44. številka. V Trstu, v sredo 3. junija 1891. „EDINOST" z h a j a dvakrat na teden, vnako sredo is ■oboto oh 1. uri popoludne. „Edinost" stane: ca T«e leto gl. <$.—; istren Avet. 9.— gl. e« polu leta , 3.—; „ „ 4.50 , ca četrt let« , 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Storilke ne dobivajo v pro-lajainieah tobaka t Tri t h po * nor., r GorlOi in r Ajdovft&lnl po • nov. Mi naročbo brsz priložene naročnine eo npravniitvo ne osira. EDINOST Oglasi in oznanila »e rarunB po 8 nov vra»ica r petita ; za naslove z debelimi črkami »e plačuje prostor, kolikor bi ga obfteglo navadnih vrstic. Poalana, javne »ahvale, osmrtnice itd. ie računu po pogodbi. dop i m i no pošiljajo uredništvu t ulioi Carintia St. 25. Vsako pinrao mora biti frankoTHno, ker nefrankoruna ne ne »prejemajo. Rokopisi ne ne vračajo. Naročnino, reklaniacije in inanrste pre-IBina uprarnistvo ▼ ulici Carintia Odprte reklamacije no proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V erlimit je m t Nejasni" naši pojmi. i. V Številki avoji s dnč 22. maja t. I. očita nam ljubljanski „Slovenec*1, da eo nam pojmi nejasni in zmedeni, Ker pa nismo toli Bamoljubivi, ali — ako hočete — trmasti, in se radi damo poučiti, nam je v resnici žal, da nima Častiti organ večine državnozborske delegacije naše „niti časa, niti prosto ra", obširno odgovarjati na „zmedene" argumente naše. Res, da smo eamo pokrajinsk list in nimamo pravice prisvajati si isto važnost, kojo si more prisvajati častiti „Slovenec" kot interpret in zagovornik večine slovenskih državnih poslancev, odnosno njih dosedanje taktike, o koji smo pa do dna svoje duše prepričani, da nas ne dovede do zaželje-nega cilja. Ali s o z i r o m na koristi narodne naše stvari bilo bi želeti, da je „Slovenec* podrobneje utemeljil svoje nazore. „Slovenca* prepričevalna beseda bi bila morda marsikaj pojasnila in odstranila marsikako, mej nami nastale nesporazumljenje. Narodu slovenskemu bilo bi to le na dobiček. Sodba naša o dosedanji taktiki državnozborske naše delegacije ni samovoljna, ie manje pa zlovoljna — kajti tisti nesrečni „justament net* ni bil nikoli naše načelo —• ampak se opira na skušnje, nabrane v dolgi jednajstletni dobi grofa Taaffeja ministrovanja. Vspehi ti pa ao lakonično izraženi v vskliku znanega dunajskega poročevalca — govorečega o zadevi ljubljanskega močvirja — da smo Slovenci povsod zadnji. Ako pa je tak6 celo v pogledu na zadeve dežele Kranjske, koje zastopniki so vplivni voditelji poslancev naših in naj« gorečniši zagovorniki dosedanjega postopanja : kaj naj pa rečemo o obupnem položenji slovenskega življa ob periferijah?!! V primeri z nami smemo reči, da so Kranjci dosegli uprav velikanske vspehe, dasi so tudi ti vBpehi le relativne vrednosti. Poglejte le, kako PODLISTEK. Ruska Ofelija. Povest, iz ruščine provćl — r. (Dalje.) Tamošnji glavni zdravnik v norišnici povedal mi je žalostno zgodovino mojega brata. Na parniku, ki je plul v S., zvedel je namreč Pavel iz razgovorov sopotnikov, da je v le-tem mestu bolnica za blaznike. Izrazil jo željo videti tamošnje blaznike. Nekdo izmej sopotnikov obljubil mu je seznaniti ga z glavnim zdravnikom v bolnišnici. Drugi dan šel je Pavel so svojim vodnikom v bolnico. Doktor vzprejel ^a je zelo prijazno in mu ponudil priliko, naj si ogleda bolnike. Šla uta po nekolikih hodnikih. Neki starček naredil jo na Pavla tak utis, da je koj tam narisal njega portret. Po obhodu sla sta v pritličje, v doktorjev kabinet. Bil je kraten poleten dan; okna obrnena na vrt bila so odprta. Nova znanca sta sela in so pričola pogovarjati. Kar se je pokazala v okviru jednega okna, ovitega z divjo vinBko trto, mlada in krasna deklica. Vprla se je na podoknik in z ravnodušnim pogledom zrla v sobo; koso zazrle njene velike oči Pavla, stresla se se nas ob mejah bagatelizuje! Nič nam ne pomaga, da dan na dan zatrjujemo in s čini dokazujemo, da smo lojalni in brezpogojno zvesti državljani in da zahtevamo le toliko, kolikor ne da spraviti v okvir avstrijske ustave in je v soglasji z obstoječimi postavami države naše. Speminjajo se nas pač, ko nas potrebujejo; kakor hitro nas pa več ne potrebujejo, postavijo nas hitro v kot po znanem receptu: Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan — er kunu gehen. Jasen vzgled tega postopanja bo uprav dovršene mestne volitve goriške, kakor je dokazal tamošnji nai dopisnik. Taei so znani italijanski intransingenti postali že tako nadležni, da se je tamošnja politiska oblust po vsej pravici zbala, da se jej ne zruši ugled na zdolaj in — na zgoraj. V stiski svoji iskala je pri Slovencih pomoč; in jo tudi nasla. Lanjske goriške mestne volitve so dokazale, da je vladi, v zvezi z lojalnimi slovenskimi elementi vsak trenutek mogoče zrušiti silo to. Od lanjskih volitev som so laški srditeži v Gorici padali od stopinje do stopinje in pri letošnjih volitvah pokazali bi se bili gole ničle, da smo imeli Slovenci v očeh vladinih organov isto ceno, kakoršno smo imeli lani. Ali kaj se zgodi ? Letos so isti organi Slovence lepo odslovili in se združili z onimi, proti kojim so lani iskali slovenske pomoči. In mi menimo, da društva „Circolo cattolioo" prečudno postopanje ni izviralo toliko iz nasprotstva do Slovnncev, nego je bilo sad mogočnih vplivov se strani oblastni j. In naj govorimo o tržaških razmerah P ! O teh razmerah velja jednoglasna sodba, da smo na slabšem, nego smo bili pod vlado Auersperga. Goli faktum je, da so se društva naša pred leti veliko svobodneje gibala, nego se morejo gibati dait-danes. In v Iatri P Napadi iu izgredi po istrskih mestih — o kojih nam je poročati skoro v vsaki številki — lehko umeven so nam migljej, v kakem zmislu dozorevajo kričeče istrsko razmero. Niti vzvišeni sveti je groze, potem ga pa pričela motriti nekoliko časa. Kar ho je posmejala, oči so jej radostno zažurele, mlado lice, čarobnost in nežnost izražujoče, pak jej je zasijalo od neizrečene sreče. V rokah imela je šopek rož, katere je vrgla k Pavlovim nogam z besedumi: „Andrej ! mili, zaželjeni !" Kakor bi so ne mogla koj premagati od prevelike sreče, prijela so je potem za glavo in pobegnila. „Za Boga ! doktor, kaj je to ?