Stav. 71 (Posamezna številka S vinarjev.) H Trstu« v sobote 16. marca 191« VhaHm dan zjutraj, tudi ob nedeljah ia praznikih. — Uredniftvo: l/lica sv J rančiSka AsišU€gj iL 20. 2. nadstr. — Dopisi naj se pešiijaja uredništvu. — is'efrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vraCzja — Izdajatelj i« odgovorni urednik Štefan Godina. — Ls*tnik konsorcij lista »Edinosti*. — Tisk tiskarne cEdinosti", vpisane indruge z omejenim poroštvo a, v Trstu, »tlicfl sv. Fnmiiikn Asižkcga št. 50. — Telefon uredništva in uprav« st. 11-57. — Naročnina znaša: Za celo leto K 3120; pol leto K 15-60 trt & eaece K ? to, za nedeljsko Izdajo ta ceio leto K 6*20, pol leta K 3*60 Latnik XUil. Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Ogias; se računaj* na nrilfeielrft v š:r0k05ti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mrt po 10 vin; ZVEZNA ARHADNA POROČILA. AVSTRIJSKO r L k (JN A J, 13. (Kor.) Uradno s® rargteša; "f Vič »ovega. Načelnik generalnega štaba NEMŠKO. ČEROLIN, IS. (Kor.) Veliki slavni star javlja: Zapadao bojišče. — Armada kraljeviča ftuprehta: Cez dan slabotno topovsko delovanje se Je zvečer v nekaterih odsekih povečalo; tekom aočl je v zvezi z lastnimi ta sovražnimi poizvedovalnimi suaki začasso zopet oživelo. — Armada aectškega cesarjevima: Opazovalnica Francozov na satedrall v Reimsti Je bila zopet opažena pri delovanju. Srdit uničevalen ogenj Je bruhal opoldne na naše postojanke severno In severovzhodno Pros-aesa. Močni francoski oddelki, ki so napadli zvečer na široki fronti, so se zaicogl! le zapadno ceste Thulcy—Nauroy ustaliti v naše ni sprednjem Jarku; v ostalem so bili v hohi Iz bližina vrženi nazal. Na vzhodnem brega Mozu tekom dneva povečano letalsko delovanje. Vzhod — Sovražne tolpe, ki so ogrožale v Ukrajini iz Gomeia in Kijeva v Bakmač vodeče Droge, so bile v ponovnih bojih ra.»pr£en«. MahmaČ }e bil zaseden. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartlrmojster pl. Ludendorri. TURSKO. CARIGRAD. 14. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Raz ven slabotnega topovskega ognja v splošnem mirno. Sovražen oddelek, ki je v jordanski dolini poizkušal napredovali proti Maskerl, Je bil izgubonosno odbit. — V Mezopotamiji je pričel prodirati mešan sovražen eddeiek z oklopnim! avtomobili, a sc Je po kratkem boju zopet umaknil. V Trapecuntu smo uple-sill 32. v Erzerumu 32. v Mahamatumu 18 topov. 2600 Armencev s 6 strojnicami In 240 konjeniki, je dne i!, t. tu. napadlo naše v Ablatu in Karmiču se rahljajoče čete; bil! so izgubonosno odbiti. izključno le upravi .Edinosti-. Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratul oddelek se nahsjaia v uLsv. PraaSšfca A«. '20. Poč!uohranUnfčni »£ču:, st. S i 1.652. slane zastopnike (slede njih imena) pooblastile, da izjavijo sledeče: V prepiečer.je nesporazumi Jenja -pri razlaganju točke 2 člena II. dne 9. februarja 19» v Brestu litovskem med zveznimi vlastmi m Ukrajino sklenjene mirovne pogodbe sa konstatira, da ▼ drugi točki te pogodbe določena mešana komisija pri določitvi mej nikakor ni vezana, da določi mejno črto skozi kraje Bilgoraj—Sčebrščin—Krasnostav— Pugašev—Radin—Mezireč—Sarmaki, ampak ima pravico, da potegne ni podlagi člena H., točka te mirovne pogodbe mejno črto v smisla želj prebivalstva eventualno tudi vzhodno od tek krajev. Omenjena mešana komisija se ustanovi iz zastopnikov pogodbenih delov in zastopnikov Poljske io cdpošije vsaka teh strank v to komisijo enako število delegatov. Pogodbo sklepajoči deli določijo sporazumno, kedaj naj se sestane ta komisija. — Sestavljeno v petih izvodih ,v Brestu Litovska«, dne 4. marca 1918. Pravne pogodba- med Avstrijo In Tarčljo. CARIGRAD. 14. (Kor.) Voditelj zunanjega ministrstva, Hafil bt j, je v zbornici ob ve!ikenx odobravanju naznanil, da-je bilo predvčerajšnjem podpisanih žc pet pravnih pogodb nied Turčijo • in Avstro-Ogrsko, sklenjenih na temelju mednarodnega prava fs obcjsstranostl. SOVRAŽNA URADNA POROČILA * Italijansko poročilo. J4. marca. — Severovzhodno Bezecce so bili sovražni oddelki pognani v beg. Pri potoku Posini nočna sovražna razstrelba nI napravila našim postojankam nobene škole. Pri Laghi je povzročila naša patrulja alarm v sovražnih Črtah, nakar se je vrnila. Ob gornjem teku potoka Ornio je zvabila neka naša patrulja dve sovražni v zasedo. Naše baterije so razpršile moštvo in vojake v asia-ški kotlini, kakor tudi na pohodu se nahajajoče kolone v dolini Brente in Serena. Sovražna artiljerija je bila od časa do časa živahna v gornjem VtHliau in ob srednji Piavi. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 15. (Kor.) V zvezi s patruljno vožnjo v Severnem morju je eden naših mornariških zrakoplovov v noči 14. t. m. uspešno bombardiral industrijske naprave v Hartlepoolu. BEROLIN, 14. (Kor.) V vodovju krog Anglije in v Rokavskem prelivu so potopili naši podvodniki *opet 20.000 ton sovražne ladijske prostornine. MIROVNA POGAJANJA 2 ROMUNIJO. BEROLIN, 24. (Ker.) VVolrfcv urad poroča: Ko-laisarična pogajanja z Romunijo so se, kakor se govori, končala ugodno. Sedaj se prično zopet slavno pogajanja. Romunski zastopnik se jc 2e vrni? v Bukarešt. Romunija se približuje osrednjima vlastima? DUNAJ, 15. (Kor.) aNeue Prele Presse« In ■ Reichspost* objavljata zasebne brzojavke Iz Bukarešta, da bo ministrstvo Avarescu kmalu napravo prostor ministrstvu Marghilomana. V zvezi s {eni se mnogo razpravlja z dolgim obiskom Mar-lihi!oinaiia pri giofu Czerninu. Domneva se, da je . apričeta s tem politika zbližanja Romunije z srednjimi vlastmi, po čemer stremi grof Czernii -fteichspoctcr naglaša, da ima Marghiloman v Ro-ir.ur.iji viv»ans!c vpliv. Bil je vedno odkritosrčen piistaš zveze z osrednjimi vlastmi. Njegovo ime je poroštvo, boljše kakor vsaka pogodba. Marghi- • ornan je zastopnik one Romunije, ki je nedolžna na izbruhu vojne. Mir z Romunijo bo v rcsnici mir sporazuma. DOPOLNILNA TOČKA K MIROVNI POGODBI Z UKRAJINO NA KORIST POLJAKOV. 'UNAJ, 15. (Kor.) Dne 4. marca t 1. so na mi- ovna pogajanja z Rusijo v Brest Litovsk odposlani a^topniki četverozveznih vlasti na eni in delegati • krajinske republike na drugi strani podpisali od ni »istrskega predsednika dne 19. februarja v pola iski zbornici napovedani protokol, ki se glasi: Xc: so slede razlaganja točke 2 člena II dne 9. februarja 1918 v Brestu Litovskem med Nemčijo, Avstro-Ogrsko^ Bolgarsko in Turčijo na eni in ::kr;;insko republiko na drugi strani sklenjene mi-ovn.e pocrodbe nastali dvomi, so vlade imenovanih 'asli sklenile, da odpravijo te dvome z dopolnilno .-.javo in so na mirovna pogajanja z Rusijo odpo- PODI. ISTEK Slovanska strast. ^oiiian. Francoski spisal Danijel Lesueur. - - Veš, — je pričel vikomt de Brčnaz-Merignac, - s kakšnimi neobičnim! pričami Imava opravka? -itn je nekak divjak in govori samo nekoliko be-\li francoski. Drti^i je nekoliko boljši in pripada ki eruzbi. Joda.... — Kaj mi je za priče! — ga je prekinil Hubert • strpno. — Stvar je tako enostavna, da.... — O. sprejela cia vse najine predloge Upa! sem, ta bosta ugovi rjr»!a.... - Zakaj? - Ker je ono, kar zahtevaš tf, vendar naravnost grozno! .....Dvoboj na pištole na razdaljo etnajstih korakov!./.. Eden vaju mora vendar naravnost umoriti drugega! — Kdo ve?.... — je dejal Hubert s hiinjeno "elosfjo, ki je zvenela zlonosno. — C« streljava Lenia o položaja. BERN, 15. (Kor.) Petrograjski poročevalec »Daily Maila« javlja z dne 6. t. m.: Lenin Je te-javil, da je zaenkrat mir neobhodno potreben. Ako bo vseruski kongres, pravi poročevalec, odobril mir, potem se zgodi to le za to, ker je mir potreben, da se sestavi nova armada za novo vojno. Splošno mnenje je, da je preureditev deželne bram-be nujno potrebna. Zato je potrebno, da se najpre: odstrani prvotna armada in sestavi nova armada prostovoljcev, pri kateri bo vsakdo vedel, zaka se bojuje. Organizirati je treba tudi prevoze in oskrbo. Demobilizacija stare armade je v polnem razvoju. Kar je videti od pričetkov nove rdeče armade, napravlja dober vtis. Jako vznemirljivo vplivajo povsod poročila o nemškem napredovanja Ukrajini, ker izginjajo s tem zaduji upi na žito za vso Rusijo. Ako se uresniči prodiranje Japoncev v Sibirijo, se bo pomanjkanja kruha pridružilo še pomikanje mesa in potem bi vsekakor postala narodna katastrofa ne samo neizogibna, ampak tudi neozdravljiva. Ob.etnica ruske revolucijc. PETROukAD, 14. (Kor.) Prva obletnica revolucije, za katero so bile nameravane veiike svečanosti, se je končala vsled resnosti položaja brez posebnega gibanja. Vršila se ?e le cela vrsta zborovanj. Ustanovitev diplom ličnih cdKošajev med Nemčijo io Finsko. BEROLIN. 14. (Kor.) Wolffov urad poroča: Ker so se pod pogojem potrditve sklenjene mirovne pogodbe zopet pričeli diplomatični odnošaH med Nemčijo in f insko, je prispela v Beroiin finsko poslaništvo, ki je že pričelo svoje delovanje. Odstop Trockega. PETROGRAD, 14. (Kor.) Odstop ljudskega komisarja za vnanje stvari Trockega se uradno po Li ju je. Poverjeno mu je vodstvo sovjeia ljudskih komisarjev petrograjske občine, kjer je že komisar t a voino. Položaj na Aiandskih otokih. STOCKHOLM, 15. (Kor.) Uradno se poroča: Po deblih poročilih se nahajajo sedaj na Aiandskih otokih le še posamezni neeboroženi ruski oddelki S švedskim posredovanjem dogovorjena izpraznitev otokov je torej dovršena, vsled česar se je pričelo prevažanje Švedskih oddelkov v domovino, kar pa nikakor ne prejudicira stališča Švedske napram političnim vprašanjem* ki so v zvezi z Alandsklmi otoki. WUsonova posianica ruskemu narodu. LONDON, 14. (Kor.) »Morningpost« poroča lz VVashingtona