrej Pegan, z violino Majla Ozbič, čelo Peter Filipčič, solistka kontralt Marta Va-letič in Tržaški mladinski zbor pod vodstvom Andreja Pegana.
Kot se spodobi za šolarje, da gredo že prvi dan v šolo, je tudi Pastirček prišel ob začetku šolskega leta v šolo v novi obleki. Ukrojil mu jo je Peter Gus z osnovne šole »F. Bevk« v Gorici. Prav živa je platnica v izrazitih barvah. Naj tako še bolj pritegne mlade bralce, da bodo svoj list še rajši brali in vanj dopisovala.
Da, tudi dopisovali, saj je zadnja leta Pastirček vedno bolj poln pisemc in dopisov mladih šolarjev. Tudi v tej prvi številki je tako: štiri sestavke so prispevali otroci poleg pisemc in 22 risbic. Zelo lepo! Ti prispevki napovedujejo, da bo med letom sodelovanje otrok še večje, če je že začetek tako spodbuden.
V otroškem listu seveda ne smejo manjkati prispevki odraslih. To so predvsem ilustracije neutrudne Danile, ki bo tudi letos risala s Pastirčkom, zlasti celoletno zgodbico o sv. Dominiku Saviu, mladem salezijanskem gojencu, ki je bil razglašen za svetnika. Njenemu zgledu sledi katehet, ki je ilustriral Očenaš.
Evelina Pahor je zaključila svoje opise kraških jam in bo govorila o naših krajih v preteklosti; v oktobrski številki je napisala uvod. Gotovo bo znala povedati veliko zanimivega.
Ker smo v Marijinem letu, bo Pastirček opisal nekatere naše Mariijne božje poti. V tej številki se je odpeljal na Barbano. Mariza Perat obljublja, da nas bo seznanila z zanimivostmi onkraj oceana, predvsem s Kanado, kjer je letos bila.
Pesmice sta prispevali L. Šorli in Z. Saksida. Ta slednja ima tudi dva sestavka v prozii: Nezadovoljno pikapolonico ter Skrito uganko. Lepa se mi zdi črtica Berte Golob »Bog Oče«.
Bogato je v sliki in besedi prikazan Pastirčkov dan, ki je bil na Opčinah v mesecu maju, ko Pastirček ni več izšel. Pesem je komponiral Ivo Bolčina na besedilo J. Šmita. In seveda na platnicah so uganke za razvedrilo.
Veliko zanimivega in privlačnega ne samo za otroke, tudi za starše in učitelje, ki iz Pastirčka morejo dobiti pobude za razgovor z otroki doma in v šoli.
Bralci pišejo
Kaj mi ni bilo všeč
Dne 15. avgusta popoldan sem bila pri maši na Repentabru, 13. septembra na procesiji na Opčinah, 14. septembra na Barbani. Na vseh treh krajih je bilo dosti lepega in dobrega. Nekatere reči pa mi niso bile všeč.
Na Repentabru npr. je bila ena sama velika trgovina od restavracije Furlan do velikih vrat pri cerkvi, okrog cerkve pa ena sama velika »oštarija«. Eni smo v cerkvi molili in peli, drugi pa so okoli cerkve pili in razgrajali. Pa še to. Med mašo sem hotela k spovedi, pa ni bilo nobenega duhovna v spovednici, pri oltarju pa so bili.
Na Opčinah se mi je prav uprl tisti ofer. Najprej nas je župnik povabil v cerkev, potem pa skozi zakristijo ven mimo nabiralnika, kjer sta stala dva moža in gledala, koliko smo dajali notri. Najprej moraš dati denar, potem pa smeš v procesijo. Tudi petje je bilo bolj »mižerno«, čeprav imajo tako dober zbor.
Na Barbani smo molili med spovedovanjem rožni venec, pa je vsako toliko organist močno zaigral in nas motil. Tudi ljudi se mi je zdelo, da je bilo letos manj na Opčinah in na Barbani, čeprav je Marijino leto. Kaj to pomeni?