* vsklik-nil je Pavel, katerega je očarala krasota mlade deve ter pretresel in ginil njen pozdrav in njeno vedenje. — „Kaj vse to pomenja P Ali ni . . . blazna Pu Prvikrat v njegovem življenju zdela se mu je ta beseda tako strašna, da jo je komaj izpre-govoril. „„Da, bolna je ta naša Ofelija. Ljubila jo ubožica premočno in, ko ji je ljubljenec umrl — izgubila je um.11' »Kaj mi je rekla?" Doktor pojasnil je mojemu bratu, da ga je imela za svojega umršega ženina. Razodel mu je pomen besed, ki so njemu veljalo ter mu povedal tudi povest nesrečne deklice. Ko sem bil pred nedavnim eanom tam, njih stan ne more braniti litrskih duhovnikov pred surovimi izbruhi razdivjanili strasti. Ugovarjati nam utegno kdo : saj ste nedavno sami konstatovali velikansk napredek Slovanstva v Istri ! Da, to je res: napredovali smo, ali napredovali smo iz s e b e. Vspeh ta dosegli so vzorni, ne-dosežni istrski rodoljubi s toni, da so vneli mej ljudstvom oni vzvišeni čut, kojega j na indeks postavil velečastiti g. dr. Mahuič — po nalogu iz Ljubljane: vzbudili so mej ljudstvom narodno zavest in narodni ponos. In ravno zato, ker večina naših poslancev ne pošteva tega čuta — kot prevažnega činitelja v borbi za naša prava — v toliki meri, kolikor zasluži, prišli smo si malo uavskriž. Še nekaj bi naveli, kar jako dobro znači načela sedanjega zisteuiu. Ako so dan danes prepove kako zborovanje, kak shod ali kakov izlet, navadno velja izgovor: ker se je bati razburjenja iu nereda. Vprašati pa moramo, iz kakega vzroka se je pa v najnovejšem času prepovedala telovadnima društvoma v Ajdovščini in v Prvačini društvena cbluka, ko sta vender ta dva kraja izključljivu slovenska in je njuna okolica, daleč na okrog, tudi zdržema sloveuska iu se torej nikakor ni bilo bati kakega razburjenja ? Namen prepovedi je jasen : da se prepreči, karkoli bi uteguilo pospeševati samozavest ljudstva. Potem takem smo t Trstu v vodnom strahu, da ne bi zadel tudi nušoga „Sokola" tak interdikt. In kdor bi utognil še dvomiti o načelih vlade, prečita naj izjave Taaffeja, Gautscha in Schoubornav proračunskem odseku. Iz teh izjav zveni nam nasproti: lasciato ogni speranza! Potrebno se nam jo zdolo nekoliko obširneje govoriti o nagibih postopanju našemu gledč na Hedanji vludni zistena. Vtemeljili smo na kratko, da mi no tiramo fakcijozne opozicije niti proti v ludi, niti proti državnim poHlancem, ampak da so vzroki povsem stvarni, koji nas silijo, da povedal jo jo tudi meni, a jaz vam ponovim to, kar sem od njoga slišal. Bila jo hči bogatega kupca iz velike trgovsko vasi na Volgineui bregu, nedaleč od mesta S. Smatrali so jo za prvo kra-sotico, no le v roj st noj vasi, temveč tudi mnogo vrst na okrog. Veljalo jo je videti sosebno o praznikih, ko jo nnlišpana šla iz cerkve. Mladeniči bili so kar očarani in brez uma od tolike krasote. Ona, Nataša, kakor se je kazalo, ni zapazila tega. Z vsemi obnašala so je nekako hladno, ponosno. Oče njen imel jo prijatelja, zelo bogatega kupca. Pred nekolikimi leti poslal je le-ta sina Bvojpga v Astrahan, da bi se ondi izučil kupčije. Ko se je vrnil ain — Andrej — videl jo Natašo ter se zelo zaljubil v njo. Od tačas ni bila več mlada krasotica tako ravnodušna. Ljubila je ljubimca svojega, ljubila ga tako, kakor morejo ljubiti le njej podobne nature. Vse «e je radovalo ljubimcev: roditelji, stari prijatelji, blagoslovili so z radostjo mlada zaročenca. Avgusta meseca iti je moral Andrej za teden dni j po opravilih svojega očeta; po vrnitvi sklenili so praznovati svatbo. Vso je bilo pripravljeno. Z gorkimi solzami čakala jo Nataša svojega 7aročor.cu ter hodila ves smo se sedanjim položenjem nezadovoljni in da je potemtakem čisto naravno in dosledno, ako se svojega stališča zahtevamo, da poslanci zapustč dosedanjo pot, kajti dosedanjo skušnje niso nikakor vspodbuje-valno, da bi i nadalje vstrajali na poti tej/ Torej ne zmedeno, ampak skozi in skozi logično jo postopanje naše. Prodno nadaljujemo, prosili bi časti-tegft »Slovenca* oproščenja za to, da ga nazivljamo glasilom večine slovenskih državno/, borskih pošlancev. Morda bo motimo; ali z ozirom na to, da njega poročevalec vedno govori o skupnosti poslancev, to jo: o „zvezi*, in da pritisne svojim poročilom navadno nekako ofioijelen pečat, moramo tako misliti. In uprav zato, ker jo „Slovenec" izvestno bolje obveščen o namerah poslancev — ali morda celo o kakem načrtu, po kojem menijo dospeti do cilja — nego smo ni, obžalujemo, da je pojme naše kar bravi manum proglasil kot zmedene, mesto da bi nam bil pojasnil svoje pojmo o sedanjem položenji slovenstva. Menimo, da tak6 odličnemu glasilu, kakor je „Slovenec*, nikakor ne zadostuje, da ima v zalogi svoji le pavšalna podtikanja „liberalizma", „radikalizma* in „sovražtva do duhovstva", ampak želeti je nekoliko pozitivnih misli o političnem našem položenji. Toda ponavljamo: ne is osira do nas — ki smo skromni in stojimo radi bodisi v najiadnji vrsti narodnih bojevnikov — ampak na korist stvari in v prevažni namen, da se javnemu našemu menenju zbistrijo pojmi —t.— t\8? 1 6 b Črvi, kateri glodajo naša narodna društva. (Konec). Ona črna mora, ki teži na našem ubogem narodu že od nokdaj in ki se je utihotapila tudi v naša narodna društva ; oni črv, ki noč in dan izpodjoda na stebrih, teden vsa pobita okoli. Slednjič prišel je zaželjeni dan ženinove vrnitve. Opoldne imel je pripluti parnik, na katerem je bil Andrej. Nataša Čakala ga je žo celo jutro na pristanu. Mino] je naznačeni čas, minol je dan, a parnika še ni bilo. Kmalu raz-nesel se jo glas, da sta se potopila dva parnika z mnogimi ljudmi. Čez malo časa izvedelo se je, da je tudi Andrej bil žrtva nesreče. Nataša ni se ustrašila tega, niti ni zaplakala. Vsako jutro pak je došla na pristan in prečakala tam ves dan, dokler je niso so silo odpeljali domov. Dozdevalo se je, da ni vedela čisto nič za vse, kar se je godilo krog njo ; nič ni slišala, nič odgovorila ter neprenehoma čakala le svojega poginolega zaročenea. Jasno vam je torej, kam je privela to čudno deklico prevroča Ijubozen." S temi besedami končal je doktor životopis Natašin. Ko ga jo pripovedoval Pavlu, slušal ga je le-ta molče, potem jo vstal, poslovil ae, besede ne izgovorivši, od doktorja ter odšel. Ves dan imel je le obraz