Naš véliki dan Leto dosežkov in in novih hotenj Pogovor z županom Z novim proračunom J v DA za cepljenje! Mlekomat in pika! Za varnost pri delu Odrske magnolije Razstavne in koncertne scene Dobrodelno prostovoljstvo Medeni zajtrk Lovci na daljave ogaške novice Glasilo občine Logatec, 21. december 2009, letnik XL, št. 12 ? # Za božič bo vse drugače In doživeli smo 4. november leta 2009 - fantastičen dan, ko sta vladna predsednika podpisala arbitražni sporazum o razmejitvi med Slovenijo in Hrvaško. Slišalo se je tudi, da je bil trenutek podpisa non plus ultra, zgodovinski trenutek za obe sosedi, nova knjiga (ne le nov list v knjigi) v zgodovini slovensko hrvaških odnosov. Za vsak primer pa bo treba to fantastičnost preizkusiti najprej pred ustavnim sodiščem, nato še na referendumu. Najmanj na enem, če ne na dveh ali treh! Skratka, cagavosti je konec. Brez cagavosti bo šla naša oblast frontalno v reforme, zaradi boljšega občutka pač brez konkretnih dejanj. Saj, Vlada je namreč potrebovala enoletno modrovanje, da je ugotovila, da bo ob božiču - prihodnje leto,seveda, - vse drugače: gospodarska rast bo 1-odstotna, brezposelnost pa ne bo presegla 120.000 zaposlenih! Ob vsem tem pa je v javni upravi 17.000 zaposlenih, potrebovali bi jih polovico manj - po mnenju šefa Vade. Toda odpuščanj ne bo. Za Muro, lUV, KLI, Prevent^skratka, za gospodarstvo, ki hrani preobilno javno upravo, pa ta logika ne velja. Kaj si moremo? V podjetjih očitno že dalj časa ne poznajo cagavosti! Svojo necagavostpaje še tenkočutno izkazal naš predsednik s podelitvijo priznanja nekdanjemu šefu Udbe -vodji tajne politične partijske policije - šefu, ki je odločal o prisluškovanju, zasledovanju, šikaniranju in maltretiranju ljudi, ki so svobodno mislili, ukazal pa je tudi tajne akcije zoper znamenito četverico, ki ji je bilo do osamosvojitvenih prizadevanj povsem drugače kot tedanji Udbi, ki je s protimitingaško akcijo želela zavarovati predvsem slovenski politični vrh. Ja, kdo bi si mislil, da si teptanje človekovih pravic zasluži državno priznanje. Verodostojnost - da te kap! Še bolj verodostojno je vsekakor tisto novinarstvo, ki prehiteva preiskovalne ugotovitve. Samo da stresejo Slovenijo! In kaj če neki finski preiskovalec trdi, da »resnice še ne vemo«? Ja, on še ne ve, oni iz avtonomne redakcije časopisa, ki »Misli šišrše«, pa vedo že vse o mahinacijah Patrie. In zaradi zagotovitve avtonomnosti ne bo več odločala o sestavi sveta RTV politika, ampak neposredno predstavniki ljudstva, zato bo po novem 6 članov sveta imenoval državni zbor(!?) 3 člane predsednik države (!?), po enega pa SAZU in nacionalni svet za kulturo(?!). Bolj kot očitno je, da se bo po novem volja ljudstva zrcalila v svetu RTV kot še nikoli doslej. Civilna družba gre lahko na počitnice ali na kmetijo slavnih. Ali pa naj počaka do naslednjega božiča, ko bo vse drugače. Urednik Dober dan - gospod župan Iz razgovora pred letom iztekajočega se mandata on o fC m fC ^ 2 O O -vO Gospod župan, smo v novih prostorih. Kako se počutite v njih? N"ovi prostori so resnično lepi, prostorni z visokim standardom. V 1. nadstropju smo združeni vsi iz občinske uprave, kar omogoča boljšo komunikacijo za reševanje raznoterih situacij. Šele zdaj vemo, v kako slabih prostorih smo delali prej. Skratka, Logatec je potreboval tak center, kjer so občanom tako rekoč na istem mestu dostopne vse upravne službe. Če bi naredili inventuro opravljenega dela v tem mandatu, na katere dosežke bi posebej oposorili? Prav gotovo bi ne mogel mimo zgraditve Upravnega centra. Dalje velja spomniti na obnovo in razširitev prostorov na šoli 8 talcev in šoli Tabor ter na ureditev prosto- C ■ Župan v svoji novi pisarni. rov za otroško varstvo v Rovtah (oddelek v zasebni hiši) in na Tržaški 105 (9 oddelkov s spremljevalnimi prostori v Stari sodniji). Pri urejanju cestne infrastrukture želim omeniti celovito prenovo dela magistralne ceste skoz Dolenji Logatec pa posodobitve krajevnih in lokalnih cest, da je zdaj pod asfaltom blizu 80% vseh cest v naši občini. Zaradi boljše oskrbe z vodo smo zamenjali azbest-betonske cevi; usposobili smo vrtine v Cuntovi grapi, iz katerih pridobivamo naravno čisto, neklorirano vodo (boljšo od trgovskih ustekleničenih voda). Zaradi zajemanja in čiščenja voda smo pripravili celotno dokumentacijo za vsa naselja, razen za Hotedršico, za katero smo pridobili idejni projekt. Zgradili smo kanalizacijo v Gorenjem Logatcu (proti Gorenji vasi), Blekovi vasi (proti vojašnicam), po Jački in Man-drgah; ob prenovi ulic Poštni vrt in Naklo smo obnovili tudi kanalizacijo. Z doslednejšim ločevanjem odpadkov na izvoru smo med prvimi občinami v Sloveniji, ki zberejo največ frakcij na prebivalca. V teku pa je tudi razširitev deponije pod Ostrim vrhom, ki bo omogočala odlaganje I Na naslovnici: Predsednik Turk, ministrica Krebsova in župan Nagode FOTO: Andrej Korenč odpadkov še do leta 1913. Veliko časa, energije in tudi sredstev smo uporabili za pripravo občinskega prostorskega načrta (OPN) Pa vendar, kateri projekt je terjal največ naporov? Vsak projekt je bil po svoje zanimiv. Za najtrši oreh pa mirne duše štejem Upravni center. Celoten projekt je trajal dobrih 7 let. Snovanja so se začela leta 2002, šele tri leta kasneje je občinski svet sprejel sklep o lokaciji in objektu, ki bo namenjen vsem javnim službam v občini. Med dolgotrajna in naporna prizadevanja pa štejemo dogovarjanje in usklajevanje za finančno soudeležbo med občino in kar tremi ministrstvi (za finance, javno upravo in za delo, družino in socialne zadeve) pa še z nekaterimi drugimi souporabniki objekta. Župan navdušen nad dosežki. Kateri od pomembnejših načrtovanih projektov ostaja sa prihodnost? Vsekakor je na prvem mestu čistilna naprava (ČN) v Logatcu. Do začetka gradnje nam manjka odločba Ministrstva za okolje in prostor (MOP) o primernosti skupnega projekta zajemanja in čiščenja odpadnih voda na zahodnem delu porečja Ljubljanice. S pripravami dokumentacije za gradnjo ČN se je intenzivno ukvarjala občinska uprava s Komunalnim podjetjem in pridobila celo že gradbeno dovoljenje. Pred petimi leti smo se odločili, da za izvedbo projekta kandidiramo za pridobitev nepovrnljivih sredstev iz evropskega kohezijskega sklada (kohezija). Potem ko je Razvojna Agencija ljubljanske urbane regije odstopila od sodelovanja, je naša občina ponovno prevzela pobudo in postala skrbnik projekta, v katerega je vključenih še 8 občin. Izpeljali smo vse javne razpise in pridobili izvajalca za predinvesticijsko zasnovo, za facibility študijo in za izdelavo prijave projekta za pridobitev nepovrnljivih sredstev iz kohezije in MOP. Po mnogih usklajevanjih na MOP smo leta 2008 uspeli pridobiti zagotovilo, da je okvirna vrednost vseh projektov (z DDV) 38.400.000 ev-rov, torej bi od tega za izvedbo projektov pridobili 70% nepovrnljivih sredstev. Nakar je MOP zahtevalo določene popravke, te smo opravili maja letos, čez tri mesece je prispela zahteva za dodatne popravke, ki smo jih vložili na MOP konec avgusta. Pred mesecem pa smo dobili ponovno zahtevo za popravo, ki naj bi popolnoma spremenila parametre, ki veljajo za sito pri umestitvi projektov posameznih občin v skupnem projektu. Na koncu paje projekt kljub zagotovilom MOP izpadel iz državnega proračuna za leti 2010/11. Na projektnem svetu 7. decembra smo se ob prisotnosti predstavnikov MOP - v.d. direktorja za investicije gospoda Dejaka odločili, da ne bomo popravljali vloge glede zadnjega zahtevka MOP, temveč le nekatere »lepotne« napake ter da uskladimo vlogo pred oddajo s predstavniki MOP in ne spreminjamo števila projektov. Tako bomo lahko »novo«, popravljeno vlogo oddali do srede januarja 2010 in upam, tudi prejeli v doglednem času odločbo o primernosti naše prijave. Tako bi se naš projekt z novo ČN začel izvajati jeseni 2010. Vidite, pravi križev pot. In še nas čaka nekaj postaj. Denimo: projekt izgradnje samostojnega vrtca v Rovtah, ki čaka na začetek vseh aktivnosti po sprejemu OPN. Naš cilj je, da bi omenjeni objekt lahko pričel sprejemati otroke v varstvo s 1. septembrom 2011. Prostor, kjer je sedanji vrtec, pa bi namenili nujnim potrebam osnovne šole. Kako ste pa sicer sadovoljni s delom občinske uprave? Ja, tu moram ljudi iz občinske uprave kar pohvaliti; kljub maloštevilnosti je naša občinska uprava uspešna, še posebej pri pripravah in izvajanju investicij. Želim si lahko še nadaljnjega uspešnega sodelovanja z občinsko upravo. Seveda, toliko smem biti kritičen in reči, da nikoli ni vse tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Upam pa, da bodo tudi novi prostori pripomogli k še boljšemu in še bolj učinkovitemu skupnemu delu za občane in občino. Spoštovani gospod župan, hvala lepa za pogovor. Iz uredništva Logaških novic Vam privoščimo, da se Vam zgodi po vaši pravkar izraženi želji. Hkrati vam čestitamo za obilje dosežkov v prid našim občanom. Ob božiču vam želimo radostnega praznovanja, v novem letu pa veliko zdravega in srečnega zadovoljstva. Marcel Štefančič Spoštovani občanke in občani, še eno leto je že skorajda za nami in z vsakim letom ugotavljamo, da gre mimo nas veliko hitreje, kot bi si želeli. Zato vam želim, da bi se ob trenutkih, ko boste razmišljali o letu 2009, spominjali velikih stvari, ki ste jih naredili, dobrih potez, ki so vam in vašim bližnjim spreminjale življenje na bolje, in novosti, ki so vam pomagale duhovno |řasti. Pred nami so božič, dan samostojnosti in enotnosti ter novoletni prazniki, ki naj vam pomagajo umiriti silovit življenjski tempo, da boste lahko v krogu najbližjih nabrali veliko moči za deljenje veselja, radosti in zadovoljstva v prihajajočem letu, kjer vam priželim ogromno zdravja in poslovnega ter zasebnega uspeha. Janez Nago\ ~ župan občine Lagati _ J Naiprei Veliki dan za Upravni center Vrata v novo upravno središče so odprli predsednik države Danilo Turk, ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in župan naše občine Janez Nagode X V Leta 2002 je prvič padla ideja o tem, da bo treba iskati novo lokacijo za občino. Tri leta kasneje je dal občinski svet soglasje za novogradnjo. Leta 2006 je bil podpisan dogovor o medsebojnem sodelovanju Občine Logatec z ministrstvi (Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve). Lani je bila »zasajena prva lopata« in 9. decembra letos so center uradno odprli predsednik države Danilo Turk, ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in župan naše občine Janez Nagode. Mlado in staro iz Logatca in okolice se je že pred napovedano otvoritveno uro pričelo zbirati pred lepo osvetljenimi zgradbami novega Upravnega centra. Predsednik države, ministrica za javno upravo s spremstvom in župan so po obisku podjetja Oblak commerce in Valkartona ob zvokih evropske himne prišli pred stavbo Upravnega centra. Predsednik dr. Danilo Turk je najprej pohvalil obe podjetji, ki kljub recesiji dobro delata, omenil, da je plačilna Predsednik Turk, slavnostni govornik nedisciplina eden večjih problemov pri nas, poudaril, da so v času recesije še posebej na udaru Centri za socialno delo. Spomnil je, da je Logatec v tistem delu naše države, kjer so ugodni pogoji za življenje in delo. »Naj bo vaše delo dobro, odgovorno in z občutkom za ljudi,« je bila misel, namenjena vsem zaposlenim v novem centru. Irma Pavlinič Krebs, ministrica za Javno upravo se je najprej ob prihajajočih praznikih zahvalila vsem sodelavcem. Potem je namenila pohvalo logaškim upravnim organom, zadovoljna s tem, da so si kljub krizi upali v novo gradnjo. Sedaj, ko je vse na enem mestu, se je javna uprava zares približala občanom. Besedo je nazadnje dobil naš župan Janez Nagode: »Danes je praznik, dan veselja, radosti, dan za praznovanje«. Zahvalil se je vsem, ki so od prve ideje pa do otvoritve kakorkoli pomagali pri gradnji Upravnega centra. V javni pohvali je bil posebej pozoren na svoji »desni roki«: Mar-jetko Treven in Mojco Igličar. Logaški župnik Janez Kompare je ob koncu blagoslovil nove prostore, zaželel vsem, da bodo v delu zadovoljni in to zadovoljstvo prenašali na ljudi. Po slovesni otvoritvi je sledil ogled novih prostorov. Prijazne hostese so nas vodile skozi prostore, kjer so nas pričakali zaposleni in pripovedovali to in ono o svojem delu. Obiski so bili deležni tudi prijazne pogostitve. Brane Pevec Vse pod eno streho in do vseh skoz ena vrata Odmevi z novinarske konference Ob srečanju z novinarji je predsednik Danilo Turk posebej poudaril dosežek, ki je v slovenskih dimenzijah vreden vse pozornosti, saj projekt želi še posebej približati združene upravne službe ljudem, kar bo go- to o o -vO Na novinarski konferenci: ministrica I. P. Krebs, predsednik Turk in župan Nagode tovo prispevalo h kvalitetnejšemu življenju občanom, zaposlenim pa omogočilo ugodnejše delovne pogoje. Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo, je ocenila novo pridobitev v logaški občini iz dveh zornih kotov: najprej je naglasila racionalizacijo stroškov upravljanja združenih državnih in lokalnih upravnih služb, nato je podčrtala smotrnost, ki omogoča ljudem več opravil tako rekoč na enem mestu. Oboje pa govori o nameri, da sodelujeta z roko v roki država in lokalna skupnost. Župan Janez Nagode, navdušen nad ugotovitvami obeh visokih gostov, je prepričan v sožitje državnih in občinskih služb, ki bodo zagotavljale boljši servis za vse naše občane: vse pod isto streho in k vsem tako rekoč skoz ena vrata. Zato je upravni center zagotovil tudi dovolj veliko parkirišče za občane posebej in posebej za zaposlene; invalidom pa je omogočen dostop do slehernega prostora v zgradbi in krog nje. In prvi odzivi izražajo zadovoljstvo občanov in zaposlenih. Marcel Štefančič Uporabnikom prijazno R Upravni center Logatec pod eno streho združuje več doslej lokacijsko razpršenih upravnih organov in podjetij azpostavitve prostorov V 2. nadstropju so Upravna enota Logatec, Davčna uprava RS - izpostava Logatec, Območna geodetska uprava Ljubljana - pisarna Logatec; v 1. nadstropju so prostori Občine Logatec; v pritličju je notarska pisarna Nives Vidmar, tu so prostori, v katerih posluje Abanka Vipa, d. d., Adriatic Slovenica - Zavarovalna družba, d. d., Inšpekcijska pisarna, Center za socialno delo Logatec in Pošta Slovenije, d.o.o.; v kleti ima svoje prostore Rdeči križ. Vhodi v center so trije: levi v banko, sredinski v upravne prostore in desni na pošto. Sredinski vhod nas najprej privede do prostornega usmerjevalnega središča - informacijske točke. Od tod se bomo napotili k notarki, v inšpektorat, Center za socialno delo ali v zavarovalnico AS v pritličju. Če bomo želeli na občino ali upravno enoto, se bomo po stopnicah ali z dvigalom povzpeli v 1. ali 2. nadstropje. V usmerjevalnem središču nas bodo tudi primerno napotili k referentom in drugim uslužbencem, h katerim smo namenjeni, in nas opremili s pripomočki za odpiranje prehodnih vrat. Telefonska številka Upravnega centra Logatec je 759 06 44. Center ima na voljo 152 parkirnih mest, 8 od njih je posebej namenjenih invalidom, ki lahko brez arhitekturnih ovir vstopajo v poslopje. In še telefonske in fax številke ter elektronski naslovi 1. Občina Logatec, tel: 7590 600, fax: 7590 620, obcina.logatec@,logatec.si 2. Upravna enota Logatec, tel: 7590 500, fax: 7590 520 , ue.logatec@.gov.si 3. Center za socialno delo Logatec, tel: 7590 670, fax: 7590 675, gpcsd.logat@,gov.si 4. Davčni urad Ljubljana - izpostava Logatec, tel: 7543 150, fax: 7541 891, gp.durs-lj@.gov.si 5. Območna geodetska uprava Ljubljana - Geodetska pisarna Logatec, pisarna.guloga@,gov.si 6. Abanka Vipa d.d. - Agencija Logatec, tel: 7591 974, fax: 7542 450, anica.vengust@.abanka.si 7. Adriatic Slovenica - Zavarovalna družba d.d. - predstavništvo Logatec, 7543 431, fax: 7564 432, irma.albreht@,adriatic-slovenica.si 8. Inšpektorat RS za okolje in prostor, OI Ljubljana, Inšpekcijska pisarna Logatec, tel: 7590 534, irsop.oe-lj@,govsi 9. Pošta Slovenije d.o.o., tel: 7590 700, fax: 7590 704 10. Notarka Nives Vidmar, tel: 7509 868, fax: 7509 867, no-tariat@notarka-vidmar.net Jago D. Izza svetniških klopi Z novimi vetrovi naprej! Prvi veter je odnesel dosedanjega urednika Logaških novic Marcela Štefančiča Drugi vetrovi so bili naklonjeni proračunu, redarjem, financiranju kulture in celo statutu Komunalnega podjetja V novi svetli, lepi in zračni dvorani Upravnega centra je s svetniki stekla najprej vaja za uporabo glasovalnih in govorniških naprav. Nova tehnika - stare nrave. Znenada se je bila pritihotapila zahteva za zamenjavo odgovornega urednika Z nepričakovano in še bolj nenavadno utemeljitvijo za razrešitev dosedanjega odgovornega urednika Logaških novic Marcela Štefančiča se je na vse pretege trudil podžupan Aleksander Česnik, LDS. Med drugim je dejal, da je Štefančič dobro krmaril Logaške novice, da je popisal sam večji del časopisa, tako je postal kar sinonim za Logaške novice. (Čemu torej razrešitev pri vsem tem slavospevu, bi človek dejal?!) Vendar po mnenju istega podžupana je potreben svež veter v informiranju, Zupan je 17. decembra prvič nagovoril svetnike v novi dvorani. da bodo novice vsebinsko širše. S tem pa ne bi še dodatno obremenjevali Štefančiča. Za nadaljnje delo je zato izbrana Petra Trček z bogatimi novinarskimi in uredniškimi izkušnjami z znanjem in občutkom za razvoj Logaških novic. Je kritična, apolitična. (In Petri zanesljivo ni kaj ugovarjati.) In taisti podžupan je tako navedel dovolj temeljne razloge, da je predlagal v imenu treh koalicijskih svetniških skupin razrešitev dosedanjega odgovornega urednika Marcela Štefančiča in imenovanje nove urednice Petre Trček s 1. januarjem 2010. V razpravi so sodelovali le opozicijski svetniki, ki so nasprotovali nenadni in nepričakovani razrešitvi. Marjan Gregorič je naglašal klenost Štefančičevega pisanja in pogrešal prisotnost kandidatke za urednico; Peter Stavanja je presenečen obsojal nenavadno ravnanje z urednikom, ki je živel z ljudmi, ki je odkrito pisal, da je iz njegovega pisanja največkrat zvedel, kaj se dogaja po logaških ku-loarjih; temu mnenju se je pridružil tudi Vladislav Puc; Berto Menard je bil mnenja, da si urednik odprtega srca ni zaslužil, da se ga odpravi z nekimi nečitljivimi podpisi predlagateljev brez predhodnega razgovora z njim; takemu načinu razrešitve urednika je nasprotovala tudi Vanja Uvalič Kosjer, ki je priznala, da je bila marsikdaj kritična do stališč urednika, je pa razumela, da ima v demokraciji do njih pravico, Ladka Furlan je spoštljivo opozorila na c^ o o 2 !-h m B o s (L) ctí ^ hJ Izza svetniških klopi r 0 0Q fa fC n 1 c , d fC o fC m fC ^ 2 O O -vO urednikovo korektno pisanje in urejanje časopisa, zaradi česar način razrešitve nikakor ni v redu. Potem ko je koalicija skupaj s skupino iz ljudske stranke razrešila dosedanjega urednika Logaških novic in imenovala novo urednico Petro Trček, se je župan razrešenemu uredniku zahvalil za uredniško delo s spominsko sliko. Nato se je razrešeni urednik smel zahvaliti tistemu občinskemu svetu, ki ga je pred osmimi leti imenoval za urednika in sedanjemu svetu, ki ga je prenašal - v dobrem ali slabem - urednik pač ne more vselej in vsem enako ustreči. Je pa hkrati izrazil svoje strahotno razočaranje nad tem, da ga med somišljeniki predlagatelja ni bilo človeka, ki bi bil pripravljen tolikanj zgoraj opevanega urednika vse do te seje seznaniti z namero, do katere ima občinski svet vso pravico, vendar z nekoliko več človeškostnega ravnanja. Proračun je dobil svoje potrdilo Po krajšem pojasnilu župana Janeza Nagodeta, ki je posebej navajal uskladitev proračuna s pisnimi predlogi iz javne obravnave in edini amandma Borisa Hodnika, ki je predlagal sredstva za potrebe športa v enaki meri kot leto prej - sicer so bila predvidena sredstva za šport nižja - je svet z večino glasov sprejel proračun občine za leto 2009. Na novo ustanovljeni inšpektorji in redarji Stanislav Bele, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva je poročal, da so pri pripravi Odloka o ustanovitvi o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva upoštevali pripombe iz prve obravnave, in tak odlok je sprejelo že četvero od sedmih občin. Kljub ugotavljanju svetnika Gregoriča, da pripravljavec odloka ni upošteval niti redakcijskih popravkov, je svet soglasno sprejel odlok. Greznice se bodo poslej praznile na dve leti, cena za uporabo stavbnega zemljišča pa se ne spreminja Spremenjeni odlok o odvajanju in čiščenju odpadne vode določa, da se bodo po novem greznice praznile na dve in ne na štiri leta. - Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010 ostane nespremenjena in velja 0,00016 evra; tako nekako vsaj še do uveljavitve davka na nepremičnine. Urejeno sofinanciranje kulture Nevenka Malavašič je predstavila dopolnjen Pravilnik za sofinanciranje kulturnih programov in projektov z upoštevanimi pripombami ter letni program kulture. S pravilnikom, je menila Malavašičeva, so dosežene poenostavitve za društva, zlasti skoz razpisno proceduro. Svetnica Uvalič pričakuje, da bo svet lahko ob letu preveril učinke. Svetnik Stavanja je vztrajal na nezdružljivosti člana razpisne komisije, če je sam uporabnik razpisnih sredstev. Malavašičeva je pojasnjevala, da je na Logaškem težko najti zastopnika kulture, ki ne bi sam pripadal temu ali onemu društvu. So pa pri dodeljevanju sredstev pomembna merila, ki so premišljeno pripravljena. Svetnik Menard je pričakoval ob otvoritvi Upravnega centra, ki mu je prisostvoval predsednik države, nastop našega eminent-nega Pihalnega orkestra. Župan je pojasnil, da je državni protokol iz varnostnih razlogov terjal čim manjše število nastopajočih. - Damjan Barut pa je predočil svetnikom letni program športa. Vendarle tudi statut Komunalnega podjetja^ Potem ko je v.d. direktorja Komunalnega Podjetja Igor Petek v kratke predstavil statut, ki ga je že sprejel nadzorni svet tega podjetja, se je razvnela razprava, ki jo je načel s pravcato pravniško bravuroznostjo svetnik Gregorič, saj skoraj ni ostal dolžan nobenemu členu. Očitki so leteli na neusklajenost statuta z odlokom o ustanovitvi Komunalnega podjetja. Furlanova je očitala preširok razmah dejavnostim in nejasno kritje izgub v zvezi z morebitnim zadrževanjem cen. Potem ko je predsednik nadzornega sveta Dušan Černigoj pojasnjeval, da so statutarna načela primerljiva s podjetji podobnega ranga kot je logaško Komunalno podjetje je predlagal, naj svet da soglasje k statutu, da pa bo nadzorni odbor v najkrajšem času preučil morebitne neskladnosti z zakonom. Opozicijski svetniki, med njimi Gregorič, Furlanova, Uvaličeva, Stavnja, Menart in Oblak pa so nasprotovali glasovanju za akt, ki je v nasprotju s poslovnikom in zakonom. Koalicija je vendarle izglasovala soglasje k statutu Komunalnega podjetja. Notranja revizija Zakaj uredništvo Logaških novic ni prejelo Poročila o notranji reviziji računovodskih izkazov, ni znano. Poročevalec Marko Lozej, državni notranji revizor, je poročilo