LETO XIX. ŠTEV. 526
GOSPODARSTVO
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 5. MARCA 1965
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Kaj dobi Trst Od nakupa licenc do pravega industrijskega sodelovanja
namesto „	...................
Mnogo italijanskih velikih podjetij že sodeluje s jugoslovanskimi
«Vulkani je» in «Saturnije»?
Te dni so po tržaških ulicah nosili napis «Andremo tutti a Genova« (Vsi pojdemo v Genovo). Po vsem tem ne bi smeli odrekati Tržačanom humorja niti v času, ko se razburjajo zaradi nameravanega zaprtja ladjedelnice Sv. Marka. Zakaj ni preureditev ladjedelnic v Italiji in skrčenje njihove zmogljivosti zadelo tudi genoveških ladjedelnic? se vprašujejo upravičeno Tržačani.
Po znanem zakonu, da za prvo nesrečo pride še druga, stoje Tržačani pred novim problemom: konec maja bosta znani dve tržaški potniški ladji «Vulkanija» in «Satumija», ki ploveta na progi Trst-New York zadnjič zatrobili v pozdrav Tržačanom. Dobrih 35 let sta neprestano na morju, to je že nekaj in pokoja jim nihče več ne more odrekati.
Po svoji elegantni liniji in notranji ureditvi — poleg tega sta bili to prvi dve veliki potniški ladji na naftni pogon — sta bili ladji res v ponos Tržačanom. Dala jih je zgraditi «Cosulich Line», a že pred vojno ju je Mussolini dodelil genoveški družbi «Italia», ki ju ima še zdaj. Kakšne ladje bodo Geno-vežani postavili na njuno mesto? Sicer ne odločajo o tem samo oni, temveč tudi ministra za državne udeležbe in za trgovinsko mornarico, to je rimska vlada.
Ko bo družba «Italia>> junija postavila na progo Genova-New York dve novi krasni ladji (»Michelangelo« in «Raffaello» po 43.000 brt in z zmogljivostjo 1800 potnikov) bosta prosti «Cristo-foro Colombo» (29.420 brt) in «Leonardo» (35.500 brt). Trstu obljubljajo ne še uradno «Cri-stoforo Colombo», ki je za 5.000 ton večja kakor «Vulkanija»> in «Saturnija». Ta bi lahko napravila kvečjemu 12 voženj med Trstom in New Yorkom v enem letu, to je šest voženj manj kakor sta jih «Saturnija» in »Vulkanija«. »Leonarda« potrebuje »Italia« za krožna potovanja, tako pravijo pri njenem vodstvu. Tržačani, oziroma Jadransko morje bi torej bilo na slabšem.
«Vsi pojdemo v Genovo«. ne torej več v Benetke, čez Benečane, njihove ladje in njihovo pristanišče ne zabavljajo po Trstu več toliko kakor pred drugo vojno. Benečani so se celo pridružili skupni obrambni organizaciji proti Firenškemu morju (Genovi) — Skupnosti J adranskih pristanišč. Poleg strokovnjakov so v njej župani jadranskih (italijanskih) pristanišč. Obramba proti Genoveža-nom je očitno težka zadeva.
Na prog) Jadransko morje -Jušna Amerika je «Italia» postavila štiri »Liberty», ki so po 20 letih no vojni prav gotovo že odslužile. Zakaj ne bi »Italia« na to progo postavila modernih ladij, kakor bodo štiri hove jugoslovanske za progo proti Plati? se vprašuje tržaška Javnost. Seveda se tržaški tisk v podobnih primerih kaj rad skhcuje na jugoslovansko konkurenco, da bi omehčal trda srca rimskih ministrov.
Po zadnji vesti iz R)ma ie minister za trgovinsko mornarico Spagnolli dodelil tržaškemu pristanišču motorno ladjo «Cri-stoforo Colombo«, ki naj nadomesti «Saturnijo» in «Vulkani-jo»; z ladijama «Azija» in »Viktorija)) pa bo »Tržaški Lloyd» obnovil progo iz Jadrana na Daljnji vzhod. Proga Trst-New Yo-rk bo vsekakor oslabljena.
V Sloveniji odpravijo okraje
Ureditev jugoslovanske notranje državne uprave v smislu ustave je po svojem duhu že predvidevala odpravo okrajev. Upravne funkcije teh se bodo prenesle na občine, ki pridobivajo v jugoslovanski upravi pa tudi v sami gospodarski organizaciji čedalje večji vpliv, v resnici je razvoj že tako napredoval, da bodo 1. aprila v Sloveniji odpravili okraje. Tako bo odpravljen tudi koprski okraj, v katerem sta bila združena prvotni koprski in goriški okraj.
Gospodarski krogi se zlasti zanimajo za dejstvo, da bodo hkrati s samimi okraji odpravljene tudi gospodarske zbornice. Tako bo torej odpravljena tudi okrajna gospodarska zbornica v Kopru, ki je še posebno gojila gospodarske stike z obmejnimi predeli na italijanski strani ter še posebno sledila razvoju trgovine med obmejnimi področji, v zadnjem času si je zbornica močno tudi prizadevala, da bi se zamisel dejanskega industrijskega sodelovanja in delitve dela čimprej Uresničila še posebno ob meji, Pri koprski zbornici je tudi Posloval koordinacijski odbor tržaški in goriški obmejni sPorazum, ki naj bi pospeševal obmejno trgovino v smislu teh sporazumov. Ni dvoma, da je bil Koper že po svoji legi pripraven sedež za takšen odbor glede na njegove funkcije, da namreč usklaja prav obmejno trgovino. Ni znano, ali bo ta odbor še nadalje ostal v Kopru.
Meseca novembra so na sestanku italijanskih in jugoslovanskih predstavnikov v Rimu postavili temelje za pravo industrijsko sodelovanje in delitev dela. medtem ko se je dosedanje industrijsko in tehnično sodelovanje omejevalo v glavnem na odkup italijanskih licenc s strani jugoslovanskih podjetij. V Rimu so se domenili, da bo Italija za pospešitev industrijskega sodelovanja dala na voljo kredit 20 miiijonov dolarjev, medtem ko bi Jugoslavija trenutno prispevala 5 milijonov dolarjev. V kratkem se bo ustanovil italijansko-jv, aoslovanski mešani odbor za industrijsko in tehnično sodelovanje, ki bo imel nalogo, da uskladi dejavnost jugoslovanskih in italijanskih podjetij.
Italijanska in jugoslovanska podjetja se doslej zaključila okoli 100 pogodb predvsem za izkoriščanje licenc in italijanske tehnične dokumentacije. Gre za okoli 120 industrijskih proizvodov :; z jugoslovanske strani se je takšnega sodelovanja udeležilo okoli čez 50 podjetij, italijanskih pa čez 60. Okoli polovica sklenjenih pogodb je bila tudi izvršena, kar je dovedlo do proizvodnje raznih artiklov, ki so postali predmet izmenjave na domačem in na tujih trgih.
Takšno sodelovanje z italijanskimi podjetji bo gotovo pripomoglo k dvigu kakovostne ravni proizvodov jugoslovanske industrije, hkrati pa bo italijanski industriji zagotovilo večji delež na prodaji izdelkov na jugoslovanskem trgu. Kakor rečeno, gre v prvi vrsti za enostransko sodelovanje, to je odkup italijanskih licenc in tehnične dokumentacije s strani jugoslovanskih podjetij. Med takšne vrste sodelovanja sodi tudi sporazum med italijansko avtomobilsko tovarno FIAT in Zavodi Crve-na zastava v Kragujevcu za proizvodnjo avtomobilov. Omembe vredni so še drugi primeri sodelovanja, katerega se udeležujejo velika podjetja, V zadnjem času sta pričeli sodelovati tvrdki Montecatini in kemična industrija v Lukavcu. in sicer , za proizvodnjo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev rastlin. Družba Alfa Romeo je stopila v stik z jugoslovanskim podjetjem Dragoslav Djordevič - Goša v Smederevski Palanki, ki zdaj gradi trolejbuse, tramvaje in o-premo za razna prevozna vozila. Ugodno se razvija tudi sodelovanje med italijanskimi podjetji in jugoslovansko tvrdko «14. Okt ob ara, v K ruševcu, im sicer za izdelavo traktorjev na gosenico, buldožerjev in kmetijskih strojev. Italijanski podjetji Ansaldo San Giorgio in Nuove Regiane sodelujeta s tovarnami Djuro Djakovič in Je-dinstvo. Znan je sporazum med italijansko tovarno šivalnih strojev Necchi in z zadarskim podjetjem za proizvodnjo strojev «Bagat». Prav tako obstajajo odnosi sodelovanja na e-lektronskem področju (Avto-vox-Rudi čajavec) in med liv-nicama Innocenti-ž el j ezara, Si-sak.
To sodelovanje med velikimi italijanskimi podjetji — omenimo naj tudi tovarni Breda in Innocenti — z jugoslovansko industrijo je dokaz zaupanja.
ki ga imajo italijanska podjetja i do jugoslovanskih glede kakovosti proizvodnega blaga. To zaupanje je ustvarilo pogoje za uvedbo pravega industrijskega sodelovanja in delitve dela. Beograjska jugoslovanska trgovinska zbornica je že dala vrsto pobud za uvedbo takšnega sodelovanja, kar je dovedlo do sestankov med predstavniki raznih velikih italijanskih tovarn in jugoslovanskih podjetij, ki so imeli namen postaviti osnove za širše sodelovanje na področju proizvodnje, elektronike, orodnih strojev, mehanične industrije in raznih inštalacij. Na teh sestankih so tudi razpravljali o raznih vprašanjih, ki jih postavlja sodelovanje tudi na tujih trgih.
Kot najnovejši primer industrijskega sodelovanja naj omenimo izdelavo avtomatskih oralnih strojev v tovarni »Gorenje« v Velenju ob sodelovanju z italijansko tovarno «REX» v Pordenonu.
Jugoslovanski primanjkljaj nasproti Italiji
Trgovinska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo se je tudi lani uspešno razvijala, vendar je bila za Jugoslavijo precej pasivna v nasprotju z 1. 1963. Vrednost celotne izmenjave je dosegla okoli 90 milijard dinarjev (deviznih, 300 deviznih dinarjev velja en dolar), medtem ko je izmenjava leta' 1963 dosegla 81,4 milijarde dinarjev. Izvoz iz Jugoslavije v Italijo je lani nekoliko upadel, v prvih 11 mesecih je dosegel 36,2 milijarde, uvoz iz Italije pa 47,6 milijarde dinarjev. Italija je tako zavzela vodilno mesto v jugoslovanski zunanji trgovini, e-dino jugoslovanski uvoz iz Združenih ameriških držav je bil v prvih 11 mesecih približno na isti višini kakor italijanski, ter je znašal 47,4 (z Italijo 47,6) milijarde dolarjev.
Predsednik
Schaerf
Na Dunaju je umrl predsednik republike dr. Adolf Schaerf v starosti 74 let. Po gripi mu je oslabelo srce. Po svojem političnem prepričanju je bil socialist ter sodi med povojne predsednike republike, kakor sta bila Karel Renner in Theo-dor Koerner, ki so že zaradi svoje osebnosti ne glede na njihov politični program uživali javnosti velik ugled. Rajni je bil vnet pristaš sodelovanja med socialisti in krščanskimi demokrati v koalicijski vladi ter je večkrat preprečil meloni med obema strankama. V Figlovi in Raabovi vladi je bil podkancler. Za predsednika je bil prvič izvoljen maja 1957 po smrti Theo-dorja Koernerja, drugič pa aprila 1963. Rojen je bil na Moravskem, od koder se je preselil na Dunaj. Tu je dovršil pravne nauke.
Mednarodno financiranje grške cementarne
Mednarodna finančna družba (IFC — International Finance Corporation) je sklenila sodelovati z Grško investicijsko banko za industrijski razvoj (NI-BID), in sicer za financiranje moderniziranja velike grške tovarne cementa TITAN Cement Co.; gre za investicije 7,5 milijona dolarjev.
Pri tej investiciji bo sodelovala vrsta ameriških bank, kakor First Chicago International Finance Corp.. ki sodeluje z First National Bank (Chicago), nadalje Company Corp. for ln-vest-ment Abroad (sodeluje z banko Fidelity Philadelfia Trust. Companv Manifacturers Detroit Int. Corp.) sodeluje z Manifacturers National Bank ter Ban-que Lambert (Bruselj) in Ku-wait Tnvestment Compar.v.
NIBID je ustanovila Grška nationalna banka leta 1963, delnice NIBID so v rokah naslednjih bank; Chase International Investment Corporation, Deutsche Bank A. G., Mediobanca — Banca di credito finanziario S.p.A., Hambros Bank Limited, Manufacturers Hannover International Banking Corporation, Banque Lambert ‘Compagnie Fi-nanciere et Industrielle «Con-finindus« S. a., Banque Natio-nale pour le Commerce et LTn-dustrie, Credit Lyonnais in Credit Commerciale de France.
Zmogljivost grške cementarne se bo dvignila od 1,260.000 na 1,750.000 ton.
Angleško-jugoslovansko sodelovanje
Lazard Brothers and Co. je z Jugoslovansko investicijsko banko sklenila finančni sporazum za 5,5 milijona funtov šterlin-gov, s katerimi bo zagotovljeno financiranje gradnje plinske rafinerije v Velenju; ta o-brat bo postavila Humphreys and Glasgow Ltd. To je prva garancija, ki jo je prevzela državna ustanova. Zavarovalnica za izvozni kredit (ECGD) na podlagi najnovejših ukrepov
Sovjetski petrolej na avstrijski meji
Neizogibna konkurenca z zahodnimi petrolejskimi družbami
Vsekakor je prav tatarsko- ponske in drugih vzhod, držav.
(Nadaljevanje na 2. strani)
baškirska nafta iz Povolžja že dosegla avstrijsko mejo. Iz Ta-tarstana in Baškirije vodita dva velika naftovoda, ki z vsemi kraki merita 7000 kilometrov. Naftovod »Prijateljstva« pretaka tatarsko nafto do Češke Poljske, Vzhodne Nemčije in Madžarske, drugi naftovod pa vodi v nasprotno smer do IRKUTSKA in napaja sibirske industrije z nafto. Naftovod iz Povolžja, iz Tatarstana pelje do Brodskega blizu Lvova v Galiciji in nato, kakor rečeno, do glavnega mesta Slovaške, do Bratislave, pred samimi vrati Dunaja. Pred dvema letoma so speljali še nadaljnje krake tega naftovoda do Budimpešte, do Plocka na Poljskem in Schvved-ta v Vzhodni Nemčiji. Letos bodo zgradili od glavnega naftovoda pri Uneču (blizu rusko-belo-ruske meje) še nov krak do Ventspilsa v republiki Latviji. Samo po tem zadnjem naftovodu bo pritekalo na obale Baltskega morja 25.000 ton nafte dnevno.
Verjetno bodo te stotine milijonov sovjetske nafte iskale pot z naftovodi tudi do Sredozemskega in tudi Jadranskega morja. Za zdaj dovažajo Jugoslaviji sovjetsko nafto s tankerji in sovjetski antracit s tovornimi ladjami iz Odese, to je iz neposredne bližine ukrajinskih premogovnikov in tatarskih vrelcev nafte. Po drugi strani pa plovejo proti črnemu morju nove ladje, ki jih jugoslovanske ladjedelnice kar po vrsti izdelujejo za sovjetsko trgovinsko ladjevje.
SOVJETSKI PETROLEJ
TUDI ZA JAPONSKO
Naj omenimo mimogrede, da že obstaja načrt, po katerem bi naftovod iz Povolžja do Irkutska v Sibiriji še podaljšali do Nahodke, ki leži na obali Japonskega morja nasproti japonskih otokov. Do Nahodke na Tihem oceanu ob Japonskem morju so velikanske razdalje, toda naftovod je neprimerno laže graditi kot pa železnice. In še nekaj, doslej ni bilo odkritih na Daljnem vzhodu še tako velikanskih nahajališč nafte, ki bi mogle napajati vse potrebe Ja-
Janez Stanič, dopisnik ljubljanskega dnevnika Delo je pritegnil pozornost javnosti s svojim objektivnim poročanjem ne samo o velikih sovjetskih uspehih, ampak tudi o njihovih pomanjkljivostih. V letošnjem poletju je prepotoval velik del sovjetskih republik. V Baškiriji in Tatariji, ki ležita v Povolž-ju, v porečju reke Volge, je o-pisal med drugim tudi tamkajšnjo velikansko proizvodnjo nafte. V volškem naftnem rajonu načrpajo in predelajo največ nafte v Sovjetski zvezi. Prej je bil največji naftni rajon kavka-ški z znanim svojim središčem v BAKUJU. Mimo teh dveh imajo še srednjeazijski in zahodno-sibirski rajon. Tega poslednjega v tjumenski oblasti so komaj odkrili. Vsi naftni rajoni obsegajo 11 milijonov kv. kilometrov, torej več kot cela Evropa. Lani so načrpali že 225 milijonov ton nafte, medtem ko so v ZDA leta 1963 dosegli 375 milijonov t nafte. Po neki najnovejši vesti so Rusi baje že dosegli ameriške količine nafte, če jih še niso, pa to ne bo dolgo trajalo.
V zvezi z načrti zahodnih petrolejskih družb, da bi iz Trsta speljale tudi naftovod na Dunaj — ki bi bil do Avstrije tekel vzporedno z naftovodom na Bavarsko — je z vidika konkurence zanimivo, da je sovjetski naftovod »Prijateljstva« že prispel v bližino Dunaja, do Bratislave namreč. Zahodne družbe bodo svoje poslovne račune skušale utemeljiti s političnimi in strateškimi razlogi, čes da bi za Avstrijo bilo nevarno zaiti glede preskrbe s petrolejem v odvisnost Sovjetske zveze.
GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE
Napori pri iskanju gospodarskega ravnovesja
V SRBIJI IŠČEJO PETROLEJ širi se glas, da so nekje v Srbiji v podzemeljskih plasteh našli sledove petroleja. Specializirane skupine strokovnjakov in tehnikov so menda zdaj na delu, da bi zasledile morebitna petrolejska najdišča. Predvidevajo, da bo letos jugoslovanska proizvodnja petroleja prekosila za 17 od-sto lansko. Ta je znašala 1,16 milijona ton.