z dne 12. t. m.: Poslanica WiIsona ruskemu narodu se razlaga tako, da Wi!son nikakor ni pripravljen skleniti z Nemčijo kompromisa na stroške Rusije. Predsednik bi smatral to za opustitev svojih načel lil je nasproten vsakim pogajanjem, ki ne bi odgovarjale namenom, radi katerih je stopila Amerika v vojno. Samomor poveljnika \1adIvo3toka* PETROGRAD, 14. (Kor.) Poveljnik pristanišča v Vladivostoku, senera! Donbudov, je izvršil samomor. Aretacija kneza Lvova. PETROGRAD, 14. (Kor.) Poveljnik severne fronte je za ukazal aretacijo kneza Lvova. _ ULTIMATUM NINOZEMSKL NEWYORK, 14. (Kor.) Associated Press poroča Iz Wash!ngtona: Združene države in Anglija so definitivno naznanili Nizozemski, da bodo nizozemske ladje v slučaju, ako zahteva po Izročitvi nizozemskih ladij ne bo sprejeta do 15. t. m* zaplenjena. _ Novi vpoklici v AmerlkL VVASHINGTON. 14. (Kor.) Vrhovni maršal Crowder je tekom izjave o novih vpoklicih izjavi! med drugim, da se bo pri izbiranju ljudi skrbelo za to, da industrija in kmetijstvo ne bosta oškodovana. Razdelitev na posamezne države bo izvršena na podlagi 800.000 mo2. oba obenem, se usmrtiva lahko drug drugega____ Potem pa je pristavil: — To bi bilo v ostalem najpraktičnejša rešitev! Priči ste hoteli še dalje razpravljati v tej smeri, toda Hubert je okrenil pogovor na snežno vreme, češ da se dvoboj ne bo mogel vršiti pod milim nebom. Njegov bratranec Je pripomnil, da se v skrajnem delu sainteloudskega parka, ki so ga z železniško progo cčiočiii cd glavnega dela, nahaja več poslopij, katera jc uprava prepustila propada. — So stari pasji hlevi, ki jih je zgradil Napoleon III. Tam sc nahaja tudi kakih trideset metrov doiga lopa; v kateri sem svoj čas uredil strelišče. Paznik me pozna nrav dobro, in poskrbel bom, da ga ne bo v bližini. Hubert js meni!, da ne bi bilo treba hoditi tako da!eč, in je predlagal, da bi se zaprli v kako Jahal-nico. Ne, tega pa vendar ne.... za to je dvoboj preresnega značaja, kajti če bi bila prva strela brezuspešna, bi se dvoboj nadaljeval. Povsod "bi jih lahko motil kdo in bi biia nevarnost, da se kdo, zbolel. C1ASSO, 15. (Kor.) =>£poca« poroča, da je Son nino zboieL Izvršena jo bila operacija. FSoinikovo staajo se je izboljšalo, vendar pa še ne sme v urad. . • ' Poslanska zbornica. DUNAJ, 15. (Kor.) Zbornica je rešila v drugem in tretjem čitanju zakonski načrt glede deželnih zlatih in srebrnih novcev kronske veljave. Prihodnjo točko dnevnega reda tvori poročilo prora čunskega odseka o dovolitvi draginjskih dokiad učiteljem za L 1918. Z oziram na pogajanja med vlado in strankami je predsednik prekinil sejo za eno uro Po zopetni otvoritvi seje je predsednik dr. Grcss z ozirom na to, da pogajanja med vlado in strankami Se niso končana* predlagal, naj se dnevni red izpremeni tako, da pride poročilo proračunskega odseka glede dovolitve draglnjske doklade učiteljem na dnevni red kot zadnja točka. Vendar pa mora biti rešeno Še dano. Zbornica jc sprejela ta predlog. Poročevalec dr. Scfeacherl je poročal o vladtii predlogi glede ustanovitve ministrstva ljudsko zdravstvo. Minister Horbaczewskl je opisal pomen ustanovitve novega ministrstva za ljudsko zdravstvo in naglašal, da bo prva naloga novega ministrstva, nova urediiev zdravstvene službe na moderni podlagi. Geslo novega ministrstva je presveta in poučitev prebivalstva za gojitev zdravja. Prosi zbornico, naj sprejme predlogo. Po sklepčnem govoru poročevalca dr. Schacherlu. ki je zavračal vse pritožbe, je bil sprejet zakov.skl načrt v drugem In tretjem čitanju. Od odseka p:-odlagane resolucije so bile istofeiko sprejete. Zbornica je razpravljala nato o predlogih glede ustavitve rekvižicij in evakulranja in prrrrečenja nedovoljenega izvažanja konsumrih predir.etov iz Galicije. — Bra&bsU DUNAJ, 14. (Kor.) Pri razpravljanju cesarska naredbe glede razširjenja črnovojniške obveznosti je brambni minister p!. Czapp zavračal ^ .•djalistič no kritiziranje višjega vodstva armade in je konstatirah da Je zaupanje prebivalstva ncobhodu^ predpogoj nacaljnib vciaškifc uspehov. .V. bister je dalje zavračal trditve Poljaka Hallerja, c - so dobile vojaške asistenčne čete ukaz. naj ? is topa jo proti poljskemu narodu pesebno strogo. I'atestiral le odločno, da se sploh podtikajo vojaški upravi take tendence. Prehajajoč na razpravnl pv. omet, jc nazuaml minister danes izdano armadno povelje srlede dopusta najstarejših letnikov In slede 1.o nadaljno odredbo: Po izmerka obsega vračanja ujetnike v sukcesivno izvajanje dopusto-. dal'n=li letnfkcv v zvezi z dopusti letnika 1869. >t!b:esivnl dopusti se bodo spravljali z izmeno vAci.vkov v zvezo tako, da bodo ob primernem nap kovanju izmene ujetnikov dani posamezni letniki p' • * »časna kmetijstvu na razpolaganje. Dalje so b>U izdane odredbe, da naj se takoj odpuste vsi >u frontno službovanje nesposobni, ki so v zaJtui?' :n jih je vsled zmanjšane delazntofuostf mogoče r^, rrešatL Dalje je brta strogo ukazana tudi takoisaj.i izved->a vseh superarbitracij. Minister Je končno nagla-5al, da smo še vedno v boju z močnejšim sovražnikom, ki niti najmanj ne misli na kak sporazumen mir. Gospodarska vojna zahteva sicer isto-tako napetje vseh sil, kakor vojaška, toda tudi vojaški boj se nadaljuje na vseh še ostu?:h frontah nezmanjšano srditostjo. Vojaška mv&va ima smisla za želje prebivalstva« želi pa tuđ:, u .