pospremil z ugotovitvami, da pri reviziji ni bilo zaskrbljujočih vprašanj; nekaj opozoril je bilo glede nekat- Dovolj svetlobe in zračnega prostora v novi dvorani. erih nerodnosti pri prerazporejanju proračunskih postavk, v glavnem pa so bile ugotovljene le manjše pomanjkljivosti. - Gregorič je spraševal, če ni šlo morda za kršitev zakona o plačah pri preveč izplačanih plačah in za kršitev zakona o gradnji objektov. Stavanja je bil presenečen, ker je revizijski zapis strožji kot današnje revizorjevo poročilo. - Revizor je omenil dve večji napaki, pri katerih pa se revizor ravna po diskreciji med predpisom nasproti pomembnosti. Prevedba plač je bila nekoliko nerodna, vendar ne hudo narobe. Sicer pa naloga revizije je, da daje priporočila za odpravo nepravilnosti. - V sklepni besedi je župan soglašal z revizorjem, češ da revizija opozori na napake, ki jih je treba odpraviti. Do napak pride pa tudi zaradi nenehne spremembe zakonodaje, ki ji je težko slediti in primerno odreagirati. »Napake iz revizije, tudi v zvezi s plačami, smo takoj odpravili, da so usklajene z zakonom in pristojnim ministrstvom,« je še dodal župan Janez Nagode. Martin Koren Rubrika Svetniki sprašujejo - župan odgovarja utegne iti v objavo prihodnjič. Pa navsezadnje, tudi če ne^ Razrešeni urednik Vlada izločila iz proračuna projekt Čiste Ljubljanice Spoštovane bralke in bralci Logaških novic! zadnjem mesecu sta bila v našem političnem prostoru najbolj odmev-|na dva dogodka: podpis arbitražnega sporazuma med predsednikom slovenske Vlade Borutom Pahorjem in predsednico hrvaške Vlade ter sprejem državnega Dr. Peter Verlič proračuna za leti 2010 in 2011. Žal, se pri arbitražnem sporazumu uresničuje to, kar nas je nekatere skrbelo že na I samem začetku: Ali Vlada sploh ve, kaj počne? Pahor I je na začetku pogovorov s Hrvšako dal jasno vedeti, da 1 za Slovenijo pride v poštev samo takšna možnost, ki reši mejo Slovenije s Hrvaško pred vstopom te države v Evropsko unijo. Takšna zahteva je logična in pomeni močno pogajalsko izhodišče Slovenije, s čimer smo se strinjali tudi v poslanski skupini SDS. Žal, si je Pahorjeva vlada premislila in potek dogodkov obrnila na glavo. Vlada je prelomila besedo, podpisala arbitražni sporazum, in še ' več: časovnica je spremenjena tako, da se dogovarjanje o meji prične šele po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. V arbitražnem sporazumu pa poleg vsega drugega ni nikjer zapisano, da morajo arbitri določiti teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem, ampak samo poiskati vez Slovenije z mednarodnimi vodami, kar je lahko karkoli.Zato ni čudno, da je bil sporazum v hrvaškem parlamentu sprejet, saj jim praktično zagotavlja vse, kar so želeli. Res, le kaj počne naša Vlada? V parlamentu smo na novembrski seji sprejeli proračun za leti 2010 in 2011. Prihodnje leto bodo proračunski prihodki znašali 8,6 milijarde evrov, odhodki pa 10,5 milijarde, primanjkljaj bo 1,8 milijarde ali 5% BDP. Leta 2011 se bodo prihodki nekoliko povečali (8,8 milijarde evrov), odhodki zmanjšali na 10,4%, tudi primanjkljaj bo nižji, 1.5 milijarde evrov ali 4,1%o BDP. Država se bo prihodnje leto lahko zadolžila za 3,6 milijarde, v letu pozneje pa za 2.6 milijarde evrov. Po oceni naše poslanske skupine je vlada pripravila potraten proračun s pretirano povečanim primanjkljajem, na katerega so nas opozorili tudi iz Bruslja; opozorila Evropske komisije pa prav nič ne skrbijo finančnega ministra Križaniča. Vlada je proračun za prihodnji dve leti pripravila ob predpostavki upočasnjene rasti pokojnin, plač javnih uslužbencev in socialnih trans- ferjev, kar se bo v letu 2010 usklajevalo le za polovico zakonsko določene rasti. Pas bodo zategovali socialno najšibkejši sloji. Prav nič pa ni Vlada zategnila pasu pri plačah sodnikov, ki se jim bodo povečale (z zakonom, sprejetim v Pahorjevi Vladi!); Kramar iz NLB ni vrnil milijonske odpravnine, ne smemo pa pozabiti odškodnin izbrisanim, ki nas lahko doletijo. Vlada pač ve, kje pobrati davke: dvignila je trošarine za gorivo na maksimum, spremenila je davke na motorna vozila, pripravlja se posebna okoljska dajatev na gorivo, vinjete bodo prihodnje leto držaje za 73%, iz Ministrstva za gospodarstvo slišimo Kopača, da je treba izenačiti ceno kurilnega olja s ceno dizelskega goriva in še česa se bodo spomnili. Na opozorilo župana Janeza Nagodeta, da je Vlada iz Ob izteku leta pa vsem Vam, spoštovane bralke in bralci Logaških novic, ^voščim miren in prijeten božič v krogu vaših najdražjih, v novem letu pa Vam želim obilo sreče, zdravja in ( zadovoljstva. Naši Sloveniji, ki jo imamo radi, fs^pa nazdravimo ob dnevu samostojnosti in enotnosti! ' " ___ proračuna izločila projekt odvajanja in čiščenja odpadnih vod - t.i. projekt Čista Ljubljanica, na katerega so vezane poleg Logatca še občine Pivka, Postojna, Cerknica, Vrhnika, Borovnica, Brezovica in Škofljica, sem takoj vložil v imenu poslanske skupine SDS amandmaje k proračunu v višini 10 milijonov evrov za leti 2010 in 2011, kar bi omogočalo izvajanje teh projektov, saj gre tudi za črpanje evropskih sredstev. Koalicija SD, LDS, Zares in DESUS je amandmaje gladko zavrnila, češ da projekti niso dovolj pripravljeni. Čudno, ko pa ima čistilna naprava v Logatcu že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Vsak, ki zida ve, da gradbeno dovoljenje pomeni dovoljenje za začetek gradnje. Le vladajoči koaliciji to ni jasno. Neverjetno! Dr. Peter Verlič Spopad z osnovami računalništva Saj gre, gre^ Društvo upokojencev Logatec je v okviru vseživljenjskega učenja s postojnsko KRASNO organiziralo tečaj iz osnov računalništva. K tečaju se je prijavilo kakih 50 interesentov, vendar je bilo treba številnost tečajnikov prilagoditi prostorskim možnostim. Tako se je tečaja, ki ga je od konca novembra do 9. decembra vodil inštruktor Rajko Blažko, z veliko zadovoljstva in uspeha udeležilo 15 tečajnic. Drugič pridejo na vrsto tečajniki! mAš c^ o o (N B m o m -a o s o s D ctí ^ hJ Logaške novice, brezplačno glasilo občine Logatec; ISSN 03509281; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; uredništvo: Metka Bogataj, Albin Čuk, Alenka Gorza Jereb, Janez Gostiša, Mihaela Kavčič, Nevenka Malavašič, Darja Merlak, Branko Pevec in odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova: Goran Rupnik; tisk: Bograf, d.o.o.; naklada 4100 izvodov. Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec 1370; tel. (01) 7590 626 ali 7590 600 ali 041 915 705; e-mail: logaske@logatec.si ali marcel.stefancic@kabelnet.net - Rok za oddajo prispevkov je do zadnjega dne v mesecu. Nepodpisanih prispevkov ne objavljamo. Med seboj -- Čipke na ogled Predzadnji teden v novembru se je hodnik POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev prelevil v razstavni prostor, ki so ga uredile avtorice razstavljenih izdelkov ob pomoči članov ŠKD Vrh. Na ogled so namreč postavili čipke, nastale na tečaju, ki je potekal v zimskem času, ko je na podeželju za takšno delo primeren čas. Prvi tovrstni tečaj je bil že pred dvanajstimi leti, potem čez leto dni še enkrat. Po dolgoletnem premoru pa se je novembra lani ob voditeljici Marici Albreht zbralo 15 domačinov in povrh še gospa Marica iz sosednjih Žirov, ki jo dobro poznajo v Žireh in okolici. Je izobražena klekljarica, ki ena, dve, tri ti čipko naredi. Tečajniki so se srečevali enkrat tedensko od novembra do februarja. Med najmlajšim in najstarejšo je bilo kar 70 let starostne razlike. Najmlajši fantič jih je imel komaj 5. Pridno je sukal kleklje kot ostalih osem deklet in petošolec. Odrasle mamice in mame so kajpak skleklj ale več kot otroci, vendar otroških izdelkov na razstavi ni manjkalo; skoraj za polovico jih je bilo - manjših, razgibanih otroških čipk. Mamice in mame pa so upodobile najrazličnejše motive. V štirih dneh si je njihovo delo ogledalo mnogo domačinov pa tudi nekaj »sosedov« je prišlo naokoli. V svetu vrhovskih čipk. Ob tej priložnosti so tečajniki izdali tudi brošurico. V njej so pisali o tečaju pa tudi pesmi, ki so nastale izpod prstov mlajših udeležencev tečaja. Da bi v vasi še dolgo ohranjali veselje do klekljanja in jo prenašali iz roda v rod - jim želimo. Mika Logatec - mesto, skoraj velemesto ic^ r 0 0Q fa n n 1 c , d fC o fC m fC ^ 2 O O -vO I P red časom sem prebral vest, da je Logatec postal mesto. Odlično! Mesto z vsemi atributi sodobnega vrveža, prostora, onesnaževanja, zazidalnih načrtov, prehodov za pešce, gradenj nekakšnega BTC-ja, pa čeprav sredi »mesta« in prometne gneče. Da, gneče tako imenovanega stoječega prometa. Ker »stoječi promet« ne kaže nič drugega kot vse večjo zbirokratiziranost »mestnega središča«, ga je treba lepo urediti. Pravilno, moderno, mestno! Ta urejenost pa pomeni nekaj podobnega kot selitev trgovin v predmestje, nekakšno btc-janje naselij. Spominjam se časov, ko smo lahko ustavili tik ob pošti na Notranjski cesti, sicer z dvema kolesoma na pločniku in s tekočim motorjem, da smo na hitrico vrgli pismo v nabiralnik. Potem se spomnim parkirnih prostorov pred trgovino na Tržaški, kjer sem ob četrtkih lahko kupil celo svežo ribo, ki so jo pripeljali s Primorske, predvsem pa ustavil, da sem šel po nakupu v Mercator. Ampak takratni stoječi promet je bil eno samo nepravilno parkiranje, sami prekrški! Zdaj se počutim za 20 let v preteklost tako gromozansko krivega, da bi kar plačal kazen za nazaj, pa me na srečo še ne znajo oglobiti na tak način. Dobili smo namreč mestne redarje, ki v lepih, vinu podobnih uniformah, hodijo po Logatcu in puščajo listke za prekrške, ki smo jih nekoč še ne-meščani delali vsevprek. Kako strahotno zaostali smo bili! Napredek prinaša kazni, saj smo vendar mesto, lepo vas prosim! Pa jo mahnem oni dan k zdravniku. Pred Zdravstvenim domom so vsi prostori zasedeni, redarji pa pravkar lepijo listke na avtomobile, ki so se drznili ustaviti na prostoru za uslužbence zdravstva. Zapeljem nato proti parkirišču ob stari občinski hiši, kjer je bilo vse polno, enako tudi na novem makadamskem parkirišču za pošto. Pa zapeljem okrog na Cankarjevo, morda se bo tam pokazala kakšna luknja. Pa je ni. Nekaj prostora je na pločniku, kjer ni označen parkirni prostor, ampak v bližini so redarji, ki me bodo takoj obdarili s položnico za 40€, pa še pritožiti se ne smem! Pa pojdimo za| ta staro občino - kako ji bomo zdaj rekli, tisti »stari občini« na Notranjski? Prastara? Naj bo. Tudi tukaj ni nič prostora, še miš bi se komaj izvlekla mimo pločevine. Gledam na uro, k zdravniku bomzamudil, če grem parkirat domov in se odpravim peš s Tomšičeve izza Narodnega doma. Pohitim na parkirišče pred pokopališčem. Vse zasedeno. Zapeljem še ob pokopališče, kjer sem začuda našel prostor za vse svete, danes tudi tam nič. Še za malega swatcha ne. Gremo naprej. Heureka! Pri vhodu v telovadnico ali pred vhodom v razstavni del sem našel prostor, en sam je še bil nezaseden, sicer bi moral zaviti pred bloke na Tovarniški. Zaklenem in stečem proti Zdravstvenemu domu. Opravim. Vse v redu. Potem pa se spomnim, kako bi bilo »mestno«, če bi moral k zdravniku peljati starejšega sorodnika. Najbrž bi mu ustavil pred Zdravstvenim domom, ga posadil na odbijač, tam parkiranega avtomobila, in hitro odbrzel za Osnovno šolo, kjer sem parkiral danes, potem pa spet brž nazaj, da mi kdo »meščana« ne prestavi na kak drug odbijač, saj sem se zamudil slabih 10 minut. Tako mestni smo! Očitno imamo fenomenalen zazidalni načrt, mestno se primerjamo nekemu drugemu slovenskemu mestu s puščanjem avtomobila v predmestju, glavno, da znamo pobirati kazni in da plačujemo spet svojo mestno policijo in redarje. Nekoč se je moj oče obregnil na čisto drugem koncu sveta ob opravljanje dela takega redarja, rekoč: »A veste, da so na svetu bolj častni poklici od tega, ki ga vi opravljate?