Kdor želi v vradnim aH pa v oznunilnim listu karkoli si kode naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr,, za dvakrat 1 kr. in za trikrat 5 kr. in kdor sam
Vrailni list
št 7.
ne utegne v slovenskim jezika sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k £0. listu Iijulrijaiftskiga časnika, v petik 9. Rožnika 1850.
Št. 7193.
Naznanilo.
(37.) 1
Po predlogu od ministra kupčijstva soglasno z ministram notranjih opravil storjenim so njih veličastvo z najvikšim sklepam od 30. Prosenca t. 1. posebno deržavno oblastnijo napraviti privolili, ktera bo z imenam „Občna pomorska oblastnija" (governo centrale niari-
tirno) svoj vradni sedež v Terstu in nalogo imela, glede brodništva po morju, brez ozera na c. k. vojno brodništvo, po vsih njegovih potrebnostih in z njimi tesno zvenanih pomorskih zdravniških zadevah kot spraven organ kupčijstviniga ministerstva v vsih avstrijanskih obmorskih deželah djavna biti; tedej v svojim okraju pod naravnim vodstvam ministerstva to važno obertnijsko stranko in njo zadevajoče naprave vgodno in enakomerno uravnovati, pre-čuvati in pospeševati in skerbeti, de se zadevne deržavne postave in oskerbne naprave izpeljujejo, in v vsih službinskih, osebnih in disciplinarnih rečeh vse v raznih obmorskih krajih postavljene vrade za barkostaje, pomorsko zdravništvo in pomorske bolnišnice kakor tudi vse tiste organe prečuvati in voditi, kteri v nekterih obmorskih krajih te vrade namestujejo.
Djavnost občne pomorske oblastnije ob-seže te le opravila:
1.	Nadčuvanje tesanja bark, vdeleženje za njegovo tečno napredovanje, izgotovljeva-nje predpisov za rejo hrastja za avstri-janske barke in priskerbljenje pripravnih mojstrov za tesanje bark, de skerbe kako in kakšne barke se tešejo.
2.	Vradnaskerb za stavbo, popravo in ohra njenje vsih teh naprav, ktere kot materi alne potrebnosti, sredstva za varstvo in pospeh pomorskimu brodništvu služijo in med ktere se namreč barkostaje, mesta za tesanje bark, svečavnike (Xeuchtlhiirme), svečala (LeuchtfeuerJ, mesta za mačke, prode i. t. d. štejejo, z opravili vred, ki so z zadevnimi stroški sklenjene.
3.	Podelovanje pooblastnjenj za morsko brodništvo in pravic avstrijanskim barkam vodja biti.
4.	Skerbeti in čuti, de se postave in predpisi spolnujejo, z ukazi barkostajskiga po-licijstva, kteri nasredkama potrebe brodništva in ribštva v morju, potem njih iz-polnovanje in pravice in dolžnosti mornarjev in ribčev zadevajo.
5.	Razsojevanje vi. istanci v prestopkih postav zastran obrežniga brodništva in kupčijstva, ktere poslednje dozdajnimu mor-skimu poglavarstvu odkaže. V II. instancii v pritožbah zoper razsodbe konzularstev, ktere so se zavoljo prestopkovpredpisov av-strijanske brodniške postave in poznejših določb za ohranjenje brodniškiga reda ali
discipline storile, kakor tudi čez pritožbe
zoper obsodbe h kazni barkostajskih vra-dov, ktere so ti vradi zavoljo enačili prestopkov ali zavoljo pregrešenj zoper na-redbe barkostajskiga poTicijstva dali. Raz-sojenje v II. instancii pri pritožbah zoper obsodbe k kaznim magistratov za pomorsko zdravništvo ali vradov za pomorsko zdravništvo in bolnišnice, glede prestopka predpisov zastran naprav za pomorsko zdravništvo in kontumacie.