Natašin pred očmi, po noči pa ni mogel zaspati. Neprenehoma stula je ona, kakor živa pred njim. Stala jo v okviru vijočtgu se zelenja. Svetli lasjo v težkih radi verujemo, da jih vi niste poklicali, poklicalo pa jih je važe javno postopanje in delovanje, 8 katerim se marsikdo ne more in ne ume strinjati. Dopisnike imenujejo tudi „nemirneže". Lepo proBiuio, povejte nam kdo je nemirnež; tisti, ki stvarno poroča o napakah in nedoetatuostih ter želi, da hi se iste odstranile in da bi mir bil, ali pa oni, ki dela napake in nerodnosti, ki vzbujajo nevoljo in nemir P Pregovor veli, da naj se čedi volk odstrani in ovce bodo mirne. In slednjič veste kaj Še? Minuli so časi, ko smo na vse molčali, ko smo imeli na zunaj navidezni mir, doma pa le nezadovoljstvo in jadikovanje. Sedaj hočemo luči, pravice in resnice in ko do tega pridemo, imeli bodemo v resnici pravi mir. Kdor se pa z našim poltenim programom vjemati ne more, svetujemo mu, naj da javnemu delovanju ostavko. Tako si hrbet najbolje zavaruje. Če bo treba, se zopet oglasimo. Do tedaj pa na zdnr ? —5- Različne vesti. Pogreb barkovljanskega veljaka gosp. Andreja Martelanoa bil jo vele* časten in je pričal o velikem spoštovanji, koje je vžival pokojnik pri rojakih svojih. Pogreba sta se udeležila veteransko društvo z godbo in polnoitevilen pevski zbor „Adrije*, v sprevodu pa se je pomikalo nafiem menenji nad 3000 ljudi. Pevci „Adrije" zapeli so žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in na grobu. Razne društva položila so na rakev vence se slovenskimi napisi. Mir in pokoj njegovi duši! V spomin pokojnemu Dolinarju. Prihodnjo nedeljo, 7. t. m., obli. uri zjutraj bode se v cerkvi sv. Antona novega darovala sv. maša v spomin 5 letnice smrti pok. Ivana Dolinarja, Naprošeni so narodnjaki, da se ju mnogobrojno udeleže. Vergottinijeva volitev. V.svoji pone-deljski seji sklenil je legitimacijski odsek državnega zbora Jednoglasno, predlagati, da se gori omenjena volitev uniči. Z Dunaja so nam pifie o tej zadevi: Cel6 član Coroninijevega kluba, posl. Bonda, glasoval je za uničenje. S tem so dobili moralno zaušnieo vsi oni, koji so sodelovali pri volitvi Ver-gottinija. Popolno zadoščenje za bedni rod naš bilo bi seveda, ako bi kar na Dunaj poklicali pravega njega zastopnika dr. M. L a g i n j o. Temu se pa ni nadejati in trebalo bode še enkrat voliti. Toda bo-dimo zadovoljni h tem, kar smo dosegli. Sviftijancu, ki v „Slovencu** pod črto prodaja dovtipe svoje, zljubilo se je, tudi našemu listu obrniti pozornost svojo. Slavni ali neslavni Sviftijaneo meni, da je zadnji Čas, da prekrsti „Edinost" svoj že davno castareli naslov. Le počasi, gospod dov-tipnež, ko govorito o „miru" in „edinosti*, kajti podali ste se na opolala tla ! Ćujte: da so povsod drugod v Slovencih taki mej-»obojni odnošaji, kakoršni so v Trstu, ne bi doživljali takih dogodkov, kakoršni bo se dogajali letos v Ljubljani na veliko škodo narodu slovenskemu. S tem pa šo ni rečeno, da je menenje mej tržaškimi Slovenci kar uniformovano in da ni mej nami različnih nazorov. Ali pri nas se ljudje lepo pogovore, kakor se možem spodobi in koncčtio se pokore vsi zapovedi narodne blaginjo. To je pravi „mir", to je prava „edinost". Doma, v svoji hiši zgrabite torej za metlo t dela bodeto imeli dovolj ! Wozu in die Ferne sohvveifon P ! Kdor pa v dostojni obliki •— in vest nam pravi, da nam jo bila oblika vedno dostojna — kritično in stvarno razpravlja o postopanji gospodov poslancev, ta šo ni radi tega nemirnež. Ako vi drugače trdite, kaieto le, da ne umete naloge javnega glasila. Laž! „L' Ind ipendente" z dne 30. maju t. I. št. 503 prinesel jo vest, da je poslanec prvega okraja, g. dr. A. Sanci n, proti temu protostoval, da bi se užitninska linija zožila in bi obsegala le Greto in Rocol. To je nesramna laž, koji namen je očeviden: očrniti rečenoga slo-s k e g a p o b I a n c a. G. dr. Sancin je protestoval le proti tarifi, kojega uvesti namerava mesto. Po tem tarifu morali bi prebivalci tržaške okolice pla čevati 100—150% n' dodatek dacu, tako, da bi jim čisto nič ne koristilo, ako bi se užitninska črta prav stisnila. Mestne gospode prečudna ljubezen do naših okoličanov je vsak dan očevidneja. Rekurz proti odloku mestne oblasti, oziroma deželnega šolskega sveta, s k o jim se odklanja prošnja za osnovo slovenske ljudske šole v Trstu, odposlali so dotični prosilci danes visokemu c. kr. naučnemu ministerstvu. Užitninska (rta tržaika. Poročevalcem o dotični vladni predlogi izvoljen je dr. Menger kot pripoztian vešČak v stroki tej. Po predlogu dra. Mengerja sklenil je davčni odsek, zaslišati vodjo mestnih taks tržaških, g. A p o 1 o n i o , kot eksperta. Gori omenjeno vladno predlogo priobčimo v prihodnji številki. Odprava proste luke. v seji državnega zbora dne 1. junija predložil jc minister za trgovino postavni načrt o izvršilnih na-redbah za odpravo proste luke. Nadalje je isti minister predložil postavni načrt, s kojim se uvede državni užitninski davek v Trstu in po njega okolici. Izvršilne naredbe za odpravo proste luke določujejo, da od 1. julija naprej se carini podvrženi blago sme prosto carine uvažati le v to določeno prosto obsežje; v magacine pa le pod nadzorstvom cari-narskih uradov. Vse inozemsko blago, ki se nahaja z dnem 1. julija v zalogah, podvrženo je carini. Dovoljeno je pa to blago zopet izvoziti v inozemstvo ali hraniti je na prostih mestih ali v magazinih, toda pod nadzorstvom carinarskih uradov. Neresnične napovedbe glede na množino blaga smatrale se bode kot tihotapstvo, osobito se bodo ostro kaznovali prestopki glede tihotapskega uvažanja piva, sladkorja, šoi-ščenega kamnenega olja in žganih pijač iz notranjih dežel. Onim kategorijam blnga, koje so dosedaj uživale olajšave, ostanejo te olajšave in se jim pridružijo še drugo kategorije. Vladi so dovoli, da v spora-zumljenji z ogorsko vlado uvede olajšave gledč shranjovanja blaga v magazini h in carinarsko-uradnega nadzorovanja prometa ladij. Najdalje s prvim avgustom prične se prosti promet mej dosedanjim obsežjem proste luke in obsežjem avstro-ogerske eolno zveze. Borzna deputacija javlja gospodom trgovcem, da morejo v veliki borzni dvorani upogledsti razne naredbe, tikajoče