« Moj oče je bil takrat peš. Sicer bi dobil listek za neprimerno parkiranje. KRAS Slovenija pri sproščanju poti z zahodnega Balkana udi Bruselj je mesto v živahni božično-novoletni T preobleki. Sredi Grand Plaza se bohoti košata jelka z I milijon lučkami, čez celoten trg odmeva glasba v modernih ritmih s pravim "light showom". Po uličicah mimo borze se razprostira božična tržnica in na trgu St. Catherine je sedaj postavljeno drsališče z velikim kolesom na koncu kot v Londonu. Med stojnicami si lahko privoščimo znameniti belgijski vafelj in kuhano vino ter opazujemo mimoidoče, ki prav tako uživajo v vonju in pričakovanju praznikov. Še prav nič praznično pa ni v Evropskem parlamentu, I saj je decembra dogaja kar nekaj pomembnejših zadev. Ena teh je prav zagotovo sprejetje Lizbonske pogodbe, ki prinaša precej novih zadev. Seveda, pa je kake ideje, pravila laže zapisati na papir kot pa zapisano udejanjiti. Naj navedem nekaj primerov. Lizbonska pogodba prvič formalno vključuje nacionalne parlamente v sprejemanju odločitev EU, in tako po novem lahko tudi nacionalni parlamenti prispevajo k oblikovanju zakonodajnih predlogov. Glavno vprašanje pa je, kako bodo nacionalni parlamenti lahko svojo pravico udejanjili. Kako in s kom bodo nacionalni parlamenti komunicirali na evropski ravni? Naslednja večja novost je evropska državljanska pobuda, ki omogoča vsem državljankam in državljanom Evropske unije, da neposredno pozovejo Komisijo k predložitvi novih pobud na področju politik z najmanj milijon podpisi. Je pa treba v naslednjih mesecih marsikaj doreči. Iz najmanj koliko držav članic morajo biti podpisi? Kako preveriti verodostojnost podpisov? Kakšna naj bo najnižja starost podpisnika? Ali bi bilo treba določiti rok za zbiranje podpisov? In tako dalje. Da bo pogodba zaživela z vsemi svojimi zahtevami, bo treba še kar nekaj tako imenovanega tranzitnega časa in sprejetje tranzitnih pravil, ki nas bodo pripeljala do popolne implementacije Lizbonske pogodbe. Naslednji večji uspeh na evropskem prizorišču pa pripada Sloveniji. Govorim o odpravi vizumov za Srbijo, Črno Goro in Makedonijo od 19. decembra dalje. Sama sem bila prisotna na zasedanju v Bruslju, kjer so poslanci z veliko večino sprejeli poročilo, ki ga je pripravila slovenska poslanka (Fajonova). Morda si težko predstavljate veselje ljudi v teh državah. Osebno imam kar nekaj prijateljic in prijateljev iz zahodnega Balkana, ki so mi na ta dan poslali sporočilo, in se zahvalili Sloveniji za pobudo in podporo. V čakalni vrsti sta ostali še Bosna in Hercegovina ter Albanija. Velikokrat imamo v naši hiši občutek, kot da se v dnevni politiki ne premakne nič. Vendar na dnevni bazi se zvrsti ogromno stvari in nihče ne pričakuje, da boste vedeli za vsako spremembo, ki se zgodi v Bruslju. Zato imamo zaposlene svetovalce politik, vsebinske sodelavce, ki poskušajo vse spremembe zbrati in jih nato posredovati do nas, državljank in državljanov v razumljivem jeziku. Verjetno vas kako področje še posebej zanima, pa se kar ne upate pokukati malo po spletu, ker vas je strah tujega jezika. Napaka, ogromno dokumentov na ravni EU je dostopnih tudi v slovenskem jeziku, celo več kot sem si sama mislila. In ne nazadnje, Bruselj nam ne sme biti daleč, saj približno 55% vse zakonodaje prihaja v nacionalne parlamente z nivoja EU. Če pa bi si za praznike radi privoščili izlet v eno od evropskih prestolnic, vam predlagam, da se v sredo zapeljete do Trsta, sedete na letalo do Bruslja, in v nedeljo vas taisto letalo odpelje spet proti domu. Res je lepo - v Bruslju. Ajda Žižek Družabno med zlatoporočenci in starostniki V Centru veteranov vojne za Slovenijo, ko so se 8. novembra srečali starostniki in zlatoporočenci Društva upokojencev Logatec, je predsednik Puc napovedal možnost dnevnega varstva za upokojence Lepo organiziranega srečanja se je udeležilo 130 starostnikov (članov društva, starejših od 75 let) in 14 zlatoporočencev (7 parov): Veronika in Anton Leskovec, Antonija in Anton Mivšek, Ivanka in Jože Kavčič, Nada in Rado Mihevc, Tilka in Janez Moljk, Ana in Ljubomir Majnik ter Marija in Maksimiljan Ržek. Ženski zbor društva je pod vodstvom Matija Logarja s pesmijo pozdravil udeležence srečanja in s pesmijo tudi sklenili kulturni program, ki ga je vodila Rozi Sedej. Med kulturnim sporedom je srečanje pozdravil predsednik društva Ladislav Puc, ki je najprej čestital vsem zlatoporočencem in jim izročil priložnostno darilo. Nato je člane društva povabil k dejavnostim v centru dnevnega varstva v dvorani upokojencev (v Možinovi hiši), k oskrbi z ozimnico (jabolka, pršuti, svinjske polovice^) in k pozornemu izrabljanju možnosti nakupov s popusti za članstvo. Med nastopom ansambla Zaton (prešerni harminkar Peter Černilogar in dopadljivi pevki Minka Markelj in Olga Fic) se je z recitacijo predstavila Tončka Petkovšek. Tudi to pot ni šlo brez skeča, ki sta ga igralsko Praznujoči 50 let poroke. izvedla Tončka Petkovšek in Marjan Kržič. Družabnost se je v popoldanske ure nadaljevala s kosilom in plesno zabavo. mAš c^ o o (N !-h m B o s (L) ctí ^ hJ Naj minejo prazniki brez poškodb Zadnjič v pogovoru z višjim policistom Jožetom Lahovnikom, komandirjem logaške Policijske postaje b: Komandir Lahovnik v odhodu. Foto: B. Pevec ližajo se praxniki. Za ene počitek, sa druge več dela. Pa pri policiji? Seveda bomo v okviru možnosti praznovali tudi mi. Kljub temu pa bomo posebno pozorni na kršitve, ki so v tem času bolj pogoste. Predvsem gre tu za uporabo petard in drugih eksplozivnih sredstev. Izvajali bomo poostren nadzor na javnih mestih, v gostinskih lokalih^ Konec leta imajo počitnice tudi šolarji. Še razlog več, da bolj dosledno kontroliramo promet ugotavljamo psihofizično stanje voznikov, pa tudi drugih udeležencev v prometu. Ni odveč opozorilo: tudi v »veselem decembru« razumno in odgovorno ravnamo v prometu in pri uporabi pirotehničnih sredstev!, 36. člen Zakona o uporabi pirotehničnih sredstev: Prodaja je dovoljena od 19. do 31.12., razen mladoletnikom do petnajstega leta-le tem, če so v spremstvu staršev. Uporaba pirotehničnih sredstev je dovoljena od 26. decembra do 2.januarja. Prepovedana je v strnjenih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih javnega prometa, na javnih shodih in zborovanjih. Zagrožena je kazen od 417 pa do 1251 evrov, tudi za starše, če dovolijo, da mladoletni uporabljajo ta sredstva brez nadzora. So letošnji jesenski meseci minili bolj mirno, kot prejšnja leta? Kršitev javnega reda in miru je bilo 158 , kar je bistveno manj. Ne nazadnje, smo bolj prisotni na ulicah, odkar imamo stalno Policijsko postajo. Mesto pa večkrat obiščejo tudi mestni redarji. Pa še na kratko o dogodkih v letošnjih enajstih mesecih. Prometnih nesreč je bilo 33, laže poškodovanih je bilo 27 oseb, pet teže, ena oseba je umrla. Kršitev cestnoprometnih predpisov je bilo nekaj manj kot 2700: pod vplivom alkohola je bilo 68 voznikov, pridržanih 25 na podlagi člena 238 b. Zaradi ponovnih kršitev smo vozila zasegli trem osebam. Ostalih kaznivih dejanj je bilo okoli 700: največ tatvin denarnic, mobitelov in | goriva, vlomov v stanovanjske in poslovne objekte. Več kot polovica kaznivih dejanj je bila raziskana. Še vedno je precej nasilništva v družinah (posredovali smo 40-krat). Prepoved približevanja je bila izrečena v treh primerih. Prepovedane droge smo zasegli v petnajstih primerih, v sedmih primerih pa smo ukrepali proti voznikom, ki so vozili pod vplivom drog. To je najin sadnji uradni pogovor ne samo letos, ampak tudi sicer, ker se konec leta upokojite. Ali ne? Tako bo, ja. Moram pa ob tej priložnosti izreči svoje zadovoljstvo in ponos, da sem bil komandir policijske postaje v Logatcu. Vsem, s katerimi semv 31 letih sodeloval, bi se rad zahvalil za korektne in dobre odnose in pomoč, saj bi bilo drugače veliko teže opravljati tako zahtevno in odgovorno delo. - Vsem občanom in občankam Logatca v prihajajočem letu želim veliko zdravja in osebne sreče. Tega Vam, gospod Jože Lahovnik, želimo tudi vsi is uredništva Logaških. Brane Pevec Požar v domu starejših r 0 0Q fa n n 1 c , d fC o fC m fC ^ 2 O O -vO Osebje Doma starejših v Grapovčniku je 13. novembra sprožilo alarm, ki je pozival gasilce k akciji. Na kraj požara so se v desetih minutah zbrali gasilci dolnjelogaškega in gornjelogaškega društva ter še gasilci iz idrijske gasilske zveze - PGD Dobračevo. S petimi gasilskimi vozili se je pripeljalo 21 gasilcev. Gasilci so se morali spopasti s požarom v drugem nadstropju, kjer domujejo nepokretni oskrbovanci. V kratkem času so z vso potrebno tehniko uspešno evakuirali prizadete oskrbovance. K sreči je šlo le za uspešno gasilsko vajo, ki je bila v načrtu predvidenega izobraževanja gasilcev in osebja Doma starejših v zvezi z reševanjem nepokretnih oskrbovancev. Dobro, da ni bilo treba resničnega gašenja gašenje, saj bi bilo vode samo iz gasilskih vozil kaj Ko je zagorelo - za vajo! Foto: Nagode kmalu premalo. Opazil pa sem, da je preskušanje hidrantov pokazalo na določeno pomanjkljivost; hidrant nasproti vhodu ni bil uporaben, saj se je majal kot pijanec ob plotu in verjetno ob pravem požaru ne bi dal vode. Oskrbovanci ob vaji niti niso bili posebno presenečeni ob namišljenem požaru, saj so 1. novembra opazovali resničen požar bližje žage na griču, kjer je gorela Mihcova (Jerinova) žaga. Sicer pa so vaje v reševanju resnično potrebne, saj se morajo gasilci zelo potruditi, da se ob pravem požaru rešijo človeška življenja. Pokažejo pa tudi na določene pomanjkljivosti, kot je bila tista s hidrantom. Za vajo si gasilci vsekakor zaslužijo vso pohvalo. Albin Čuk Gospodarske diagonale Mlekomat s kmetije pridnih rok V soboto, 14. novembra, je bila na vogalu trgovine Kmetijsko-gozdarske zadruge Logatec otvoritev mlekomata družinske kmetije Marjana Kranjca Kranjčevi na predstavitvi mlekomata. Foto: B. Pevec Imamo ga — mlekomat Današnja finančna kriza in raznere na kmetijskih trgih so izziv, da iščejo kmetje izhod iz krize v novih rešitvah, ki lahko prinesejo večji dohodek. Kmetija, ki ima v današnjem času manj kot 50 glav živine, se že s težavo preživlja, in če ne išče novih rešitev, bo le s težavo preživela. Tako kmetije ponujajo poleg kmetovanja tudi gostinske storitve, neposredno prodajajo kmetijske pridelke, kot so sir, skuta, poljščine pa tudi sveže mleko. Po svetu so že nekaj časa znani mlekomati. Tako se je zanj, se pravi, za prodajo svežega mleka odločil tudi Marjan Kranjc, ki redi 60 glav živine od tega 20 (sivo)rjavih krav molznic, v ostalem pa je mlada plemenska in pitana živina. Letno priredijo približno 90.000 litrov mleka, ki ga večji del prodajo, nekaj pa ga porabijo za vzrejo telet. Otvoritev mlekomata je privabila kar lepo število ljudi, ki jim je Marjan Kranjc obširno predstavil delovanje kmetije in vseh sodelujočih. Tudi sin Blaž ni ostal brez besed. K svečani otvoritvi je pripomogel še logaški župan Janez Nagode, ki je naglasil pomen tega dogodka. Najbolj žejni pa so si lahko takoj pogasili žejo z mlekom ali drugačnimi napitki. In pomembnost mlekomata? Prednost mlekomata je predvsem v tem, da kupci lahko kupijo sveže mleko kadarkoli - 24 ur na dan. Ob mlekomatu kupci lahko kupijo plastenko ali steklenico. Liter mleka stane okrogel evro. Po želji pa se lahko kupci odločijo za plačevanje s ključkom, tako bo mleko ceneje. S popustom bodo mleko lahko kupili tudi upokojenci. Mleko nadzoruje zdravstvena in veterinarska inšpekcija, saj mora mleko izpolnjevati stroge higienske predpise. Še nekaj o kmetiji Logatčaniso na otvoritvi mlekomata dobili tudi zgibanko, ki prikazuje delo doma pri Kranjčevih, po domače pr' Štangar. Vsekakor to ni kmetija, kot jo prikazuje TV nadaljevanka na »resničnostni« »Kmetiji slavnih«. Pri Kranjčevih ni nikakršne slave, ampak le trdo delo pridnih rok. V času košnje, baliranja in siliranja jim priskočijo na pomoč še prijatelji in sosedje. Tu ni časa za medijsko poneumljanje, ampak za trdo delo od jutra do mraka, kjer ni starostne meje za upokojitev. Zato pri hišnih opravilih še vedno pomaga mama Marija, ki šteje že kar 75 let. Albin Čuk Bomo bolj zdravi ali bolj podjetni? Dom zdravja in podjetništva y industrijsko obrtni coni v Zapolju - nedaleč od Gostinsko rekreacijskega centra - gradi Tim Im-peks, d.o.o., iz Logatca Dom zdravja in podjetništva. Načrte za novogradnjo je izdelal domačin arhitekt Lovrenc J. Erkar, ki izvaja tudi gradbeni nadzor. Gradbena dela pa izvajajo znani gradbeniki Bernard Mlinar, s.p., Monet, d.o.o., Moena d.o.o., Treven, s.p., in še nekateri obrtniki. Besedilo in foto: France Brus 9 o o 2 !