6.	Vpeljanje občniga vpisnika za mornarsko službo v avstrijanskim kupčijskim brodništvu, kakortudi naprave za preskerbljenje ali podporo siromaških avstrijanskih mornarjev in njih družin in osnova in spolnjenje naprav za omiko mornarjev.
7.	Pohvala in podarovanje in drugačno spod-badanje za izverstne ali posebniga ozera vredne barkovodje in mornarje ali druge osebe, ki so za kupčijsko brodništvo za služni postali.
8.	Skerbeti in čuti, de se pomorski zdrav ništvini in kontumacni predpisi spolnujejo, kakor tudi vodstvo in skerb za zadevne naprave in osnove.
9.	Osebne in disciplinarne zadeve vsih barkostajskih, zdravništvinih in lazaretnih vradov, dalje skerbe za vse njih vradne opravila s posebno pazljivostjo na njim izročene denarstvine in računske opravila.
10. Preskerbljenje, razglašen je in porabljenje
prejetih u avstrijansko brodništvo važnih
vesti, kakor tudi tistih naredb v ptujih deržavah, ktere vtegnejo avstrijanskimu kupčijskiinu brodništvu liasniti
11.	Prečuvanje službne djavnosti avstrijanskih konzularstev in opravilne vzajemnosti z njimi v zadevah pomorskiga brodništva, zlasti v vsih avstrijansko kupčijsko brodništvo zadevajočih rečeh.
12.	Pretresovanje naprave postavnih določb in predpisov v brodniških rečeh kakor tudi pomorskim zdravnjištvu in kontumaestvu; skerb za odpravo pomankanj, napravo potrebnih reči in sicer popravo, ali po naredbah znotraj mej lastne oblasti ali po predloženju svojih mnenj in nasvetov.
13.	Pripomaganje k dosegi vgodnih kozular-nih naprav po osnovi novih in prenaiedbi obstoječih konzularstev, kakor tudi k v-godnimu postavljenju službnih mest v kon-zularstvu po predloženju zastran tega slišanih vošil in želj, zlasti pa barkovodjev in mornarjev in kupcov, kakor tudi svojih iz skušnje in ogledovanja izhajajočih, to reč zadevajočih mnenj.
14.	Pristne vradne djanja glede postavljenja ptujih kozularstev v mestih v domačini pri-morju in prihvala oseb, kterim so taki vradi izročeni.
15.	Priskerbljenje in vgodna raba vsih od avstrijanskih barkostajskih in konzularskih vradov prejetih periodiških razkazov in naznanjenj zastran stanu, hodu in pečanja avstrijanskiga kupčijskiga brodništva v znotrajnih in zvunajnih deželah, dalje zastran pečanja ptujih kupčijskih brodov v avstrianskih in zvunajnih barkostajah, potem zastran domačiga tesanja bark in zastran v prid brodništva obstoječih osnov in naprav, in zadnjič skerb za sostavo vpeljanih periodiških razkazov in za njih porabljenje.
Naprava te od nj. veličanstva poterjene deržavne oblastnije kakor tudi nji odmerjena oblast se da s pristavkam sploh na znanje, de je občna pomorska oblastnija s pervim dnem veliciga Travna tega leta v Terstu v djavnost stopila. Ravno stem dnevam je prevzeta občna pomorska oblastnija vse gori imenovane opravila, ktere je doslej glede avstrijanskiga ilirskiga priinorja pomorsko poglavarstvo, in glede ostalih kronovin poglavarstvo v Benetkah, pomorsko poglavarstvo v Reki, deželna vojaška komanda v Zagrebu in dalmatinsko poglavarstvo opravljalo, zavoljo tega se imajo vse, to reč zadevajoče vloge od te dobe na občno pomorsko oblastnijo naravnati. Od c. k. poglavarstva. V Ljubljani 23. vel. Travna 1850.