Miranda Borsati, Trst ■k
Nikoli ni človek tako poln dostojanstva kot tedaj, ko ponižno prosi odpuščanja, se spusti pred neskončnim Bogom na kolena ter prizna svoj greh in svojo krivdo.
Krstno slavie v Pastoralnem središču vTrstu
Pastirček v novem šolskem letu
Misijonska nedelja v Gorici
V nedeljo 18. oktobra ob 15. uri bo v cerkvi sv. Ivana ura molitve za misijone z litanijami Matere božje in blagoslovom. Po uri molitve bo v mali dvorani bogoslovnega semenišča predavanje g. Vinka Zaletela s skioptičnimi slikami. Začetek ob 16. uri.
G. Vinko je pred leti obiskal vse slovenske misijonarje in pri tem tudi veliko fotografiral. Pridite k molitvi in k predavanju.
Romanje na Sv. goro
V nedeljo 11. oktobra, ob obletnici začetka 2. vatikanskega koncila, se je kljub deževnemu dopoldnevu zbralo na Sv. gori lepo število romarjev iz naših slovenskih župnij na Primorskem na tej strani meje. Bog je uslišal naše prošnje za vedro popoldansko vreme.
Pred skupno sv. mašo so bile pete litanije Matere božje z odpevi. Somaševanje je vodil msgr. dr. Franc Močnik, ki je romarjem priporočil zvestobo in pogumnost v veri kot so ju imeli brezštevilni sveto-gorski romarji v skoraj 450 letih, odkar je Marija naročila Urški iz Grgarja, naj jo ljudstvo milosti prosi.
Bog daj, da bi vsakoletno romanje naših župnij privabilo še več romarjev s svojimi dušnimi pastirji. Za prihodnje leto, kot smo slišali, se obeta asfaltirana pot do vrha. Naj bi se te dolgoletne želje vseh res čknprej uresničile!
Seja pokrajinskega sveta SSk na Goriškem
Politična kriza, ki je zajela mestno upravo v Gorici, povzroča v zadnjem času precej razprav. Tako je bilo tudi na zadnjem zasedanju pokrajinskega sveta SSk, ki ga je sklical in vodil pokrajinski predsednik SSk Gradimir Gradnik.
Slovenska skupnost, kot je poročal pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin, je dejavno sodelovala pri naporih petstran-karske koalicije, da bi se vzroki spora kar najhitreje odpravili. Izgleda pa, da obstajajo tako v DC in še v kaki drugi zavezniški stranki precej različna gledanja in je bilo doslej nemogoče povsem ugladiti razhajanja.
SSk bo vsekakor vložila vse napore v to, da začne čimprej redno delovati gori-ški občinski odbor, saj imamo ves interes za to, ker so v teku nekatera dela, ki pobliže zanimajo našo skupnost v Gorici. Pomislimo le na gradnjo slovenskega šolskega centra. Dela pri gradnji tega središča so že bila oddana na dražbi.
Pokrajinski tajnik je stvarno ugotovil, da se je položaj naše skupnosti v Italiji po zadnjih političnih volitvah spremenil na slabše. Dovolj je podatek, da se nekatere vladne stranke (med temi celo PSI) obotavljajo sploh predstaviti nov osnutek zaščitnega zakona, da je bila iz finančnega računa črtana postavka o finančni podpori slovenski manjšini, da so nekateri birokrati začeli ovirati zakonita vračanja slovenskih priimkov. Poudarjeno je bilo nadalje, da SSk ne more sodelovati vzajemno z nekaterimi slovenskimi političnimi silami, ki so se na Tržaškem povezale za volitve in izvolile v parlament kot svojega zastopnika hudega nasprotnika naše manjšine in sožitja tako med Slovenci in Italijani kot med Italijo in Jugoslavijo.