ho carinarske manipulacije, magacinov itd, in sicer od 10. ure predp. do 2. uro p. p. in od 4. do 6 ure zvečer. Izredni občni zbor „Del. podp. društva" bil je prilično dobro obiskan. Vsprejelo so se po živahni debati nekatere spremembe pravil, katere spremembe je predlagal od-stopivši društveni odbor. Tudi glede izpla čevanje zavarovalnine v slučajih nezgod, vnela se je ostra debata. Več govornikov je zahtevalo, da so zavarovalnina, katero po postavi društvu plača zavarovalnica, izpluČa delavcem. Ker pa postava, kakor so pojasnjevali predsednik in drugi govorniki, tega ne dovoljuje, sklenilo so je z večino glasov, da se sprejme v pravila poseben odstavek, koji določuje, da zavarovalnina pripada društvu. Kajti društvo je itak zavezano dajati bolniku navadno bolniško podporo za dobo jodnega leta. Po preteku jednega leta pa pripada omenjena zavarovalnina poškodovancu. Odbor „Del. podp. društva" so je naslednje konstituiral. I. podpresednik dr. M. P r e t n e r; II. podpresednik L j u d o v i t R u ž i č; tajnika Maks Cotič in Fran Hafner; knjigovodja, Jakob P o r h a-v e c; blagajnik, Dragotin Schmidt; knjižničar, Anton B o g d a n o v i č; gospodarji J o r n e i Novak, J o r u e j Č e I a n, Anton Slajko Andrej j Vrtov ec; načelnik veseličnoga odseka, Valentin Kosovelj, njega namestnik Gregor LotriČ. V razsodišče je volil odbor Andreja Denčina in Franu Žitko. Slednjič so izvolili 10 odbornikov v zdravstveno komisijo in okolo 40 članov nadzorniki. Občnega zbora pevskega društva „Velesila* v Šked nju udeležilo se je zadostno število članov. Predsednik društvu, g. Zem-Ijeslav Sancin, povdarjal je važnost tega društva ter priporočal društvenikom, da redno obiskujejo pevske vaje. Poročili tajnik« in blagajnika sta se odobrili. Prispevki članov znašali so 191 gld. 70 kr., drugi dohodki 497 gl. 82 kr., skupni dohodki torej 689 gld. 52 kr. Stroškov je bilo 544 gl. 64 kr., ostane torej čistega v blagajni 144 gld. 48 kr. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni : Ivan Godina-Kudrič, predsednikom; Ivan Sancin-Toč, podpredsednikom; Lovro San-cin-Oraž, Ivan Godina-Ban, Josip Sanciu-Drejač, Franjo Šuman in Lovro Godina-Drlin, odborniki; Ivan Godina Figne, Jos. Flego-Lazar in Valentin Vouk, namestniki. 1'ri prvi odborovi seji izvoljena sta bila Lovro Sancin*Oraž tajnikom in Ivan Go-dina-Bau blagajnikom. Na občnem zboru „Slavjanske Čitalnice u Pulju" dne 24. maja izvoljeni novi odbor konstituiral se je tako : predsednik Dr. M. L a g i n j a, podpredsednik: Ivan Špik, tajnik : Dr. K. J a n e ž i č, blagajnik : Dragotin F a k i n ; odbornika : Bole Marko in Anton Fakin; namestniki : Ant, Stipančič, Jernej Cibič, Anton don Jakič, Fran Perič, Jurij Bolč in Ivan Petrič. Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah priredi v nedeljo, dno 7. junija 1.1. v vrtu gostilne „Alla bella Barcola" (blizo župne cerkvoj domačo veselioos petjem, igro in deklamacijo, s sledečim vsporedom : 1. Hr. Volarič: „Opomin k petju", zbor. 2. P. H. Sattner: „Majniku v pozdrav", mešani zbor. 3. Deklamacija. Deklamuje 6-letna deklica Martelančeva. 4. * * *: „Mlatiči", prizor prihodnjih vekov, izvršujejo dečki. 5. * „ *: „Sarafan rudeči", ruska narodna, za mešani zbor, harmoni-ziral H. Ražem. 6. Jenko: „Što čutiš", zbor. 7. I. Ogrinec: „Kje je meja?", izvirna gluma v onem dejanju. 8. Prosta zabava. — Začetek ob 5»/> uri zvečer. — Ustopnina 20 nč. za osebo. — V slučaju slabega vremena veselica so vrši v dvorani. K obilni udeležbi vabi ODBOR Vabilo k izletu, katerega napravi akad. društvo „Triglav" dno 7. in 8. junija 1891. v Ljutomer. Vspored: V nedeljo dne 7. junija: Odhod iz Gradca ob 5. uri 50 m. zjutraj. Prihod v Ljutomer ob 11. uri 16 min. Banket ob 1. uri, Koncert ob 7. uri zvečer. V ponedeljek dnG 8. junija : Izlet v okolico. Vspored konoortu : (A.) Pozdrav. 1. D. Jenko : „Slovenska himna" poje možki zbor. 2. Bibiča: „Karašik hrv. pjesama", udarja tamburaški zbor akad. društva „Hrvatska". 2. Dr. G. Ipavec : „Lastovki v slovo", poje mešani zbor. 4. Slavnostni govor, govori g. caud. prof. Fr. Gestrin. 5. Komočar: „V tvojem naročji", udarjajo „Cvenski tamburaši". 4. Dr. G. Ipavec: „Oblaku", čveterospev. 7. Meyer-beer: Cavatina iz opere „Robert djavo", udarja tamb. zbor akad. društva „Hrvatska". 8. Dr. G. Ipavec : „Savska", poje možki zbor. 9. F. S. Vilhar: „Domovini", pojo mešani zbor. 10. K. Mašek : „Pri ziboli", udarjajo „Cvenski tamburaši. 11. H. Sattner: „Za dom", poje možki »bor. — (B.) Prosta zabava in ples. Vstopnina k koncertu 20 nvč. za osobo. — Pri koncertu sodelujejo iz prijaznosti akad. društvo „Hrvatska", „Ljutomerska čitalnica" in „Cvenski tamburaši". Slovensko posojilno In kosumno društvo, vknjižono zadrugo z omenjenim poroštvom snujejo rodoljubi rojanske fare pri Trstu. Javni shod ob osnovi toga prepo-trebnoga društva, prvega enake vrsto v Trstu, bode prih. nedeljo dne 7. t. m. v prostorih otroškega vrta sv. Cirila in Metoda v Rojanu po nastopnem vsporedu: a) Nagovor, b) Čitanjo in razgovor o pravilih. c) Vpisovanje udov. d) Volitev začasnega predstojništva. K obilni udeležb uljudno vabi snovalni odbor. — Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu nabrali so dne 29. maja prijatelji, praznujoči F e r d o v imendan gl. 3'30. —• Zbrana vesela družba pri dobrem kozarcu vina v krčmi „Pri slovenski zastuvi" preostanek računa 80 kr. — J. P. daroval je 50 kr. -— V veliki žalosti radi usode g. Vergottinija darovala sta dva prijatelja eden gold. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti nabrali so „Proseški krokarji" v Zgoniku dno 25. maja 2 gld. Za VI. Župno cerkev nabralo se je dosedaj 30,340.89 gld. Nadaljuj prispevke vnprejem ijo škofijska pisarna, stavbeni odbor in vsi gg. župniki škofije. Delo napreduje lepo; sedaj je že pokrit, presbiterij se zakristijo in stransko knpelo. Dne 1. julijn blagoslovi so slovesnim načinom ta prvi del hišo božjo. Iz Trsta se nam piše : Nek Vipavec po rodu uložil je pred 7 meseci prošnjo, da se mu na jednem tržaških trgov od kaže prostor, kjer bi prodajal sadje. Predvčerašnjem pokličejo ga ua magistrat. Predstavivšega se, vpraša ga dotični uradnik, od kodi da je domu. Prosit.elj odgovori: Iz Vipave. Uradnik^zareži potem : „Tu imate vaše „karte" in pojte v Vipavo, da vam tam odkažejo prostor." Naš inož mu odvrno, da je Avstrijec in živi že 30 let v Trstu, da sme torej prositi za to, kar se celo Italijanom dovoljuje. Na to pa uradnik: Uprav za te poslednje moramo skrbeti, vi pa pojte in časa del d......! Iz spodnje okolice se nam piše: V nedeljo, dne 31. maja se je vršila v Bar-kovljah procesija sv. R. Tel. prisustvovanjem insgn. Flego in dveh druzih g. župnikov. Kakor po navadi bilo je pri tej procesiji i letos vse polno domaČega vernega občinstva. Red bil jo uzoren ; vsa okrasba, cerkvena oprava in drugo pa je kazalo, da jo v Barkovljah v cerkvenih zadevah enorgični g. župnik na pravem mostu. V procesiji je svirala vojaška godba, a pel jo močan zbor domačega društva „Adrija". Pevci so peli jako dobro in rešili v tem obziru popolnoma svojo čast. Vaškega načelnika, poznanega Visintinija, ni bilo v procesiji; pogrešal ga ni gotovo nobedeu. Dobro pa je, da ta človek sam pri znava, kako pozna mišljenje domačinov ; vedel je, da bi bil peto kolo pri vozu ! — Užalilo nas pa jo, da ni bil n i j e d e n tukajšnjih šolskih učiteljev navzoč pri cerkveni tej slavnosti. S tem ne dajejo posebno lepih vzgledov mladini naši. Popoludne vršil se je pa v Barkovljah* pogreb vrlega rodoljuba in veljaka, gosp Andreja Martelanca. Tu bo je očitno pokazalo, kako zna ceniti naše ljudstvo svojo veljake—vzorne rodoljube ! Občinstva jo bilo res ogromno število. Vsa domača društva položila so ua rakev vence, enako tudi mornarji (zavornanti) z napisom : „Zavornanti svojemu predsedniku". Kot zjutraj pri procesiji, tako popoludno pri tem pogrebu rešili so pevci svojo ulogo dobro. Pisec teh vrstic omenja to posebno, ker se strinja b člankom „Edinosti" : Črvi, kateri glodajo naša narodna društva I" Pokojni Andrej Martelanc je bil mož jekleuega značaja; takega značaja treba okoličanskim voditeljom-rodoljubom. Prsi pokojnika je dičila zlata svetinja hrabrosti. Pokojnik preprečil je numroč — na čelu vojakom bivšega „batalijona" — izkrcanje italijanskih vojakov. V I. 184b. temni noči odposlala je namreč v tržaškem zalivu nahajajoča se Sardiuska eskadra več čolničev, napolnjenih z vojaki, da se izkrcajo ob Barkovljanskem obrežji. Pokojnik je bil tedaj voditelj ponočno straže in jo prvi zupazil namere rovražnika. Okoličanski vojaki pod vodstvom vrlega Martelanca prečili so namero sovražnika, kateri jo imel pri tom već mrtvih in ranjenih. Pokojnik jo bil odločen rodoljub, veren katoličan in zvest Avstrijanec — mož, kakoršnih primanjkuje marsikje po okolici. na kojih slonć vsa naša podjetja, ta največji, ta vsekdar nenasitni črv je nesloga, nejedinost. Tako mali narod in tako ne-složen ; tako blag namen je društvam in take grozno nejedinosti najdemo povsod ! Mesto da bi bilo vsako narodno zbirališče sveti hram, kjer naj bi vsakdo pozabil vsa sovraštva in vse sitnosti, koje je imel s kom v privatnem živenju ; mesto da bi tu bili vsi največji prijatelji, kjer bi vsi tekmovali v blagor društva in naroda in kjer bi gojili ljubezen do naše svete stvari: najdemo le prepogostoma, da tudi v teh narodnih hramih kraljuje razprtija, sovraštvo in nesloga. „Sloga jači, nesloga tlači" veli narodni pregovor in tako je tudi pri društvih. Rndi osebnosti mora društvo le prevečkrat trpeti. Vem za slučaj, da ste se dva člana radi ničevih stvarij sprla. Bila sta oba jako delavni moči na našem narodnem polji, bila sta odlična rodoljuba. A kaj se zgodi P Jeden od teh dveh ni prišel radi neprijatelja nikdar več v društvo in odtegnil se jo tako vsakemu društvenemu delovanju. No, prav lehko rečete: radi jeduega človeka Šo ne bode koneo sveta ! A to ni tako ! Ta, koji se društva izogiblje, ima tudi svoje prijatelje, kateri so radi le v njegovi družbi in tako se odtegnejo ž njim tudi drugi. Pravi rodoljubi pozabiti bi morali radi društva, radi ljubezni do naroda, take malenkosti, kajti le tako nam jo mogoče, da bodo naša društva v resnici narodna društva, koja naj bi čuvala naše svetinje pred ptujimi navali in bi nćtilo plamen za našo sveto stvar za našo sveto idejo ; za one idejale, katere doseči, bodi vsakemu sveta dolžnost* Društva služijo v probudo naroda in kako veselje je moralo napajati dušo vsakemu rodoljubu, ko je videl, kako tekmuje duhovščina in posvetnjaki v probudo naroda, ko je videl, da je duhovščina glavni steber društovm, ob katere se zastonj zaganjajo najhujši valovi. A časi se spreminjajo. Res, to se še vse godi v Istri, v Korotanu in na Štajarskem, a na Kranjskem je vse drugače. Mnogo je društev, kojim duhovniki niti člani niso in najde se duhovnik, ki je celo nasproten društvom. Kranjsko je začela posnemati PrimorskaJ Ono razpomo jabelko, koje je vrgel goriški „rodoljub" v društva, koje je vrgel med duhovnike in posvecnjake, ono jabelko je že začelo dozorevati in duh njegov veje že po vsem Slovenskem. Še se vesele naši bratje v sredini, da pri nas je še sloga, da pri nas sodelujejo duhovniki in po-Bvetnjaki (ali kakor nas nazivljejo : „liberalci") v probudo naroda, a žalibože, ta strupena „kal" pokazala se je tudi po Primorskem. Res je pri nas velika večina takih gg. duhovnikov, kojim je napredek kitah ležali so jej po pločih ; strogo črte starinsko-prekrasnega obraza spominjale so ga starih kipov, a njene črne, velike, globoke oči zrle so nanj z izrazom veli-čaatva in iskrene ljubezni. Drugo jutro prišel je Pavel zopet v bolnico in povedal doktorju, da mu dekličin obraz ni dal pokoja. Prosil ga je, naj mu dovoli, da jo naslika. — „Nikjer, ni v domovini svoji, ni v klasični Italiji," rekel je „nisem srečal nič jednakega. Ta blazna deklica je baš za poetiški predmet; bilo bi škoda opustiti, da izgine taka krasota brez sledu. Doktor, želeč videti, kakšen učinek napravi na Natašo drugo njeno avidenjo s Pavlom, uslišal je njegovo prošnjo. Nameraval je biti prisoten pri njunem svidenji, a tako, da ga ne opazita. Pavel vzel je vse za slikanje potrebne reči s seboj. Priveli so ga v vrt, pripadajoč k doktor-jevem stanovanju. Že zdavnej velel je doktor voditi Natašo n lepem vremenu v njegov vrt. Opazil je namreč, da jo je društvo drugih bolnikov zelo žalostilo in da se je bedna deva manj nesrečno počutila v