-j sc ne stavljajo vojaške zahteve v ozadje. Minister je zavračal končno vse izpremlnjevalne prt Obnovitveni odsek. DUNAJ, 15. (Kor.) Obnovitveni odsek , klanske zbornice nadaljnje danes debato o prec'* - ;ih posl. Schraffla glede obnovitve občin južne Hrolske. Minister za javna dela, vitez Homann, jc laznanil, da je obnovitvena organizacija že konc:ma. Ne samo on. ampak tudi vsi njegovemu rt »rtu pripadajoči uradniki bodo storili vse možr.c, da pomagajo kolikor mogoče hitro in temeP^še. Vsekakor pa je Jasno, da Je glavna obnovila ; mogoča šele v mirni dobi. Seveda dobi tako prebivalstvo na Tirolskem kakor tudi drugje ves potrebni materijal na razpolago. Milijon kron je dol Jenih za prvo sik). V zadevi ureditve vojnih škci i predloži vlada v kratkem zbornici poseben zako ski osnutek. Beod t HitbI m. Petkova »Tagespost* jc objavila na uvodnem mestu pod naslovom »Der brennende S t .;c-n i (Goreči jng«) članek, ki Je tako značilen z.i. :iemško da drugače preži/ rodre kompromitira, ali stvar v javnost Ker je bilo vsled kratkega dne že p: , :uo, v"j bi došli tako] na določeni kraj, so se •,;,-vouii. da naj bi se vršil dvoboj naslednji dan r desetih dopoldne. Nato sta Hubertov! priči od ' -pet v knjižnico, in kmalu nato so vsi štirje zai r;ii hišo. Hubert Je slonel v naslanjaču, v kadilci sobi ob oknu in premišljeval. Strmel je tja ven v '?de črte. ki jih Je risal sneg v sivi decembrski mt M Težka tišina je vladala vsenaokrog. Bil je cd«. : ih časov, ko tajinstveni občutki prevevajo c!. o, in sc človek spominja zdavnaj minulih stvari, tvari na katere je mislil nekdaj, da Jih Je ljubil, J dolgo prej, preden Je začel sanjati sanje 'jenja-Na omari Je udarila ura. Jutri?_ Ob tej uri? —Je pošepetal it ibert In ta melanholična misel je imela zar-: neko posebno. bolestno mikavnost. Toda vzdraml! se Je In U Je tnaloma: t ^t, ki sc ga je hotela polaščatt očital kot nekavo s*raho-petnost. mišljenje o Jugoslovanskem vprašanju, da naj ga objavimo v celoti. Članek se glasi: Vodstvo avstrijskih Jugoslovanov, katerim stojita. na čelu duhovnika poslanca dr. Korošec in Skef dr. Jeglič, je zanetilo med_vsemi Jugoslovani gibanje, katero z najžrvahnejšim zanimanjem zasledujejo prav tako v monarhi?! kakor pri vseh njenih sovražnikih. Skoraj bi se moglo reči, da je pri sovražnikih več zanimanja zanje, kot pa v lastni Jcželi. ker ga tu še niso spoznali v vseh njegovih namenih. Nasprotno pa se zdi, da v Rimu na primer popolnoma umevajo značaj gibanja, ker se tamkaj poseben oddelek V zunanjem ministrstvu bavi s tem, da doseže z Jugoslovani sporazum o »osesti Adrije. v ostalem pa da gibanje, kot tako, ki bi moglo sovražnika zelo oslabiti, pospešuje z vsemi močmi Kaj torej hoče to gibanje in kako se izraža? Njegov program je vsebovan v majniSki Jeklaraciji, ki zahteva jugoslovansko državo z vsemi pravicami svobodne državne tvorbe. (Sledi dobesedna majniška deklaracija Jugoslovanskega kluba ) Značiluo je, da se Jamstvo za novo državo zahieva od splošne mirovne konference, torej niti od Avstrije, niti cd Ogrske in niti od dinastije, ki ie sknpna c bema državama, temveč od vlasti, ki bodo zorane na Mirovni konferenci, torej tudi od AngTeške. Francoske, Italije, Srbije in Crnegore. Značilno je nadalje, posebno zato, ker so kat^iiki duhovniki, ki večijo gibanje in je razširjajo, da se v nasprotju z deklaracijo hrvatsko-srbske koa!ici ie ta stvorba države sedaj po zagrebški resoluciji od 5. marca ne zahteva skratka in ne izključno v okviru avstroogrske monarhiie, kot prvotno v deklaraciji, očividno zato ne, ker si hočejo pridržati popolno svobodo dejanja. Za to deklaracijo so se pridobili vsi slovanski krogi na jugu. ali pa so se skušali pridobiti. Vodstvo je v rokah avstrihVh Slovencev in Srbov, ki se vkljub različnosti v> rolzpovedi strinjajo v želii po enotni jugoslovanski državi, pri čemer se pri Srbih umljivo pojavlja želja, da se združijo tudi z onimi rojaki, ki bivajo na oni strani Save in Drave. Z eno besedo, jugoslovanska država naj bi se raztezala od Drave do Adrile In od tam do Egejskega morja. Le mimogrede bodi omenjeno, da je vendar treba dvomftl o enodušnosii te želje, ker bi Hrvatje, kakor kaže pogled na zemljevid, iako prihajali v ne