USKLAJEVANJE
NOTRANJNH ODNOSOV
Ljubljana, marca. — Ko sledimo razvoju jugoslovanskega gospodarstva in razpravljamo o celotni ali posamični problematiki s tega področja, najče-šče naletimo že nekaj let na razne premike in ukrepe, ki jih splošno označujejo kot takšne, ki naj bi vplivali na usklajevanje notranjih odnosov v gospodarstvu. Vemo že. da prihaja v tem gospodarstvu spričo njegove izredne dinamike in izredno naglega vzpona, kar izhaja tudi iz ugotovitev raznih mednarodnih ustanov, do notranjih nesorazmerij, ki cesto negativno vplivajo r.a celoten gospodarski razvoj. Eden takih pojavov je bil v zadnjem času izreden in nesorazmerno visok dvig investicijske potrošnje, na tudi potrošnje drugih vrst, kar ni bilo v skladu z razpoložljivi mi sredstvi in zlasti ne z razpoložljivimi zalogami blaga. To je, razumljivo, najprej povzročilo in še povzroča nesorazmeren dvig cen, nato pa padec življenjske ravni, kljub temu, da rastejo stalno tudi prejemki.
Poleg navedenega pojava, to je prevelike investicijske potrošnje, so bili še drugi vzroki, ki so vplivali in vplivajo na ustvarjanje notranjih nesorazmerij, vendar o tem ne bi govorili. Glavno, kar hočemo poudariti, da so napori, da bi odpravili ali vsaj do najmanjše mere zmanjšali .vpliv takih negativnih pojavov, iz dneva v dan večji. To je čutiti v vsem gospodarskem življenju. Med take napore moremo šteti izredno zaostritev pogojev za vlaganje sredstev v investicije, velike premike v cenah, ki se sicer na zunaj odražajo v povišanju cen raznih vrst blaga in storitev, v iskanju novih rešitev in sistema na zunanjetrgovinskem področju, kjer lahko govorimo o krizi v pomanjkanju deviznih sredstev kljub izredno visokemu izvozu in podobno. Zlasti na tem področju ie še vedno močno čutiti vpliv dosedanjega administrativnega sistema razdeljevanja deviz iz centralnega deviznega sklada, dočim je bilo proti predlogu za uvedbo sistema po načelu deviznega sa-mofinanciranja izrečeno mnogo kritičnih pripomb. Fo tem sistemu naj bi podjetja ustvarjala sama devize, ki so jih potrebna za nabave iz uvoza. Proti temu pa se oglašajo tista pod-
jetja, ki bi sicer lahko izvažala, pa morajo delati za domači trg, a so iim potrebne surovine in drugo, da lahko proizvajajo potrebne izdelke. Poleg tega so še številne splošne potrebe, za kar morajo ustvarjati devize vsi, če hočemo zagotoviti normalen družbeni razvoj.
Brez dvoma je jugoslovansko gospodarstvo prešlo precej kritičnih faz, obenem pa ie na tej poti nakazalo in uresničilo mnogo novih načel, ki predstavljajo večkrat važno napotilo za mnoge države z enakim družbenim redom. Brez dvoma je tudi, da predstavlja sedanja - faza iskanja rešitev za usklajevanje notranjih odnošaiev važno fazo v razvoju gospodarstva, ker je odvisen od ugodne in hitre prebroditve sedanjih težav tudi hiter in ugoden nadaljnji gospodarski razvoj. Pri tem je važno, da bo to doseženo z lastnimi silami, kar je zlasti potrebno doseči tam. ko gre za preusmeritev na domače surovinske vire, čeprav zahteva morda to več naporov, kot jih predstavlja uvoz ir. podobno. Predvsem pa je potrebno izredno varčevanje na vseh področjih in v vseh oblikah, o čemer je še premalo govora in na kar se daje premalo poudarka. Seveda bo potrebno ukrepati posebno tam, ki er sicer dosegajo zlasti proizvajalci v delovni storilnosti evropsko povprečje, pa kliub temu zelo zaostajajo v osebnih prejemkih, in poiskati vzroke za tako stanje izven njih in poskrbeti za uskladitev njihove delovne sto rilr.osti z nagrajevanjem njihovega dela.
PROIZVODNJA IN —
TUDI CENE NAVZGOR
Podatki za prvi mesec letošnjega leta kažejo napredek pro izvodnje nad predvidevanji po gospodarskem načrtu. Zanimivo ie, da ie bil ta d vi o- dosežen kljub kritičnemu pomanjkanju reprodukcijskega materiala, ko morajo nekatere tovarne zaradi tega celo omejevati proizvodnjo, in kljub temu, da je januar kot zimski mesec navadno no proizvodnji slabši.
Podrobnejša analiza podatkov o napredku januarske proizvodnje letos pa kaže, da napredek ni bil v vseh panogah enakomeren in da kažejo padec proizvodnje zlasti tiste industrijske dejavnosti, ki so najbolj pomembne za nadaljnji razvoj.
IDA podpira finančno nove države
Med raznimi mednarodnimi kreditnimi skladi in bankami kaže, da postavlja edino IDA (Internatinal Developmer.t As-sotiation — Mednarodno združenje za razvoj), ki ga je ustanovilo 15 članov Worid Bank (Svetovne banke), še najbolj sprejemljive pogoje za države v razvoju pri dajanju kreditov. Nič političnih pogojev, pač pa edini pogoj, da morajo biti vsi načrti za izgradnjo, za katere daje IDA posojilo, pregledani in odobreni od IDA same. Ni se temu čuditi, saj smo v nekaj letih dobili nad 60 držav, ki so si priborile neodvisnost in ki so hkrati z neodvisnostjo hotele pospešiti gospodarski raz-
. Človek ima vtis, da si naši jestvmčarji in drugi trgovci na ■,d.roj?no sami zapirajo oči pred trdo stvarnostjo, pred ne-varnostjo namreč, da jih bodo veletržnice požrle, ne da bi si sami skušali pomagati. Prav nič fantastično ne zveni, da bi si namreč lahko res pomagali, čeprav je za to potreben precejšen kapital. Nedavno smo o tem govorili z nekim našim veletrgovcem, ki dobro pozna razmere. Tudi on je mnenja, da je skrajni čas, da se naši ljudje zganejo; veletržnice bodo izpodrinile tudi mnogo veletrgovcev. Obramba in organizacija trgovine na novi podlagi je izvedljiva, potrebno je samo najti trdno osnovo za takšno sodelovanje. O pojavu veletržnic in njihovem trgovinskem in socialnem pomenu ter vplivu na trgovino na drobno nam je neki prijatelj našega lista, sam gospodarstvenik, ki je opazoval razvoj veletržnic v Ameriki, na-pisal naslednje vrste ;
Nadomeščanje majhnih prodajaln z veletržnicami ni osamljen pojav. Zgodovina nam nudi primere podobnih gospodarskih sprememb, ki so bile mnogim v korist, druge pa so neprijetno presenetile. Spomnimo se, kako je pred kakimi sto leti zamrlo cvetoče prevozništvo, ko je železniško omrežje prepreglo slovenske pokrajine. V oddaljenih grapah ležeče fužine in steklarne so se morale umakniti tovarnam ob železnici. Ceneno industrijsko blago je izpodrinilo dražje, čeprav kakovostne izdelke domače obrti.
V vseh omenjenih primerih gre za uvajanje racionalnejših proizvodnih pogojev in postopkov. Značilno pa je da je nro ces racionalizacije zajel najprej tiste dejavnosti, pri katerih se
Mali trgovci v senci veletržnic
Organizirajmo se na novi podlagi, dokler je čas!
blago pridobiva, oblikuje ter prevaža in šele potem tudi trgovino.
PREDNOSTI VELETRŽNIC
Že samo dejstvo, da so veletržnice preplavile Ameriko, sedaj pa se vedno bolj uveljavljajo tudi v Evropi, je zgovoren dokaz njihovih prednosti. Le če slednje pravilno ocenimo, bomo spoznali možnosti, ki so v sodobnih okoliščinah odprte tudi malemu trgovcu.
Čeprav so bile samopostrežne veletržnice (super markets) prvotno namenjene prodaji živil, vedno bolj uvajajo tudi ostalo blago, ki ga potrebujejo gospodinje. Veletržnica je navadno last družbe, ki ima več tovrstnih prodajaln. V zemljepisnem smislu je njeno področje omejeno na določeno pokrajino ali pa obsega kar ves kontinent, kot je to zapopadeno npr. že v imenu ameriškega velikana ATLANTIC AND PACIFIC TEA CO. Veletržnice so vertikalno integrirane; kaiti njihovih prodajaln ne oskrbujejo trgovci na debelo, temveč lastni razdelje-valni centri. Pri tem normalni nabavni, skladiščni in prevozni stroški sicer še ne odpadejo, toda povezava razdeljevalnih centrov s prodajalnami omogoča kar najboljšo načrtno izrabo zalog, nakup pri proizvajalcih pa je možen v obsegu, ki prekaša promet marsikatere trgovine na debelo. Ker so torej nabavne cene oziroma stroški- v°'etržnic uvodni, lahko nudilo blago po konkurenčnih cenah.
So pa še druge ugodnosti, ki jih veletržnice nudijo potrošnikom. Sodobna gospodinja rada opravi gospodinjske nakupe v kar najkrajšem času. V veletrž-nici lahko sama hitro izbere vse predmete, ki jih potrebuje. Primerno paketirano blago ji olajša shranjevanje. To je pomembno, ker kupujejo žene sedaj živila v daljših presledkih, kot pa je to veljalo prej, ko jih je bilo še manj zaposlenih izven doma in ko uporaba hladilnikov še ni bila razširjena.
Seveda je prodaja v veletržni-cah neosebna, to se pravi, da manjka stik med prodajalcem in kupcem, ki ga nudijo klasične, zlasti manjše prodajalne. Toda moderna občevalna sredstva so potrebo po tem stiku odpravila, časopisi, revije, televizija in radio poskrbe, da je potrošnikov okus kar najbolj enotno oblikovan in da se seznani s proizvodi, ki jih nudi industrija, še preden stopi v prodajalno. V veletržnici je treba torej blago le primerno razstaviti, ostalo pa opravi pod vplivom reklame potrošnik sam.
Zaradi velikega prometa so prav veletržnicam na voljo znatna sredstva za reklamo. Potrošnike jim je moč navezati nase tudi s tem, da prodaiajo blago pod enotno znamko. Velikim odjemalcem nudijo namreč tovarne posebno embalažo oziroma etiketiranje.
OBSTOJ
MALEGA TRGOVCA
Čeprav imajo v primerjavi s prodajalnami, ki so last malih
podjetnikov, veletržnice očitne prednosti, s tem še ni rečeno, da bodo malega trgovca popolnoma izpodrinile. V Ameriki, kjer poteka razvoj v smeri veletržnic že najdalj časa, se je sicer razmerje med prometom malih trgovcev m veletržnic spremenilo slednjim v prid, toda mali trgovec, ki se je znal novim razmeram prilagoditi, se je ohranil.
Mali trgovci so se konkurenci velikih trgovskih podjetij najprej skušali postaviti v bran tako, da so zahtevali zakonodajo, ki naj bi uveljavila nadzorstvo cen. Že leta 1936 je bila z zveznim zakonom (Robinson - Patru an Act) prepovedana diskriminacija glede cen. To se pravi, proizvajalci so morali nuditi svoje blago po enakih cenah vsem odjemalcem. Nižja cena pri velikih nakupih je ostala upravičena le tedaj, kadar so bili dobavni stroški dejansko nižji (npr. pri vagonskih pošiljkah).
Leta 1937 je Miller-Tydings Act omogočil proizvajalcem določanje minimalnih cen na drobno. Tako je bila malemu trgovcu zagotovljena ustrezna prodajna mreža pri blagu, ki je šlo v prodajo pod nekaterimi priljubljenimi znamkami. Ta zakonodaja ni žela trajnega u-speha. Proizvajalci so se namreč bolj in bolj naslanjali na velike tvrdke, ki so pričele prevladovati na trgu. Pri tem so se morali otresti bremena minimalnih cen, ki so ščitile pro-
dajno mrežo, obenem pa ovirale masovno prodajo.
V Ameriki torej zakonodaja ni mogla zagotoviti obstoja malemu trgovcu. Ohranil pa si ga je sam, kolikor mu je uspelo, da si je prisvojil prednosti veletržnic ali pa pritegnil nase tisti del trga, kateremu veletržnice niso mogle služiti. Oglejmo si podrobneje, kako se je to zgodilo.
Da bi si prisvojili prednosti, ki jih veletržnicam nudijo lastne razdeljevalnice in direkten nakup pri proizvajalcih, so se nekateri mali trgovci združili v nabavnih zadrugah. Taka zadruga, ki prevzame vlogo trgovine na debelo, nabavlja blago direktno pri proizvajalcih. Blago je enotno etiketirano, posamezne trgovine pa si navadno nadenejo tudi enotno ime, kar omogoči skupno reklamo. Lastniška razmerja se pri tem ne spremenijo.
Pri drugi varianti integracije prodaje na drobno z dobavo pa je nosilec nobude trgovec na debelo. Tudi v tem primeru si posamezne trcovine. ki jih trgovec na debelo oskrbuje, nadenejo skupno lice. Trgovec na debelo fakturira blago navadno tako, da doda lastni ceni vna-pr°'' določen pribitek
Za prodajalne z združeno nabavo je značilno tudi prisvajanje prodajne tehnike, ki je lastna veletržnicam. Blago je privlačno razstavljeno, prodaja pa se vrši po načelu samopostrežbe.
Po drugi strani pa si mali trgovec zagotovi promet tudi tako, da posluje, kadar so veletržnice zaprte, to se nravi zvečer in ob nedeljah. Tako male prodajalne, z njižiimi režijskimi stroški, kot pa jih imajo velstrž-
(Nadaljevanje na 2. strani)
voj svojih dežel z najrazličnejšimi načrti. Izkazalo se je, da je bilo dosti teh načrtov nerealnih, da je bilo zelo mnogo razsipanja finančnih sredstev v neostvarljive načrte. IDA si hoče zagotoviti, da bo denar, ki ga daje revnim državam na posodo, koristno uporabljen za razvoj dotičnih držav. Prejmejo posojila IDA tiste države, ki ne morejo plačati niti 5,5 od-sto obresti Svetovne banke (Worid Bank).
Posojila IDA so dolgoročna na 50 let, a povrhu dovoljuje IDA še desetletno mirno obdobje, ko še ni treba odplačevati dolžnih obrokov. Načrti za gradnje morajo biti odprti mednarodnim natečajem, da je čim-večja konkurenca podjetnikov
Od 27 držav, ki so prejele po sojila IDA, je doslej prejela naj več posojil Indija, in sicer 485 milijonov dolarjev za uvoz in dustrijske opreme, za gradnjo železnic in za izboljšanje telekomunikacij. Pakistan je drugi na vrsti koristnikov posojil ZDA. Od 242,7 milijona dolarjev je Pakistan uporabil samo za porečje Inda 58 milijonov dolarjev. Velika posojila je dala IDA afriškim državam, ki so komaj dosegle neodvisnost. Za velikansko cesto preko Swazilanda je dala potrebna finančna sredstva. Tanganjika je prejela sredstva za šolska poslopja. Države Latinske Amerike so prejele skoro 100 milijonov dolarjev za prometna sredstva in pospeševanje kmetijstva.
IDA je bila ustanovljena 1960 ter je do letošnjega januarja razdelila milijardo dolarjev po sojil. To je velika vsota, toda če pomislimo na milijardne letne zneske posojil, ki jih dajejc ZDA, Sovjetska zveza, Francija in Nemčija, je ta uboga mili jarda dolarjev IDA majhen znesek blagohotne mednarodne po sojilnice-rajfajznovke. Toda brez IDA ne bi bilo izvedenih veli kanskih del, ki že nrinašajo bogate obresti v obliki nekolike boljšega življenja za desetine milijonov ljudi v Aziji in Afriki
Pri tem mislimo na industrijo reprodukcijskega materiala in važnih surovin, zlasti pa premogovnih, elektroenergijo in podobno. To pa je odraz tistega, o čemer smo govorili v uvodu in kar bo predstavljalo v prihodnje enega izmed najbolj perečih problemov, ki ga bo treba rešiti.
Neutrudno navzgor gredo tudi cene, ki so v primerjavi z lanskim januarjem za nad 16 odsto višje. Seveda je ta številka sama po sebi in brez ana-liže varljiva, ker so se najbolj podražili tisti pridelki in proizvodi, ki najbolj prizadenejo življenjsko raven ljudi, to je hrana in storitve. Tako so kmetij sko-živilski proizvodi za 27 točk višji kot lani, industrijski pa za 11. S tem so se seveda bistveno zvišali življenjski stroški štiričlanske družine, v kateri je prehrana glede na zvišanje udeležena z 16 odsto povišanja.
V tej zvezi naj omenimo nadaljnje in precejšnje povišanje cen gostinskih storitev, ki so ob koncu letošnjega januarja v primerjavi z istim časom lani, kar za 21 odsto višje. Pri tem so prenočitve za 14 odsto dražje, le alkoholne pijače so glede cen ostale na lanski ravni, čeprav bi se morale njihove cene celo znižati spričo nekaterih dajatev.
Kot je znano pričakujemo s 1. aprilom letos dalje občutno zvišanje železniških tarif za o-sebni promet, zlasti visok pa bo dvig cen v zračnem prometu. Računamo lahko, da bo kmalu na vrsti tudi pomorski promet. Vzrok teh podražitev je zelo slabo finančno stanje železnic in ukinitev državne podpore za zračni prevoz potnikov.
Indeksi, taki ali drugačni, bodo kot vse kaže, naraščali. To sicer ni nič posebnega, saj živi ves svet večinoma pod dojmom, da so indeksi zato tu, da se dvigajo. Vprašanje je seveda, ali je njihov dvig vedno pozitiven in če v konkretnem primeru pomeni vedno odraz u-sklajevanja notranjih odnošajev v gospodarstvu.