čistem vzduhu, moj cvetjem in drevjem. Dobri starček naredil je v«e, kar je mogel v olajšanje njenega trpljenja. (Konec prih.) in blagor naroda ljubši nego razprtije, a bati se je vender, da ne bi se tudi tu vko reninili goriškega „rodoljuba" pogubni nauki, katere mu narekujejo od tam, kjer narodnosti naši niso prijazni. Mi poznamo to tiho rovanjo proti nam, kojega namen je, udušiti narodno zavest v ljudstvu našem. Glavna ovira „plemenitim" tem namenom so pa narodna društva. Zato pa proč žnjimi! Zato pa oni vskliki, da bo društva nevarna zato ona zlobna obrekovanja, da bo društva oni kraji, kjer se uči pohujšanje, kjer vzraščajo elementi, koji so državi pogubo-nosni ! In tem naukom so verovali neka-terniki. Iskali so vzrokov, da izstopijo iz društev. In našli so jih seveda kaj lahko, ker so jih po vsej sili hoteli najti. Temu je bil vzrok „Slovenski Narod", drugemu „Nova Soča", tretjemu „Edinost" itd. itd. Da gospoda, svobodno vam je, korakati po tej poti; nikdo vam ne more braniti, ako nas po vsej sili hočete zapustiti, a zapomnite si, da hvaležnega naroda ne bodete imeli za seboj. Goriškega proroka duh zamoril je pevsko žilo pesniku-duhov-niku, kojega ljubi ves narod in za kojega bi bil šel vsakdo izmed nas v najhujši ogenj ; moža, kojega značaj bo še vedno sveti kot jasno solnce. Tega moža srce trpi radi do-godivše se mu krivice vse zemsko gorje. Le triumfujte! Nam pa, ki ljubimo rod svoj in ki smo zavzeti za njega vsestranski napredek, nam se krči srce ! Ali zapomnite si, da izvestno pride dan, ko dobri naš narod spozna prave nakane vaše in tedaj vas popiha raz pozorišče vihar obče nevolje. P—i. Politični pregled. Notranja dežel«. Državni zbor. O postavnem načrtu, tikajočem se izvršilnih naredeb za odpravo proste luke govorimo na drugem mestu. V isti seji dne 1. junija predloži) je minister za notranje zadevo postavni načrt, tikajoč so prometa z živili in načrt, v kojem so označena določila proti obče nevarnim sooijalistiškim nastojanjem. Poslanci Promber in tovariši predložili so postavni načrt, tikajoč se uravnanja plač državnih uradnikov. V seji dne 1. junija naznanil jo mi-nisterski predsednik, da se osnujejo državni zavodi za preiskovanje živil in posebni kurzi za poučevanje organov zdravstvene policije, ako se vsprejme dotična vladna predloga. V proračunskem odseku izjavil se je finančni minister Steinbach na interpelacijo poslanca Barnreitherja, da se vrše obravnave glede vravnanja valute, da pa sedaj ne more dati pojasnil. Stains valuta je za Avstro-Ogrsko veliko vrednosti; po njega menenju je pa tako stalnost jedino tedaj m6či doseči, ako se uvede 11 a t o kot vrednostna kovina. Uvedenje bimetalizma (dvojne kovine) je nemogoče. O načinu, kako dobivati potrebno zlato, se vrše obravnave. Žrtve pa bodo velike in zato treba previdnosti. Neprestano treba pa gledati na to, da se ustanovi valuta. Trgovinski minister vsprejel je deputacijo, obstoječo iz 19 poslancev iz Trsta, Istre, Koroško, Zgornje Avstrijske m Češke, koja mu je izročila peticijo z a gradnjo žoleznice D i v a č a-L oka in da se proga ta podaljša čez Karavanke. Trgovinski minister izjavil se jo ob tej priliki, da je glede na zvezo Trsta z notranjimi deželami načrt železnice čez Karavanke stopil na prvo mesto diskuzije. Državnemu zboru predloži se v bodoči sesiji železnična predloga, odgovarjajoča koristim skupne države; s tem pa ni-rečeno, da bi se predloga ne ozirala ns sedanje m i g I j e j e ali želje. Će je le mogoče, bode vlada še v tem letu začela premišljati o zgradbi jedne ali druge nasvetovanih dveh železnic. Odsek za v i n o r o j o vsprejel je predlog, vsled katerega so postavijo škode, provzročene po trtni uši, pod postavo za elementarne nezgode; dotični posestniki imajo pravico zahtevati, da se jim davek odpiše ; vlada se pooblašča dovoljevati poškodovanim občinam brezobrestne predujme, koje je vrniti v 10 letih, toda s pogojem, ako je pričakovati od strani dežele jednake pomoči. Minister za poljedelstvo izrekel se je zadovoljnim s temi sklepi. V osornem postopanji grofa T a a f-feja v proračunskom odseku proti M I a-d o č e h o m je sicer izražena najhujša obsodba politike staročeških in morda tudi nekih drugih optimistov, ali postopanje to utegne imet; dokaj ugodne posledice. Izjave grofa Taaffeja vzbudile so obče veselje v nemško-liberalnem taboru, kajti povedo nam na vsa usta, da naj se Slovani kar odpovedo hrepenenju po jednakopravuosti. Uradni jezik ostane nemški, kakor je bil dosedaj. Ako pomislimo, da je vsega naroda češkega uprav to najiskrenejša želja, da se pri uradih v deželi Češki uvede češki jezik kot notranji poslovni jezik, nam je jasno, koliko vzburjenosti so morale provzročiti g.rainisterskega predsednika izjave. Ugodna posledica bagatelizovanja naroda češkega po grofu Taaffeju utegne pa biti ta, da se obe češki stranki jedna drugi zopet približati. Ako bi se to zgodilo, bilo bi to velike važnosti gledč na bodočo taktiko vseh avstrijskih Slovanov. Potem bi odpadli prazni izgovori vseh onih, ki sedaj, znanim, Slovanom ne-prijasnim dunajskim krogom na ljubo narodu češkemu hrbet obračajo: izgovori o nezdrelosti M I a d o č e h o v. In da nade naše niso povsem prazne, priča na pisava staročeške „Politike" z dne 31. maja t. 1. ki pravi: „Grof Taaffe rekel je v svojem odgovoru, da ni smeti polen pod noge metati bodisi-kateri narodnosti samo v ta namen, da se napravi veselje kAki drugi narodnosti. Tu pa me gre za to, da bi se narodu češkemu napravilo kako veselje, ampak da so mu dado pravice. Če pa hočemo poravnati krivice in če služimo pravici, s tem še nismo nikogar žalili, tem manje, ker s tem ne kratimo nikogar pravic. Grof Taaffo noče dovoliti narodu češkemu njega pravic, samo da bi ugodil nemško-liberalni stranki in bi si osigurat njo podporo. G. ministorski predsednik nasprotuje pa se svojim postopanjem svojim lastnim besedam, kajti se svojim odgovorom užalil je jeden cel narod, samo da ugodi jednemu delu druzega naroda. Posledice temu naj si sam sebi pripiše. Našel nas bode združene. Pripadniki „narodne stranke" vedo tudi v tem slučaju, kak6 jim veleva rodoljubna dolžnost. Nismo sporazumljeni s taktiko Mladočehov, ali pripravljeni smo v to, da