ravr.o ugoden položaj, ne glede na to, da imajo kot prvi in pravzaprav edini popolnoma razviti kulturni narod jugoslovanski pravico do vodstva, katero pa sedaj ni v njihovih rokah in bi je pač tudi pozneje morali prepustiti Slovencem in Srbom. Vendar pa se je agitacija gospoda Korošca, kakor Izpričujejo zadnja poročila, ustalila tudi tamkaj !n zavzela široke Lrogc, iz vzrokov, ki deloma pripadajo minulosti, del'ma pa sedanjosti. Isto velja za Bosno. Poleg agitacije v zastopniških zborih pa se agitira tudi od moža do mo2a, od žene do žcr.c, da, od otroka do otroka. Kakor izhaja Iz interpelacije nemških poslancev iz južnih dežela, sc v šolah in potom šol razširjalo načela jugoslovanske države in se prebivalstvo, ki je nevedno in lahkoverno, zaprisega na ta načela. Kakor v nekako omamo se ovija ves jug, kakor nekaka hipnoza učinkuje ta neovirana agitacija, o kateri je dejal neki razumen poslanec in duhovnik slovanske narodnosti, da se mora končati z »mačkom-, ker stavi neiz-polnljive, nemogoče zahteve. Gotovo je pričakovati tega. Danes pa je gibanje v polnem cvetu in kaže vedno razločneje pravi značaj, ki je z avstrijsko, kakor tudi ogrsko državo popolnoma nezdružljiv. Ce bi se Imeio prepričanje, da ves narod Hrvatov, Srbov in pleme Slovencev tako misli In čuti, da je torej ta želja vzrastla iz naroda samega in mu bo gotovo tudi koristila, potem bi stali pred gibanjem, s katerim bi bilo treba rav-nat^ drugače, kot se pa mora ravnati s tem, pred katerim stojimo in ki se zastrupljajoče zanaša ljudsko dušo. Tu se torej sedaj tudi pričenja vprašanje, ki ga je vlada načela z napovedjo ustavne reforme in rešitve jugoslovanskega vprašanja. Predvsem vprašanje, ali je z ozirom na to agitacijo in njen značaj ugodno izbran Čas, ali je drugič pred rešitvijo balkanskega vprašanja sploh pravi čas za ureditev jugoslovanske zadeve, tretjič, ali prenese to država in njena enotnost — misli naj sc na Trst — končno, al! naj se stvar obravnava skupno ali ločeno. Na prva tri vprašanja odgovori pač vsak razumni človek naravnost z »ne«, zadnje pa Je vprašanje dualistične državne oblike in razlike med Hrvati, Srbi in Slovenci, ki se pač ne da tajiti in ki se je tudi* v vojni pokazala v ćeirh vsakega naroda. Končno pa imajo tudi Nemci in avstrijski Italijani — saj niso samo irredcntovci — pravico da soizpregovore svojo besedo. Ce torej vlada Čuti potrebo, da bi rešila narodnostno vprašanje, se more zgoditi to samo v smislu države in držav, ki obstoje. Potem pa je zelo zgrešeno, da se ravno v sedanjem času načenja vprašanje, ki je najtežje in ki najbolj zadeva obstanek monarhije. Ko se je pričela vojna In so valovi navdušenja preplavljali vse, celo po GoriJcah, se bi bilo moglo urediti in izpremeniti veliko, ako ne že vse. Danes žare ognji slovanskih najvišjih zahtev z vseh hribov juga, danes je čas za miren porazgovor zamujen in prenagljen. Ta zakon se nanaša le na razsodbe, izrečene v poljskem ali v naglosodnem postopanju, proti katerim po vojaškem pravdnem postopanju ni bi« nikakega rednega pravnega sredstva (izredna pritožba v zrnislu § 483 v. pr. z. }e namreč popolnoma odvisna od Izprevldnosti domobranskega ministra m r.e daje obsojcncem ntkakc pravice); nc vetji pa za razsodbe rednih, torej brigadnih iti divizijskih (carnizijskih) sodišč, proti katc-im ježe po obstoječem vojaškem pravdnem postopanju dopustna redna pritožba na vojaško vrhovno sodišče na Dunaju. V onih gormavedenih slučajih pa ie civlluim, od vojaških sodišč obsojenim osebam sedaj dana pravica, da morejo zahtevati obnovo postopanja pred navadnioii sodišči, iz takih razlogov, lz katerih se jo more prositi po predpisih kazenskega postopanja (na pr. radi novih dokazil ali, ker je bila • sodba provzročena po ponarejeni listini), — posebno pa tudi ako obstojijo utemeljeni pomisleki o resničnosti dejstev, na katere se ozira razsodba. Nadalje sme predlagati, da se radi uiCnosti razveljavi vojaška razsodba In da se potem na i;t\o razpravlja pred meščanskim, torej ne vojašk n sodiščem, ako se razsodba opira na kršenje ali napačno vporabo zakona. Ta določba le posebno važna, kajti na nje podlagi se lahko Upodb; . io vse razsodbe, v katerih se je napačno tolmačil zakon, kar se je posebno pogostoma zgodilo. V zadnjem En predzadnjem, gorinavedenem slučaju se mora dotični predlog vložiti v 2 letih in sicer pri tistem sodišču, ki bi bilo sicer po pred pisih meščanskega kazenskega postopanja pristojno, torej navadno pri tistem, v katerem okro žju se je kažnjivo dejanje Izvršilo. O predlogu odločuje potem višje deželno sodi-.o. Ako mu ugodi, razveljavi se vojaška razs^dh.i in vsa stvar pride za novo razpravo in razsojo p.ui navadno meščansko sodišče prve instance. Sic.