Vse to izredno zaskrblja. SSk bo v krat-
kem postavljena pred odločilne preizkušnje, ko bodo pokrajinske volitve v Gorici in deželne volitve. Zato je tekla poglobljena razprava v tej smeri in postavljene so bile smernice za bodoče delo naše stranke, saj je prav od rezultatov teh volitev odvisen bodoči razvoj naše skupnosti v Italiji. Delegati so se tudi porazgovorili o bližnjem srečanju na Koroškem in o skorajšnjih referendumih.
V debato so posegli: Mauro Leban, Marjan Vižintin, Marjan Breščak, Franc Kenda, Simon Komjanc, Branko Černič, Karlo Brešan, Jožko Perkon, Damjan Paulin, Maks Gergolet, Renato Devetak, Vanda Gradnik, Edi Keber, Milenka Rustja, Niko Klanjšček, Aleksandra Kosič, Marko Brajnik, Marija Ferletič, Karlo Mučič, Mirko Humar, Silvan Bensa, Gabrijel Fi-delj.
Sovodnje
Na občinski seji 6. oktobra, je po branju zapisnika Branko Čemic (SSk) hotel vedeti, kako je potekel pregled izvedencev v zvezi z zemljišči, ki jih je v obrtniški coni Malnišče^Rubije zasegla železniška uprava ob postavitvi drugega tira. Dobil je odgovor, da je treba najprej prilagoditi mape za dokončno ugotovitev.
Obračun za leto 1986 izkazuje 127 milijonov lir prebitka, v kar so vključeni razni prispevki v višini 107 milijonov, ki naj bi jih občina še prejela od Dežele za gradnjo občinske telovadnice. Po mnenju podžupana naj bi to vsoto porabili za ureditev in izplačilo okoli 8.000 'kv. m zaseženih zemljišč za v občini razširjene asfaltirane ceste. Pri tej točki je svetovalec B. Černič sprožil zadevo zgraditve trim steze s športnimi pritiklinami za osnovnošolske otroke ob športnem igrišču, ki je bila ukinjena, nakar je župan najavil, da se bodo načrtovane športne naprave zgradile pri telovadnici.
Isti svetovalec je tudi načel zadevo plačevanja honorarja za dvojezično poslovanje običnskih uslužbencev. S tem bi občina lahko dokazala možnost uveljavitve pravice do dvojezičnosti, ne da bi čakali na globalno zaščito. Podžupan je odgovoril, da bi se verjetno Nadzorni odbor s plačevanjem honorarjev za dvojezičnost ne strinjal. Vsekakor se v zvezi s tem načrtuje sestanek odborov treh slovenskih občin na Goriškem in se bo nadaljevalo s srečanji z občinami s Tržaškega.
KD Skala iz Gabrij je bilo podeljenih 2.300.000 lir za organizacijo letošnjega občinskega praznika.
O zadnji seji Kraške gorske skupnosti 29. sept. je poročal njen član Klemše, ki je tudi pojasnil vzroke, zakaj so svetovalci SSk to sejo zapustili in dodal, da obstaja s strani sedanje večine politična volja za vstop SSk v to večino. Delovanje te ustanove v zadnjih mesecih pa je precej kritično ocenil.
Župan je povedal, da so v Rimu odobrili prošnjo po povečanju občinskega osebja, zaradi česar bo uprava razglasila natečaj za mesto uradnika. Ker je zapadel določeni rok, bodo razpustili delovno skupino, ki je čistila ceste. Sklicalo se bo nadalje predstavnike krajevnih društev za sestavo programa ob polaganju vencev pred spomenike letos 1. nov. V nedeljo 8. nov. pa bodo slovenski Korošci iz Sel obiskali Sovodnje. Ob koncu seje je svet še razpravljal pri zaprtih vratih o pra-
V Katoliškem domu v Gorici bo v nedeljo 25. oktobra ob 16. uri
MISIJONSKA PRIREDITEV
Na odru bo nastopila skupina igralcev iz Št. Jakoba v Rožu z versko igro Paula Claudela
MARIJINO OZNANJENJE
To je zelo lepo delo francoskega konvertita in dramatika v štirih dejanjih in z uvodom. Pred igro in med odmori se bodo prodajale srečke za srečolov. Izkupiček gre za misijone. Misijonska skupina v Gorici se priporoča za dobitke. Prinesite jih ali v cerkev sv. Ivana ali v stolnico. Lahko tudi kličete tel. 30536.