se razun z dervmi z čemim in rujavim premo-gam, šoto i. t. d. kuri in žgano apno cisto od nežganiga kamnja ostane; za eno leto. De skrivaj ostane, je prošeno. Kar javno varnost utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi. 5. Eduardu Kautschu, biv-šimu broncirarju na Dunaju, Altlerchenfeldu, h. št. 23., in Rudolfu Pakfeifferju, ter-govskimu družetu, na Dunaju, NeulerchenfelJu, h. št. 213, za iznajdbo premakljiviga stroja, s kterim se šest parov rokovic naenkrat vreze; za eno leto. De skrivaj ostane, je prošeno bilo. 6. Augustu Quidde, privatnimu, na Dunaju, na Vidmu h. št. 822, in Albertu Memsagettu vitezu Lerchenavskimu, ekonomu na Dunaju, Neubau, h. št. 213, za iznajdbo prostiga stroja, v kterim se veliko moči ki se zdaj pri vretenu zgube, prihrani; za eno leto. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. Kar javno varnost utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi. Ptujinski sprotni list Augusta Quidde-a je prediožen. 7. Jakobu Francu Henr. Hembergerju, oskerbniškimu vodju na Dunaju, v mestu, h. št. 786, za iznajdbo, obstoječo v premakljivim podaljšanju repniga šravba s sprostenjem petelina pri vsakterih pušali; za dve leti. De skrivaj ostane, je prošeno. Kar javno varnost utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi.
V Ljubljani 20. veliciga Travna 1850.
st. 7949. Naznanilo	08.) *
Visoko ministerstvo kupčijstva je 27. mal. Travna t. I. po določbah najvikšiga patenta •/.astran pooblastnjenj od31.Šušca 1832 sledeče pooblastnjenja podelilo:
1. Jožefu Iloschnu, mizarju in mehaniku v Kaiser - Ebersdorfu v doljni Avstrii hiš. št. 108, za zboljšanje od njega iznajde-niga stroja za izdelovanje popirja s premakljivim temeljem; za pet let. Javni popis po-oblastjenja je pri c. k. zd. avstrij. poglavarstvu shranjen, kjer ga more slednji viditi. 2. Žl. Antonu Molinu v Benetkah, za iznajdbo no-viga hidravliškiga stroja „Idroforo a forza gratuita" imenovaniga, za eno leto. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. Kar javno varnost utiče, se rabi tega pooblastjenja nič zoper ne stavi. 3. B en kinu in Sirtaine-u, ter-govcama v Verviersu v Belgii, na Dunaju v mestu b. št. 767, za izboljšanje stroja, s kterim se pavolja in vovna ali vsaka druga nitkasta reč od vsih druzih reči in še clo od klopov očiši in za drugo rabo vgodniši stori, za eno leto. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. Ptujinski sprotni list je predložen. 4. Henriku Hausenbihlerju, tehnikarju, na Vidmu h. št. 447, za iznajdbo nove so-stave apnenc, ktere se dajo za peti del stroškov navadnih apnenc narediti, v kterili se z kurjavo še enkrat toliko čistiga apna dobi, kakor v navadnih apnencali, in štirikrat toliko,
kakor v navadnih pečeh za apno; — v kterili
St. 7829.
Naznanilo.
(35.) 2
Z ozeram na razglas od 29. Prosenca t. L št. 957 se da s tem sploh na znanje, de v njem omenjeno davkno vodstvo 1. dan Rožnika v djavnost stopi, de se bodo tedej od tega dne začevši vse vloge, ktere davkno opravilo in kataster zadevajo, na davkno vodstvo v Ljubljani ndravnovati imele.
V Ljubljani 24. veliciga Travna 1850.
Gustav yvof Chorinsky I. r.
c. k. poglavar.
Št. 7822.
Naznanilo.
(27.) 3
Z začetkam druge polovice šolskiga leta 1849/50 so ti le štipendji spet za oddati;
1.	Drugi od Andreja Krena narejeni štipendij z letnimi 34 gld.
Namenjen je za šolce, ki so sinovi ubozih mestnjanov iz Ljubljane, Krajna ali zgornjiga Grada; posebno pa tacih, ki so iz štiftnikove žlahte.