POSLOVNE
IN INVESTICIJSKE BANKE
S sprejetjem zakona o bankah in kreditnih poslih in zakonu o Narodni banki Jugoslavije, smo pred novo reorganizacijo bančnega sistema. Ni dvoma, da bo predstavljala ta reorganizacija korak naprej, ker bo v novih bankah bolj poudarjena poslovnost njihovega poslovanja. Ta se bo odražala tudi v tem, da bodo same odgovarjale s svojimi sredstvi za uspešnost ali neuspešnost poslovanja.
O tem vprašanju pa več, ko bo objavljen zlasti zakon o bankah in kreditnih poslih, ki ga bo sprejela Zvezna ljudska skupščina.
-2j-
UMETNINE ZA DEVIZE
Zahodne obveščevalne agencije poročajo, da namerava so vjetska vlada prodati v tujino razne dragocenosti, kakor zlato in srebrno posodo, ki so jo upo rahljale carske družine; prodali naj bi tudi porcelanaste izdelke. Že leta 1930 so v Moskvi prodajali razne umetnine, kakor slike Rembrandta, Van Gogha in Tiepola, in to s posredovanjem Lloyda Dureena.
O MNENJE DRUGIH O
Odgovorimo na neprijetna vprašanja, še preden jih kdo postavi.
Nekateri se maščujejo, še preden bi bili užaljeni.
Ne žalosti se, ker si pesimist, zgodilo se bo, da si bil optimist.
* * *
Tisti, ki napove novo dobo, ne označi vselej svojega prvega nastopa.
Včasih mora človek biti zelo zgovoren, da bi prepričal druge, ki znajo molčati.
Napis «Prepovedan vhod» je pogosto postavljen v notranjosti sobe.
Popravek starih pogreškov stane včasih več kakor novi pogreški
Toliko časa porabi s pripravljanjem na delo, da mu ne ostane časa, da bi ga izvršil.
Ko se umikaš, ne ponašaj se, da si na preditraži.
Marsikdo hodi proti toku po strugi reke, ki ie ni več.
Na nesrečo danes se ne prekrižamo samo v cerkvi, ko je treba poklekniti.
(Wieslaw Brudzinski, sodelavec poljskega satiričnega tednika «SzpiIki»)
Pogosto srečaš tudi takšne življenjske klovne, ki se vzpnejo tudi po podloženi nogi.
Za hermelinsko krzno je treba uloviti 60 hermelinov in enega človeka.
Kolikor sprehajanje podaljšuje življenje, toliko ga moto-rižem krajša.
Včasih so delovni sestanki podobni zborovanjem, na katerih udeleženci oovore o nalogah. ki bi jih bili že davno morali izvršiti.
/mkh
mu
um
\WM
MSB
•	IZOGNILI SO SE VLADNI KRIZI. Firenški župan socialist Logorio je s svojim odstopom preprečil izbruh prave vladne krize. Logorio je bil namreč izvoljen za župana s komunističnimi glasovi, tako da bi bile Firence dobile «frontistično* občinsko upravo proti izrecnemu sporazumu med krščanskimi demokrati in socialisti, ki sestavljajo koalicijsko vlado. Splošno je vladalo prepričanje, da bi bil dr. Logorio izzval vladno krizo, ko bi ne bil odstopil. Med krščanskimi demokrati in socialisti traja še vedno trenje glede ministrov, ki naj stopijo v dopolnjeno vlado. Pristaši desnega krila v krščanski demokratski stranki, ki ga vodi Scelba, zahtevajo eno mesto v vladi, ako bi postal vodja levega krila Fanfara, minister za zunanje zadeve.
•	SPOPAD MED ŠTUDENTI IN VLADO V ŠPANIJI. Nemiri so se pričeli najprej na madridski univerzi, in to na filozofski fakulteti. Prišlo je do demonstracij študentov, katerih so se udeležili tudi nekateri profesorji. študentje zahtevajo, popolno svobodo glede njihove sindikalne organizacije. Madridskim študentom so sledili tudi študentje po drugih univerzah, tako v Barceloni, kjer so prekinili pouk na vseh fakultetah. Tudi sami profesorji so na nekaterih fakultetah prekinili predavanja, V Madridu je policija preprečila nove študentske demonstracije pred univerzo. Napovedano je bilo, da se 4. aprila prične zopet redni pouk. Španska vlada je vzela dopisniku pariškega lista «Le Monde* časnikarsko izkaznico, češ da ni objektivno poročal o študentovskem gibanju.
•	ZBLIŽEVANJE MED AVSTRIJO IN BOLGARIJO. Na Dunaj se je vrnil podkancler Pittermann. ki je vodil 12-član-sko delegacijo, katera je obiskala Sofijo. Pittermann se je raz-go-varjal s podpredsednikom To-dorovom in predsednikom Traj-kovom glede sodelovanja med avstrijsko in bolgarsko podržavljeno industrijo. Sporazumeli so se, da se ustanovi mešan odbor, ki bo proučeval sodelovanje med bolgarskim in avstrijskimi podržavljenimi podjetji; ta se bo sestajal periodično. Pittermann je povabil Todorova, naj obišče Avstrijo.
•	PRIPRAVLJALNA KONFERENCA V MOSKVI. Kakor je bilo napovedano, se je 1. marca v Moskvi začela »pripravljalna konferenca* predstavnikov komunističnih strank. Doslej je zastopnik 18 strank, pričakujejo pa še odposlance angleške komunistične stranke. Niso prišli predstavniki Kitajske, Severne Koreje, Severnega Vietnama, Albanije, Romunije, Japonske in Indonezije, izostala je tudi japonska komunistična stranka, ki je razcepljena na dve krili —■ Yoyogi, ki je na strani Pekinga, in Yotsuya. ki ji prvo krilo očita revizionizem.
•	AMERIKA SOLIDARNA S POLITIKO JOHNSONA. V začetku so se tudi v vrstah ameriških demokratov pojavljali voditelji, ki so nasprotovali novejši smeri ameriške politike v Vietnamu, ki je dovedla do hudih bombardiranj Severnega Vietnama. V zadnjem času se je ta opozicija v demokratskih vrstah proti Johnsonu polegla. Ameriška javnost je čedalje bolj solidarna z Johnsonom, kot predsednikom republike. Ameriško letalstvo se ne omejuje več na napade raznih oporišč v Severnem Vietnamu; 30 ameriških letal na reaktivni pogon je namreč v sredo močno bombardiralo oporišča Vietkonga v Laosu. Na vprašanje nekaterih poslancev, kaj meni angleška vlada o ameriških napadih na Severni Vietnam, so vladni glasniki izjavili, da morajo biti v Severnem Vietnamu pripravljeni na takšne napade, dokler bodo podpirali Vietkon- To pomeni, da angleška vlada odobrava ameriško akcijo proti Severnemu Vietnamu.
MEDNARODNA TRGOVINA Ni upanja za ladjedelnico Sv. Marka
Velika udeležba v Leipzigu
Letošnji velesejem v Leipzigu je združen s proslavo 800-letni-ce njegovega obstoja. Na sejmu razstavlja čez 10.000 podjetij, od teh 996 iz Zahodne Nemčije, odkoder jih je bilo lani samo 700. Istituto per 11 Commercio Estero je tudi organiziral posebno razstavo. Zbuja pozornost zlasti močna udeležba iz Zahodne Nemčije. Tako so letos zastopana tudi tista jeklarska, kemična in elektrotehnična pod jetja, ki se že tri leta niso udeleževala tega sejma. Pomembnost sejma so povzdignile vladne delegacije iz raznih držav, tako iz Sovjetske zveze (pod vodstvom samega predsednika Kosigina) in iz Poljske (pod vodstvom predsednika Cyran-kiewicza). Letos so zastopane tudi Kitajska, Severna Koreja in Severni Vietnam. Kitajska je priredila veliko kolektivno razstavo.
Deželna kolektivna razstava na celovškem velesejmu?
Prejšnji mesec sta se mudila v Trstu predsednik celovškega velesejma R. Novak ter ravnatelj F. Gutschmer. Sestala sta se z deželnim odbornikom za industrijo in trgovino dr. Mar-pillerom. Sestanka so se udeležili tudi ravnatelj avstrijskega urada za zunanjo trgovino dr. Altenburger, generalni tajnik trgovinske zbornice dr. Steinbach in tajnik odbora za unitarno propagando Cogoj. Na sestanku so ugotovili, da se celovški vele, sejem, ki je tudi najvažnejši avstrijski sejem lesa čedalje bolj uveljavlja, število obiskovalcev je lani preseglo 300 tisoč oseb, pa tudi razstavijalcev je vedno več, tako jih bo letos okrog_ 1200 iz 20 držav. Trst se udeležuje celovškega velesejma že od 1951. leta. Ta velesejem je pravzaprav najvažnejši za gospodarstvo dežele Furlanija— Julijska krajina, zato je odbornik Marpillero naglasil, da je v bistvu naklonjen udeležbi naše dežele na velesejmu s kolektivno razstavo. Treba je le še proučiti finančno plat zadeve.
Motorizacija kmetijstva na sejmu v Padovi
Na letošnjem 43. mednarodnem sejmu v Padovi (od 31. maja do 13. junija) bo tudi specializirana razstava strojev in naprav za ravnanje s krmo, to se pravi za pobiranje, skladiščenje,, ohranjevanje in razdeljevat. nje. Poskrbeli bodo tudi za. praktičen prikaz delovanja teh strojev. Glavni namen razstave je predočiti kmetovalcem vrednosti motorizacije v poljedelstvu in živinoreji. Motorizacija se sicer zadnja leta močno širi. Tako se je leta 1963 povečalo število raznih strojev v italijanskem kmetijstvu za 90.000 enot, lani pa že kar za 100.000, zlasti motornih rovač. kosilnih strojev, pa tudi poljskih traktorjev.
TRGOVINSKA IZMENJAVA MED ITALIJO IN POLJSKO
Blagovna izmenjava med Italijo in Poljsko se je začela še posebno ugodno razvijati v zadnjih letih. Leta 1961 je uvozi-
•	IZRAEL BO PREJEMAL OROŽJE IZ AMERIKE. Ameriški listi so poročali, da je za-hodnonemška vlada dobavljala orožje Izraelu sporazumno z ameriško vlado; orožje je bilo ameriškega izvora. Ker je Zahodna Nemčija prenehala na protest predsednika Naserja z dobavljanjem orožja Izraelu, je Johnsonov odposlanec Avarell Harriman obljubil Izraelu, da mu bo Amerika dobavljala orožje neposredno. Zanimivo je, da se je Harriman, ki je odpotoval v Afganistan, zadržal v Izraelu delj časa, kakor je bilo prvotno domenjeno in da se je tam mudil prav v istem času kakor predsednik Vzhodne Nemčije Ulbricht v Kairu.
•	MED ULBRICHTOM IN NASERJEM. Predsednik Vzhodne Nemčije Ulbricht je zapustil Kairo v torek. Med njegovim obiskom, ki je zbudil veliko razburjenje v Zahodni Nemčiji, je Naser izrazil priznanje Vzhodni Nemčiji za njeno pomoč v boju za svobodo in gospodarski razvoj. Njena politika je antikolo-niaiistična. Predsednik je izrazil svoje simpatije za nemški narod, ki naj skuša doseči združitev z miroljubnimi sredstvi, kakor je to priporočila kairska konferenca nevezanih držav. Ulbricht je povedal Naserja, naj obišče Vzhodno Nemčijo. Naser je obisk sprejel. Vzhodna Nemčija bo podelila Egiptu posojilo 11 milijonov funtov za dobo
sedmih let in drugo posojilo 25 milijonov funtov na 12 let. Egipčani bodo nabavili v Vzhodni Nemčiji opremo za tovarno bakra in aluminija v skupni vrednosti 11.400 funtov; poleg tega bo Vzhodna Nemčija dobavila Egipčanom opremo za valjarno aluminija v vrednosti 1,1 milijona funtov. Ulbricht je iz Egipta odnotoval z ladjo proti Jugoslaviji.
• KONKORDAT S SPODNJO SAŠKO. Te dni so v Hannovru predstavniki Spodnje Saške in Vatikana (msgr. Corrado Bafi-ie, apostolski nuncij v Bonnu) podpisali konkordat med Vatikanom in Spodnjo Saško. Dogodek je zbudil pozornost tudi
la Italija iz Poljske za 24,3 milijarde lir blaga, leta 1962 za 28,4 mrde lir in leta 1963 že za
35.6	mrde lir. Vrednost italijanskega izvoza v Poljsko pa se je povzpela od 18,4 milijarde lir 1. 1961 do 21,1 mrde lir predlanskim. Celotna vrednost blagovne izmenjave med Italijo in Poljsko se je tako dvignila od
42.7	mrde lir v 1. 1961 do 45,9 mrde lir 1. 1962 in 56,7 mrde lir 1. 1963. Podatki o lanski trgovini še niso znani.
V okviru novega trgovinskega sporazuma med Italijo in Poljsko za petletje 1965-1969, ki je bil dosežen te dni v Rimu so povišali vrednost letne izmenjave med tema deželama na 72 milijard lir, (in sicer 36 milijard uvoza prav koliko izvoza) tako da bo dosegla v prihodnjih petih letih kar 360 milijard lir.
ROMUNSKA GOSPODARSKA
DELEGACIJA V TRSTU
Te dni se je zaključi obisk številne delegacije romunskih gospodarstvenikov v Italiji. Ti so se ustavili tudi v našem mestu, kjer so si ogledali najvažnejše industrijske obrate in se razgcvariali s predstavniki gospodarskega življenja. Romuni se zanimajo za uvoz strojev iz Italije, tako tudi iz Trsta.
Kemikalije na italijanskem trgu
Navajamo cene kemika!jiam v prodaji na debelo na milanskem trgu. Cene veljajo za kg blaga (v vreči, sodu itd.) fco skladišče grosista, plačilo v gotovini, občinski jri prometni davek izvzeta.
Butilni acetat 245-260 lir, etilni acetat 99 odsto 167-172, m etilni acetat 107-112, aceton 80-88, ocetna kislina tehnična 95-96 odsto 140-155, citronova k. 370-400, mlečna k. 40 o ds. temna 110-120, solitrna k. 42 Be 43-45, čista za analize 90-110, žveplena k. čista za anal. 105-115, vinska k. 430-460, terpentin mineralna 130-140, jajčna beljakovina 1800-2500, butilni alkohol 220-250, me-tilni denat. alk. 95-105, pšenični škrob 140-155 bencin topliiv 170-190, benzol T.P. 99:9 ods. 55-65, boraks 100-105, kalcijev klorid topljen 70-75 ods. 42-46, kao-lin ameriški 60-130, mlečna sir-nina francoska 615-620, vosek Candelilla 900-960, Carnauba siv masten 700-800, rumen čebelji rafiniran 800-900, klor tekoč 80-90, kloroformij tehn. 135-145, metilni klorid 280-300, zajčji klej 300 390, kolofonija svetla WW (ZDA) 200-220, kolof. HI 160-1,70, škrčbov gumi domač 140-150. nizozemski 160-130, topila za mastne la.ke 140-150, krompirjev škrob nizozemski 116-120, fenol 145-160, glicerin dvakrat destiliran 30 Be F. U. 305-350, enkrat destiliran 28 Be 290-310, glic. surov iz mila 88 ods. 230-240, elikoza tekoča 45 Be 102-112. gumij Cordofan v zrnih 330-340, gumijev lak indijski ABTN 620-640, Standard 500-530, svinčeva gladčina 310-340, svinčena rdečica (minij) 290-340, naftalin v kroglicah 125-135, živalski olein destil. 6-10 180-190, kokusov 17-175, mešan (živ. in rastlinski) 108-118, kokusovo olje Cejlon 265-285. o-lje iz kitajskega lesa 450-470, surovo laneno olje 250-270, man-deljnovo F. U. 2200-2700, ricinusovo zdravilno 380-400, surovo olje iz soje 275-285, ratificirano 290-300, vazelinove ol. F. U. 360-380, parafin rafin. v ploščicah 62-54 135-145, aluminijev prah 800-900, loj ameriški fancy 150-155, talko v prahu bel 70-100, toluol čist 6035, trielin 130-135.
IZVOZ ITALIJANSKE
SVILE SE DVIGA
Italija je v letošnjem januarju prodala v tujino 21.700 kg surove svile in sukanega svilenega prediva, od tega je dejansko izvozila 18..800 kg. Prodaja in odvoz sta za 24 odsto manjša kot v lanskem decembru, na drugi strani pa presegata v tem pogledu lanski in predlanski januar, ko sc izvozili 15.900 oziroma 17.100 kg svi-
svetovnega ^tdska^iker^ je bhr ju-b je_ Največ italijanske sv^e so
stavni.ti Hitlerjeve vlade in Va- gave, jn sicer 8.000 kg, sledijo
jim Francija (3.400 kg), Hong Kong (950), Španija (600), Irak , „ (550), Libija (400), britansko tev novih konkordatov med združeno kraljestvo (100) in Za-posamezmmi zahodnonemskimi hodna Nemčija (50). Na notra-deželami m Vatikanom. Po no-| njem trgu se niso cene bistveno
tikana konkordat, ki naj bi veljal za vso Nemčijo. Očitno so nove razmere zahtevale skleni-
vem konkordatu se položaj katoličanov popolnoma izenači s položajem protestantov. Vlada bo prispevala za vzdrževanje duhovščine 3,250.000 mark na leto. Po ratifikaciji pa bo dodala 7,500.000 mark kot prispevek za pretekli čas. V konkordatu je tudi rečeno naj bi radijske in televizijske oddaje ne žalile čustev nemških katoličanov. V Goettingenu bodo ustanovili bogoslovno fakulteto, ko se bo vpisalo dovolj študentov.
• KRŠČANSKO - DEMOKRATSKA INTERNACIONALA? Na Dunaju je bil te dni sestanek evropskih krščansko-demokrat-skih politikov. Na njem so se posvetovali o sodelovanju kr-ščansko-demokratskih strank v Evropi. Sprožena je bila tudi misel o ustanovitvi krščanskode-mokratske internacionale. Med udeleženci so bili belgijski ministrski predsednik Lefevre, luksemburški ministrski predsednik Werner, avstrijski kancler Klaus, predednik zahodnonem-škega parlamenta Gerstenmayer ter ministra Krone in Luebcke, nizozemski zunar ii minister Luns in nredsednik posvetovalne skupščine evropske Fflimlin I
spremenile, sukale so se okoli 8.000 do 8.900 lir pri kg (surova bela svila vrste 20/22 «grande exquis»).