-h m B m o m -a ^ o s o n ctí ^ hJ Kulturni razgledi -- Idila, odeta v zimske barve Bil je dan po martinovem; svečke okoli Steklene galerije so naznanjale otvoritev letošnje že osme skupinske razstave Društva likovnikov Logatec Sredi snežne pravljice. Foto: B. Pevec Na razstavi smo srečali veliko lepega, predvsem pa svetlega, belega, zasneženega, kar je razumljivo, saj je bila tokratna razstava namenjena Zimski idili. »V teh slikah narava živi: pa naj bo to zimski metež na Snežniku, ruj, ki tako lepo obarva kraško pokrajino, skoraj fotografsko naslikane logaške ulice ali pa preprosti zidovi,« nam je govorila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Potem ko je na kratko predstavila dela vseh sedemnajstih avtorjev, je zaključila z besedami, da umetnost zahteva nenehno urjenje, poglabljanje, napredek v delovanju. Svoja dela so na ogled postavili: Olga Ferjančič, Franc Godina,Tajip T. Hasani, Dare Hering, Peter Kozina, Ivanka Krasnik, Tončka Madon, Mitja Milavec, Jože Matjašec, Dušan Mihelčič, Franc Musec, Janez Ovsec, Ana Pažin, Matej Pečenk, Tea Širca, Natalija Zidarič in Zvezdana Zatler. Predsednik Društva Logaških likovnikov Franc Godina nas je na koncu povabil v Sežano, v Kosovelom dom, kjer bodo naši Likovniki razstavljali v letu 2010. Ta mesec pa si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja in profesorja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani Marjana Tršarja. Otvoritev razstave je glasbeno pospremil mladi harmonikar Luka Nagode. Brane Pevec Hrepenenje - bistvo ljubezni Srečanje s pesnikom in pisateljem Bojanom Bizjakom ob dnevu splošnih knjižnic Knjižnica Logatec in bralni krožek Žarek sta v okviru projekta »Beremo z Manco Košir« ob dnevu splošnih knjižnic organizirala okroglo mizo o bralni kulturi v občini Logatec. Kot gosta smo povabili pesnika in pisatelja Bojana Bizjaka iz Ajdovščine. V uvodu je Bibijana Mihevc, direktorica knjižnice, pohvalila bralce v kraju, saj je obisk vsako leto boljši. Žalostno pa je dejstvo, da je bil obisk okrogle mize naravnost katastrofalen. Žal. Dogajanje je povezovala Alenka Furlan, ki je gosta tudi pripeljala v našo sredo. Predstavila nam je njegov celotni opus, ki obsega štiri zbirke poezije in prozna dela: Skala, Veter sanj, Hruška, Še ene sanje, Za ograjo, Pisma, Besedovanja, Tkivo časa in Iskanja. Na vprašanje, ali se čuti bolj pesnik ali pisatelj, nam je odgovoril: »Oboje. Pesnik živi v hrepenenju. Ostaja iskanje. Njegov je svet tišine, samote, drugačnosti. Bistvo ljubezni je hrepenenje.« Zelo poseben je njegov jezik, saj tvori nove besede z že obstoječimi koreni, kar daje pripovedi še posebno draž. Dogajanje se je raztegnilo pozno v večer, saj je bil gost prijeten sogovornik. V bralnem krožku Žarek smo posebno pozornost posvetili romanu Skala. V vseh nas je pustil globoko sled, zato smo ga tudi študijsko obdelali. Dogajanje je postavljeno v hotel Skala, ki je nekakšna psihoterapevtska oaza visoko v Trnovskem gozdu. Tja se zatekajo ljudje, naveličani življenja, z željo po evtanaziji, ki jo hotelski zdravnik za primeren honorar rad ponudi. Osrednji lik je Jon, lastnik hotela, ki ima stvaren pogled na življenje. Tesno je povezan z naravo, zato se zaveda, da se v neokrnjeni naravi in tišini človek najbolj temeljito sooči sam s seboj. Prav tako pa se zaveda, kako pomembno je ohraniti svoje korenine. V romanu spoznamo še vrsto najrazličnejših likov, ki jih je vsakega po svoje zaznamovalo življenje. Srečanje z Bojanom Bizjakom in njegovimi deli nas je zagotovo obogatilo. Ivana Mugerle Sedmak Miklavža ni zadržala niti recesija Miklavž v Narodnem domu in vsepovsod. Kljub krizi, novi gripi in snegu, ki je dan prej pobelil Logatec, je sveti Miklavž s spremstvom prišel v Narodni dom. Otroški pevski zborček sv. Nikolaja, igralska skupinica Nazaret in pevka Alenka Kolman so poskrbeli,da so minute do Miklavževega prihoda Hitro minile. Z darili se je potem Miklavž oglasil še v Gsilskem domu na Medvedjem Brdu, na stari šoli v Hotedršici, v Domu krajanov v Rovtah ter v podružničnih osnovnih šolah na Vrhu Svetih Treh Kraljev in v Lazah. Besedilo in foto: B.P. Kruh za življenje Ljudje dobre volje so spet do zadnjega kotička napolnili Dom krajanov, kjer se je odvijal že jubilejni - 15. Karitasov koncert. Minilo je leto od zadnjega Karitasovega koncerta v Rovtah. Koliko življenjskih zgodb se je spet zapisalo v človekov vsakdan, koliko osebnih in družinskih stisk se je poglobilo ali na novo porodilo? Geslo letošnjega koncerta Kruh sa šivljenje pozdravlja kruh, vsakdanjo hrano in simbol življenja in medčloveške povezanosti. V nabito polni dvorani je bilo videti kar nekaj znanih obrazov političnega in cerkvenega občestva. Med nami je bil tudi direktor škofijske Karitas msgr. Tone Kompare. V svojem osrednjem nagovoru je povedal, daje prav, da se ravno na zahvalno nedeljo zahvalimo drug drugemu za vse, kar smo v preteklem letu prejeli. Naj med nami vlada ljubezen, saj na vsa človekova vprašanja najdemo odgovor v ljubezni. Zato je najplemenitejše darovati ljubezen zastonj, v čemer je vsa naša sreča. Msgr. Kompare nas je presenetil, ko si je kar na odru izposodil kitaro Adija Smolarja in nam zapel Dva novčiča. Sicer je uvod v dobrodelni koncert je pripadal z dvema pesmima domačemu mešanemu mladinskemu cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom Martina Logarja. Mlada Nika je nastopila s pesmima Ona je kača in Zvezda je ugasnila, Tina Gačnik - Tiana , zmagovalka festivala Ritem duha, nam je zapela skladbi Knjiga vseh knjig ter Alfa in omega. Najmlajše plesalke so se zavrtele v živahnem ritmu, učenci drugega razreda pa so zaigrali igrico Medvedek sladkosnedek. Plesalci s POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev so zaplesali navihano Piko Nogavičko. V narodnozabavne ritme sta nas popeljala ansambel Javor iz Črnega vrha s skladbama Zenitev in Ni mi žal ter ansambel Erazem iz Postojne s pesmima Hvala za ljubezen ter Gremo v dolino. Združeni harmonikarji iz Rovt, Podlipe in Horjula so zaigrali Slakovega Čebelarja in Avseniko-vo Golico. Za smeh so poskrbeli igralci z Medvedjega Brda, ki so v skečih prikazali vrste kruha in parodijo iUli'i Združeni harmonikarji. na znane slovenske glasbene izvajalce. Zabavne skupine je letos zastopala skupina Skater, ki je s svojim nastopom ogrela dlani poslušalcev, navdušeni deklici pa je pod odrom nesebično namenil stisk roke, objem in toplo besedo. Glasbeni gost z velikim srcem in globoko dušo, Človek (z veliko začetnico!) - Adi Smolar je s preprosto, nevsiljivo, a z mnogo topline in v srce segajočimi besedami navdušil s pesmima Je treba delat in Rolica papirja. Koliko simbolike je v besedilih dolgolasega, vitkega Korošca! Konec je kot že nekaj zadnjih let pripadal Ober's bandu, ki ga sestavljata dva živahna možaka, ki jima ni tuje ne igranje ne petje ne jodlanje; pa še za hece sta. Skoz koncertni spored nas je letos prvič vodil na pol novi napovedovalski par: Rezki Drmota se je pridružil Lovro Skvarča, ki je prav na tem koncertu doživel napovedovalski krst. Ob koncu se je predsednik Karitasa iz Rovt Hieronim Kavčič zahvalil vsem, ki so omogočili izvedbo prireditve in darovali nesebični dar, tudi za kruh življenja. Metka Bogataj Na Vrhu parkeljni pred Miklavžem Na predvečer svetnikovega godu se je učilnica podružnične šole na Vrhu napolnila z malimi in velikimi otroki. Prišli so si ogledat predstavo, ki so jo pripravili učenci s podružnice, poslušat njihovo prepevanje in _ kajpak, čakat Miklavža. Igrače imajo najrajši otroke; igrica v priredbi in režiji Katje Šinkovec je zbrane nasmejala in jim pustila tudi sporočilo, ob katerem se je zamislil marsikateri otrok. Učenci so pod vodstvom Petre Jenko Lukan zapeli pesmico o zimi in tri o Miklavžu. Ko so končali, ga še vedno ni bilo. Miklavža, namreč. Potem so le prišli. Pa ne Miklavž s spremstvom, temveč trije parkeljni. Uh! So zbranim nagnali malce strahu v kosti, četudi so se vsi prepričevali, da niso čisto pravi. Pa je prišel še Miklavž v spremstvu angelčkov in umiril parkeljne, ki so se v resnici izkazali za dokaj mirne; Miklavžu so celo pomagali deliti darila otrokom. Večina zbranih v dvorani se je veselo smejala norčijam parkeljnov. Miklavž pa se ni spomnil le pridnih otrok, obdaril je tudi tiste, ki med letom veliko postorijo za kraj in župnijo. Lepo! Da bi se nas le dotaknila Miklavževa dobrota in bi jo znali posnemati. MK 9 o o 2 B m o m -a o O n ctí hJ Pot do župnije ni bila lahka r 0 0Q fa fC n 1 c , d fC o fC m fC ^ O O -vO Leta 1889 je občinski odbor ugotovil, da je cerkev v Gorenjem Logatcu premajhna za ves Logatecin zato mnogi ljudje ne morejo v to cerkev k obredom. Dolenji Logatec pa je imel prostorno cerkev, dobro preskrbljeno in opremljeno. Odtlej so bila prizadevanja za lastno župnijo vedno v ospredju teženj vernikov in obeh cerkvenih kjučarjev. Čeprav so bile te težnje v Logatcu znane (lahko jih preberete v knjigi Logatec - Iz življenja kraja), se stvari zlepa niso premaknile. Mnogi rokopisi, ki so botrovali prizadevanjem za novo faro, niso bili še nikjer objavljeni. Pri iskanju korenin admirala Ronalda Zlatoperja sem povprašal gospo Marijo Gorjanc, če ima med slikovno dediščino svoje družine sliko nekdanje hiše Pri Štefic, last starih staršev admirala Zlatoperja. Hiša je stala v neposredni bližini njihove hiše. Na to iskanje sem skoraj pozabil, ko smo v družbi Mici Černetove premlevali nekdanje čase. Čas pa je tekel in tako je gospa Marija med bogatim gradivom našla zanimiv rokopis. Njen stari oče je bil cerkveni ključar in je leta 1906 izrazil željo, da bi imeli v cerkvi sv. Nikolaja popoldanske litanije, saj gospodinje ne morejo priti pravočasno v Gorenji Logatec. In tako je nastal ta rokopis, ki kaže tedanjo težko pot do župnije. Športni klajdoskop V letu 1910 je bila končno uveljavljena nova župnija Dolenji Logatec z listino knezoškofijskega ordinariata v Ljubljani, ki jo je podpisal knezoškof Anton Bonaventura Jeglič, kar je potrdila tudi deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani. P.S.: In ne pozabite! Če imate kake stare dokumente, jih nikar ne zavrzite; raje jih zaupajte uredništvu Logaških novic ali logaški Knjižnici! Albin Čuk Še visoko na lestvici 1. SNTL - članice Tčetrtem krogu 1. Lige na gostovanju pri večkratnih državnih prvakinjah Iskri Avto elektriki iz Vrtojbe 24. oktobra naša dekleta brez prave volje za igro in željo po zmagi niso uspela dobiti niti ene posamične tekme: NTK ISKRA AVTOELEKTRIKA : NTK LOGATEC 5 : 0. 