Ta štipendij se zamore še le od 5. šole začemši, in po izdelanih gimnazialnih šolah samo še v deseti vživati. Kteri ga vživa, ima dolžnost, se muzikc učiti; pravico priporoče-vanja za-nj, ima tukajšno knezo-škotijstvo.
2.	Od Krištofa Plankeljna narejenih štipendij eden z letnimi 30 gld. Namenjen je za uboge šolce od 13. do spolnjeniga 17. leta starosti, ki je v Kamniku ali pa v Ljubljani rojen; pervim gre predstvo. — Pravico priporo-čevanja za-nj, ima c.k. Krajnsko poglavarstvo.
Kdor hoče kteriga teh štipendij dobiti, ima svojo, z rojstnim, siromaštvinim in kožnim, potem s šolskimi pričvanjskimi listini poslednjih dveh šolskih polletij previdjeno prošnjo glede Krenoviga štipendja kar pri knezo-školijstvu v Ljubljani, glede Plankeljnoviga pa po svojim šolskim predstojništvu pri c. k. krajnskim poglavarstvu vložiti.
Od c. k. krajnskiga poglavarstva v Ljubljani 17. vel. Travna 1Š50.
Chorinsky, 1. r. poglavar.
Št. 23.
Naznanilo.
(31.) 2
Z deželnim zakonikam in vladnim listam za krajnsko kronovino, V. delam, izdanim in razposlanim 3. veliciga Travna 1850 je bil zavkaz visociga krajnskiga poglavarstva od 28. mal. Travna 18'50, po kterim se imajo napovedki in naznanjenj«, ki se Imajo za iz
mero dohodkiniga davka zaleto 1850 po naj vlkslm patentu od 29. Kozaperska 1849 i
in
izpeljavne posfave od ll.Prosenca 1850 odrajtati, do 10. Rožnika 1.1. predložiti, sploh na znanje dan.
Ker je po novim sklepu viiociga denar-stviniga ministerstva od 12. vel. Travna št: 13558/1101 in po ukazu visociga poglavarstva od 17. t. m. št: 7899 ukazano se tega obroka na tanjko deržati, je ta okrajna komisija primorana, vse dohodkinimu davku pod-veržene tega obroka t. j. do 10. Rožnika 1.1. z opombo opomniti, de bi se, ako bi se ta obrok zamudil, po 32 najvikšiga patenta zastran dohodkiniga davka od 29. Kozaperska 1849 ravnati moglo.
C. k. okrajna komisija za izpeljavo dohodkiniga davka v Ljubljani 26. vel. Travna 1850.
Tomaž Glančnik, c. k. okrajni poglavar.
Št. 8155.	(32.) 2
Od vodstva davšin za Horvaško in Slavonsko razpisani Konkurz od 10. t. m. Št. 5 za posedbo potrebnih služb pri vpeljanji za-časniga davka se da na znanje.
Deželno poglavarstvo v Ljubljani 23. vel. Travna 1850.
Konkurz
za službe pri vpeljanji začasnega davka na Horvaškem, in v Slavonii.
Za tako vpeljanje začasnega davka, da bi se pri naredbi stanovitnega katastra samo posamezne poprave pri pobiranju zgodile, je predloženo , odbor pod vodbo direktorstva naravnih davkov sostaviti. Ta odbor ima obstati iz
dveh predsednikov, ki sta zvedena v gospodarstvu, jednegalogavja (borštnarja), jednega Zemljomera in šterili konceptnih diurnistov.