Med proračunsko razpravo v senatu je minister za trgovinsko mornarico Spagnolli poudaril nujnost, da se oprema pristanišč prilagodili rastočim potrebam morskega blagovnega prometa, ki se že od leta 1950 dobro razvija. Treba je ost variti nove industrijske luke, pristane za ribiške ladje, a prav tako je treba posvetiti več pozornosti pristaniščem v turističnih obalnih mestih. Treba je dokončno rešiti pereče vprašanje takoimenovanih »funkcionalnih avtonomij* (dovoljenja tvrdkam, da za raztovarjanje in natovarjanje ladij uporabljajo svoje delavce, namesto delavcev organiziranih v posebnih pristaniških «kompanijah». Minister je priznal, da je vsota 260 milijard lir, ki je predvidena v petletnem načrtu za razvoj pristanišč nezadostna in je obljubil, da bo njegovo ministrstvo posredovalo za povečanje te vsote. Glede ladjedelnic je naglasil, da je potrebno obseg teh prilagoditi dejanskim potrebam (skrčiti), kajti le tako bo mogoče na najbolj produktiven način izkoriščati razpoložljiva sredstva. Treba bo doseči višjo stopnjo specializacije v posameznih ladjedelnicah. Pri tem bo treba nekatere manj konkurenčne ladjedelnice žrtvovati (zapreti).
Nobenega dvoma ni torej, da namerava rimska vlada res zapreti tržaško ladjedelnico Sv. Marka. Tolažiti se moramo le z obljubo ministra Spagnollija, da bodo pristojna oblastna poskrbela za delavce in njihove družine, ki bodo ostali na cesti; namestili naj bi jih v drugih tukajšnjih industrijskih obratih.
Koliko ljudi dela v tržaških ladjedelnicah
V	zvezi z namenom italijanske vlade, da zapre ladjedelnico Sv. Marka v Trstu nas je zanimalo, koliko delovne sile bi ta ukrep zadel in koliko je v vseh tržaških ladjedelnicah in obratih za popravljanje ter rušenje ladij zaposlenih.
Kakor znano, sodi ladjedelnica Sv. Marka v okvir Združenih jadranskih ladjedelnic — GRDA. Isto velja za Tovarno strojev «Sv. Andreja«, ladjedelnico Sv. Roka, ki je bila pred mesecem dni ukinjena, nadalje za tržiško ladjedelnico in za razne delavnice v Trstu in Tržiču. V vseh obratih GRDA je danes zaposlenih skupno okrog 10.000 uslužbencev, se pravi delavcev in u-radnikov. Konec leta 1963 so zabeležili vsega 9.854 zaposlenih, od tega 7.834 delavcev in 2.020 uradnikov proti 10.353 zaposlenih konec leta 1962, med temi je bilo 8.187 delavcev in 2.115 uradnikov.
Kot vidimo, število zaposlenih upada, to prihaja tembolj do izraza, če primerjamo število zaposlenih danes s številom zaposlenih pred nekaj leti. V tržaških 'obratih CRDA je bilo konec leta 1963 zaposlenih 5517, od tega je bilo 4736 delavcev, konec leta 1962 — 5.422, 4.684 delavcev, leta 1961 — 4.692, (3.499 delavcev, leta 1957 —	6.590
(5.270 delavcev) in leta 1955 — 6.095 (4.920 delavcev). V razdobju 1955—1963 je bilo največ zaposlenih leta 1957, najmanj pa leta 1962. Zlasti lani se je zaradi splošne gospodarske krize v vsej državi pokazala odločna težnja navzdol v ladjedelniški zaposlenosti.
V	sami ladjedelnici Sv. Marka je danes zaposlenih okoli 2.500 oseb, od tega skoro 2.000 delavcev, medtem ko je bilo konec leta 1963 — 2.658 zaposlenih (2 tisoč 126 delavcev) in leta 1962 — 2.747 (2.176 delavcev).
V	Tovarni strojev «Sv. Andreja» je bilo konec leta 1963 — 1.691 zaposlenih (od tega 1.328 delavcev), a konec leta 1962 jih je bilo 1.548 (1.185 delavcev).
Delavcem, ki so zaposleni v o-vratih CRDA, moramo prišteti še 1.800 delavcev raznih podjetij, ki si jih nekako izposodijo od drugih podjetij, da lahko izvršijo naročila, ter nekaj tisoč delavcev v manjših in srednjih podjetjih, ki sodelujejo pri opremi ladij in bi jih zaprtje ladjedelnic hudo prizadelo. Skupnemu številu delavcev je treba prišteti tudi nameščence osrednjega sedeža CRDA in gostinskih ter drugih obratov, ki jih upravlja vodstvo CRDA.
Razen tega imamo v našem mestu Tržaški arzenal, kjer po-/liajo in razdirajo ladje. V njem je bilo leta 1963 povprečno 1.449 zaposlenih (med temi 1.324 delavcev), leta 1962 1.519 (1.391 delavcev) in leta 1960 — 1.388 (1.257 delavcev). Delavstvo arzenala, kakor tudi drugih manjših ladjedelnic in delavnic, ki so
privatne, in ki jih bomo navedli, ni v nevarnosti; kajti sklep o ukinitvi ladjedelnic zadeva samo ladjedelnice pod državnim nadzorstvom.
V	ladjedelnici «Felszegy» v Miljah je leta 1963 povprečno delalo 700 ljudi (od tega 650 delavcev), leta 1962 — 600 (556 delavcev) in leta 1961 — 405 (362 delavcev). Kot vidimo, tu število nameščencev polagoma raste. V ladjedelnici Cantiere Navale «San Giusto» (katero moramo razlikovati od obrata Stabili-mento Navale San Giusto v industrijskem pristanišču), je bilo leta 1963 povprečno 150 zaposlenih (od tega 131 delavcev), leta 1962 — 115, (103 delavcev) in leta 1961 — 108 (97 delavcev). Tudi tu najemajo čedalje več delovne sile.
V	ladjedelnici družbe Sidemar je bilo leta 1963 zaposlenih povprečno 21 oseb od tega 13 delavcev.
SVETOVNI PRIDELEK KAVE
PIČLEJŠI
Na ameriškem kmetijskem ministrstvu računajo, da bo dosegel letos svetovni pridelek kave 51,867.000 vreč proti 52,748.000 vreč v sezoni 1963-64. Pridelek kave namenjene izvozu pa bi znašal 37,575.000 vreč proti 38 milijonom 527.000 vreč. Kavin pridelek naj bi letos nekoliko nazadoval v Kostariki, Gvatemali, Mehiki, Haitiju in El Salvadorju, napredoval bi na Kubi in v Nikaragvi, dočim naj bi ostal bistveno nespremenjen v Dominikanski republiki.
Sporazum EGS o sadju, mesu in mleku
Na zadnjem zasedanju kmetijskih ministrov iz držav Evropske gospodarske skupnosti so dosegli sporazum glede cene sadju in zelenjavi, mleku in govedini. Na zasedanju 15. decembra 1964 so se ministri obvezali, da bodo to vprašanje (na zahtevo Italije) rešili pred koncem februarja. V resnici so na zasedanju v glavnem ugodili italijanskim zahtevam, kljub ugovarjanju nemških predstavnikov, ter uvedli za uvoz sadja in zelenjave iz tretjih držav (izven EGS) posebno ^kompenzacijsko^ takso. Ta se bo sukala v mejah, da bodo zavarovani pridelki držav članic EGS, predvsem Italije, in to v prvi vrsti pomaranč in limon.
Cena teletini se bo sukala med 312 in 340 nemških mark za 100 kg žive teže. V Bruslju so šli tako na visoko (na 340) na izrecno zahtevo Italije. Cena govejemu mesu se bo gibala med 230 in 245 DM.
Cena mteku, ki jo bodo članice določile do 1. aprila, se bo sukala med 33 in 41,2 DM (nemških mark) za 100 kg pod pogojem, da bo imelo mleko 3,7 odsto maščobe.
Veliki posli
Ameriški senat je poslal Beli hiši (predsedniku) zakonski o-snutek, ki pooblašča vlado, da dvigne iz zakladnice Federal Reserve za 4,8 milijarde dolar-
T U
I Z E
Turizem zahteva veliko iznajdljivost
Kaj predvideva v tem pogledu italijanski petletni načrt
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bled* je zasidrana v Lagosu. Ladja »Bohinj* je odplula 27. februarja iz Tako-radija proti Barceloni, Marseillu, Genovi, Benetkam in Reki. »Dubrovnik« se je 27. feb. zasidrala v Monroviji, nakar je odplula proti Takoradiju, Temi, Lomeiju in Port Harcourtu. »Pohorje* je 3. marca zapustila Abidjan, namenjena proti Benetkam. »Zelengora* je 26. feb. odplula z Reke proti Splitu.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta
Proga Jadransko morje-Severna America: »Tuhobič* 22. marca;
Proga Jadransko morje-Severna Evropa: »Bratstvo* 4. marca, «Pula» 4. marca, »Frano Su-pilo» 16. marca;
Proga Jadransko morje-Ciper in Izrael: «Labin» 8.-10. marca;
Proga Jadransko morje-Perzijski zaliv: »Marjan* 6. marca, «U-ljanik» v začetku aprila;
Proga Jadransko morje-Bengal-ski zaliv: »Romanija* 5. marca;
Proga Jadransko morje-Indija in Daljni vzhod:	»Kosovo« 28.
marca;
Proga Jadransko morje-Daljni vzhod: «Lovčen» 10.-15. marca, »Učka* 20.-30. marca.
Prihodi v Trst
«Skopje» (Bližnji vzhod) 4 marca, »Baska* (Sev. Amerika) 22. mwoa, ,«Jei=or,:ce» (Daljni vzhod) 26. marca,
Novi petletni gospodarski načrt za Italijo (1965-1969) vsebuje med drugim tudi številne ukrepe za nadaljnji razvoj turizma. V inozemstvu bodo pristojni organi vršili širokopotezno propagando za preživljanje počitnic v Italiji, doma pa bodo modernizirali gostinske obrate, počitniške kolonije, mladinske hotele, kampinge; okrepili bodo množični turizem s pomočjo sindikalnih, skrbstvenih in drugih organizacij ter ustanov bodo spodbujali k turizmu tudi delavske sloje; podaljšali bodo običajno turistično sezono in predlagali delodajalcem v vseh strokah, naj raztegnejo dobo za podeljevanje dopustov; spodbujali bodo še bolj takoimeno-vani «rezidencialni» turizem ali-turizem bogatih in to posebno na Jugu, kjer tiodo modernizirali letoviščarska središča 'š termalnimi kopeli in poskrbeli za donosnejše vrednotenje krajev z zgodovinskimi ter umetniškimi značilnostmi, kakor tudi za bolj učinkovito obrambo naravnih lepot. V okviru potenciranja zmogljivosti gostinskih obratov bodo v prihodnjem pet-letju ostvarili najmanj 200.000 novih ležišč.
Značilno je, da bodo poleg okrepitve turizma v tradicionalnih turističnih področjih skušali raztegniti turizem tudi na območja, kjer ga zdaj ni. Navzlic temu bo seveda šel levji delež južnim predelom Italije. Tam bodo menda uvedli takoimeno-vano malo turistično kreditiranje, ki ga bodo deležni zasebniki in podjetniki; ti bi hoteli v celoti ali vsaj deloma modernizirati svoje zasebne hiše ali gostinske obrate v turistične namene. Ustanovili bi poseben rotacijski sklad za podeljevanje kratkoterminskih manjših posojil.
Domnevajo, da bi z uresničitvijo navedenih ukrepov v korist __ domačega turizma moral doseči turistični dotok iz tujine v letu 1969 že 30 milijonov oseb, aktivni saldo italijanske turistične bilance pa bi se dvignil na 600 milijard lir.
ONSTRAN MEJE
JE BENCIN CENEJŠI
Na seji upravnega sveta gori-ške ustanove Pro loco so iznesli predlog, naj se postavi v Gorici poletni kamping, ki bi bil odprt od 15. junija do 15 septembra vsako leto. Tako bi tudi nadoknadili pomanjkanje prenočišč v goriških gostinskih obratih.
Upravni svet je nadalje poveril predsedniku dr. Formentini-ju proučitev pobude za zaviranje odhajanja Goričanov z zasebnimi avtomobili na jugoslovansko obmejno področje, kjer kupujejo bencin po ugodnejših cenah. Kaže, da je kontingent bencina po nižji ceni, določen za goriško prosto cono, nezadosten in ga je treba zato povečati. Odhajanje Goričanov v Jugoslavijo pomeni na drugi strani tudi znaten odtok narodne valute v tujino, meni ustanova «Pro loco«.
ZA RAZVOJ TURIZMA V
DOLINI AOSTA
V Aosti so ustanovili italijan-sko-francosko družbo SIFTA, ki bo skrbela za razvoj turizma v dolini Aosta. K družbinemu kapitalu so prispevale številne italijanske in francoske ustanove, med italijanskimi na pr. Banca Commerciale It., Reale Mutua Assicurazioni in Fiat. Družba je dala že zgraditi sodoben motel v bližini letališča, odprli ga bodo spomladi. V načrtu ima tudi izgradnjo velikanskega centra za zimske športe v kotanji Pila tik nad Aosto. Tam bodo staia naselja za nameščence pri športnih napravah (za 2.000 družin), week-end hišice in hoteli, kon-dominialna stanovanjska poslop-
ja, zasebne vile in gabavni lokali. Izvedba celotnega načrta bo stala družbo 10 do 15 milijard lir, gradnja pa bo trajala največ osem let.
VEČ BENCINSKIH ČRPALK VZDOLŽ DALMACIJE. Na lepi obalni cesti vzdolž Jadrana od Reke proti Dubrovniku in še globlje gradijo vrsto nostajališč z bencinskimi črpalkami, ki bodo najsodobneje urejene. Nameščena bodo v medsebojni razdalji 40 km, dogradili na jih bodo po vsej verjetnosti že pred koncem maja. Eno največjih in najbolj funkcionalnih bo obratovalo na cestnem odseku med Splitom in Gmišem: poleg same bencinske črpalke bo imelo tudi lepo opremljeno mehansko delavnico, ki bo lahko sprejela do 30 avtomobili, v na dan. Prav na obali pa bodo zgradili še vrsto postajališč, kjer si bodo zasebna plovila (motorni čolni, motorne jadrnice idr.) lahko nabavila potrebno gorivo.
Letalske zveze med Italijo in Jugoslavijo
S sedeža jugoslovanske letalske družbe JAT (Jugoslovenski Aerotransport) v Rimu — Ul. del Tritone št. 62, smo prejeli vozni red poletov med Italijo in Jugoslavijo veljaven od 1. februarja do 31. marca letos. Vozni red je sledeč: ob sredah (od 4. febr. do 31. marca) odhod iz Beograda ob 8. uri, prihod v Dubrovnik ob 9,15, odhod ob 9,50, prihod v Rim (Fiu-micino) ob 12,05; odhod iz Rima na povratno potovanje — 13.45, prihod v Dubrovnik —
15.55,	odhod — 16,25, prihod v Beograd — 17,35. Ob petkih (od 6. febr. do 26. marca) odhod iz Beograda — 9,45, prihod v Zagreb — 10,35, odhod — 11,10, prihod v Rim (Fium.) — 13,30; odhod iz Rima v povr. smeri — 15,30, prihod v Zagreb —-
17.55,	odhod — 18,50, prihod v Beograd — 19,40. Ob ponedeljkih (od 2. febr. do 29. marca) odhod iz Beograda — 9,00, prihod v Zagreb — 10,20, odhod iz Zagreba — 11,10, prihod v Rim (Fium.) — 13,30; odhod iz Rima v povr. smeri — 13,45, prihod v Dubrovnik — 15,55, odhod iz Dubrovnika — 16,25, prihod v Beograd — 17,35,
jev zlata ter ga uporabi za mednarodno poravnavo.
Sovjetska zveza je hotela prodati Japonski za 200 milijonov zlata, vendar so Japonci ponudbo odbili, češ da potrebujejo tuje valute za svoje rezerve.
Italijanski državni kreditni zavod IMI (Istituto Mobiliare Italiano) in Mediobanca sta se sporazumela, da bosta Sovjetski zvezi dovolila kredit 64 milijonov dolarjev za 7 let in proti 6,25 odsto obrestim. Denar bodo sovjetska podjetja porabila za uvoz opreme za kemične tovarne irj ladij iz Italije.
S^UTBJNKI
VEDNO VEČ ŽENSK SE POROČI. Na Bavarskem je bilo leta 1900 v starosti od 16. do 20. leta samo en odstotek poročenih žensk, leta 1950 pa že 5 odsto in leta 1961 10 odsto. Med ženskami v starosti med 21. in 25. letom je bilo leta 1900 poročenih 25 odsto, leta 1950 33 odsto in leta 1961 50 odsto. Leta 1900 je bilo med ženskami v starosti od 26. do 30. leta poročenih 56 odsto, leta 1950 62 odsto in leta 1961 77 odsto. Med ženskami v starosti od 31 do 35 let je danes na Bavarskem poročenih 80 odsto.
ALI ZDRAVNIK LAHKO SKRAJŠA BOLNIKU ŽIVLJENJE? V Kjoebenhavnu na Švedskem se je zaključil proti nekemu zdravniku vprav senzacionalen proces, ki je trajal pravzaprav tri leta. Sodišče je oprostilo 47-letnega zdravnika Olla Sallina ter sprejelo gledišče, da zdravnik lahko preneha predpisovati hudo bolnemu bolniku zdravila, ki bi mu življenje samo podaljšala in s tem tudi trpljenje, a bi ga ne mogla ozdraviti. Državni tožilec bi lahko vložil proti razsodbi priziv, vendar prevladuje med švedskimi pravniki in zdravniki mnenje, da bi v tem primeru tudi višje sodišče potrdilo razsodbo v prvi instanci. Gre za tako imenovano evtanazijo, to je ravnanje z neozdravljivim bolnikom, s katerim hoče zdravnik pravzaprav pospešiti smrt in prihraniti bolniku trpljenje. Dr. Sallin je v začetku leta 1961 opustil nadaljnje zdravljenje neke 80-letne ženske, ker je bil prepričan, da je bolezen neozdravljiva. Zato so ga postavili pred sodišče. Med zdravniki in pravniki se je tedaj razvila živahna razprava ali je bilo zdrav nikovo ravnanje dopustno. Javnost je bila tedaj pravzaprav proti. dr. Sallinu, pozneje pa je polagoma nastal preobrat, tako da tudi razsodba sodišča ni naletela na odpor v javnem mnenju. Sodišče je svojo razsodbo utemeljilo s tem, da je včasih bolj človeško opustiti zdravljenje na smrt bolnega kakor ga zdraviti še naprej ter mu podaljšati življenje in trpljenje.