-i pa višje deželno sodišče lahko tudi samo raz^o.'t v stvari in oprosti obdolženca. Za to pa je treba soglasnosti in privoljenja državnega pravdnika A tudi v slučaju, da višje deželno sodišče predlo f zavrne, sme kazen znižati. Proti neugodni odi cbi je dopustna pritožba na najvišje sodišče. Da se strankam olajša postopanje, smejo Iste. kakor tudi njihovi branitelji pregledati vojaSke spise. Parlament je hotel sicer raztegniti pravice, ki jih daje ta zakon, na vse vojaške razsodbe, torej tudi na tiste, ki so bile Izrečene od rednih vojav ih sodišč; vlada pa se je temu iz gorlnavedenega razloga vprla. No tudi v sedanji obliki je ta zakon \r-Kko vrednosti: sal nudi možnost, da se peprn : marsikaka krivica. Dr. R Hivi laku i piespap ioia&i!i rasoft. Med vsemi grozovitostmi absolutistične perijode v tej vojni so menda največ gorja provzročile lisic naredbe, s katerimi so bile civilne osebe podvržene vojaškim sodiščem. Parlament jc smatra! za eno svojih prvih In glavnih dolžnosti, da takoj po svojem vpoklica v PcTelju lanskega leta O/faČi dotične naredile pro-• iu-tnvne In napravi konec vofr.škemn sodišču nad civilnimi osel am?. S tem pa ni bi*o še pop 1-noina zadoščeno vžaljt-nema pravnemu čuta; poskrbeti je bilo treba, da se popravi vsaj en del t;-stih krivic, ki so jih vsebovale mnoge vojaške razsodbe, izlasti pa tiste, ki so bile izrečene v poljskem ali pa v naglosodbecem postopanju. Po daljšem pogajanju z vlado je prišlo naposled do zakona, ki omogočuje presoje van je vojaških razsodeb po civilnih sodiščih. To je zakon od 16. dccembra 1^17. d. z. L št. 510, ki je stopil v veljavo z dnem svoje razsd^Mfvc, to jc :T docem-ibrom 19! 7. Razne politične Borba za slovansko bogoslužje. O tem prednu je predaval v Zagrebu Župnik dr. Ritig. Izvajal med drugim: Borba za slovensko bogoslužje v cerkvi je samo en detalj borbe za kulturno emancipacijo Slovanov od germanstva In latinska. IV je oblika one borbe, ki jo sedaj Imenujemo borbu za samodoločbc narodov. Neizmerna zasluga svetih bratov Cirila ia Metoda je ta, da sta nam daT. glagolico in s prevodom svetega pisma orožje, . katerim se moremo upreti germanizaciji In lath zaeiji. Svatopluk, vladar moravski Tomislav I.* Peter Krešimir Veltki niso znali ceniti slovanski ga bogoslužja in borbe slovanske duhovščine 7. cerkveno neodvisnost; niso izpoznali, da to rx . tudi njihovo državno neodvisnost. Svatupluk k podpiral nemško duhovščino proti Metodlju !n nje govi panonski nadškofi«!; Tomislav pa lafln^l -škofe proti Grgurju Ninskomu. V tej dobi. liredn tt sc je zabil madžarski klin v slovansko telo, nlsmr* imeli sreče, da bi dobili kakega slovanskega Karla Velikega. Zmagali ste iatinska duhovščina in li-* turpija, a glagolaši so se moral! umakniti v narod in čakati ugodnega časa. Ta je prišel, ko -liiicne ustanke, za politično proslavo in za politične , y. :»rc, ki bi mo^li raz-jutiti one n i Dun. • in v t ri. ampak ?rc ia skozi in nacijo ^1 no kulturno slavno AU Tu je rečeno is,o, kar -m v m! nagiašali: da se Preradovlčeva slavno^t L-:.-- -preprečiti pod prititkom Dunaja in Budimpešte! Boje sc. da bi prišlo do odločn.jih narodnih akcentov v prilog ideje, ki prestaja sedaj naš lužnorio-vanski narod. Preradovič je bi! pač naroden hrvatski pesnik! Rečeni list piSe dalje: »Mi smo globoko uverjeni, da ravno v teh zgodovinskih momentih moramo dvigat! narodno zavest, jačili njegovo nado in vero v boljo bodočnes*. povečat! njegovo energije v krKi In težki b rl-i z \ >vobodo str „EDINOST* štev. 71 V Trsta, dne 16. marca 1918 meščanstvo Srbije, Je imelo 1am vocilno vloco in samostalnost. Preradović le prorok---- sloge našega troimenega edinstvenega naroda Hrvatov. Slovencem in Srbov. DanašuM Jas pokazuje, kako resnična so načela teza najvećega hrvatskega pe-snika, ki se je zna! povzdigniti nad male misli svojega časa in propovedovati bratsko slogo kot edi-no bazo za rešitev našega narodnega problema.... Tisti, ki se hoje kakih demonstracij in izliva jeze naj vedo, da ni! Hrvati znamo biti mirni in šc kako mirni. Pri nas so prišli ljudje do uverjenja, da se treba izogibati vsake formalnosti, a med te^spa-da nedvomno pouiični krik. V delu je edina rešitev.