3. SNTL - člani Po visoki zmagi proti Žogici 2 s 5 : 0 so naši fantje 24. oktobra v Logatcu v popoldanski razburljivi in napeti tekmi klonili proti Braniku s 3 : 5. Na lestvici 3. SNTL pa so naši fantje na visokem drugem mestu. 2. OT R Slovenije za kadete in kadetinje V Zalogu so 25. oktobra organizirali 2. Odprti turnir za kadete in kadetinje. Nastopilo je 42 kadetinj in 80 kadetov, med njimi je bilo tudi šest igralcev in igralk iz našega kluba, ki so zopet posegli po najvišjih uvrstitvah: 1. mesto Nina Zupančič - kadetinje, 5. - 8. mesto Tjaša Mihevc - kadetinje in 5. - 8. mesto Deni Kožul - kadeti. Na visokem drugem mestu Fantje, ki tekmujejo v III. SNTL, so odšli na gostovanja in najprej zmagali s 5:2 proti NTK Kajuh-Slovan, v popoldanski tekmi pa so izgubili s 5:1 proti NTK Križe. S polovičnim uspehom ostajajo na visokem drugem mestu lestvice. Zadnje so za zeleno mizo stopila še dekleta, ki tekmujejo v I. SNTL in proti favorizirani ekipi NTK Arrigoni iz Izole izgubila s 5:1. S tem porazom so dekleta zdrknila na 5. mesto na lestvici. Odlična organizacija in lepi rezultati 2. OT MRNTZ za učenke in učence od 1. do 9. razreda osnovne šole ter 2. odprtega prvenstva za dijakinje in dijake v Logatcu se je udeležilo 190 igralcev in igralk iz 19 namiznoteniških klubov iz osrednje Slovenije. Naša dekleta in fantje so ponovno dosegli odlične rezultate: v kategoriji učenke 4.-5. razred: 2. mesto Pija Mihevc, 3.-4. mesto Maja Rok; v kategoriji učenke 6.-7. razred: 1. mesto Tjaša Mihevc, 3.-4. mesto Julija Kelečevič, 5.-8. mesto Neža Vindiš; v kategoriji učenci 4.-5. razred: 5.-8. mesto Gašper Černigoj; v kategoriji učenci 6.-7. razred: 1. mesto Deni Kožul. 1. OT R Slovenije za člane in članice NTS EDIGS iz Mengša je prvič organiziral članski turnir v Cerkljah na Gorenjskem, kjer je kadetinja Nina Zupančič pripravila prvovrstno presenečenje, ko je v šestnajstini finala gladko s 4:0 premagala bolgarsko člansko reprezentantko Asio Kasabovo, ki nastopa za INTERDISKONT iz Raven na Koroškem, in se uvrstila med osem najboljših na tem turnirju. Ostali naši so tudi dosegli lepe rezultate: Ana Verdinek se je uvrstila na mesto od 9. - 16, Sanja Smiljanič od 17. - 32. mesta. Katji Gutnik in Blažu Bončini pa se ni uspelo uvrstiti v finalno skupino. 3. Pregledni turnir za učence in učenke MRNTZ V Cerknici so 29. novembra organizirali turnir za učence, učenke, dijake in dijakinje, ki so člani regijske zveze MRNTZ. Udeležba je bila dokaj visoka, saj je nastopilo 167 igralcev in igralk. Tudi to pot so naši igralci in igralke - kljub odsotnosti Tjaše Mihevc, ki je na pripravah ETTU v Romuniji -, posegli po najvišjih mestih: 1. mesto Pija Mihevc - učenke 4.-5. razred; 8. mesto Gašper Črnigoj - učenci 4.-5. razred; 1. mesto Deni Kožul - učenci 6.-7. razred; 2. mesto Julija Kelečevič - učenke 6.-7. razred; 6. mesto Neža Vindiš - učenke 6.-7. razred in 1. mesto Nina Zupančič - učenke 8.-9. razred. JaB Logaški lovci na daljave Logaški lovci na daljave so v poletni sezoni mešali štrene čisto na vrhu S K Logatec, konkurent slovenskim klubom, je z vidnimi rezultati zaključil poletni del sezone. Kar pet tekmovalcev, članov domačega kluba je na državnem prvenstvu osvojilo 2. mesto. V klubu trenutno vadijo fantje in dve deklici od 4. pa do 22. leta starosti. V prve korake in skoke uvaja mlade nadobudneže Andrej Čibej, študent Fakultete za šport, ki ima veliko izkušenj pri delu z najmlajšimi. Nekoč vrhunski smučarski skakalec, danes pa trener mladih skakalcev Samo Gostiša z veseljem prenaša svoje znanje in izkušnje na mladi rod. Viktor Tršar pa je pravi nadomestni oče pod Sekirico, kjer je vse leto živahno prav zaradi mlajših skakalcev, ki imajo možnost, da na treh plastificiranih skakalnicah redno trenirajo. Trud se je obrestoval, saj so bili na tekmovanjih za Pokal Cockta (Pokal Slovenije) zelo uspešni. Trener Uroš Vrhovec o delu in pripravah. Uroš je kljub mladosti uspešen vzgojitelj. Njegovi fantje so bili poleti strah in trepet ostalim slovenskim skakalcem. O pripravah pa pravi: »V maju smo se odpravili na tridnevne priprave v Zagorje, kjer smo začeli s skoki v novi sezoni 2009/10. Pred poletnimi počitnicami smo opravili še dvodnevni trening v Beljaku. Po poletnem premoru smo se avgusta skupaj s starejšimi tekmovalci odpravili v Zakopane. Med tekmovalno sezono smo še enkrat skočili za dva dni v Beljak, na koncu pa so se starejši trije tekmovalci v moji skupini (Modic, Jurič in Matko) udeležili še priprav v Predazzu. Skupaj smo opravili med 400 in 500 skoki, nobenega doma. Tekmovalci v ekipi so izjemno homogeni, delavni in motivirani. Predvsem Jure Matko je dokazal, da se z delom in voljo da premagati tudi na prvi pogled nepremagljive ovire. Še v lanski sezoni se je uvrščal okoli 20. mesta, letos pa se mu je uspelo prebiti v sam vrh. Ne dvomim, da bomo v zimski sezoni vsaj kakšno izmed drugih mest zamenjali za prvo.« Trener Blaž Vrhovnik o življenju smučarskega skakalca: »Letošnjo sezono smo s pripravo začeli aprila v telovadnici in pod Sekirico. Prve skoke smo letos opravili na manjših skakalnicah v Zagorju, kjer smo pripravljalno obdobje izkoristili za vnos nekaterih novih elementov tehnike gibanja. Na treninge skokov smo letos v spomladanskem delu hodili v sosednji Beljak, spali pa smo v Kranjski Gori v apartmajih, kjer so morali naši tekmovalci pokazati tudi svoje kuharske sposobnosti. Medtem ko smo pridno trenirali, so naši tekmovalci opravljali tudi zaključne šolske in študijske obveznosti. V spomladanskem delu smo nastopili tudi na tradicionalnih revialnih tekmovanjih, ki se odvijajo po večjih skakalnih centrih v Sloveniji. Po poletnih sprostitvah, kjer so si nabirali novih moči za prihajajoče tekmovalno obdobje, ki smo ga pričeli z veliko odpravo v Zakopane na Poljskem, od koder smo se odpravili na enodnevni trening v letos na novo zgrajen skakalni center v Szczyrk, ki s svojo novo Leteči Jaka. infrastrukturo omogoča vrhunske pogoje za treniranje. V le nekaj kilometrov oddaljeni Wislli so Poljaki zgradili še novo 140-metrsko skakalnico, kjer se bodo odvijala tekmovanja najvišjega ranga. Letos smo s prvimi tekmovanji začeli že zadnji konec tedna v avgustu, kjer so se vsi slovenski tekmovalci v Kranju pomerili za Pokal Cockta. Skupaj smo se v septembru in oktobru udeležili dvanajstih tekmovanj, nekaj naših tekmovalcev pa je nastopalo tudi na mednarodnih tekmovanjih v Švici in Nemčiji. Na tekmovanju Alpskega pokala v Einsedlu je odlično nastopal Jan Družina, ki je po prvi seriji z drugim mestom držal visoko pozicijo, ki jo je v drugo nekoliko pokvaril in tekmovanje končal na še vedno odličnem 16. mestu. Med krompirjevimi počitnicami smo bili na pripravah v Predazzu. Poslej bodo kondicijski treningi v telovadnici do prvih treningov na snegu, na katere se bomo odpravili v začetku decembra v enega izmed zimskih skakalnih centrov v okolici Slovenije. - V zimski sezoni imajo naši skakalci pričakovano visoke cilje. Kot vse močnejša ekipa si obetajo vrhunske rezultate tudi v konkurenci članov. Z mladinci bodo nastopali na tekmah Alpskega pokala, kjer nastopajo tekmovalci srednje Evrope. Na omenjenem tekmovanju je Jaka Rus že stopil na zmagovalni oder, sedaj trenerji to pričakujejo tudi od mlajših tekmovalcev. Barve lovcev na daljave pa bodo branili tudi na domačih pokalnih tekmovanjih, kjer se bodo borili za najvišja mesta.« »Biseri« sezone: Jure Matko 1. mesto na tekmovanju za pokal Cockta, Viktorija Šen na državnem prvenstvu 2. mesto, David Istenič na državnem prvenstvu 2. mesto, Jure Matko državni podprvak, Gregor Šen na državnem prvenstvu 2. mesto, 2. mesto na državnem prvenstvu ekipno (dečki do 15 let), 2. mesto skupno za pokal Cockta (Šen, Jure Matko); Jaka Matko zmagovalec tekme v nordijski kombinaciji do 13 let, Gregor Šen tretji v skupnem seštevku v regijskem Pokalu 9 0 0 (N h m B m o m -a o n ctí ^ hJ Cockta do 12 let. Prvič so na 120 metrski skakalnici skočili in si krepko popravili osebne rekorde: Jure Matko 125 m, Modic 131 m, Jurič 134 m. Gregor Šen je prvič skočil na 90 m skakalnici in popravil osebni rekord na 83 m. V dobro družbo pod Sekirico ste vabljeni vsi, ki vas zanima ta izjemno lepi šport. K vpisu novih članov pa vabimo dečke in deklice stare od pet do deset let. Več informacij dobite na www.ssklogatec.com ali na telefonski številki: 031 333 895! Darja Sever Nov rekord na Ljubljanskem maratonu Na 14. ljubljanskem maratonu sem opazil prek 50 Logatčanov, ki so se po lastnih sposobnostih udeležili tekov na 10 ali 21 ali 42 km. Vsakdo, ki je pretekel ali prehodil te razdalje, je bil zmagovalec zase. Na 10 km, kjer je teklo preko 5000 udeležencev, je zmagal Boštjan Buč, med ženskami pa Urša Vižintin. Ekipo GRC Zapolje pa je zastopala Tina Kosmač, ki se je prvič udeležila takšnega tekmovanja in med 2560 ženskami s časom 52.03 zasedla 493. mesto. Malega maratona (21 km) se je udeležilo okoli 6000 tekmovalcev in tekmovalk. Med moškimi je zmagal Mitja Kosovelj s časom 1.07.33; Peter Kosmač - GRC Zapolje je s časom 1.36.45 zasedel 645. mesto med 3966 tekmovalci. Med ženskami je zmagala Lucija Krkoč s časom 1.18.29; Breda Kosmač pa je s časom 1.46.42 zasedla 136. mesto (v svoji kategoriji pa je bila 17.), Špela Jančar - obe sta tekmovali za GRC Zapolje pa je s časom 2.14.32 zasedla 1102. mesto med 1516 udeleženkami. Na maratonu pa je bil postavljen nov rekord 2.10.12 Kenijca Williama Biame. Najboljši Slovenec pa je bil Roman Kejžar s časom 2.19.24, s katerim se je poslovil od tekmovanja v maratonu. Maratona se je udeležil tudi Ivan Pergovnik, GRC Zapolje s časom 3.23.42 oz. 194. mestom med 782 tekmovalci - poznala se mu je slabša pripravljenost zaradi spomladanske poškodbe. Med ženskami je zmagala Kenijka Caroline Cheptonui Kilel s časom 2.25.24, kar je 14. čas v letošnji sezoni. Med Slovenkami pa je bila najboljša Daneja Grandovec s Naši maratonci. časom 2.50.Vseh udeleženk v maratonu pa je bilo 111. Vzdušje pred tekom in ob njem so ponovno popestrili razni ansambli in večje število navijačev kot prejšnja leta. Ljubljanski maraton se je z rezultati, organizacijo in udeležbo dobro predstavil Evropi, saj je bilo tujcev preko 1000, prednjačili pa so Nizozemci, ki jih je bilo okoli 180. - Naslednji Ljubljanski maraton bo zadnjo nedeljo oktobra 2010 Za boljšo pripravljenost priporočam fitnes center ZAPOLJE. SkiVan Iz sveta mladih Za strpno in socialno sožitje med generacijami r 0 0Q fa n n 1 c , d fC o fC m fC 2 O O -vO Y vrtcu Kurirček Logatec že drugo leto poteka projekt medgeneracijskega sodelovanja Za strpno in socialno sožitje vseh generacij. Lani je bila v projekt vključena le skupina od 4- do 5-letnih otrok, letos pa sodelujejo dve skupini od 5- do 6-letnih otrok ter tri skupine od 4- do 5-letnih otrok. V programu medgeneracijskega otroci prevzemajo določene izkušnje starejših, doživljajo prijetne skupne trenutke itd., sami pa s svojo igrivostjo, neposrednostjo, odprtostjo^ prispevajo k izboljšanju kvalitete življenja varovancev