Df/V4/?
ŠE VEČ PAPIRNATEGA DENARJA V ARGENTINI. Na predlog vlade je argentinski Kongres (parlament) spremenil pravila Osrednje emisijske banke, da bi omogočil izdajo 50 milijard pezov. S to »kontrolirano inflacijo* hoče vlada plačati svoje dolgove in pokriti primanjkljaj v državnim proračunu. Od 1. aprila bodo odpravljene stroge določbe glede menjave deviz z namenom, da bi privabili več tujega kapitala. Izvedenci sodijo, da bo v kratkem prišlo razvrednotenja peza, čeprav je predsednik Illia odbil predlog, naj bi njegov tečaj menjali od 151 na 161 pezov za dolar. Na črni borzi stane dolar 241 pezov.
LANSKI KORUZNI PRIDELEK OBILEN
Po podatkih ameriškega kmetijskega ministrstva je dosegel v lanskem letu svetovni pridelek koruze 7 milijard in 735 milijonov bušlov. Bil je samo za 4 odsto nižji od rekordnega pridelka 1. 1963, kar pripisujejo v glavnem slabi letini v Združenih ameriških državah.
Mali trgovci v senci veletržnic
(Nadaljevanje s 1. strani)
niče, postrežejo zamudnikom in pa tistim, ki jim nakup izven rednega poslovnega časa najbolj pripraven. Primerne pa so tudi za manjše nakupe, zaradi katerih se potrošniku ne izplača pot v veletržnico, ki je morda od njegovega bivališča dokaj oddaljena. Tudi naročanje živil po telefonu ter dostava na dom je v Ameriki navadno pridržana manjšim prodajalnam.
Poleg združevanja obstoječih malih prodajaln v skupni nabavni organizaciji ter poleg u-vajanja novih prodajnih metod pa se mali podjetnik s pridom lahko uveljavlja še na popolnoma novih področjih. Zaradi vedno večje zaposlitve žena so zlasti storitvene dejavnosti pridobile na pomenu. Samopostrežne pralnice, likalnice ter ekspresne popravljalnice za čevlje sodijo med podjetja, katerim se prilega majhen organizacijski okvir.
dr. T. H.
Angleško-jugoslovansko sodelovanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
angleške vlade za pospeševanje izvoza. Ustanovil se je konzorcij, med bankam Westminster Bank Ltd., Lloyd’s Bank Ltd. in Midland Bank Ltd., ki bo poskrbel za financiranje graditve novega obrata, s podelitvijo srednjeročnega in dolgoročnega kredita. Obresti na kredit bodo znašale 5,5 odsto, posojilo bo vrnjeno v 13 letih.
Podjetje za ekonomsko propagando in publiciteto
JUGOREKLAM
LJUBLJANA, Kidričeva 5 — Tel. 22-774, 20-890 Predstavništva:
Beograd, Nebojšina 2 — Tel. 44-605
Zagreb, M.. Vučkovič, Rusanova 22 — Tel. 643-617
— Aranžiran j e in dekoracija — Grafična reklama — Gospodarska reklama — Kinoreklama — Oglasni servis — Afiširanje lepakov — Založništvo tiskovin — Založništvo razglednic — Svetlobna reklama — Tisk na trak in tekstil — Izdelki iz plastičnih mas — Projekti
LASTNA LITOGRAFIJA, SITOTISK, ARANŽERSKI ATELJE! POSLOVNE ZVEZE PO VSEJ DRŽAVI!
Of DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM O #• FIERA INTERNAZIONALE Dl VIENNA
21. MARCA 1965
TEKSTIL IN MODA: Salon krzna — Luksuzni predmeti — Izdelki umetne obrti — Igrače — Razstava športnih potrebščin — Modne revije — Moderno mizarstvo • RAZSTAVA POHIŠTVA na sejmišču: severozahodna dvorana, dvorana 23 in 24: v razstavni palači: POSEBNA RAZSTAVA sodobne spalnice • TEHNIKA, INDUSTRIJA, OBRT Stroji — Orodje — Gradbeništvo — Umetne tkanine — Tehnika v gospodinjstvu — Razstava koles in pritiklin ® KMETIJSTVO: Razstava strojev s praktičnim prikazovanjem — Semena — Živina za rejo — Posebna razstava avstrijskega mlekarstva »Rimska cesta 1965 • Živila in poživila — Pokušnja vin 9 KOLEKTIVNE RAZSTAVE ZAVODOV ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSTVA SPODNJE AVSTRIJE IN TIROLSKE • Obe razstavišči — sejemska palača in razstavišče — sta odprti vsak dan od 9.-18. ure, pokušnja vin in živilski sejem pa do 20. ure. Popusti na železnicah in avtobusih za tuje obiskovalce sejma. Sejemske izkaznice so na razpolago pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah (razen na Tirolskem in Predarlskem)in pri vseh s posebno opozorilno tablo označenih prodajalnah (potovalnih uradih itd.).
FIERA DEL TESSILE E DELL A MODA 9 MOSTRA DEL MOBILE • TECNICA • INDUSTRIA • ARTIGIAN ATO 9 AGRIOOLTURA 9 MO STRE SPECI ALI 9 La ras-segna sarš, aperta ogni giorno dahe ore 9 alle 18 — La degustazione dei vini ed altri generi alimentari si protrarra fino alle 20 « Sconto concesso dalle ferrovie e autolinee!
Na političnem obzorju
Dunajski list o koroških Slovencih
Kakor smo že poročali, pojdeta obe osrednji politični organizaciji na Koroškem ločeno na deželnozlborsko volišče (14. marca). Najprej se je odločila katoliška organizacija aNrodni svet za kandidiranje neodvisne liste »Koroške volilne skupnosti*, in sicer zato, ker ni hotela avstrijska ljudska stranka (OeVP) sprejeti nobenega slovenskega kandidata na svojo listo, da se ne bi zamerila nacionalistični liberalni stranki (FPOe), od katere hoče zvabiti glasove. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (napredna) je nato pozvala svoje pristaše. naj volijo socialiste — niti ti niso hoteli sprejeti na svojo listo Slovencev. »Slovenski vestnik», glasilo te skupine je poročal, da Narodni svet ni obvestil Zveze slovenskih organizacij o svojem sklepu, da bo na volitvah nastopil z lastno listo. V svojem proglasu pravi Zveza, da je razvoj v zadnjih desetih letih pokazal, daje bila pot Zveze slovenskih organizacij (sodelovanje s socialisti) in njihovim voditeljem VVedeni-gom, ki je bil Slovencem naklonjen) pravilna. Dolžnost Slovencev je, da soustvarjamo sodelujejo pri oblikovanju politične volje in se ne izključijo iz splošne družbe«.
Na kandidatni listi Koroške Volilne skupnosti kandidira 35 Slovence v, ki orip ada io na j različne išim poklicem. Od trenutka. ko ni hotela OeVP niti S PO e (socialistična stranka) sure jeti nobenega Slovenca na vidno mesto svojih kandidatnih listah, je Slovencem, tako piše »Naš tednik-Kronika», glasilo Narodnega sveta, preostal samo en izbor, da se namreč odločijo ua lastno listo.
Dopisnik dunajske »Die Pres-se» niše, da hoče OeVP dvigniti število svojih deželnih poslancev na 13 (za enega). Zato se ne sme zameriti liberalni stranki CFPOe). kar bi storila, ko bi fn rej el a Slovence na svoio listo. Njej gre vsekakor v račun, da nastopi Narodni svet z lastno listo, da tako pritegne nase deloma. tudi slovenske socialiste ter s tem oslabi socialistično stranko. Deželni voditelj katoliške stranke Ludwig Weiss se je uspešno pogajal s Slovenci, tcda nogaianjem se 'e unrl vodja «Bur.da der Windischen» prof. Val. Eisoieler. ki je pristaš asimilacije Slovencev. "Dopisnik meni, da Koroška volilna skup-bosfefiae more računati na.JJ-fpeh, da bi namreč poslala v deželni zbor Mirka Kumerja, ker sta obe slovenski listi leta 1949. ko ie bil položaj mnogo boli ugoden za Jugoslavijo, zbrali okoli 5.000 glasov, slovenske občinske liste pa leta 1957 komaj 3.700 glasov. Za izvolitev enega deželnega poslanca je potrebnih cez 7000 glasov.
SESTAVA NOVEGA OBČINSKEGA ODBORA V ZGONIKU. Na podlagi izida zadnjih občinskih volitev so bili na listi Občinske demokratične enotnosti izvoljeni v občinski svet: 6 komunistov, 5 socialistov in en Pristaš socialističnih unitarcev (PSIUP). Na listi Slovenski skupnosti so bili izvoljeni trije svetovalci (Vlad. Rebula, Mirko zigon, Karlo Štolfa). V občinskem odboru je zdaj župan komunist Ježe Guštin, podžupan socialist Cibic Vladimir in še en odbornik Albin Hrovatin, pristaš komunistične stranke. Socialistom so dali dva na-mesnika (J Godniča in K. Grilanca).
SLOVENCI V OBČINSKIH SVETIH KANALSKE DOLINE. «Matajur» poroča o sestavi občinskih svetov v Trbižu, Nabor-jetu — Ovčii vesi in Ponteblu. Občinski odbor v Trbižu sestavlja župan Tullio Lindaver, odbornik Mario Di Gallo, Argo Bombi, G. Sandri in socialni demokrat Herbert Rosenwirth iz babnic; med namestniki je krščanski demokrat Ivan Moschitz iz žabnic. Rosenwirth in Moschitz sta Slovenca, Sandri iz Pontablja pa je socialist. Doslej so imeli v odboru premoč krščanski demokrati. Za župana v Naborjetu — Ovčji vesi je bil izvoljen Ivan Domenig iz žabnic, ki je kandidiral 'na neodvisni listi. Ta je prodrl proti krščanski demokraciji. Med 15 občinskimi svetovalci jih je 8 doma iz Kanalske doline. V Bontablu je nad krščanskimi demokrati zmagala koalicija komunistov, socialistov in socialnih demokratov, vendar ni bilo v njej nobenega Slovenca.
, M. BERNETIČ O PROMETNIH ZVEZAH V TRŽAŠKEM Zaledju. Na gospodarski konferenci v Trstu je M. Bernetič Ugotovila, da še vedno nimamo drugega tira na progi Mestre-Irst in Videm-Trbiž. železniško Progo «Pontebano» še vedno samo proučujejo, medtem ko že govorijo, da bodo na progo čez Brenner postavili še tretji tir. V času od 1951 do 1963 se je Promet čez Brenner skoraj potrojil, medtem ko je promet čez Trbiž samo malo napredoval. Ako hočemo poživiti promet čez tržaško luko, potem mora Trst Postati shajališče raznih narodov ter navezati širše stike z Zalednimi državami.
ČEZ MEJO TUDI PRI LAZARETU. V teh dneh so ponovno odprli obmejni blok pri Lazaretu. Prekoračiti pa ga je mogoče le s prepustnico, in sicer samo podnevi.
KLAVRN PUST. Vreme letos ni bilo naklonjeno pustu. Na pustni torek je močno deževalo, v okolici pa so se pokazale tudi snežinke. Mestne ulice so bile mestoma zapuščene, sprevoda masker tudi ni bilo. Imeli so ga le v Miljah, kjer je postal že prava tradicija. Sicer pa so lepo proslavili pusta še v Skednju in Boljuncu, kjer so ga sežgali oziroma spustili v zrak. Ponekod so ga tudi shranili za prihodnje leto. Kolikor manj je bilo veselja na ulicah in sploh na odprtem, tem več živžava je bilo v gostilnah, restavracijah in klubih.
POLETNA URA ŠELE PRIHODNJE LETO. Italijanska notranja senatna komisija je upoštevajoč predlog ministrstva za prevoze sklenila, da se tako imenovana zakonita ali poletna ura ne uvede letos, ampak šele prihodnje leto. Začela bo veljati opolnoči 21. maja in bo trajala do polnoči 24. septembra.
POBRATIMSTVO GORICE. Goriški župan dr. Gallarotti je izjavil, da so se že začeli razgovori glede pobratimstva med Gorico in nizozemskim mestecem Ve ni o. To mesto ima podobne gospodarske, kulturne in druge značilnosti kakor Gorica, razen tega leži blizu nemške meje. Njegovo prebivalstvo šteje 60.000 oseb.
NOV URNIK MESNIC. V torek, 2. marca je začel veljati poletni urnik za mesnice. Ob ponedeljkih ostanejo te zaprte, od torka do sobote bodo odprte od 6. do 13. ure, ob nedeljah pa od 6. do 11. ure.
VOJAŠKI OKRAJ. Razširila se je vest, po kateri naj bi postopoma premestili urade tukajšnjega vojaškega okrožja (Distretto militare) v Videm. Vest sicer nima trdne osnove,
Kako se gibljejo vloge v naši deželi
Leta 1963 so prebivalci dežele Furlanija-Julijska krajina vložili v banke in poštno hranilnico vsega 29 milijard 191 milijonov lir. Od tega so vložili 16 milijard 130 milijonov lir v videmski pokrajini, 3 milijarde 198 mil. na Goriškem in 9 milijard 863 mil. na Tržaškem. Povprečna vloga posameznega prebivalca naše dežele je znašala 23.997 lir, in sicer 20.873 lir v videmski pokrajini, 22.912 lir, v gorišfci, a 32.431 lir v tržaški. Delež vlog v poštni hranilnici pri skupni vsoti hranilnih vlog je dosegel 20,9 odsto; v videmski pokrajini je znašal 27,1 odsto, v-goriški T5,4 odsto in na Tržaškem 12,6 odsto. Povprečni prihranek vsakega prebivalca dežele od 1.000 lir osebnega dohodka je znesel 62 lir; v videmski pokrajini 66,8 lire, v goriški 54,9 lire in v tržaški 57,7 lire.
Podatki o denarnih vlogah v vsej Italiji 1. 1963 pa so naslednji; celotna vrednost bančnih in poštnih vlog je dosegla 1.402 milijard 453 milijonov lir; povprečna denarna vloga vsakega prebivalca je znašala 27.066 lir; delež poštnih vlog pri vseh hranilnih vlogah se je sukal okoli 24,2 odsto; povprečni prihranek posameznega prebivalca od 1.000 lirah osebnega dohodka pa je znesel 67,9 lire.
ampak je le sad malodušja nekaterih tržaških italijanskih krogov spričo resnične premestitve tržaškega sveta za nabor (Consiglio di leva) v Videm. Zakon 237 od 14. feb. 1964 predvideva namreč ukinitev določenega števila teh organov, tako tudi tržaškega in goriškega. Ta dva bodo spojili z videmskim Svetom za nabor.
GROZNA PROMETNA NESREČA. Na državni cesti med Opčinami in Fernečami je prišlo v nedeljo do hude prometne nesreče. Avtomobil Fiat 1100 starejšega tipa, ki ga je vozil 32-letni poklicni šofer Djuro Babič iz Sežane se je zaradi prevelike hitrosti zaletel v drevo; pri tem je vozača vrglo ven, tako da je treščil v neko drugo drevo in bil na mestu mrtev. Rajni Babič, ki je bil po rodu iz Srbije, je bil uslužben kot šofer pri sežanskem podjetju »Jadran«.
300 DELAVCEV SO ODPUSTILI. Ravnateljstvo tržaške tovarne bombaža (Cotonifioio trie-stino) je odpustilo v svojih obratih v Podgori pri Gorici in v Ronkah 300 delavcev, ker ni dovolj naročil.
STAVKA V PODJETJU ORANE—ORION. Ravnateljstvo podjetja Orane—Orion (v industrijskem pristanišču) je napovedalo odpust 180 delavcev. Temu se je delavstvo uprlo z »belo« stavko.
NOVA TOBAČNA TOVARNA ŽE OBRATUJE. Te dni je stekla nova tobačna tovarna v zavel j skem industrijskem pristanišču. V njej je zaposlenih 150 oseb. Proizvodna zmogljivost znaša zaenkrat 200.000 kg cigaret na leto, ko pa bodo najeli nove delavce in s tem ostvarili drugo izmeno, se bo dvignila zmogljivost na 400.000 kg cigaret letno.
ACEGAT IŠČE DVA MONTERJA. Mestno podjetje Ace-gat išče dva od 23. do 30. let stara moška, ki bi ju zaposlilo kot pomo čnika-mont er j a za polaganje električnih žic. Za nadaljnja pojasnila, naj se zainteresirani obrnejo na urad za osebje v Ul. Genova št. 6/1.
NAŠE SOŽALJE'
ALOJZIJA DRNOVŠEK. Te dni je umrla najstarejša tržaška Slovenka — Alojzija Drnovšek por. Klun. Imela je nad 100 let, saj se je rodila 9. junija 1864 v Jazrnah pri Zagorju ob Savi. življenjska pot jo je zanesla najprej v Ljubljano, nato v Bočen in končno v Trst. Živela je v Rojanu.	_;
Umrli so še: 68-letni Ferdinand Berdon (Ricmanje), 81-letna Antonija Gerdol vd. Kočevar, 68-letni Ivan Pečar, 65-letna Marija Lampe por. Pregare, 82-letna Ana Radojkovič por. Karis, 32-letni Djuro Babič (Sežana), 79-letna Ana Bubnič vd. To-ros, Ciril Škerlj, 66-letna Elvira Potočnik vd. Ivaniševič, 84-letna Marija Kobal vd. Košuta, 63-letni C-iril Vidic, 82-letna Marija Novak, 53-letni Ludvik Ban, 83-letna Marija Vodopivec roj. Jejčič (Barkovlje), Kar-l Kalc (Gropada), 88-letna Josipi-na Metlika vd. Vouk, 73-letni Avguštin Devetak (Vrh), 74-let-na Marija Filipčič por. čač, 69-letni Ciril Seražin in 79-letna Ana Štoka vd. Grilanc.