Ravno tako je predloženo, za Horvaško in Slavonsko pet cenitnih nadgorništev (inšpektoratov) napraviti, namreč v Zagrebu, Reki, Varazdinu, Križevcih, in Oseku, kterim se doda dvajset gospodarstveno- cenitnih odborov, namreč za zagrebško nadgorništvo v Zagrebu, Samoboru, sv. Ivanu, Sisku, in Jaški; za reško v Reki, Merkopolji inKarlovcu, za varaždinsko vKrapini, Klajncu, Varazdinu in Čakovcu; za Križevsko v Koprivnici, Križevcih, Kutini in Požegi, naposled za oseško vVerovitici, Oseku, Djakovaru, inVukovaru; potem vsacemu nadgorništvu jeden, oseškemu pa dva komisarja, za precenitev logov, — vsakimu nadgorništvu se bo še jeden nadgorni pisavni, vsakimu gospodarstveno-cenitnemu komisarju jeden pomagavec in jeden zemljoiner pridal.
Udje vodivnega odbora so pomagavci pred-stojnega vodja ki ima celo opravilo voditi, predpise (instrukcije) P°'e£ ukazov c. k. višjega katastralnega direktorstva deželi primerno narediti, potrebno za podučenje občinskih odbornikov, cenitnih odborov in nadgorništev preskerbeti, napredne dela in njihov red od-kazati, in sploh odgovoren za izpeljavo iniz-polnjenje danih predpisov biti.
Cenitnim izborom se bo izročilo, občinske odbornike nesposrednje podučiti, njih napredne
delapretresti, menilo za cenitev vsakega ploda
postaviti, sirov (naravski) dohodek izvediti, pereente, ki se odbiti imajo, ustanoviti, in čisti dohodek skazati.
Cenitni komisarji logov imajo z komisarji, ki so za izvedbo gospodarstvenega dohodka odločeni, vedno v najožji zvezi biti in svoj trud posebno na tiste gojzde obračati, kjer za odločbo dohodka tako merilnih, kakor dohodskih razkazov manjka.
Nadgorniki morajo voditi pred rečene cenitve odbore, in gledati da se dela pridno opravljajo in da se slagajo tako v nadgornem okrožji, kakor tudi s sosednimi nadgorništvi.
Kjer osobe, ki se bodo pri tem delu potrebovale, nimajo pravice stanovitnih cesarskih služb pričakovati, se tukej njihova dnina odloči:
a)	Predsedniku odbornega direktorstva 4. goldinarje sr.
b)	konceptnemu diurnistu direktorstva 2 gld. 24 kr. sr.
c~) cenitnimu komisarju 3 gld.
Temu se dodajo še na vsaki mesec potni troški, in sicer zanj in njegove pomagavce s obzirom na velikost okrožja od 20 do 30 gld. sr., potlej vsaki mesec 1 gld. za pisarske troške, kakor tudi brezplačilni stan v občini dokler terpe v njej njegov nadziranje in delo. rf) Pomagavcu brezplačilni stan in 1 gld. 30 kr. sr.
e) Cenitni komisarji gojsdov so glede na plačo s cenitnimi komisarji gospodarstva popolnama
jednaki.
f) Zemljomercu 2 gld. sr. in zraven brezplačilni stan v občini, kjer ima delo, in pover-nejo se mu potni stroški. <7) Nadgorniku 5 gld., komu se še dodajo vsaki mesec potni troški od 30—40 gld. in sta-novina (kvatirnina) 8 gld., kjer mora njega prebivališe stanovitno v sredi nadgornega okrožja biti; — za časa, ko v službi potuje, dobi še brezplačilni stan v občini, in 2 gld. za pisarske troške. /i) Pisarju, ki bo imel računske in druge nad-gorne dela opravljati 1 gld. sr., kterega pisarja vsaknadgornik, ako njega ime in sposobnost direktorstvu naznani, sam v službo vzeti more.