obe stranki skupno postopati, ako treba odvračati narodu preteče nevarnosti. Mladočehom, kot z a-»topnikom naroda ▼ državnem zboru (Dobro, dobro! — isto trdimo tudi mi, a smo po ljubljanskih teorijah radi tega grozni brezbožneži in brezverci! Op. ured.) velja sedaj premišljati, kakim načinom bi se omogočilo tako skupno postopanje". Vnanja države. Car in carica bavila sta se v Moskvi. Obiskala sta francosko razstavo. Vsprejeli so ju osebje tamošnjega francoskega poslaništva in ruski dostojanstveniki. Mnogobrojno občinstvo pozdravljalo je navdušeno visoki par. Kakor javl ja „Novoje Vremja" postavijo so hebrejske šole pod strogo nadzorstvo. Državnemu svetu ruskemu došel je načrt osnove medicinskega zavoda za žensk e. Kralj R u m e n s k i slavil je 25 letni svoj jubilej. Ob tej priliki zaukazal jo ininistorskemu predsedniku, vsem se zahvaliti na pojavih ljubezni in udauosti. Odmev v inozemstvu priča, da Rusija simpatično pozdravlja vkoreninjenje mo-narhičnega principa v Ruuieniji. Bismarckova politika zaščitne carine za gospodarsko pridelko maje se na vseh straneh. Vsled visoke carine podražilo je silno vae žito. Bič, kojega je Bis-marek spini proti državi naši, tepe sedaj njega lastne rojake. Zato pa zahtevajo z vseh strani, da se zniža carina na žito. Državni kancelar izjavil je v državnem zboru, da vlade pač namerujejo potem trgovinskih pogodb nekoliko znižati carine na žito, ali tega ne bi mogel nasvetovati, da se uvede povsem svobodna trgovina z žitom, tem manje, ker je dvomljivo, se-li bode potem cona kruhu znižala. V konzistoriji dne 1. junija imenoval je sv. Oče nadškofa Rotellija in GruschO kardinaloma ter je prekonizoval 21 škofov. V dotični alokuciji hvali papež nova kardinala. Alokucija govori tudi o delavskem vprašanji ter pravi, da je tolažljivo, da hočejo vlade, poštevajoče naredbe, koje predlaga cerkev, sodelovati, pri reševanju tega uprašanja. DOPISI. Iz Ajdovičine prejeli smo naslednji popravek. Slavno uredništvo „Edinosti"! Sklicaje se na §.19 tiskovne postave, naproHtno je slavno uredništvo, da sprejme in v prihodnji številki cenj. lista „Edinost* na onem mestu, na katerem se nahaja dopis iz Ajdovščine v št. 41. od 23. maja t. 1., objavi: I. Trditev, da je občina s prodajo starega in nakupom novega farovža škodo« vana, in da se je ta kupčija nenadoma završila, je neresnična, ker se je vršila (na večletne prošnje prejšnjega in sedanjega gospoda župnika) na podlagi strokovnjaške cenitve po postavnem sklepu občinskega starešinstva v večkratnih javnih sejah, in potrjena bila od visoke de-želnegu odbora. II. Za kaj se je porabil denar, kateri je bil namenjen za vodotok, poizve lehko vsak obČinar iz sklepov obč. starešinstva in potrjenih občinskih računov. III. Ni res, da je stala naprava pumpe na trgu 173 gld., kajti komaj toliko stane nakup treh pump z dolgimi cevmi in z vso pripravo, in kopanje 8 metrov globoke jame, duvaževanje in odvaževanje mater-jala, kovaško in zidarsko delo, škrli itd. Voda te pumpe je bila do 24. t. m. popolnoma čista, in rabila jo je velika množina prebivalcev. Od 24. t. m. naprej je postala voda zelena. Od kod ta sprememba, bode pokazala komična analiza. IV. Uravnava hudournika Lo.nar proti vknjiŽetiju na posestva v Tratu. Obresti po dogovoru. TRST, 14. marca 1891 11-24 Gandeo-ve škropilnice proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri Živic in družb, v Trstu -7 ulica Zonta 5 po lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnice in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. P1LUALKA e. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrodn. papirjih oa V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2J/4°/o 80-dnevnl odkas Javna zalivala. Podpisana so zahvaljuje tem potem slavnemu veteranskemu društvu, al. pev-j Bkemu društvu „Adrija" na ganljivem petji, i domaćim društvom sploh na podarjenih vencih in slavnemu mnogobrojnemu občinstvu, katero je ukazalo zadnjo čast na- J semu predragemu soprogu, oziroma očetu Andreju Martelancu. V Barkovljah, 1. junija 1891. Žalujoča družina. Naznanilo. Dutovljanski mladeniči priredijo dne 29. junija t. 1. veliko veselico z godbo in plesom na prostem v jakn priljubljenem gojzdu v Borcih med Du-tovljaini in Tomajam v spomin dovršenja tamkajšnega velikega vodnjaka. Začetek veselice točno popoludne do 9. ure /.večer. K ohilni udeležbi se uljudno vabi prijatelje veselic. Veselični odbor. 8- , 3°/o 3-meseini , S »/*/„ »0' „ »'VVo 6- s s 2'/»% Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri ae nahajajo v okrogu. pripozna se nove horentna tarifa na temelju odpovedi od 8. oktobra, 12. oktobra in 3. novembra. Okrožni oddel. V vrodn. papirjih 2«/t<>/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Roko kakor za Zagreb, Arad, Bozon Gradec, Hermanstadt, Inoinost, Celovec, in Ljubljano— brez troškova Knpnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčeuje kuponom 24-10 pri odbitku l*/00 provizije. P r e d u j ni i. Na jamčevno listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo so v pobrano vrednostni papirji, zla« ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 25. februvarja 18ftl. 11-24 Assicurazioni generali. v Trstu (društvo je ustanovljeno let« 1831.) To društvo je raztegnolo svnje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: i.a zavarovanje proti poiaru zavarovanje po inorju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavn ca in roserva dne 81. decembra 1^90. f 43,303.67 T22 Premije za poterjati v naslednjih letih f. 21,187 306 81 Glaica 7a zavarovanje živo-vnnja do 3l. decembra 1890 f. 124,121.441.72 Plaćana povračila: a) v letu 1890 f. 8,345 827'21 b) od zadetka društva do 81. decembra 1890 f. ?35,717.767-41 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-skodvanj. tarife in pogoje an zaverovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobo v Trstu v uradu društva: Via della Hiazione št. 8887 v lastnej hiši. 6—12 ca cd o ■— co s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudečega bakra Delo jo točno izvršeno. Jako koristno o r;ibi tekočine. Me utrudi delavca Rabi se lahko več let brez da se pokvari. BOLJE SO OD VSIH DRUGIH, 847 prvih nagniti pri raznih natecanjili. Edini zastopniki za Avstro-Ogersko Vit. Kvg. prof. tiiordano v Horici, dež. kmetijska šola. in Henrik Pegan v Trstu, Via SanitA 17.