8. marca dan Zedinjene Evrope
Dne 8. marca bo tudi za slovenske šole propagandni dan za Združeno Evropo. Na osnovnih šolah, in to samo v V. razredu prikažejo leto zamisel Združene Evrope z ustrezno risbo, na srednjih šolah (v vseh razredih) pa je Združena Evropa predmet pismene naloge. Zanimivo je, da sporoči šolam temo za risbe in naloge neposredno ministrstvo za javno vzgojo, in sicer po radiu, vsak razred ima namreč radijski sprejemnik. Zbrane naloge in risbe pošljejo šolska ravnateljstva posebni komisiji pri šolskem skrbništvu in ta jih nato odpošljejo komisiji pri ministrstvu za javno vzgojo. Nato romajo v Pariz, kjer je stalen urad za propagando za Združeno Evropo. Pariška komisija nagradi pisce najboljših nalog, oziroma najboljše risarje. Med nagrajenci so bili že večkrat tudi Slovenci. Nagrada navadno obstoji v tem, da nagrajenci brezplačno lahko potujejo po državah Združene Evrope. Meseca julija se letos prične nova splošna propagandna akcija v tisku za Združeno Evropo.
Zanimivi podatki o Istranih
Glavni tajnik Ustanove za podpiranje julijskih in dalmatinskih beguncev (Opera per la Assistenza ai Profughi Giuliani e Dalmati) je v zvezi s poročilom prof. Fr. Forteja na nedavni konferenci o tržaškem gospodarstvu predložil pojasnilo, ki se nanaša na Fortejevo ugotovitev o vlogi istrskih priseljencev v tržaškem gospodarstvu. Prof. Forte je namreč omenil »aktivni priliv istrskega prebivalstva v tržaško pokrajino«.
Glavni tajnik omenjene Ustanove za podpiranje istrskih beguncev navaja, da je njegova organizacija s sodelovanjem o-srednjega statističnega urada naštela leta 1958 v Trstu 50.589 priseljencev iz Istre, Reke m Dalmacije verjetno jih bo še nekaj več, to je okoli 55.000, pravi pojasnilo. Ti so se naselili na Tržaškem ter izvajajo naslednje poklice:
5.7	odsto jih je v svobodnih poklicih;
17.6	odsto uradnikov;
7.7	odsto trgovcev, obrtnikov in v podobnih poklicih;
45.6	odsto je delavcev.
Vlada in italijanski parlament
sta omogočila Ustanovi za podpiranje Istranov ustanovitev treh zavodov, ki so namenjeni tem: »Fabio Filzi« v Gorici (za nižje srednje šole), »Nazario Sauro« v Trstu (za višje srednje šole) in »Časa del Giovane« (za visokošolce). Ti zavodi omogočajo priseljencem,' da zaključijo svoje študije, vštevši visokošolske, brezplačno. Okoli 300 gojencev iz omenjenih srednjih šol je v zadnjih 10 letih končalo srednješolski študij, okoli 20 pa jih je doseglo diplomo na visoki šoli. Okoli 30 odsto teh najde namestitev na Tržaškem, ostali so odšli v notranjost Italije.
Opera per l’Assistenza ai Profughi Giuliani e Dalmati je samo v Trstu investirala v gradnjo stanovanj 13 milijard lir. Begunci so doslej prejeli kot odškodnino za svoje imetje, ki so ga pustili v Jugoslaviji, 36 milijard lir. V tem ni všteta odškodnina za velika podjetja, katerih sedež ni v Trstu.
kultura in zlvtierne
Vntihfiiibhu fffpii2i'cri f»f / JI o (‘hitu thu
Rimska policija je preprečila predstavo »Namestnika« Rolfa Hochhutha na željo Vatikana — vatikanski radio je razglasil, da je Hochhuthova drama žaljiva za Cerkev — sklicujoč se ne določbe konkordata, s katerim se is Italija obvezala, da ne bo v Rimu sedežu rimskega škofa — papeža trpela prireditev- žaljivih za Cerkev.
Vatikan je zdaj očitno prešel v protiofenzivo, oziroma v javno obrambo Pij a XII, ki mu Hochhuth očita mlačnost — na odru si papež Pij XII umije roke kakor Pilat — in neodločnost, ko je šlo za to, da javno obsodi hitlerizem in preganjanje Židov. Jezuitska revija «Ci-vilta Cattolica» trdi, da je bil Pij XII. v načelu prav tako nepopustljiv proti hitlerizmu kakor njegov prednik Pij XI., vendar se je ob svojem nastopu iz taktičnih razlogov pokazal bolj spravljivega in tudi sklenil s Hitlerjevo vlado konkordat, da bi zavaroval nemške katoličane in škofe. Tudi njegovo pismo Hitlerju je imelo ta namen.
Kardinal Faulhaber (Muen-chen) je trikrat ponudil papežu svoj odstop, ako bi morda njegova oseba bila na poti vatikanski politiki za znosnejše odnose s Hitlerjevo Nemčijo, toda Pij XII. je njegov odstop vsakokrat odbil, »češ da bi se sicer osramotil pred vsem svetom.« Že papež Pij XI. je hotel pretrgati diplomatske stike z Nemčijo in odpoklicati nuncija Pacellija (poznejšega papeža Pi-ja XII.), toda ta je bil proti prekinitvi odnosov, ker bi se sicer pretrgale vezi med nemškimi škofi in Vatikanom.
Jezuitski pater Robert Leiber, ki je bil 30 let bližnji sodelavec papeža Pacellija, je na podlagi svojih neposrednih vtisov in doživljajev v daljši razpravi opisal ravnanje svojega starešine še v časih, ko je bil ta nun-čij v Nemčiji, nato državni tajnik in nazadnje papež. P. Leiber brani papeža pred očitki R. Hochhutha in S. Friedlaenderja, pisca knjige »Pij XII. in III. rajh«. Pij XII se je že v Nemčiji kot nuncij obdal z mnogimi sodelavci nemške narodnosti (poleg p. Leiber j a so bili to prelat Ludwig Kaas, voditelj nemške katoliške stranke Centra, sedanji kardinal Bea, sestra Fa-skvalina Lehnert idr.) Popolnoma je tudi obvladal nemščino, zgrešena pa je trditev, da je bil »deutschf reundlich« (naklonj en Nemcem), pač pa je imel rajši Francoze kot narod. Ni res, kar trdi hamburška revija «Der Spiegel», da je nuncij Pacelli žrtvoval katoliško stranko Centra, da bi s tem ugodil Hitlerju in ga pridobil za konkordat; prepričan je bil, da bi ta stranka lahko še vedno koristila katoličanom, čeprav se ni vdajal iluzijam glede nacističnega totali-rizma. Že leta 1933 je nuncij Pacelli dejal p. Leiberju, da bi bilo lahko izzvati verski boj v Nemčiji, mnogo težje pa preživeti ga. Pacelli je tudi dejal, da morajo katoličani vedeti, da so papež in škofje storili vse, da
bi vernikom prihranili takšen boj.
Da je poznejši papež Pij XII kot državni tajnik pravilno ocenil nevarnosti nacizma, pravi dalje p. Leiber, dokazuje že dejstvo, da je on dokončno stiliziral okrožnico Pij a XI »Mit brennender Sorge« (proti fašizmu in hitlerizmu), ki jo je sestavil kardinal Faulhaber. Ne drži torej poročilo nemškega poslaništva v Rimu zunanjemu ministru von Ribbentropu, da je Pacelli sodeloval pri sestavi govorov Pij a XI, deloma pa je res, da je bil Pij XII pripravljen na kompromise.
Marca 1940, torej medvojno, je papež Pij XII. sprejel von Ribbentropa. V svojih zapiskih pravi ta, da razgovor ni bil prisr-< čen. Von Ribbentrop je bil nekdaj trgovski potnik in tudi kot minister je govoril več, kakor je bilo potrebno. Papež je za ta sprejem pripravil napisan govor. V prvem delu je omenil preganjanje Cerkve v Nemčiji in na Poljskem ter prosil von Ribbentropa naj v tem pogledu kaj ukrene. Von Ribbentrop je papeža prekinil ter pripomnil, da bo še leta 1940 sklenjen mir, ker se bosta vdali Velika Britanija in Francija. Papeža je zanimalo, kaj mislita Fuehrer in nemški narod. Von Ribbentrop je odgovoril, da je tega mnenja tudi Hitler in da je nemški narod vdan svojim voditeljem. Ribbentrop je v svojih zapiskih podal zgrešeno sliko tega razgovora in sploh ni omenil papeževe želje, da bi se v Nemčiji in na Poljskem prenehalo preganjanje Cerkve. »Der Spiegel« omenja spomenico, ki jo je papež izročil von Ribbentropu o preganjanju Cerkve, Friedlaender pa o tem molči.
P. Leiber v prvem delu svoje razprave ne omenja izrecnega papeževega gledišča glede preganjanja Židov.
Pomladitev nabrežinskega prosvetnega društva
Zadnji občni zbor prosvetnega društva »Igor Gruden« v Nabrežini bo gotovo prinesel novo življenje v društvo. Že sam potek občnega zbora, ki je bil izredno živahen, in dejstvo, da je stopila v ospredje mladina, napovedujeta pravo pomlad v delovanju društva. Ustanovili so dramski odsek, za katerega se. je posebno navdušila mladina. O delovanju društvo v prete-' klosti je poročal Slavko Pertot, ki je omenil, da je v društvu zavladalo mrtvilo, in sicer v prvi vrsti tudi zato, ker nima primernih prostorov. Bivši župan Albin škerk je omenil, da je imela prejšnja občinska u-prava namen poskrbeti za primerne prostore društvu. Novi župan Drago Legiša je obljubil v tem pogledu zanimanje nove občinske uprave. Po njegovem mnenju se v društvu ni razvilo pravo življenje, ker ni bilo navdušenja med člani. Dr. Fer-luga je izrazil zadovoljstvo nad navdušenjem, ki ga kaže mladina, ter željo, da bi v društvu
V začetku lanskega leta smo se v »Gospodarstvu temeljito seznanili s celotnim proračunom tržaškega občinskega podjetja ACEGAT za leto 1963, danes pa si bomo ogledali proračun za leto 1964.
Fred letom dni smo v naših zaključkih predvidevali, da ne bo mogoče ohraniti proračuna za leto 1963 v ravnovesju, kakor je napovedal proračun, ker so se med letom zvišali izdatki
Kronična kriza mestnega podjetja ACEGAT
Nihče se vprašanja
dejansko zgodilo, saj znaša izguba za leto 1963 približno 800 milijonov lir. Še neprimerno slabše pa je stanje občinskega podjetja ACEGAT na osnovi poza plače in surovine. To se je i datkov predračuna za leto 1964.
ne upa radikalno reševali neprijetnega - Strah pred nepopularnostjo je velik
PRORAČUN ACEGAT ZA		LETO 1964 (v	tisočih	lir)
	Prejemki	Izdatki	Dobiček	Izgube
i. oddelek za elek-				
trično energijo	4.858.110	4.046.120	811.990	—
2. oddelek za vodo	i.453.570	1.345.390	108.180	—
3. oddelek za plin	1.233.990	1.377.790	—	143.800
4. oddelek za prevoze	3.433.960	5.978.450	—	2.544.490
Skupaj	10.979.630	12.747.750	920.170	2.688.290
5. primanjkljaj	1.768.120	—	1.768.120	•	
Skupaj	. 12.747.750	12.747.750	2.688.290	2.688.290
Upravni odbor podjetja ACEGAT poudarja v svojem poročilu, da je položaj izredno kritičen, predvsem zaradi visokih stroškov oddelka za tramvajske, trolejbusne in avtobusne mestne prevoze. Po mnenju odboja je to posledica splošnega zvišanja proizvodnih stroškov, raz-sežnega občinskega omrežja ter povečane motorizacije. Zato predlaga upravni odbor ponovno zvišanje prevoznih tarif, kar bi vsaj delno omililo primanjkljaj tega oddelka.
OBČUTNO ZVIŠANJE STROŠKOV ZA PLAČE IN MEZDE
Glavni delež pri primanjkljaju podjetja je treba nedvomno pripisati zvišanju izdatkov za osebje v letu 1964. Zadevni stroški so se namreč povečali za skoraj dve milijardi lir ali za
42,7	odstotka. Več kot dobra polovica vseh izdatkov celotnega predračuna odpade na plače in pripadajoče prispevke, to je 6 milijard 613 milijonov 230 tisoč lir. Od tega zneska je 1946 u-službencev ACEGAT (8 ravnateljev, 478 uradnikov in 1460 delavcev) prejelo za plače skupno 3.939.970.000 lir; za socialne in druge prispevke pa je šlo dve milijardi 673.260.000 lir. Vsak nameščenec je stal podjetje po-
vprečno 3.388.370 lir, in sicer za plače 2.029.790 lir, za socialne in druge prispevke pa 1.368.580 lir. Povprečna mesečna plača za vsakega uslužbenca je znašala 169.150 lir.
KAKO KRIJE ACEGAT
PRORAČUNSKE
PRIMANJKLJAJE?
Kakor ugotavlja upravni odbor v svojem poročilu, se tržaški občinski svet doslej še ni radikalno lotil vprašanja proračunskih primanjkljajev za tri zadnja leta (1962, 1963 in 1964), niti za prejšnja leta. Tako se kopičijo proračunski primanjkljaji in povzročajo nevzdržno stanje. Občinski svet pa se, kot kaže, izogiba izčrpni razpravi ter se vede kot mačka ob vreli kaši. Medtem pa se kriza bolj in bolj zaostruje. Upravni odbor nadalje pripominja, da znašajo doslej nekriti proračunski primanjkljaji nad 5 milijard 300 milijonov lir! Samo v zadnjih treh letih pa 2.812.540.000 lir. Za kritje teh velikih primanjkljajev se je moral upravni odbor, da je lahko sploh posloval, zateči k posojilom, k predujmom pri Tržaški hranilnici (Cassa di Risparmio) ter celo k nezakoniti uporabi pokojninskih in odpravninskih skladov zaposlenega in ukojenega osebja
ter k uporabi jamstvenih vlog (kavcij) potrošnikov. Jasno je, da obresti in povračilni obroki teh posojil predstavljajo novo hudo breme za proračune.
»BOLNIK« V PODJETJU
Glavni bolnik v podjetju je «oddelek za tramvajske, trolejbusne in avtobusne prevozen, ki izkazuje dve milijardi 544 milijonov 490 tisoč lir izgube, katero delno krijeta aktivna oddelka za električno energijo in vodo. Od skupnega izdatka 5 milijard 978.450.000 lir oddelka za prevoze je samo na plače in mezde odpadlo skoraj štiri milijarde (3.976.980.000) lir. Ker predvideva letni proračun prevoz približno 85 milijonov potnikov, stane vožnja vsakega potnika približno 70,33 lire. In ker je podjetje dejansko prejelo za vsako vožnjo le lir 40,40, znaša čista izguba pri prevozu vsakega potnika lir 29,93. To izgubo so povzročile, v razmerju približno lir 11,03 za vsako vožnjo, znižane prevoznine, ki so v proračunu ocenjene na 937 milijonov 800.000 lir. Te popuste uživajo trenutno delavci, študentje, dijaki, nameščenci občinske in pokrajinske uprave, agenti in državni funkcionarji, pohabljenci in invalidi ter u-pravniki in funkcionarji krajevnih ustanov. Tudi v primeru, če bi vse omenjene kategorije meščanov plačale celotno prevoznino, bi izguba pri vsaki vožnji še vedno znašala lir 18,90. Zato bi za lansko uravnoveše-nje proračuna oddelka za prevoze bilo potrebno ne le odpraviti vso znižano prevoznino, temveč tudi zvišati redno prevoznino za najmanj 18,90 lire.
KAKO ODPRAVITI
PRIMANJKLJAJ?
Predvsem bi bilo potrebno »bolnika« čimprej ločiti od ostalih treh razmeroma aktivnih od-
delkov. Nato pa nevarnega bolnika več ali manj radikalno zdraviti, da se usposobi za samostojno življenje. Odprtih je več poti in možnosti. Nekdo je nasvetoval — za šalo, ali zares! — uvedbo avtomatskih blagajn na vseh mestnih progah, češ da bi se s sedanjo izgubo nad 2.500.000.000 lir, če primanjkljaj že mora biti, lahko vsi tr-žačani vozili s tramvaji, trolejbusi in avtobusi popolnoma brezplačno. V tej šali je — na žalost — precej resnice. Z znižanjem zaposlenega osebja, ki bi ga nadomestile avtomatske blagajne, ter z znižanjem znatnega dela nadzorno-upravnega aparata, bi stroški prevoznega oddelka dejansko ne smeli presegati lanskega primanjkljaja! Pa pustimo »navidezne« šale ob strani in poglejmo stvarnost v oči.
NASVETI IN PREDLOGI
ZA ODPRAVO KRIZE
Vsakdo mora priznati, da bi bila ohranitev sedanjega stanja najslabša rešitev. Sedanji položaj je samo čakanje, da skupnost (občina,-država) krije celotni primanjkljaj,, kar praktično pomeni, da prispeva k prevozu vsakega potnika približno 30 lir.
Druga možnost za kritje primanjkljaja predstavlja zvišanje prevozne tarife, kakor predlaga tudi upravni odbor ACEGAT, vendar ob istočasni odpravi vseh popustov ali preferenčnih tarif, to je z uvedbo enotne tarife! Tretjo rešitev bi predstavljalo znižanje števila zaposlenih z uvedbo tehničnih izboljšav (avtomatske blagajne) ob istočasnem povečanju storilnosti o-sebja in le delnem zvišanju prevozne tarife.