Da bi od jedne stranečas, kije za izpeljavo začasnega davka najpriložneji, brez koristi ne pretekel, od druge strane pa prekratki obrok najpripravnješih kompetentov ne overal, svoje prošnje oddati, povabi direktorstvo naravnega davka, zanašaje se, da se predležeči predlog nikakor bistveno ne bo premenjal, vse tiste, ki hočejo svoj trud izpelanju začasnega davka z gorečo in neprestano pridnostjo, in brez vsake samovolje posvetiti, in dobljene predpise brezstrano in nepogojno spolnovati, da svoje prošnje s potrebnimi spričevali sposobnosti (pripravnosti) do 15. Rožnika t. 1. direktorstvu naravnega davka v Zagrebu izročijo.
Tirjajo se sledeče znanske sposobnosti.
1)	Cenitni komisarji, morajo skazati:
а)	djansko izurjenost v opravilih in znanost v poljodelstvu ali gojzdarii.
б)	Popolno znanje narodnega jezika, ki gaje za razumenje ljudstva potreba.
c) Starost, nabrane vednosti, in dosedanjo
službo; potem imajo dJ zastran obnašanje svedostvo duhovne ali mestne oblasti, kjer so poslednje vreme prebivali.
2)	Cenitni pomagavci imajo dokazati: a) sposobnost v pisanji, računanji in tabelarskih delih, kakor tudi nekaj znanosti v gospo-darstvenem predelu ; — b) vse to kar je pod b) c) d) za komisarje tirjano.
3)	Zemljomeri morajo dokazati: a) dovoljne tehniške vednosti, z spričevali svojih naukov, ali del, ktere so jim doslej izročene bile. — b) vse kar je pod bj c) d) za komisarje tirjano.
4. Nadgorniki imajo dokazati: a) veče izo-braženje v gospodarstvu in gospodarii, kakor tudi obširne djanske znanosti, v tem predelu, ktere vgodno opravljanje večjih gospodarstev djanski poterdi, potem bj kar je pod b) c) dJ tirjano. 5) Conceptni diurnisti direktorstva morajo imeti vse sposobnosti, ki se tirjajo za ce-nitne pomagavce, vender morajo zraven še svojo znanost horvaškega innemškiga jezika doliazati.
Horvaško-slavonsko direkstorstvo naravnega davka v Zagrebu 10. vel. travna 1850.
Donat Tomič Treščenski, 1. r. direktor naravnega davka.
(33.)
Naznanilo.
V Slovenim Gradcu se bode osebna pekarska pravica podelila. Kdo hoče to pravico zadobiti, mora prošnjo do 15. prihodnjiga mesca maliga serpana t. 1. c. k. okrajnimu poglavarstvu v Slovenim Gradcu izročiti.
Učenost v pekarskim rokodelstvu in potrebno premoženje more dokazano biti.
C. k. okrajno poglavarstvo v Slovenim Gradcu 21. velikiga travna 1850.
št. 8152.
Naznanjenje konkurza.
(34.) 2
V tukajšni c. k. kaznovavni hiši je mesto čuvaja spraznjeno, s kterim so ti le poboljški sklenjeni.
a)	150 gld., sto in petdeset goldinarjev do-briga denarja letnine.
b)	Ena popolna suknjena obleka na vsake dve, in ena poletna na vsake tri leta.
c)	Staniča, derva, luč v občno v civilni kasarni.
d)	Tabak po limitni pravilno ustanovljeni era-rialni ceni, in zadnjič
e)	V bolezni zdravnikova pomoč.
Kteri žele to mesto dobiti, naj pošljejo svoje prošnje po svoji gosposki do konca mesca veliciga Travna 1850 oskerbništvu te c.k. deželne kaznovavne hiše, in se imajo ob enim skazati, de še niso čez šterdeset let stari, kje so rojeni, kakšniga stanu de so (neoženjeni
imajo prednost), de znajo nemško, laško in
slavensko, de so deržavi služili in kakšniga zaderžanja de so.
Na prošnje brez predpisanih izkazov se ne bode porajtalo.
Od c.k. oskerbništva deželne kaznovavne hiše.
V Kopru 23. mal. Travna.