— Cona presto carine f. 22. — Brezplačni zamot. — Franco na postajah v florici ali v Trstu; v Trstu tudi na brod. Plača se napred. 4 — 10 Spomladansko zdravljenje najboljše je s čajem iz taržentrož (millefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pa-lenje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljenja, stane 30 nov., dobi se edino v 4-10 odlikovani lekarni Pramarer (telefon 207) Ai dne Mori, Piazza Grande. Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma. Čuvati se jo treba ponarejenega zdravila. La Filiale della Banca Union TRIESTE a' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio • Valute. a) Accetta mvrcmenli in Conto cor rente, abbonando PER BANCONOTE: PER NAPOLEONI: 3'/,0/oo. preav di 5 g ni 37,7o „ »» u 12 „ 3y» n * 4 mesi fisso ^V* It A 8 „ „ | 2*/470c. preav.di 20 g.n ® n M « n 1» »V««« • t 3 m»Bi 31/« » n s t» ® » Trgovsk pomočnik vešč v svojem poslu, ki govori slovenski, nemški in italijanski in zna tudi nekoliko knjigovodstva, isee službe v prodajnlnici s Špecerijskim blagom. Ponudbe s pogoji »«j se pošiljajo na uredništvo našega lista pod gornjim naslovom. V ee odda ali prodn h isti štev. C>4 v V Koprivi na Krasu b4 sobami, kuhinjo, stalo, vodnjakom. Veo se izve v R i c tu a n j i Ji h. št. 26. 2-3 Krasne uzorke na privatne naručitelje 20—16 badava i franco. JoSte navidjene knjige uzoraka za krojače nefrankirano i uz ulo/.ak od 20 for., koji čo so nakon ovršone naručim uračunati. Tvari za odjela. Poruvien i Dosking za visoko avečeiintvo; propisano tvari za e. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, HokolaŠe, livre; sukno za biljard i i grm" je stolove, loden i neproniočne lovačke kapute, tvari koje se pere Plaid za putnike od 4 14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud nudjaju, te jedva podnose krojačke troškove, Iloka se obrati na Iv. Stikarofsky-a u Urnu. Veliko skladište sukna Austro-Ugarske. U mojem stalnom skladištu u vriednosti od '/, milijima for. n. v. to u mojoj svjetskoj poslovnici j> st pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi. da se od tako inalenili ustanaka i odrezaka iiemože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručnla uzorkah u kratko ništa preostalo, te je ono usljed toga prava slieparija, kad tvrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i (»stanaka, te su u takovih sluča ovlh odrezei nzoiaka od komada, nipošto od ostnnnka; nakane takovog postupanja jesu bjelodane. — Oilrfizcl, ko.fi su iiertopariti.hi, zamjenjuju ae II hh povrati novac. Koil iinvinMu- treba navesti boju. Unljinu i ulemi. Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje preko 10 for. fnnko. 1H-24 Doiiisuje u iijnmačkoin, liisdjui'tikoin, češkom, pulJsUom, ItulUsuHkom i fvaiicuzkoui jeziku. P. n. 16 18 Podpisana tovarna pohištva usoja si javljati, da se bodo prodali zaradi preselitve vsi njeni izdelki: spalno sobe, obedne sobe, pohištvo za salone, za pisarnice, za kuhinje iu predsobe pod pravo vrednostjo, da se prihranijo stroški selitve. Priporočajoč slavnemu občinstvu okoristiti se s to ugodno priliko, bilježim preponižno Ignac Kron TRST — Via dei Teatro številka 3 — TRST. II trnovo taBso d* interesse principiera a decorrere sulle lettere di versamento in circolazione a datare dal 26 corr. respetti-vamente dal 2 Giugno a seconda del rela-tivo preavviso. In Banco giro abbuonand o it 28/4oTo teresse annuo sino a qualunquc somma : prelevar.ioni sino a f. 20,000, a vista verso ch6que; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Confcrma dei versainenti in apposito libretto. Conteggin per tutti i vorsamonti fatti a quatsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno. Assumepei propri correnfinti 1'incasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altre prin^ipali citt&, rilascia loro ansegni per quostc piazze, ed accorda loro la facolth. di domiciUare effetti presso la sua cassa franco d'ogni speaa per em. ' b) SPmcarica delVacquisto e della vendita di effetti pubblici, valuto e divise, nonehe dell'incasso di asnegni, cambiali o coupons, verso 1[9°[0 di prov-vigione. c) Accorda ai propri committenti la fa~ eolti) di depositare effetti di qualsiasi specie, o ne cura grafi* riueasso d©i coupons alla scadenza. d) Vende le Lettere di pegno e 5°|0 della Banca Commerciale Unghe-rese di Pest e le lettere di pegno 4% deli' i. r. priv. Banca Ipotocaria au-striaca di Vienna. 6—12 Trieste, 21 Msggio 1891. časi: nam je preporučiti n. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-siovenskih gradovah I mjestah, sa eo-lidnostl i "eftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni stro£evi provide^nu JEDINU SLAVENSKU romtj U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručhil bilo koje vrsti kujiffotiskarsko^a posla to preporuča se osobito za ovc vrsti tiskanje kao n. pr. : za iupne urede, okružnice, račune, list. artiju I zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnioe, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištniko, punomoći, cienlke, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne ccduljc, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da ćo nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom l ukusnom izradbom. Drži u /alibi (tkludigču) sve potrebne tiskanice i knjige za crkvena urede. Onda ima na prodaj sliedeče knjigo : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol iu gospodarjev v pouk oiena prijo uvč. sada -flO tvrdo vezana......n. Sodnijski obi 'azci sastavll It. Trnoveo . , n. tCO Vilim Tel, prevod Cegnora , . , . . , n. IO Ljudmila provod .1 Lobuna . . . . , n. tO Filip prevod Križnuna....... n. SO Antigona prevod Križmana......n. tO Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjesma „ A. K- „ . . n. SO Ove su knjige jako prikladno za durovo o praznici h zato ili si. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični noslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča so Tiskara Dolcnc Via Carintia br. 28 u Trstu. La stnik pol. drir/t^o ..Edinost". jntolj in odtrnvorni urednik Maks CotiČ. Tinlfurua Dolenc v Trstu