Najradikalnejšo ureditev pa bi predstavljala prodaja celotnega voznega parka avtomobilskim podjetjem ali zasebnikom, ki naj bi prevzeli v upravo ce-
lotno mestno omrežje, s pogojem prednostne zaposlitve sedanjega osebja ACEGAT. Odpravili naj bi vse preostale tramvajske proge ter jih nadomestili z avtobusnimi. Z izkupičkom naj bi podjetje poravnalo dosedanje izgube. Kronični primanjkljaji so namreč pokazali, da je glavni razlog za nerenta-bilnost oddelka za prevoze prav v birokratskem upravljanju, kar ima za posledico nizko splošno storilnost. To mnenje potrjujejo številna mala in srednja avtomobilska podjetja, ki so še vedno, v enakih okoliščinah in pri enaki prevozni tarifi, AKTIVNA, medtem ko je ACEGAT visoko pasiven, če povzamemo te ugotovitve, je rentabilnost vsakega podjetja možna le pod dvema pogojema: VEČJA STORILNOST IN MANJŠI UPRAVNI STROŠKI!
KAM Z ODVISNIMI
USLUŽBENCI ACEGAT?
Po zadnjih dveh predlogih za radikalno rešitev krize bi jih verjetno ostalo zelo malo. Znesek nad dve milijardi 500 milijonov lir primanjkljaja v enem samem letu predstavlja sicer trenutno ugodnost za relativno majhno delovno skupino, ne pa tudi trajne varnosti za zaposlitev. Z odpravo gospodarsko nezdravega oddelka ACEGAT se možnosti za zaposlitev ne bodo zmanjšale, nasprotno, se bodo pobude za zdravo aktivnost na področju prevozov še povečale. Vse to pa bo v korist skupnosti! Poudariti je namreč treba, da je tudi socialna plat vprašanja za skupnost negativna. Nobena v resnici gospodarsko napredna družbena ureditev si ne more privoščiti balasta, da se nekje vztraja pri nerentabilnem delu s kopičenjem primanjkljajev. Delovno silo je treba uporabiti v korist skupnosti, ne v njeno škodo!
Ob koncu pa naj še ugotovimo, da razvoj zasebnega avtomobilskega prometa — čedalje več ljudi se vozi tudi po mestu z lastnim avtomobilom — prav gotovo krči možnosti prometa z javnimi vozili.
V. F.
sodelovali vsi Nabrežinski ne glede na njihovo politično u-smerjenost. Za novega predsednika je bil imenovan Sergij Radovič; v odboru so sami mladi ljudje, predvsem študentje. Zborovalce je v imenu »Vesne« iz Sv. Križa pozdravil g. Žerjal.
0 repertoarju slovenskega gledališča
Slovenski klub priredi v torek 9. marca ob 20.30 javno debato o repertoarju Slovenskega gle-dolišča v prihodnji sezoni. Na debato so vabljeni vsi, ki so prepričani, da bodo lahko pripomogli k uspehu te vsekakor zanimive debate ter še tesnejši duševni povezavi med gledališčem in našo javnostjo.
DVE RAZSTAVI
ROBERTA FAGANELA
Tržaški slikar Robert Faganel bo v Trstu v občinski galeriji (na Glavnem trgu) odprl 10. marca razstavo svo jih naj novejših del, ki bo trajala do 16. marca. Razstavljal bo tudi v Gorici in sicer. v galeriji Pro Loco (na Verdijevem korzu 100/E — v pasaži) in to od 5. do 18. marca.
PR.OSV. DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi v soboto, 6. marca ob 20.30 na stadionu »Prvi maj« proslavo praznika žena. Sledil bo zabavni večer s kulturnim sporedom.
FILATELISTIČNA RAZSTAVA. Filatelistični klub »L. Košir« priredi v nedeljo, 7. marca od 10. do 13. ure v svojih prostorih (UL Montecchi 6) raz-stavo dopisnic in kuvert z žigi prvega dne »Dan znamke republike Italije« Alojza Bucika.
PROSV. DRUŠTVO »IVAN CANKAR« priredi v petek, 5. marca ob 20.45 v društvenih prostorih (Ul. Montecchi 6) proslavo praznika žena. Na sporedu so recitacije in petje kvinteta društva.
ŠEST KNJIG
ČRNOGORSKIH
PISATELJEV
Na zadnjem zborovanju Združenja književnikov Črne gore so v Titogradu ugotovili, da so člani tega združenja lani spisali šest knjig. Poročilo pravi, da je to premalo; sicer je bila kritika o teh knjigah ugodna in pisci so prejeli tudi nagrade, med temi čedo Vukovič za roman- «Po-ruke«. Lani so se vpisali' trije novi člani, medtem ko je eden izstopil.
ANGLEŠKA KNJIGA
O BIZANTINSKI
UMETNOSTI '
V Londonu je izšla knjiga »Bizantinske cerkve v Makedoniji in Južni Srbiji« (Early By-zantine Churches in Macedonia and Southern Serbia — A stu-dy of the origins and the ini-tial development of an east Chri-stian art). Založnik MacMillan. Napisal jo je Ralph Hodinott. Obsega 236 strani; 95 strani je posvečenih uvodu. Pisec opisuje bizantinsko umetnost v teh cerkvah prav podrobno in objavlja tudi črteže cerkve. Mnogo prostora je posvetil cerkvam v Solunu.
VEČ SVOBODE ZA
SOVJETSKE
KNJIŽEVNIKE
Sovjetski pisatelji in književniki sploh so se gotovo razveselili članka, ki ga je napisal urednik moskovske »Pravde« A-leksej Rumiancev o omejeva-
nju svobode v literaturi. Rumiancev trdi, da je bilo omejevanje v umetnosti in znanosti v preteklosti sta stvar ozkega gledanja, provincializma in nevednosti Stalina in Hruščova. Tako je decembra 1962 Hruščov sovjetskim abstraktnim slikarjem očital, da slikajo z oslovim repom.
ITALIJANSKI PRINC DOBIL
TOŽBO PROTI
ANGLEŠKEMU PISATELJU
Princ Alliata je tožil angleškega pisatelja Gavina Maxwella in založnika Longmansa Gree and. Co., češ da je bil v knjigi »God Protect me from my friends (Bog me varuj pred prijatelji) prizadeta njegova čast. V knjigi se omenja, da ie Alliata imel zveze s sicilijanskim razbojnikom Salvatorom Giu-lianom ter ie Giulianovi kliki nudil zatočišče v Braziliji. Obtoženca morata plačati Alliati 400 funtov (700.000 lir) ter poravnati pravdne stroške.
PROMOVIRALA STA. Na pa-dovanskem vseučilišču sta promovirala za zdravnika naša rojaka Hektor Jogan in Andro Vuga.
GLASBENA MATICA V TRSTU
priredi v KULTURNEM
DOMU
v soboto, 6. marca 1965 ob 21. uri in
Wi v nedeljo. 7. marca ob . 17. in 20.30
KONCERT OPERNE GLASBE
Sodelujejo:	orkester Glasbene
Matice, dirigent Oskar Kjuder.
Solisti: Ljuba Berce-Košuta, Milena Furlan, Luise Hoffmann, Nicolo Macillis, Nerina Pelicon, Nadja Pertot, Ivan Sancin, Darij Zlobec.
Prodaja vstopnic od srede 3. marca dalje od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, Tel. 734265
V trgovini
Trst — Trieste,
Piazza S. Giovanni 1
dobite po najnižjih cenah superavtomatične pralne stroje in hladilnike najboljših znamk
AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO, 3 TeL 28-373
Prevzemamo vsakovrstne pre> t voze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
Obiščite
CASINO
VIL LA ROS ALJA
OPATIJA
Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure.
O ROULETTE 0 BACCARA
Hotel «SL0N
LJUBLJANA, Titova
HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA
Internacionalna restavracija — narodne specialitete —
Nočni bar r mednarodnim artističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike —
HOTEL «BLED»
R 1 M
Slovenski #1 I/ # £ L ^ D L L U # ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783
3lizu železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami.
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseb sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
tiuau 4
GusruuAHai v u
t"Klek, U. IlUUa i
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Zanimanje za mehko pšenico je selo slabo, medtem ko je povpraševanje po trdi pšenici živahno kljub majhni razpoložljivosti blaga. Dobro se prodaja pšenična moka, slabše koruza in koruzna moka. Na živinskem trgu so kupčije bolj usmerjene k goveji živini za rejo, ker se klavna živina slabo prodaja. Povpraševanje po mlečnih izdelkih se je nekoliko- umirilo in tudi cene so padle. Kupčije s sirom so živahne, posebno uležane vrste se dobro prodajajo. Na zelenjavnem trgu so cene sadju ostale neizpremenjene, medtem ko se cene zelenjavi dvigajo, zanimanje za olje se je poleglo, tako da se sedaj kupčije razvijajo zmerno. Položaj na vinskem trgu je še vedno slab.
zelenjava in sadje
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Jabolka 30-60, vrste delicious 80-200, renette 45-50, rumene pomaranče 45-60, rdeče pomaranče 90-130, taroki 100-180, mandarine 100-120, limone 130-200; pesa 50-100, rdeča pesa 90-160, olupljene čebulice 200-280, karčofi 60-80 (lir za kos), zelje 30-60, cvetača 50-90, dišeča zelišča 120-185, čikorja 140 do 220, rdeč radič 300-380, solata 200-240, radič 300-370, krompir 50-60, paradižniki 200-320, zelena 35-100, špinača 130-180, repa 30-40 lir za kg.
do 660, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 720-790, Soave belo 9-11 stop. 670-790, Raboso 10 stopinj 595-615, Merlot 10-12 stop. 605-705, Reggiano 9-10 stop. 610 do 630, modensko vino 11 stop. 610-670, belo vino i? Romagne 10 stop. 540-550, rdeče 10 stop. 540 do 550, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. (1962) 420 do 470 (lir za steklenico), navadna toskanska vina 10-11 stop. 610-660, Aretino belo 10 stop. 590-610, belo vino iz Mark 9-10 stop. 580-600, rdeče 9-10 stop. 590 do 610, Barlettano 14 stop. 640 do 650, belo vino iz Sardinje 12 stop. 545-565, rdeče 13-15 stop. 605-645 lir za stop./stot.
ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA
ŽITARICE
GENOVA. Fina mehka domača pšenica 7200-7400, pšenična moka tipa «00» 10.200-10.400, tipa «0» 9700-9900, tipa «1» 9000 do 9100, navadna dorflača koruza 4900-4950, finejša 6300-6350 uvožena koruza Yellow corn 4700-4750, Plata 47504775, koruzna moka 7300-7500; oluščen riž Arborio 14.900-15.500, R.B. 14.800 do 15.100, Rizzotto 13.900-14.400, Razza 77 15.200-15.700, Maratelli 15.300-15.800; uvoženi ječmen 4400-4425, uvožen oves 4425-4450, domače proso 4500-4600 lir za stot.
FIRENZE. živina za rejo in vprego: teleta do 1 leta stara 190-240.000 lir glava, teleta 1 do 2 leti stara 250-280.000 lir par, junci 2 do 3 leta stari 530-580 tisoč lir par, junice 2 do 3 leta stare 600-630.000, voli 3 do 4 leta stari 620-680.000 lir par, voli 5 do 9 let stari 550600.000 lir par, krave 3 do 4 leta stare 650 do 700.000 lir par, 4 do 5 let stare 670-720.000, 5 do 8 let stare 550-600.000 lir glava; klavna goveja živina: neodstavljena teleta 700-750 lir za kg, junci I. 520 do 540, II. 490-510, voli I. 390 do 410, II. 340-370, krave I. 370 do 400, II. 320-340; debeli prašiči 310-330, suhi prašiči 330-340, jagnjeta 730-750, debele ovce 220 do 250 lir za kg.
proizv. 1964 980-1000, proizv. 1963 do 1964 1070-1090, proizv. 1963 1120-1150, italico svež 560-580, ta-leggio 480-490 lir za kg
GRADIVO
PIACENZA, štiriprekratni vot-laki 10.000, dvoprekatni votlaki 9000, dvojna opeka UNI 22.000, strešniki tipa 35.000 lir za 1000" pesek 550, prod 800 lir za kub. meter.
mtUt KMEČKE ZVEZE
Naš kmet v
IT1(WPČ1I Iti 11*1*111 Paradižnik, paprike, zeleno, buč-lllldUlU lllttl lil j ke in kumarce. Preden poseje-
konservirana živila
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 195-205 lir za kg, v škatlah po 1/2 kg 230-240, v" tubah 60-70 lir za tubo, trikrat koncentrirana paradiž, mezga v škatlah po 5 kg 210-230, po 1/2 kg 250-260, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 175-185 lir ža škatlo, v škatlah po 500 g 85-95 lir za škatlo. Grah v škatlah po 1 kg 150-160, droben fižol v škatlah po 1 kg 230-250, zelene oljke 410-440, gobe v oljčnem olju 880-900, čebulice v kisu 280-300, paprika v kisu 180 do 200. marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 230-240, breskve v sirupu 215-225, marelice 240-260, češnje 240-250; tuna v oljčnem olju 1060-1350, tunina 650-710. slana polenovka tipa A 330-350, tipa B 330-340 lir za kg.
KRMA
OLJE
FIRENZE. Oljčno olje extra 870-890, fino oljčno olje z največ 1,50 odsto oljčne kisline 760 do 820, oljčno olje z največ 3 odsto kisline 650-710, olje s 4 odsto kisline 570-620, retificiranc oljčno olje 600-605, semensko je dilno olje I. 360-365, olje iz zemeljskih lešnikov 425-42? lir za kilogram.
FIRENZE. Seno majskega reza 1300-1400, II. reza 1309-1400, navadna slama 750-850, slama v balah 1200-1300 lir za stot; lanene krmne pogače 7050-7100, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6900-7000, kokosova moka 5700-5800, moka iz sončnic 3500 do 3600, iz sezama 6800-6900, moka iz prepečene soje 6900-7000 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 660-720, manto-vansko rdeče vino 9-10 stop. 610
PADOVA. Domače kokoši I. 670-720, II. 600-640, umetno hranjene kokoši I. 360-420, II. 300 do 340, domači piščanci I. 740 do 800, II. 630-690, piščanci iz umetnih gojišč I. 340-360, II. 310 do 330, purani 056-700, pure 750 do 850, gosi 450-500, race 410 do 450, domače pegatke 900-950, umetno hranjene pegatke 750 do 850, kapuni 900-1000, zajci 460 do 510, golobi 900-1000 lir za kg. Sveža domača jajca I. 24-25.000 lir za 1000 jajc, II. 22.500-23.500.
, Sadje in zelenjava
j-j rfUM/C Ui £.&IUS/#UVU I-]
*—* na tržaškem trgu
MLEČNI IZDELKI
CREMONA Maslo iz posnetega mleka 940-950, maslo iz smetane 910-920; sir provolone svež 700-740, uležan 760-780, sir grana
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol za 60 funtov) Koruza (stot dol. za 56 funtov
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) .
Cin (stot. dol. za funt)
Svinec i stot. dol za funt) .
Cink (stot. dol za funt)
Aluminij (stot. dol. za funt)
Nikelj (stot. dol za funt)
Antimon (stot. dol. za funt)
Lito železo (stot. dol za funt)
Živo srebro (dol. za steklenico) Bombaž (stot. dol. za funt)
Volna (stot. dol za funt)
Kava «Santos 2» (stot. dol. za funt) Kakao (stot. dol. za funt) . . Sladkor (stot dol. za funt) .
LONDON
Baker (funt šter. za d. tono)
Cin (funt šter. za d. tono) .
Cink (funt šter. za d. tono) .
Svinec (funt šter. za d. tono) Kavčuk (penijev za funt) . .
SANTOS
Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg)
16.2.65	23.2.65	2.3.65
150 Vi	148 3A	149 Vs
128 >/2	127 Vs	127 Vi
46,50	49,—	49,—
	154,12	160,25
16,—	16,—	16,—
15,75	15,7n	15,75
24,50	24,50	24,50
79,—	79,—	79,—
44,—	44,—	44,—
63,50	63,50	63,50
485,—	495,-	495,—
31,50	31,50	31,65
168,-	166,—	165,—
46,—	46 V«	45 Vi
18,90	16,77	15,99
2,11	2,31	2,53
350,—	420,—	345,—
1228,—	1220,—	1251,—
115,—	115,5	110,10
132,—	132,10	134,—
21 y„	21 V*	21 y„
6700,—	6700,—	6640,—
Na tržaškem trgu so se kupčije nekoliko ulenile, kajti zelenjave je pričelo primanjkovati in tudi cene so precej poskočile. Zelenjava, ki je na razpolago prihaja izključno iz notranjosti Italije, naj bližje pa iz Vidma. Domačega krompirja je letos zelo malo, tako da se dobi na trgu večinoma uvožen krompir, in sicer ga je največ iz Francije, Holandske in Jugoslavije. Navajamo prevladu.oče cene blaga prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno). Rdeča pesa 80 (140;, karčofi 55 (70), kapus 65 (120), cvetača 85 (160), zelje 45 (90), cikorija 110 (180), čebula 75 (140) solata 160 (320), krompir 60 (80), paradižniki 260 (500). rdeč radič 380 (680), zelen radič 380 (700) zelena 165 (220), špinača 160 (240); pomaranče 60 (120), limone 70 (160), mandarine 150 (240), jabolka 65 (100), hruške 90 (160), banane 290 (440) lir za kg.
Na njivi: Februar je za nami in verjetno tudi zima. če še nastopi mraz, je upati, da ne bo poškodoval posevkov. Sedaj lahko sejemo rastline, ki potrebujejo več vlage in so odpornejše proti mrazu. Sejali bomo grah, lečo, bob in deteljo. V zaprtih dolinah bomo počakali s setvijo, ker se v njih zelo rada pojavi slana. Dež je v prejšnjem mesecu napravil skorjo na njivah (tudi na ozimnih posevkih). Tako skorjo razbijemo z brano ali z ježastim valjarjem.
V	vinogradu: V tem mesecu moramo dokončati obrezovanje in vezanje trt. Isto velja za kop in gnojenje vinogradov. Poleg gnoja (100 kvintalov na nektar) gnojimo še z umetnimi gnojili. Trosimo 1,5—3 stotov dušičnih, 2-3 stote kralijevih in 6—7 stotov Thomasove žlindre. Na vsakih 1000 kv. metrov damo torej 15—30 kg dušičnih (pod list ali tik pred začetkom rasti) 20—30 kg kaljevih (lahko takoj in 60—70 kg Thomasove žlindre (že jeseni).