« — To je pravo, pravilno in koristno. To bodi v vGdilo tudi nam Slovencem. Manj krika In več dela! Slučaj s Prcradovičevo slavnostjo pa nam priča vsakako — in to je glavno in za nas neprecenljivo, da se oni v Budimpešti boje — ideje. Tej hočejo zagrajati poti. Če mislijo, da }im to vspe, so kratkovidcl in bedaki. Prišla je naša zvezda — velika ideja. Ta mora biti zmagovalka! Politika Poljakov. Razpravljajoč o politiki, ki so |o tirali Polink: zadnje dve desetletji — odkar se je razbil »obroč« strank »desnice« v parlamentu. — o politiki, ki se je ozirala Izključno le na svoj narod !n se je Izogibala vsemu, kar bi Jo moglo spraviti v nasprotstvo z zahtevami neraštva In vlad. konstatira »Narodni Politika« polom tega zl-stema ob zaključku zadnje parlamentarne krize. Kajti taktika Poljakov je dovedla do tega, da se le vladi omogočila zmaga s pomočjo nemške manjšine same. Temu porazu bi se bili Poljaki pač lahko izognili, sfco bi se bili fe vedno dosledno držali ekapn^a p».stopa*ifa z drugimi avstrijskimi Slovani. Morda bi bila že davno nastopila pravična Izprememba ustave in ob reševanju poljskega vprašanja ne fc! bilo toliko težav, po katerih so bili Peljaki sedaj presenečeni In ki prihajajo ravno t tistih mest, s katerih prihala v resnici tudi smer za vso ner.,Sko politiko v Avstriji. Poljaki zahtevajo sedaj — I akor se govori — naj grof Czerni-i odstopi, ki ga smatrajo odgovornim za posledice miru v Bresta. V poljskem Kolu pa Ve prišlo dr razcepitve, ker nezadovolineži ne soglašajo z nenadno popustiivlio napovedanega poljskega odpora Situacija ostaja torej *udl nadalje ostra. Kriza traja dalj®, po!;2aj vlade nI utrjen; zdrava reforma csMve 'e neizogibna. Vkljub vsemu temu ostaja novo razoč2ranje. ki so Je drugi slovanski zastopniki zopet doživeli od strani Poljakov v tem odlo^ln-m trra\lji]e :a, težko da bi ga prekašal kak drug Njegov naci'onnHzem pa je bil prav b!izu ?atcl zV in pa je delal sTcreca fn jsluheira v-j.Tu. Veroval je. dn je pnboritev neod- vNr.e hrvaiike dr" a ve. h kateri je prišteval tudi Reka Medmurje, Dalmacijo in z nekoliko drza^nn-p-a'iie rabulistike tudi Slovence, možna proti Pu-naru in orori Budimpešti. Bog i Hrvnt?! Ti nauk? in pr.tkra teh far-tazij, ki so napovedovale hkraten l)oj proti SrVrni. K- mcem. Madjarom Italijanom in TurVorn — so bili v splošnem naraven. — Niti s e tre^a povsem konstatacije, da je bila Starčev;' v a str:'.!!1;;? nujpopi-Tarneja. Masam, posebno pa »' : tvu. je ugajalo odklanjanje vsakesa kompro-iT.Isa, izlasit pa Starčevićev neupogljivi značaj in njegova trdnost, ki sta jih navduševala bolj, r.c-io vse drti^o. — Udeležntki na strankarskem življenju pa so izhajali le po malem delu iz meščan-s*\?.. Ta razred je bil prej pasiven. Vodilni element je fciio plemstvo. In tistemu delu meščanstva, ki se je udeleževal političnega življenja, je plemstvo pr??iskalo povsem svoj pečat. tetotako kot na Odrskem. Toda, z narodnega stališča ni bilo plemstvo brezpogojno hrvatsko kakor n. pr. 21 živilske izkaznice. Normalni odmerek moke se bo oddajal proti izročitvi 7 (sedmih) odrezkov na levi strani izkaznične matice, dodatek moke pa proti izročitvi odrezkov za kruh, veljavnih za dneve od 17. do 23. t m. Dotičniki, ki bi ne mogli počakati za nakup koruzne moke do dneva, ko pride redno nanje vrsta za tedenski nakup živil, imajo pravico, da jo kupijo že v nedeljo, 17. L m- od 7 dop. do 1 pop., toda samo ta dan. Or.ih 100 gramov (10 dekagramov) kruha, ki se dobivajo na normalne tedenske in dnevne krušne izkaznice, se bo razdeljevalo kakor doslej. Zato se ponovno opozarjajo prodajalci kruha na odredbo, da se sme na dodatne krušne izkaznice oddajati edino le koruzna moka, ne pa kruh. GOVEDINA. Jutri, 17. t m., se prične razdeljevanje «oreJega mesa proti preščipnjenju št. 14 izkaznice ca meso in maščobe In proti izročitvi Izkaznice Št 29 serije a, b, c in d. Na vsako izkaznico Je mogoče dobiti Vi kg mesa. Prodaja se prične ©b 7 dop. v sledečih mesnicah: Sinigaglia, Barkovlje 41, Puntar, Oretta Zgornja, Callin, «L Boroevič 18, Pellis, uL Cecilia de RIttmeyer, Ca vali eri, nI. Poste 16, Cadorini, nI. nadvojvode Josipa 13, Oatznig, ul. Spirldlone 7, Visintini, ul. Cavana 22, Fabbro, »L S. Vito 7, 4 v Vosak, nL Cererla 3, ^ Castro, nI. Fontanone Benedettich. oL S. Sebastiano % Bruna, nI. Beccherie 6, Polacco, nI. Beccherie 47» Zadnik, P. S. Olovannl 6, Pasqualini, ul. Marile Terezije 41» Martinelli, P. Legna t, Marsfc, ul. Pa m eto 7. Zafutta. ul. Farneto 38, Lenarduzzl, ul. Amalia Z3, Polli, Acauedotto 13. Ca^tellitz, ul. Oiulta 67« Oodiena. ul. Oiulia 24, ' Rodella, nI. Giulla 1, ' Burba, nI. A. Volta 2, ' Periatti. ul. Barriera veccMa ^ Cossich. ul. U«ro Foscolo 2. Rizzlan, P. Barriera veccbt* t. Polil, nI. Istituto 3H, Ferluga, nI. Medla 4& " ' Tapazzln. ul. Sertefontane H Pouschd, del. Rivo 36, f Cau. ul. S. Marco 34. Delavske zadruge. nI. S. Marco, Pizzian. ul. deli' Istrla I, Comisso, ul. deli* lstria 51« Godina, škeden) 50. Collobig, Skedenj 231, CENE: Prednji deli e doklado . « zadnji deli z doklado . . . RAZDELJEVANJE VINA. Krčmarji In gostilničarji, ki so pri zadnjem razdeljevanju prejeli vino aprovizacijske komisije, se pozlvljejo, da pridejo po vino, ki jim je določeno (t. j. 3 — tri — hektolitre Črnega vina) od ponedeljka, 18. t m., do sobote, 23. t m., v hangar št 41 (pomol Sanitd), kjer je treba tudi plačati vino. V dokaz, da je obratni lokal odprt, morajo predložiti potrdilo pristojnega redarstvenega komisarijata. — Cene za prodajo črnega vina so se za to razdeljevanje določile tako-le: Znotraj užltnluske Crte: v gostilnah, krčmah In vinotočih po K 5.36 liter; v hotelih in restavracijah po K 5.52 liter; na debelo za dom (v sodih in pletenicah) po K 5.16; na debelo v steklenicah pa K 5.28; na debelo za gostilničarje in krčmarje po K 5.