doma, članov društva upokojencev, svojih babic, dedkov itd. S tem zagotavljajo razvojno potrebo starostnikov po medgeneracijski povezanosti z vnuki in drugimi mladimi ljudmi. Z različnimi dejavnostmi želimo vzgojiteljice pri otrocih privzgojiti čut za starejše generacije, strpnost, razumevanj e starej šihter aktivno in pozitivno sodelovanj e z njimi. Vse skupine so se udeležile 9. festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki je trajal od 30. septembra do 2. oktobra. V pasaži Maximarketa so s prisrčnimi pevskimi in plesnimi nastopi razveselili mimoidoče ter svoje babice, dedke in druge družinske člane, ki so spremljali njihov nastop. V sončnih oktobrskih dneh smo na jesenski pohod povabili dedke in babice ter preživeli čudovito dopoldne v prijetnem druženju. Varovancem Doma Marije in Marte, ki so, žal, priklenjeni na posteljo ali voziček, sta skupini Metulji in Srnice popestrili dopoldan. Navdušenje varovancev nas je prepričalo, da se še vrnemo mednje. Marija Rupnik, vodja projekta Koristno zbiranje plastičnih zamaškov udi letos smo se na šoli 8 talcev odločili za ekološko T humanitarno akcijo zbiranja plastičnih zamaškov. Lani smo jih v vseh akcijah zbrali kar 1250 kg. Glede na to, da so zamaški narejeni iz zelo kvalitetne plastike, lahko ob ponovni predelavi uporabijo kar 96 % mase, ki pa bi bila v primeru, da bi jo odvrgli, za naravo zelo obremenjujoča. Ob zbiralnih akcijah se ob pogledu na količino zamaškov vedno znova zamislimo. Zamašek je le majhen del plastenke. Koliko učilnic bi napolnili, če bi ob vsakem zamašku bila še plastenka. Ob dejstvu, da plastika najslabše kakovosti razpada v naravi celih 200 let, kvalitetnejša pa še toliko dlje, vemo, kako pomembno je, da med ponu- jenimi artikli izbiramo tiste, katerih embalaža se po ustreznem čiščenju lahko ponovno uporabi (steklenice) ali pa je njihova embalaža popolnoma obnovljiva (aluminijaste pločevinke). V letošnji novembrski akciji smo zbrali 470 kg plastičnih zamaškov. Akcijo bomo v tem šolskem letu še večkrat ponovili. Zbrana sredstva pa bodo pomagala Anžetu, ki je v prometni nesreči izgubil nogo, pri nakupu proteze. Veseli bomo, če se nam boste pri zbiranju pridružili. Zbrane zamaške lahko prinesete v tajništvo ali pa jih od-daste najbližjemu učencu naše šole. Marinka Istenič Uroš Vošnjak med rovtarskimi učenci Rovtarski učenci prvega, drugega in tretjega razreda so 19. novembra že med poukom obiskali Krajevno knjižnico. Tam jih je pričakal poseben gost, ki piše pesmi, Uroš Vošnjak. Morda malce manj poznan, a v njem se skriva mnogo talentov. Učenci so posedli okrog njega, on pa jim je bral svoje prijetno rimane pesmi, ki govorijo o takih stvareh, ki so otročajem blizu: o živalih, otrocih in njihovih navadah, razvadah in posebnostih. Med knjigami gre omeniti Čarovnico Čirčakulo, pa Črke govorijo, kjer ima vsaka črka abecede svojo pesmico, Rima raja in upesnjene pravljice Zmaj Nikolaj v svetu pravljic. Otroci so z zanimanjem poslušali in tudi sodelovali s pesnikom v pogo- voru, v katerem je v prijetni urici pripovedoval, da je napisal že zelo veliko pesmi pa tudi knjig za otroke in odrasle. Navdih so mu pogosto dajali kar njegovi lastni otroci. Domišljija otrok je bila ob njegovih pesmih izjemna in kar nasmejali smo se ob njihovih duhovitih komentarjih. Da je bilo res tako, dokazuje tudi pismo, ki smo ga prejeli čez nekaj dni. V njem pesnik Uroš izreka pohvalo vsem našim otrokom, saj o njih piše: »Vaši otroci so zlati«. Pravi, da na tak odziv otrok kljub mnogim obiskom po šolah še ni naletel. Uroš bo gotovo eden tistih, ki si ga bodo učenci izbrali za bralno značko. Metka Bogataj Pesnik Uroš Vošnjak. Tabor nadarjenih Sole že nekaj let posvečajo precej pozornosti nadarjenim otrokom. Temu so namenjeni po šolah tako imenovani tabori nadarjenih, ki vzpodbujajo učence po posameznih ustvarjalnih delavnicah. Letos smo prvič na OŠ Rovte pripravili tak tabor 13. in 14. novembra v prostorih POŠ Vrh Sv. Treh Kraljev. Učitelji in ostali mentorji so pripravili obilico delavnic, v katerih so lahko zadostili različnim interesom 37 sodelujočih učencev. Ti so sodelovali v likovni, fotografski in športni delavnici; tisti, ki se radi poigravajo z besedami, so ustvarjali v delavnici kreativnega pisanja, nekoliko bolj vešči v logiki pa so reševali logične probleme. Ljubitelji psov so v kinološki delavnici spoznavali pasje življenje, nekateri pa so ustvarili čisto pravi izbruh vulkana. Le astronomija je bila teoretična, saj jo je zagodlo oblačno in deževno vreme, tako da z opazovanjem nočnega neba ni bilo nič. So se pa učenci naučili sestaviti teleskop. Koordinatorica Miša Stržinar je bila z delom zadovoljna. Skupaj smo ugotovili, kaj bo treba še izboljšati, kako spraviti zadevo na višjo raven. Tudi ravnatelj ni bil skop s pohvalami, kar je mentorje še dodatno motiviralo za pripravo podobnih projektov. Učenci so ob koncu tabora neko- Z delavnice lepih umetnosti. liko »pojamrali« le zaradi premalo prostočasnih dejavnosti, ki pa so bile prav zaradi slabega vremena nekoliko okrnjene. Verjamemo, da bo pedagoški kader še naprej spodbujal nadarjene učence, če bo le med njimi dovolj ustvarjalnega in delovnega duha. Metka Bogataj 9 O o 2 !-h m B m o m -a o n ctí ^ hJ Prostovoljstvo r 0 0Q fa fC n 1 c , d fC o fC m fC 2 O o -vO Na Osnovni šoli 8 talcev so učencem ponudili projekt Prostovoljstvo, ki ga uvaja defektologinja Jerica Vipavc. S projektom Prostovoljstvo želijo na šoli vzgajati v duhu solidarnosti ter medsebojnega razumevanja in sprejemanja. K sodelovanju so povabili Slovensko filantropijo, Združenje za promocijo prostovoljstva, ki je za učence šestih razredov v okviru razredne ure izvedla štiri delavnice. Na njih so se pogovarjali o tem, kaj je prostovoljsko delo, kje lahko učenci delajo kot prostovoljci ter kdo so znani prostovoljci v Sloveniji in v svetu. Mnogi med njimi že sodelujejo pri različnih prostovoljskih akcijah. Nekateri med njimi že prostovoljsko pomagajo sošolcem pri domačih nalogah in ugotavljajo, da se ob pomoči drugemu tudi sami veliko naučijo. Veliko jih zanima tudi prostovoljsko delo z živalmi. Šolska defektologinja Jerica Vipavc pravi, da je odziv za prostovoljstvo spodbuden. Tovrstno obliko medsebojne pomoči sošolcem želi v nadaljevanju razširiti še med učence ostalih razredov. Vipavčevi se zdi pomembno, da so bili učencem na delavnicah predstavili projekt, s čimer so vzbudili razmišljanja o prostovoljstvu in različnih oblikah solidarnosti, ne le v okviru šole, temveč tudi v krogu družin, saj se posamezni starši sploh zanimajo za projekt. Nina Nagode Marionete so nared Od 24. do 27. novembra smo imeli osmi razredi na OŠ 8 talcev Logatec tehniške dneve. Izdelovali smo marionete iz lesa. Prvi dan smo spoznali modo skozi zgodovino in izdelali glavo iz lesa in umetnega krzna. Drugi dan smo vrtali, žagali in brusili les, tako da sta nastala telo in križ za upravljanje marionete. Tretji dan so nekateri prvič v roki držali šivanko in sukanec ter šivali obleko za lutko. Zadnji dan pa je sledilo pisno preverjanje znanja na temo tekstila. Ta dan smo tudi do konca sešili obleko, našili gumbe, navezali vrvice na križ in naše marionete so bile pripravljene. Tehniški dan je bil zanimiv, saj smo se naučili veliko o modi skozi zgodovino, preizkusili smo se v spretnostih šivanja in dobili kar nekaj koristnih nasvetov naših učiteljev. Gašper Ambrož, 8.a Šola sredi privlačnih dejavnosti Y tednu od 9. do 13. novembra so se drugošolci iz OŠ 8 talcev in PoŠ Laze odpravili na Medvedje Brdo, kjer so se udeležili težko pričakovane šole v naravi. Sprejelo jih je prijazno osebje doma Medved. Za marsikaterega učenca je bil to izjemen dogodek, poln doživetij, dejavnosti, nenehnega druženja, prilagajanja in dogovarjanja z vrstniki ter za marsikaterega učenca prva izkušnja daljšega bivanja brez staršev. Joj, pa tak oklep! V Medvedu so bili učenci aktivno udeleženi različnih dejavnosti. Zaradi prepletanja raznovrstnih metod in tehnik dela so bile dejavnosti "Pohod v dolino Pikelco", "Mladi vremenoslovec", "Športne igre", "Plezanje", "Gozdne živali in živali doma Medved" ter "Lokostrelstvo" še posebej zanimive. Glede na to, da so omenjene dejavnosti temeljile predvsem na vidnem, slušnem in kinestetičnem zaznavnem stilu, je bila motivacija učencev zelo visoka. Njihovo pozornost so še posebej pritegnile male živali, ki jih gojijo v domu, zelo radi pa so tudi streljali z lokom in se vzpenjali po plezalni steni. Najbolj neučakani in vznemirjeni pa so bili, ko je napočil čas, da so se lahko spustili po hišnem toboganu, ki jih je iz pritličja doma pripeljal v kletni prostor, njihov pristanek pa se je končal v telovadnici. V šolo so se vrnili polni zanimivih vtisov. Polona Kogej Troje srebrnih priznanj y Ljubljani je 7. novembra potekalo Državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Udeležili so se ga trije najboljši učenci iz vsake prijavljene šole, tako tudi trojica iz OŠ 8 talcev. Na srednji zdravstveni šoli so nas kljub gneči vse lepo sprejeli. Nato smo se lotili dela. Test, za katerega smo imeli na voljo 90 minut, je bil zahteven. Ko je bilo tekmovanje končano, smo se odpravili še na kosilo, nato pa smo se nekoliko nestrpni (saj je bilo treba na rezultate počakati) vrnili domov. Toliko bolj pomirjeni in veseli pa smo bili čez teden dni, ko smo izvedeli, da smo vsi trije tekmovalci iz naše šole Klemen Martinšek, Eva Kobal in Andraž Modic osvojili srebrno priznanje. Eva Kobal Miha Šimenc, smučarski tekač Pri Šimenčevih v Rovtah imajo precej kompletov tekaških smuči: imajo jih oče, uspešna smučarja brat in sestra ter seveda tudi Miha, ki je pričel tekmovati v 3. razredu osnovne šole, in postajal je iz leta v leto boljši; minulo zimo je bil drugi v seštevku Pokala Cockta za starejše dečke, takoj za Lovranom Malnarjem in pred Maticem Slabetom -Skupaj z njima pa je bil že drugo zimo zapored prvi v štafetnih tekih D, a si med prvimi, je treba veliko trenirati. Se morda motim? Seveda, ne. Že poleti se tekači pripravljamo na zimo. Imamo tabor na Kraljevem vrhu, bili smo na Pokljuki, tečemo na rolkah. Treniram približno dve uri in pol vsak dan, en dan (običajno je to torek) imam prosto. Ob vikendih pa so na vrsti tekmovanja. In poseben iztržek s tekmovanj? Pa reciva to, da sem že tretje leto prvi v svoji skupini v skupnem seštevku letnega Pokala Cockta. Kaj imaš poleg športne vsgoje najraje? Zgodovino. Živim v krajih, kjer se je v preteklosti mar- Miha, obetavni tekač. Foto. B. Pevec sikaj dogajalo. Pa v prostem času... Tega je bolj malo. Dvakrat na teden grem še v glasbeno šolo v Logatec, kjer igram oboo. Žal, za nastope z orkestrom mi zmanjka časa. In ga bo še manj; v tej sezoni bom prestopil med mlajše mladince, kjer bo še več priprav in tekmovanj. Kam pa po osnovni šoli? Odločil sem se za Športno gimnazijo v Ljubljani, ki ima pouk primerno organiziran, saj bo pozimi vedno več časa, namenjenega tekaškim smučem. In kaj beremo na internetni strani TSK Valkar-ton? »V klubu imamo trenutno nekaj perspektivnih tekmovalcev, ki bodo v bližnji prihodnosti krojili vrh članskega slovenskega smučarskega teka.