Predsednik SZ 01ympia dr. Jože Vrtovec Izreka 25. septembra letos pozdravne besede ob odprtju nove telovadnice ob Katoliškem domu v Gotici
znem mestu kuharice v otroškem vrtcu v Rupi. - R. Devetak
★
Popravljamo
V poročilu o desetletnici odseka prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah v prejšnji številki našega lista je prišlo do nekaterih netočnosti oz. pomanjkljivosti, za kar naj nam prizadeti oprostijo.
Tako je pozdravil prisotne predsednik Rdečega križa iz Nove Gorice in ne podpredsednik, v imenu tržiške in doberdob-ske sekcije pa je izrekel pozdrave predsednik sekcije Doberdob Jožef Ferletič, ne pa Jožef Ferfolja. Pozdravila sta še predsednika R. K. Ernest Rojec, Ajdovščina in Olga Bandelj, Škofja Loka, ki v zadnjem poročilu nista bila omenjena.
■
Čestitke
Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba je z veseljem sprejel novico, da je članica Marija Kristina postala mamica. Srečni družini zbor iskreno čestita, mali Martini pa želi vso srečo v življenju.
Sožalje
SKD Hrast in pevski zbor iz Doberdoba izrekata občuteno sožalje svojemu članu in pevcu Arnaldu ter vsem prizadetim svojcem ob izgubi drage mame in none Angiuline.
OBVESTILA
SSG - Trst uprizori v Kult. domu v Trstu igro B. Mušiča »Sumljiva oseba« v petek 16. okt. ob 20.30 red A premierski, v soboto 17. okt. ob 20.30 red B, v nedeljo 18. okt. ob 16. uri red C in v sredo 21. okt. ob 20.30 red D.
V Kult. domu v Gorici nastopi SSG iz Trsta z igro B. Nušiča »Sumljiva oseba« v ponedeljek 19. okt. ob 20.30 red A in v torek 20. okt, ob 20.30 red B.
Šport
Odbojka
Ekipa C2. Po komaj dveh tednih vadbe so olimpijci prestali prvo preizkušnjo: v domači telovadnici so se pomerili z moštvom Acli iz Ronk v okviru tekmovanja »Pokal Furlani j a-Julijska krajina« in zmagali s 3 :1 (15 : 8, 15 : 8, 12 : 15, 16 : 14). Prikazana igra tehnično in taktično ni blestela, dala pa je novemu trenerju Vojku (ki sicer še ni mogel voditi moštva s klopi in ga je nadomestil Dario Maraž) možnost, da si je ustvaril vsaj delno sliko o moštvu in posameznih igralcih. Pozna se, da ekipa še ni uigrana in da nekateri igralci še niso nared. Sprejem je bil še kar zadovoljiv (vendar nasprotni napad ni bil udaren); napad je še prešibek; blok je deloval v nekaterih momentih dobro, v drugih pa slabše, treba ga bo vsekakor izpiliti, kajti brez dobre obrambe tako pri mreži kot v polju je težko zgraditi učinkovit napad. Igralci so pokazali dobršno mero zagrizenosti in borbenosti, kljub temu pa se je spet vrinil usodni tretji set, v četrtem pa se je poznala utrujenost.
Under 15 (fantje). Ognjeni krst so prestali tudi mladinci. V soboto so igrali v Ronkah proti ekipi Acli in izgubili z 1 : 3 (13 : 15, 15:9, 2 : 15, 7 : 15). Igra naših je bila raztrgana (premalo je bilo vadbe!): včasih lepa in precej zagrizena, nato pa spet medla in počasna, šepal je predvsem sprejem, pa tudi tolkači so prevečkrat grešili.