V	sadovnjaku: Dokončamo obrezovanje. Sadimo mlada sadna drevesa. Poprej jim prikrajšamo veje in korenine. Frecep-ijamo stara in mlada drevesa. Z zimskim škropljenjem moramo biti zelo oprezni posebno pri breskvah. Če se pop j e odpira, ne smemo več škropiti, ker sicer osmodimo cvetne organe. To ne velja za hruške in za jablane ter ona sadna plemena, ki še spijo. Pred cvetjem bomo škropili z arzenskimi škronivi, da preprečimo razvoj sadnih škodljivcev.
Na vrtu: Na vrtu imamo polne roke dela. Sejemo srednje rane sorte graha, špinačo, solato berivko, redkvice, peso, radič, peteršilj, korenje in še celo vrsto drugih vrtnin. Ne smemo pozabiti na sajenje zgodnjih sort krompirja. Pripravljati moramo grede za vse te rastline. Te vrtnine sejemo vse na prosto, dočim v tople grede sejemo
mo vse vrtnine bomo razkužili vrtno zemljo z običajnimi raz-kužilnimi sredstvi.
V kleti: Opravimo drugi pretok vina. Izberemo si hladen dan in uporabimo čisto posodo in črpalke. Vino se ne sme zračiti pri pretoku. Vedno moramo paziti, da so sodi polni do vrha. še enkrat poudarjamo, da spada v vinsko klet samo vino in orodje ter vinski stroji.
Deželno odborništvo za kmetijstvo se preseli v Videm
Člen 34 deželnega statuta določa, da imajo lahko posamezna deželna odborništva svoj sedež tudi izven Trsta. Zaradi tega se je razvnela med Vidmom in Trstom borba za sedeže od-borništev, kakor svoj čas za sedež deželne uprave. Deželni svet se je razbil na dvoje, a ne glede na politično obarvanost; na eni strani so stali Videmčani vseh strank, na drugi pa Tržačani. Končno sta se večinski stranki, namreč krščanska demokracija in socialno-demokratska stranka sporazumeli, da ostanejo sedeži odborništev v Trstu, toda z izjemo dveh, in sicer odborništva za kmetijstvo in nad-zorništvo odborništva za krajevne ustanove. Kmetijsko deželno odborništvo pojde v Videm, ker je med vsemi deželnimi pokrajinami prav videmska pokrajina izrazito kmetijska,
nistrstvu Evropske gospodarske skupnosti (oddelek za živino), ravnatelj zootehnične službe pri Ustanovi za kolonizacijo Ma-remme, predsednik sveta živino-zdravnikov v Vidmu in predsednik živinorejcev v Gorici ter razni strokovnjaki. V komisiji ni nobenega Slovenca, čeprav so živinorejci na Tržaškem skoraj vsi Slovenci, ter imamo tudi mi več veterinarjev.
Vreme in letina c: v kmečkih pregovorih
SUŠEČ — MAREC Dan štirideset mučencev, in štirideset vencev taki dan za vsakega enkrat dnevov bode štiridesetkrat. že skoraj prišla bo pomlad in vrgla zimo bo v prepad.
Na berlinskem «zelenem tednu» vedno več držav
V živinorejski komisiji ni Slovenca
Deželno odborništvo za kmetijstvo, gozdove m gorsko gospodarstvo je imenovalo komisijo za živinorejska vprašanja. V komisiji so profesor zootehnike na kmetijski fakulteti pa-dovanske univerze, načelnik kmetijskega nadzorništva beneške pokrajine, svetovalec pri kmetijskem in gozdarskem mi-
Zanimanje za rabljene avtomobile pojema
Lanska proizvodnja papirja v Italiji
Napredek posebno proizvodnje časopisnega papirja
Na rimskem trgu z rabljenimi avtomobili, ki je najvažnejši v vsej državi, je prekupčevanje zdaj kar živahnp. Vedno več ljudi kupuje nove avtomobile ter se kakorkoli odkriža starega. Zato je trg z rabljenimi zasebnimi, kakor tudi industrijskimi vozili prav dobro založen. Značilno je, da pogost oma naletiš na res dobro ohranjena vozila, katera nabaviš po ugodni ceni. Cene rabljenim avtomobilom so v Rimu že dalj časa skoro nespremenjene, a to je ugoden znak. V razpredelnici navajamo cene nek'aterim vrstam rabljenih avtomobilov italijanskih in tujih znamk z oznako letnice, ko so bili izdelani, torej registrirani.
CENA
ZNAMKA	LETO (tisoč
lir)
ALFA ROMEO
Giulietta Beri. T.I. Giulietta S. 80 CV Giulia Berlina Giulia Spvder Giulia Sprint 2000 Berlina 2000 Spyder 2600 Berlina 2600 Sprint Dauphine
1963
1962
1963 1963 1963 1962
1962
1963 1963 1963
820
950
1.000
1.250
1.200
750
910
1.100
1.550
490
Glede razvoja italijanske papirne industrije v lanskem letu razpolagamo samo s podatki za prvih devet mesecev. Vendar ti dajejo dovolj jasno sliko o dejanskem proizvodnem procesu. Navzlic splošnemu povečanju papirne proizvodnje za 5,9 odsto je značilno, da je bil lanski napredek znatno manjši, kakor so pričakovali. Izjemo predstavlja le proizvodnja časopisnega papirja, ki se je prav lepo ‘povzpela, namreč za 18,7 odsto v primeri z istim časom leta 1963.
V spodnji razpredelnici navajamo v prvem stolpcu vrsto proizvedenega papirja, v drugem in tretjem pa proizvodnjo v tisočih stotov) v razdobju januar-september 1963 oziroma 1964.
	1963	1964
časopisni p.	2.511,9	2.981,4
p. za strojepisje	3.579,9	3.752,1
ovojni p.	998,6	986,9
embalažni p.	2.181,5	2.133,2
slamnat p.	1.692,0	1.476,2
ostale vrste	1.003,3	1.269,3
lepenka	2.293,0	2.456,5
Skupaj	14.260,2	15.055,6
AUTOBIANCHI
V preteklem tednu so zabeležili na mednarodnih trgih s surovinami pri gibanju tečajev splošno težnjo navzdol. Tako so se pocenili baker, cin, svinec, cink, volna, juta, kavčuk, kakao in sladkor. Na drugi strani se je podražila samo kava, dočim je ostal tečaj aluminiju, antimonu, litemu železu, živemu srebru in bombažu skoro povsem nespremenjen.
KOVINE
VALUTE V	MILANU	
	23.2.65	2.3.65
Amer. dolar	623,50	623,50
Kanad. dolar	576,25	574,—
Nem. marka	156,80	156,80
Francoski fr.	127,25	127,25
švicarski fr	143,90	143,90
Avstrijski šil.	24,145	24,16 v
Avstral funt	1362,—	1382,75
Egipt, funt	784,50	784,50
Funt št pap.	1744,—	1744,50
Funt št. zlat	6350,—	6350,—
Napoleon	6000,—	5950,—
Zlato (gram)	718,—	718,—
Dinar (100) —	Trst	
drobni 63-65	debeli 60-62	
BANKOVCI	V CURIHU	
2. marca 1965		
ZDA (1 dolar)		4,30
Anglija (1 funt št.)		11,95
Francija (100 n. fr.)		87,25
Italija (100 lir)		0,69
Avstrija (100 šil.)		16,65
ČSSR (100 kr.)		11,—
Nemčija (100 DM)		108,—
Belgija (100 b. fr.)		8,60
Švedska (100 kr.)		83,25
Nizozemska (100 gold.)		119,50
Španija (100 pezet)		7,05
Argentina (100 pezov)		1,65
Egipt (1 ee funt)		5,60
Jugoslavija (100 din)		0,55
Avstralija (1 av	. funt)	9,4750
Tečaj bakru je tako na londonski kakor na newyorški borzi popustil. Tečaj cinku je v
Londonu nazadoval, dočim se
ni v New Yorku bistveno premaknil. Zaloge cinka so se v Veliki Britaniji v zadnjem času znatno povečale, a povpraševanje je ostalo slabotno. Tečaj svinca je rahlo padel v Londonu, medtem ko se ni spremenil na newyorški borzi.
KAVČUK
Cena kavčuku je na vseh tržiščih komaj opazno popustila, v splošnem je ostala dovolj trdna. Nacionalizacija ameriških plantaž v Indoneziji ni imela skoro nobenega odmeva na borzah, isto lahko rečemo za dogodke v Vietnamu.
VLAKNA
Na newyorškem trgu z bombažem vlada mrtvilo. Kupčij skoro ni. Cena volni je nazadovala. Ameriška potrošnja volne že .od leta 1958 ni bila tako majhna, kakor je danes. V Argentini so ukinili posebni davek na izvoz volne, a to sploh ni vplivalo na gibanje cen.
ŽIVILA
Cena kakavu je padla, ker je razpoložljivost res velika, predvsem velja to za afriški in brazilski kakao. Na sladkornem trgu ni bilo omembe vrednih sprememb, izvzemši dejstvo, da se je cena surovemu sladkorju znižala v Londonu za 30 šilingov.
Bianohina Special Bianch. 4 sedeži Bianch. Panoram. Bianch. Cabriolet
1962 1983
1963 1963
300
390
360
400
FIAT
Nova 500 Nova 500 Giard. 600 D B.
600 D Mult.
1100 Export 1100 Special 1100 D Beri.
1100 Familiare 1100 Fam. D 1200 Berlina 1200 Spyder 1300 Beri.
1500 Beri.
1500 Spyder 1600 Spyder 1800 Beri. j800 Beri. B 2100 Beri.
2300 Beri.
2300 Coupč
1963
1963
1963
1963
1962
1962
1963
1961 1963
1960
1962
1963 1963
1962
1963
1961 1963 1961 1963 1963
280
420
420
430
500
550
730
470
650
360
590
820
900
800
1.000
440
800
460
920
1.500
INNOCENTI
Austin A 40 Beri. Austin A 40 Comb 950 Spyder 1100 Spyder
1963
1961
1961
1963
570
470
580
300
LANCIA
Appia Beri. 3 : Fulvia Flavia Beri. Flaminja Beri.
1962
1963 1963 1953
680
800
1.000
1.200
TUJI AVTOMOBILI
Simca 1000	1963
Volkswagen 113 B 1962 Opel Rekord 1500	1961
Ford Taunus 12 IV 1933
Ford Anglia Ford Gortina N:SU Prinz Renault R-8
1963
1963
1962
1963
880
650
700
750
610
750
600
700
V	prvih devetih mesecih preteklega leta je v primerjavi z ustreznim obdobjem 1933. leta napredovala proizvodnja papirja za strojepisje za 4,8 odsto, lepenke za 7,1 odsto, ostalih vrst za 26,5 odsto in časopisnega za 18,7 odsto; nazadovala pa je proizvodnja ovojnega papirja za 1,2, embalažnega za 2,2 odsto in slamnatega (n. pr. za ovijanje mesa) za 12,7 odsto.
V	omenjenem času lani so zabeležili na italijanskem trgu znatno neuravnovešenost med ponudbo in potrošnjo papirja. V številnih papirnicah so zaradi tega bili prisiljeni delno spre. meniti prvotne proizvodne načrte. Kot smo že dejali, je bila od januarja do konca septembra lani proizvodnja časopisnega papirja višja kot so pričakovali, toda na drugi strani je bila potrošnja znatno manjša.
Kaj pa zunanja trgovina? V prvih desetih mesecih minulega leta je Italija uvozila 2,691.832 stotov papirja proti 2,818.339 stotov v ustreznem času leta 1963. Proizvajalci so se močno trudili, da bi povečali izvoz. Ta je dosegel 691.240 stotov v vrednosti 15,9 milijarde lir proti 343 tisoč 80 stotom za 11,4 milijarde lir v prvih desetih mesecih prejšnjega leta.
dočim je bil predlanski izvoz v sosedno državo mnogo nižji.
Cartiere del Timavo nabavljajo les za predelavo pretežno v Kanadi in v Sovjetski zvezi, celulozo pa na Finskem, v Sovjetski zvezi m v Združenih ameriških državah. Nekoč so uvažali les tudi iz Finske. Lani so se povišale cene surovinam za papirno industrijo za 7 do 8 odsto, zaradi česar so se nekoliko dvignile tudi cene papirju. Zdaj so v teku pogajanja za obnovitev delovne pogodbe za uslužbence papirne industrije. Z obnovitvijo pogodbe se bodo več ali manj povišale plače, hkrati pa seveda ponovno tudi , cene papirju.
..GOSPODARST V It"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt tek rač ((Gospodarstvo« št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce Založnik: Založba ((Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) ■ Trst, Ul. Montecchi 6
MUENCHEN, februarja. — Mednarodni zeleni teden v Berlinu, ki spada med naj večje poljedelske razstave, je letos obiskalo skoraj pol milijona ljudi. Berlinska razstava je bila prvič pred 40 leti; tedaj je bila predvsem namenjena poljedelcem, medtem ko je danes spremenila svoj značaj in je predvsem namenjena potrošnikom. Razstava pridobiva vedno bolj mednarodni značaj. Lani se je razstave udeležilo 433 tujih podjetij, medtem ko jih je bilo letos 496 od skupnih 850 razstavljavcev. Letos so tudi prvič nastopile v Berlinu Jugoslavija, Indija in Nova Zelandija; za prihodnje leto pa je še predvidena prisotnost Brazilije, Turčije in Združene arabske republike. Več držav, kot na primer Tunizija je razširilo svoje razstave, da bi tako okrepile izvoz svojih poljedelskih pridelkov v Zap. Nemčijo. Predvsem še Italija, Francija, Danska in Združene države Amerike so bile na berlinskem mednarodnem zelenem tednu močno zastopane. Na prvih štirih mestih pri izvozu svojih poljedelskih pridelkov v Zap. Nemčijo pa so: Nizozemska, Združene države Amerike, Francija m Italija.
M. B.
TRANS TRfESTE
Soc. a r. 1.
TRST - TR1ESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA:	vse lesne sortmane
industrije.
in produkte gozdne
IZVAŽA: vre proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne GE AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA,
JADRAN — ZAHODNA AFRIKA,
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton
modernimi
nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24,
Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 to 035-23,
Telefoni:	73-470 do 73-477 ln na naše agente po vsem svetu.
Koliko bo letos sladkorja
Najnovejši podatki kažejo, da bodo letos proizvedli na vsem svetu nad 60 milijonov ton sladkorja. Zaradi tega so tečaji sladkorja na vseh mednarodnih trgih znatno padli, pravzaprav se že dalj časa nenehno nižajo. Strokovnjaki menijo, da pridobivajo v Sovjetski zvezi sedaj največ sladkorja na leto, namreč nekaj nad 6 milijonov ton, dočim znaša kubanska letna proizvodnja o-kroo- 4,5 mil. ton; po vrsti sledijo v tem pogledu Združene ameriške države in Brazilija. V Evropi je glede letne proizvodnje sladkorja takoj za Sovjetsko zvezo Francija (2.35 mil. ton), nadalje Zah. Nemčija (2 mil. t.) in Poljska (1,75 mil. t.).
adriaimpex
S. p. A.
TRST
Via della Geppa, 9 Telef. 38-770, 29-135
IM PO RT - E X PO R T industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT OM. RIV v Jugoslavijo
JntsMJUAOfia jČGflčA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah m zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
URARNA IN ZLATARNA
Ml RO L J KAREL
T R S T
Čampo S. (iiacumo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velike izbira zlatih okraskov
za vse prilike
IMPEXPORT
UVUZ - ,ZVU/ Z, A h 1 UPS I VA
TRST, Ul. Cicerone 8 ■Telet 38 136 - 37 725
Oddelek m kolonialno blago Ul del Busco 20 Tel SOlJH) l elegr-. lmpexport - Trieste
CEMENT IN G It Alt. MESO IN ŽIVINO
UVAŽA:
VSAKO VRST EN LES BENI MATERIAL
IZVAJA.
TEHNIČNI MATERIAL RAZNE STROJE TEK'' I IL KOI ONI Al NO HI A GO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
JVIOBILI	HIAI>ALONM>
TRST . TRIESIE, ulica XXX IMIohre vogal ul. Torrehianca, telef. 35-740	
Slatune	Pohištvu	d no vi ih sobe nproirm zn u rad h - vozički - nnsl«lii«B
permafles	Razstave: Ul. Valrlirivo. 29	Ul. F. Filzi 7
Stivanska papirnica tudi izvaža
Največjo zaslugo za lanski napredek v celotni papirni proizvodnji je imel časopisni papir. Pri tem velja omeniti doprinos nove papirnice Arbataz na Sardiniji, ki je stekla šele pred kratkim in ki je povezana s tržaško papirnico Cartiere del Timavo v Štivanu, kakor tudi doprinos same štivanske papirnice. V štivanski papirnici proizvajajo izključno časopisni in strojepisni papir. V lanskem letu je znašala proizvodnja okoli 100 do 105 tisoč ton, od tega je bilo 9 odsto strojepisnega papirja, Stivanska papirnica ne dobavlja papirja samo tukajšnjim in drugim italijanskim tiskarnam ter ostalim obratom, ampak precej izvaža v tujino, tako tudi v Jugoslavijo. V lanskem letu je izvozila v Jugoslavijo okrog 2600 ton papirja,
Gestisce i
servlzi mercl e passeggeri sufle linee:
ADRIA! ICO — NOKD L U KOPA (servizio celere ed espresso)
partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICU — NORI) AIVIKRICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUU AMERICA
20 giorni
partenze ogni ADRIATICO - LEV ANTE
partenze ogni Z giorni ADRIATICO - IRAN - 1RAO
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - INIIIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - ES TREMO ORIENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESNICO
partenze ogni 20 giorni
con 55 modeme e rapide navi, 562 cucette e 351.313 B.R.T.
La «JUGOLINIJA» accetta U crasporto di mercl porti fuori delle linee reeolar
anche ln
TRASPORTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
— JUuOLINIJA RIJEKA —
PRIZNANO MEDNARODNO
AVT0PREVOZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 IeL 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
H 1 J E K A . Jugoslavija
Za časa bivanja na Jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite Izletov z ladjami Jadrolmije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale Za informacije obrnite se na agencije Ja-droUmje v vkrcmh pristanišči b ali pa na potovalne agencije.