Št. 2496
Naznanilo,
(36 ) 2
V Kamniku bo 1. junija 1.1. pisemsko na-berništvo v djanje stopilo.
Pečalo se bo zpreskerbovanjem pisem, časopisov in drugih pošilitev po pošti, ki lOfun-tov ne presežejo ; z Ljubljano bo vsak dan v poštni zvezi in sicer o pondelik, sredo in sa-boto s posebnim vozam, druge dni pa s pesnim polam.
Pot bo vsak dan zjutraj iz Kamnika šel, v Ljubljano ob 7 prišel in se še tisto dopoldne ob 10»/a spet v Kamnik vernil, tako, de se bodo zamogle pošilitve, ki so zjutraj v Ljubljani na pošto prišle, za Kamnik še tisti dan popoldan na odločeno mesto izročiti. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 28. maja 1850.
Hoffmann, s. r.
Št. 2720./4343.	(28.) 3
Razglas.
Po odpisu ministra vojaštva od 30. aprila 1850, številka 1263 bo 10. prihodnjiga mesca pri c. k. kantonskem poglavarstvu v Novem mestu pretresovanjezavolj zavarvanja potrebnih prirodnin za vojake (Sicherstellung des Mi-litar-Naturalien-Bedarfs) od 1. augusta do konca oktobra 1850, potem zavolj oskerblje-nja potrebnih derv in poslednjič zavolj iznajdbe vožnine za kruh za c. k. finančne stražne vojake na raznih krajih razpostavljene, in za deželno brambo za čas od 1. augusta do konca oktobra t. 1.
Potreba za to obstoji v temle:
Vsak dan v 285 krušnih obrokih v enem obroku ovsa, in enem lOlibernim obroku sena; potem v neodločeni meri takih reči za vojake skoz potovajoče: Za četert leta slamo za postlje v 309 zvezkih po 12 funtov, poslednjič, de se do konca aprila 1851 prebije; v 120 spodnjo - avstrijanskih sežnih terdiga 30 eolniga lesa, ki se ima v treh brištih do 15. oktobra odrajtati. —
Kavcije so odločene: pri kruhu in ovsu z 7, pri senu z 6, pri slami in dervi po 5 per-centov celiga živeža ofertne cene, potem pri vožnini kruha z 30. gold. za finančni strazni oddelk.
Pogodbni in odrajtvilni pogoji se zamorejo pri tukajšnem c. k. oskerbniškem vradu (Ver-pllegs-JVlagazin.) vložiti.
To potresovanje se tedaj s tem očitno na znanje da, in tisti ki se hočejo v pogoje spustiti so povabljeni zraven priti.
Novo mesto 22. maja 1850.
c. k. kantonski poglavar Franz Mordax.
(22.)
Oznanilo.
Od 18. maja do preklica tega naznanila bodo, pa samo v nedelih in praznikih in le takrat ko bo lepo vreme na železnici med Ljubljano in Litijo sledeči vlaki za vožnjo oseb porabljeni. Vzetje na vozove bo pogojeno po številu za vožnjo oseb priročnih vozov.
Ostališ(šta-cionov) v	Ura odhoda	
	proti Litii	proti Ljubljani
Ljubljani	ob 2 popoldne	—
Zalogu	* »V. „	ob 9 zvečer
Laz ah	„ 2>/2 „	„ 83/4 „
Kresnicah	» „	» 8'/4 „
Litii	— —	•n ® »
Od c. k. južne deržavne železnice v Gradcu 15. maja 1Š50.
C18-)	Oznanilo.	3
Podpisani ozdravlja — uboge brez plačila — vsak dan od desetih do dvanajstih dopoldan v Eberlovi hiši v Nunskih ulicah pod hišno številko 57.
V Ljubljani 15. Veliciga Travna 1850.
Emil Š tockl,
Dohtar zdravilstva in ranocelstva drugi zdravnik za mestne uboge.