čisto drugačno igro pa so mladi igralci pokazali v ponedeljek v telovadnici v Štandrežu proti moštvu S. Luigi iz Gorice. So sicer izgubili z 1 : 3 (11 : 15, 3 : 15, 15 : 13, 14:16), toda pokazali so večjo vnemo in voljo do zmage; v napadu ni bilo dosti pogrešk. Prihodnji ponedeljek bodo igrali v štandrežu proti ekipi Fincantieri iz Tržiča. - n
DAROVI
Za Katoliški glas: Filip Vidmar 10.000 lir.
Za duhovnijo sv. Ivana v Gorici: druž. Kogoj 50.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Ciril Koršič 100.000; druž. Kogoj 100.000; Boris Lutman 300.000; rev. Franc Gaber, ZDA 150.000; Lenart K., Rupa 100.000; druž. A. Kosič, Gorica v spomin na pok. Albina Hledeta iz Števerjana 100.000 lir.
Za Sv. goro: Anica Slokar v spomin sestre Zlatke 20.000; Natuška v spomin na pok. Sirk 10.000 lir.
Za obnovitev ceste na Sv. goro: Rozalka Klanjšček, Gorica 50.000 lir.
Za potrebe cerkve na Vrhu: Remo Devetak namesto cvetja na grob svakinje Marije Cotič iz Redipuglie 30.000 lir.
Ob 21. obletnici smrti Pinota Čuka in ob zlati poroki daruje Valerija Čuk (Trebče, 142) za cerkev v Trebčah 100.000 lir in za Skupnost Družina 20.000, za Katoliški glas 20.000, za Marijanišče 20.000, za godbo V. Parma 20.000 in za Sklad M. Čuk 20.000, skupaj 200.000 lir.
Za obnovo fresk v cerkvi v Bazovici: Silvia Križmančič v spomin moža Teota 50.000; starši v spomin sina Teota 50.000; Mesarjevi 20.000; Mara Kenda v spomin mame Antonije 100.000; Dora Kalc v spomin sina Albina ob obletnici 20.000; sorodniki v spomin Mdrija Černigoja 20.000 lir.
Za cerkveni zbor iz Mačkolj: Alma Pe-čenik ob smrti Ignacija Strajna 20.000 lir.
Za obnovo zunanjosti cerkve v Mačko-ljah: PD Mačkolje 500.000; A. T. 200.000; Pepa 200.000; Mira 150.000; Slava 100.000; N. N. 100.000; Francka 50.000; Marička 50.000; Slava 10.000 lir.
Za cerkev v Mačkoljah: bratranec Alojz z družino 100.000 in N. N. 5.000, oba namesto cvetja na grob Ignacija Strajna.
Za misijone na Madagaskarju: Rozalka Klanjšček 100.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Jazbine 30.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
m
V Društvu slov. izobražencev v Trstu,
ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 19. okt. ob 20.30 govoril dr. Janko Prunk na temo »Politično delo Janeza Ev. Kreka ob 70-letnici smrti«.
»Gen Verde« v Trstu in Gorici
Ta mednarodno priznana skupina, ki je že 56-krat prepotovala Evropo, ZDA in Kanado ter koncertirala več kot osemsto-krat, bo nastopila prihodnje dni tudi v Trstu in Gorici ter uprizorila klasično rock opero »Tisoč svetlobnih poti«.
V Trstu nastopi 20. okt. ob 20.30 v športni palači, v Gorici pa v soboto 24. okt. prav tako ob 20.30 v športni palači. Predstava, ki so jo pripravili mladi za mlade celega sveta vključuje glasbo, ples, pesmi ter druge sestavine muzikala, vse to pa so le sredstvo za razmišljanje, ki ga nastopajoči posredujejo občinstvu v luči evangelija.
Vstopnina je 15.000 lir, predprodaja vstopnic pa je:
v Trstu: Borsa Market, ul. Imbriani 8; v Gorici: Agenzia IOT, ul. Oberdan 16; v Tržiču: Negozio Udine 1000, ul. Leopardi, 8;
v Gradežu: Casa della Lana, Corso del Po-polo, 40;
v Vidmu: Salone Silvana, ul. Venezia, 22.