« In Miha Šimenc je eden izmed njih. Brane Pevec Sredi zlitja elegantnih plesnih gibov Mladi plesalci iz Osnovnih šol Rovte in Tabor na svetovnem prvenstvu v latinskoameriških plesih Na Osnovnih šolah Rovte in Tabor želimo učence naučiti nekaj osnov plesnega gibanja, jim dati možnost, da imajo redno rekreativno plesno vadbo in da pri tem tudi uživajo. Pri pouku plesa na šoli se učenci naučijo tri plese v parih: angleški valček, ki sicer spada med standardne plese, cha-cha in sving. Učencem želimo vzpodbuditi in dvigniti kulturo plesa, zato se zadnja leta zelo trudimo promovirati ples tudi v domačem kraju. Tako vsako leto organiziramo občinski šolski festival, kjer se lahko vsi srečajo s prvimi plesnimi koraki. V marcu 2010 bo OŠ Rovte ponovno organizirala tovrstno prireditev. Učenci izbirnega predmeta ples pa so se s svojima mentoricama Mišo Stržinar in Špelo Košak odpeljali v Maribor, kjer so si ogledali popoldanski del tekmovanja - polfinale svetovnega prvenstva v latinskoameriških plesih. Nastopilo je okoli 80 parov iz 45 držav. Najbolj so navijali za naša dva Cenjenim bralkam in bralcem Logaških novic - za slovo! Posebej ni treba razlagati, da so Logaške novice glasilo občanov naše občine; njim so namenjena sporočila, in prek logaškega časopisa se lahko oglašajo poleg rednih dopisnikov tudi vsi drugi bralci in bralke, ki bi radi naši javnosti namenili svoja sporočila. Ta načela so me vodila pri 8-letnem urejanju Logaških novic. Kljub temu da je »Štefančič dobro krmaril Logaške novice, da je popisal sam večji del časopisa in je postal kar sinonim za Logaške novice,« kot se je na zadnji seji občinskega sveta pridušal podžupan Aleksander Česnik, ga je ob nasprotovanju opozicije koalicija LDS-Neodvisni-SLS na predlog podžupana Aleksandra Česnika razrešila funkcije urednika. - Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so mi pomagali, da je časopis, kakršen je že bil - slab ali dober - prihajal mesečno na vsak dom. Vam drage bralke in dragi bralci sem dolžan zahvalo za nedvoumne vzpodbude in pohvale, vsem, ki jih je moja pisana beseda kakorkoli prizadela - vselej pa nenamerno - se iskreno opravičujem. Logaškim novicam privoščim najboljšega urednikovanja; tega bo izkušena Petra Trček prav gotovo zmogla. Marcel Štefančič o| b o m o 5 " I ■g a para, ki sta zastopala Slovenijo: državna prvaka Jurij Batagelj in Jagoda Štrukelj ter državna viceprvaka Miha Vodičar in Nadiya Bychhkova. Plesalci so se na parketu pomerili v petih plesih: samba, rumba, cha-cha, paso doble in jive. Vzporedno pa je potekalo tekmovanje za svetovni pokal Woogie Boogie. To je vrsta svinga, ki je zelo zanimiv, saj plesni par med plesom izvaja različne vragolije v posebnih oblačilih, ki spominjajo na čas po 2. svetovni vojni. Ta ples še ni tako znan v Sloveniji, vendar pa smo ga lahko doslej opažali že v marsikaterem mjuziklu. Dekleta so najbolj občudovala prekrasne obleke in zanimivo naličene obraze postavnih tekmovalk. Najbolj pa smo vsi skupaj uživali v pogledih na zlitje plesnih gibov dveh teles s fenomenalno glasbo. Miša Stržinar 9 0 0 (N !-h m B m o m -a o n ctí ^ hJ Koristno zbiranje plastičnih zamaškov udi letos smo se na šoli 8 talcev odločili za ekološko X humanitarno akcijo zbiranja plastičnih zamaškov. Lani smo jih v vseh akcijah zbrali kar 1250 kg. Glede na to, da so zamaški narejeni iz zelo kvalitetne plastike, lahko ob ponovni predelavi uporabijo kar 96 % mase, ki pa bi bila v primeru, da bi jo odvrgli, za naravo zelo obremenjujoča. Ob zbiralnih akcijah se ob pogledu na količino zamaškov vedno znova zamislimo. Zamašek je le majhen del plastenke. Koliko učilnic bi napolnili, če bi ob vsakem zamašku bila še plastenka. Ob dejstvu, da plastika najslabše kakovosti razpada v naravi celih 200 let, kvalitetnejša pa še toliko dlje, vemo, kako pomembno je, da med ponujenimi artikli izbiramo tiste, katerih embalaža se po ustreznem čiščenju lahko ponovno uporabi (steklenice) ali pa je njihova embalaža popolnoma obnovljiva (aluminijaste pločevinke). V letošnji novembrski akciji smo zbrali 470 kg plastičnih zamaškov. Akcijo bomo v tem šolskem letu še večkrat ponovili. Zbrana sredstva pa bodo pomagala Anžetu, ki je v prometni nesreči izgubil nogo, pri nakupu proteze. Veseli bomo, če se nam boste pri zbiranju pridružili. Zbrane zamaške lahko prinesete v tajništvo ali pa jih oddaste najbližjemu učencu naše šole. Marinka Istenič Pomoč prijateljem iz Malawije Ze v šolskem letu 2007/08 smo se na OŠ 8 talcev v okviru projekta EKO šola kot način življenja vključili v projekt "Revščina v svetu". Eden od ciljev je bil tudi spoznavanje drugih dežel in tamkjšnjih kultur. Vodja projekta nam je dodelil šolo, ki deluje v glavnem mestu ene najbolj revnih držav sveta Malawi (Kasungu). Tja smo odposlali prijazno pismo, na katerega so zelo hitro in z veseljem odgovorili. Zato smo se takrat še kot petošolci odločili, da jim pošljemo paket, v katerega smo priložili nekaj pisarniškega materiala, fotografiji naše šole in učencev. Da bi bolje spoznali njihovo življenje in težave, s katerimi se spopadajo, nas je v sedmem razredu obiskal misijonar Kerin, ki nam je s fotografijami in z "živo" besedo še bolj predstavil njihov težki položaj. Ob koncu prejšnjega šolskega leta smo prijateljem iz Afrike poslali nov paket z barvicami, ki so jih naši učenci hoteli zavreči, čeprav so bile še uporabne. Novembra letos smo ponovno dobili njihovo pismo z zahvalo za vse, kar smo jim poslali. Pismo nas je vzpodbudilo za nadaljnjo pomoč. Ze v naslednjem mesecu načrtujemo zbiranje knjig v angleškem jeziku, saj se v tem jeziku sporazumevamo z njimi. Prijatelji iz Malawyje. Če imate doma kako knjigo v angleščini in je ne potrebujete več, jo lahko prinesete k nam v šolo. Malawijski učenci pa vam bodo gotovo zelo hvaležni. Marinka Istenič r 0 0Q fa n n 1 c , d fC o fC m fC 2 O O -vO Medeni zajtrk v vrtcih Ob svetovnem dnevu otroka, 20. novembra, je v vseh sedmih vrtcih logaške občine potekala slovenska akcija čebelarjev - medeni zajtrk - med za vse slovenske vrtce Domači čebelarji smo zbrali potrebno količino medu, jo razdelili po vrtcih v Rovtah, Hotedršici, Lazah, v Gornjem in Dolnjem Logatcu. Povsod so vzgojiteljice omogočile otrokom dober, sladek in zdrav zajtrk, obenem pa smo v nekaterih vrtcih predstavili čebelo in delo čebelarjev in morda tudi uspeli vzbuditi zanimanje kakega bodočih čebelarjev. Letos je bila osrednja prireditev v na novo dprtem vrtcu v Tičnici, kjer je ravnateljica logaških vrtcev Frida Rupnik pozdravila to akcijo in zaželela otrokom še naprej čim več medenih užitkov, čebelarjem pa tudi prihodnje leto vsaj tako dobro letino, kot je bila letošnja. Na vsak način lepa promocija dela čebelarjev in koristnosti čebele za življenje. Pa še dve izjavi majhnih, zvedavih poslušalcev iz vrtca Kurirček. Najprej je petletni Anže korajžno zapel Slakovo pesem Čebelar. Na koncu pa pribil: »Čebelar bom, ko bom velik. Do takrat pa se bom naučil še kakšno pesem o čebelah«. Ena od deklic pa je ob pogovoru o stanovalcih v panju kratko in jedrnato Zvedavo poslušanje o čebelarstvu. Foto: Marjan Papež ugotovila: »Matica je mamica, trot je pa oči«. No, ja^ njenega imena pa ne bova izdala^ Miro in Marjan Premalo parkirnih mest med bloki Javno vprašanje logaškemu županu g. Janezu Nagodetu v imenu stanovalcev Pavšičeve 34 in 36 Znano je namreč, da imajo omenjeni bloki zelo malo zagotovljenih parkirnih mest v okolici bloka. Do sedaj so stanovalci parkirali na pločniku, saj s prometnim znakom to ni bilo prepovedano. Ko pa so nekega dne vsi dobili obvestila redarske službe o prekršku in se pritožili, so bili takoj postavljeni prometni zanki: prepovedano ustavljanje in parkiranje. V razgovoru pa jim je župan dejal, da jim kazni ni treba plačati. Sprašujemo, zakaj občane zavajate, saj so kasneje morali plačati polno kazen. Namesto da skrbite za postavitev prometnih znakov, bi raje poskrbeli za ureditev določenega števila parkirnih mest. - Zanima nas torej, kdo je dal postaviti prometne znake in kaj boste storili, da bo občanom zagotovljeno parkiranje ter kdaj vam bodo občani končno lahko verjeli na dano besedo? OO ZARES Logatec Še vedno ne! Dvajset let je minilo od padca Berlinskega zidu in obsodbe komunizma v evropskem parlamentu. Na Logaškem pa nikakor ni opaziti, da bi se stare zekajevske strukture kaj prida spremenile. Nekaj let po osamosvojitvi 1991. leta in po zmagi Demosa na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah so se nekateri izmed gorečih zagovornikov pridobitev revolucije potuhnili po različnih na novo nastalih strankah. Sedaj, ko je v Sloveniji, članici NATA in Evropske unije, ki je z našimi evropskimi poslanci vred jasno obsodila nacizem in komunizem, na oblasti leva vlada, se zopet poveličujejo »vrednote« starega režima. Tako ni čudno, da je celo sam predsednik države prepričan, da so povojni poboji drugorazredna stvar. Zato po mnenju in pisanju nekaterih zagovornikov prejšnjega režima, naj ljudje ne bi odkrivali zamolčanih grobišč in žrtev v njih, naj ljudje ne bi hodili po grobiščih-moriščih in tako spreminjali zgodovino, pač pa bi bilo treba po njihovem mnenju še naprej poveličevati vsiljeno enopartijsko razlago povojne zgodovine, istočasno pa zabrisovati povojni del zgodovine in spomin na zunajsodne poboje nedolžnih in neoboroženih ljudi. Toda meni spomina na mojega naskrivaj pobitega očeta ne more vzeti nihče, lahko pa mi vzame življenje, kot so ga vzeli mojemu očetu. ****** Ob vsem pa voščim vsem ljudem dobre volje blagoslovljene božične praznike ter zdravo in mirno novo leto; vsem pa prav tako čestitam k dnevu samostojnosti. Vinko Mihevc Kaj bomo dihali? Po sestavku z naslovom Kaj dihamo v Logaških novicah so me mnogi ustavljali na cesti, nekateri pa po telefonu obveščali, da se strinjajo s tem, da je zrak v Logatcu pogosto onesnažen in smrdljiv ter dodali, da bo z morebitnim odprtjem Centra za ravnanje z odpadki še slabše. Center za ravnanje z odpadki v Celju kljub moderni tehnologiji ima tudi izpuste ob sežigu. Ljudje naj bi lahko te izpuste spremljali na spletu, kar ni nobena tolažba, ne le zato, ker so škodljivi, temveč tudi zato, ker ni verjeti, da bodo vedno spletno dokumentirani. Tako naivni ljudje pač več niso. O izkušnjah celjskega Centra za ravnanje z odpadki sem poslušala po radiu. Bilo je povedano, da je takšen center zgrajen za dolgo dobo, najmanj za trideset let, da se količina smeti s takšno obdelavo zmanjša za dve tretjini, da ob razpadanju smeti nastaja metan, ki je uporaben pri sežiganju tistega, kar se na koncu sežgati da. Na vprašanje, če bi kompostirane smeti lahko uporabljali kot gnojilo, pa je razlagalcu ušlo, da je zemlja na Celjskem že dovolj onesnažena, zato kompostirane smeti ne pridejo v poštev za gnojenje. Tretjina smeti, ki po koncu predelave ostane, pa potrebuje še skrbno nadzorovano deponijo. Potrebno je urediti tudi odcejne vode in jih speljati v čistilno napravo. Ker okoljsko osveščena generacija sedi še v šolskih klopeh, je morda treba zastaviti nekaj vprašanj. Ali vemo, kako in s čim bodo po tridesetih letih delovanja takšnega centra kontaminirani logaška zemlja, rastline in ljudje? So občani res pripravljeni zaradi nižjega prispevka za odvoz smeti dolgoročno dihati zdravju nevarne izpuste sežigalnice? Bo kdo ljudi sploh kaj vprašal? Smeti vseh notranjskih občin, ki bi jih predeloval Center za ravnanje z odpadki v Logatcu, bi bilo ogromno, posledično tudi ogromno sežigalničnih izpustov. Logatec pa že ima veliko industrijsko cono, ki bo v polnem delovanju zagotovo vplivala na okolje in kakovost življenja v Logatcu. Kaj bodo rekli otroci in vnuki, ko bodo ugotavljali, da so jim očetje in dedje skoz prizmo dobička naredili njihov rojstni kraj podoben Černobilu? Anica Perpar c^ 0 0 2 !-h m B