Kudu Trm H
Spored od 18. do 24. oktobra 1987
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Zgodbica o srečnem darilu«. 10.45 Praznična matineja. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Nediški zvon. 15.00 Festival Števerjan '87. Igrajo ansambli »Tonija Ver-derberja« iz Starega trga ob Kolpi, »Srce Slovenije« iz Sevnice ter »Bratov Poljanšek« iz Kamnika. 15.30 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Zgodbe Lipeta Kosca.
9.00 V znamenju Rdečega križa. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Potovanje proti zrelosti. 12.00 Ko mladost ni norost. 12.30 Jezik mladih. 13.20 Revija ZCPZ v Kult. domu v Trstu: dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj, mešani zbor Sv. Jernej z Opčin, mešani cerkveni zbor iz Sv. Križa. 14.10 Otroški kotiček: Presodi -razsodi! 15.00 F. S. Finžgar: »Pod svobodnim soncem«. 15.10 Poglejmo v mladostnikov svet. 15.40 Mi mladi: kje smo, kaj delamo, kako doživljamo. 16.00 Iz oddaj T. Kermaunerja. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Zdravilne rastline in sadni sokovi. 12.00 Naša dobra stara kuhinja. 12.00 Kulturno-politiki v kuhinji.
14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 F. S. Finžgar: »Pod svobodnim soncem«. 15.30 Kuharska potovnica. 16.00 Gastronomska kultura skozi tisočletja. 16.30 Naša dobra stara kuhinja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana. 18.00 Sofokles-Gantar: »Nič ni silno tako kot človek«.
Sreda: 8.10 Glas iz Rezije. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Zdravnik in pacient. 12.00 Zrcalce, zrcalce povej! 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Od Milj do Devina. 15.00 F. S. Finžgar: »Pod svobodnim soncem«. 15.30 V svetu knjige. 16.00 Zrcalce, zrcalce, povej! 16.40 Ko zvezde zableščijo. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianist Lorenzo Baldini. 18.00 Tržaška pisma Vuka Karadžiča.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 9.00 V znamenju Rdečega križa. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Svet, v katerem živimo (1. del). 12.00 D. Jelinčič: Odhajanja. 14.10 Na goriškem valu. 15.00 F. S. Finžgar: »Pod svobodnim soncem«. 15.10 Svet, v katerem živimo (2. del). 16.00 Iz oddaj T. Kermaunerja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor »Polet« iz Beograda.
18.00 Prva svetovna vojna in begunci s soške fronte.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Še enkrat film. 12.30 Pogovor z ustvarjalci. 13.20 Ce-cilijanka 1986: moški zbor Štmaver, So-vodenjska dekleta, Fantje izpod Grmade.
14.10 Otroški kotiček: Po svetu z raketo.
15.00 F. S. Finžgar: »Pod svobodnim soncem«. 15.10 V filmskem svetu. 16.00 Razmišljanja ob slovenskih ljudskih pravljicah. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Človek in okolje. 14.10 Oddaja iz Kanalske doline.
15.00 Drugi program. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianist Pavel Furlani. 18.00 J. Povše: »Družina Bogatajčič«. Humoristična nadaljevanka.
Če je bilo v davnih časih potrebno trebiti gozdove, je danes predvsem potrebno čistiti gozd, ki je znotraj nas samih.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
V Gospodovem miru je v soboto 10. oktobra za vedno zaspala
IDA JAKOMIN
Brat duhovnik Dušan in ostali sorodniki se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so nam bili kakorkoli zraven, še posebej duhovnikom in pevcem.
K zadnjemu počitku smo jo položili v torek 13. oktobra na škedenjskem pokopališču. Maša zadušnica bo v škedenjski cerkvi v ponedeljek 19. oktobra ob 17. uri.
Trst-Sv. Anton pri Kopru, 13. oktobra 1987