—; v zadrugah za vino v steklenicah po K 5.36: v zadrugah za vino v sodih in pletenicah po K 5 16. — Zunaj užitninske Crte: ▼ gostilnah in krčmah po K 5.28 liter. — Te cene so se določile na podlac! gradacije, ki se le ugotovila za Crno vino na 9 5 stopinie. po IC 16*— H po K 16*80 k*. — marveč »e hrvatsko plemstvo postalo na pni odtujeno narodu. To plemstvo pa le bilo rnateriiel-no oslabljeno, posebno pa takr:;r.enovnno šliivarstvo. 5e bi!o znto nave r.no na stabo plačane službe ter je Vot mcror"r;cn sloj demoraliznioče vplivalo ra niče ra7rede. V mestu le prevladoval tuji, največ rem'ki element; ro!:r-c'elstvo le bilo srbsko in v go - ^rsVern življenju so — vkliub njihovemu malemu številu — vedno bo!j prodirali — 2'^Je.« — Navedbe madjarskega lista bi zahtevale merda kake korekture. V?a'-?.ko pa pričalo, da se jc pisec resno potrudil s proučevanjem oseb in po-Htičnih razmer hrvatske minolosti zadnjega pol stoletja. i Prodala kuriva. - Oglje. 10 kg na rdeče Izkaznice. Novo mesto: St. 1351—1550 (ob. It. 7) dne 16. 3. ul £quero ntiovo 15. (cena 84 vin. kg). — Stara mitnica: št. 47#3 -52S2 (ob. Št. 7) 16. 3. nI. Amalia 13. št. 5253—5351 (ob. št. 7) in št. 1—10 (ob. Št. ») 16. 3. ul. P. S. Sovino 7, (cena £4 vin. kg). — Nova mitnica: št. 7?l—920 (ob. št. 8) 16. 3. nL Molin srrande 20. št. 921—1170 (oh. št. 8) 16. 3. ul. Acquc 20 (cena 84 vin kc). — Ivjadln: št. 401—504 (oiv št. 7) in št. 1—346 (ob. št. 8) 16. 3. nL Alfitrl 15, (cena 84 vin. kc). Koks. 10 kg ra modre Izkaznice. Staro me^o: 201—^00 (ob. št. 24) 16. 3. ul. Pozzacchera 2. %t. 301—300 in. kg). Premog (fossilc). 10 kc oz modro Izkaznico. Novo mesto: št. 676—786 (ob. št. 26) in št 1—34 (ob. št. 27) 16. 3. nI. S. Anastasio 9, (cena 1 K 64 vin. ra 10 ke). — Nova mitnica: št. 225—759 (ob. št. 32) 16. 3. nI. Acque 20, (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Sv. Jakob: št 645—900 (ob. 5t 27) 16. 3. ul. Concordia 5. (cena 1 K 66 vin. za 10 »kg). — Skedenj: št. 671—693 (ob. *t. 8) in št 1—80 (ob. . — Rncol: št. 204— 34R (ob. št. 26) In 5t T—173 (ob. št 27) 16. 3. ul. Rocol 730 (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). Do malo vestt. Ccmu to? V sežanskem okraju vršijo cestno kontrolo nsd vojaki in civilisti državno-nemške voja.Šiwe straže, ki so jim dodaijcni naši vojaki kot tolmači. Ena taka straža stoji pod železniškim viaduktom pri Nabrežini, tri na treh krajih v Sežani Povratek vojnih ujetnikov Iz Rusije In Ukrajine. AjDr0^l28CSlSSS© £tV3di vprašanj, ki so v zvezi z sklenit- i «f ma miru t DncJrrt in f TT-iin/\ Ia tfcolrotrnt* nn\/ro KORUZNA MOKA NAMESTO KRUHA. Aprovizacijska Komisija sporoča: Za čas od 17. do 23. t. m. se razdeli normalni odmerek koruzne jnoke (650 gramov) in dodatek za delavce pri težkih delih (700 gramov) proti prcščipnienjn št vijo miru z Rusijo in Ukrajino, je vsekakor povra-tek nažih vojnih ujetnikov. Dolga leta so oni sami in njihove družine hrepenele po miru, ki naj bi jim omogočil snidenje s svojci. Toda ni samo v interesu neposredno prizadetih, ampak tudi v interesu ] skupnosti, državej da se pospeši povratek vojnih ujetnikov z vsemi š.custvL Saj tre vendar za to. da se ohranijo nehudomestljive gospodarske sile In izroče zopet po vojni težko oškodovanemu Javnemu življenju. Toda težkoče, ki preprečujejo nagei povratek naših vojnih ujetnikov iz Rusije in Ukrajine, so nenavadno velike. Pomanjkanje državnih organov v mladi ukrajinski republiki, ki mora šele ustvariti to, kar je nastalo drugje po stoletja dol gem organiČnem razvoju, popolni razkroj po državljanski vojni razmesarjene Rusije in razpad ru skih železnic, ki je dosege! vsled pasivne resisten-ce osobja neizmerne dimenzije, vse to tvori ovire, za katerih premaganje so potrebna posebna sret^ stva. DoČim se je pred razpadom državnega red.a v Rusiji delovalo na to, da bi se organiziral povratek vojnih ujetnikov čisto sistematično, sedaj ni več misliti na to. Vendar pa je na vsak način potrebno, da se poleg »divjega vračanja« uredi tudi sistematično prevažanje. To je naloga posebnih komisij, ki se sestanejo v kratkem v Kijevu in Peti ogradu. Dočim bo v Ukrajini mogoče rešiti to vprašanje precej lažje, bodo težkoče v ostali Rusiji izr^Jno velike. Predvsem bo treba ođtamkaj odpraviti v domovino najprej invalide. Tudi na ruske vodne ceste ni stavljati glede prevažanja ujetnikov prevelikih nad, ker so bile »nacionalizirane« tudi Številne piovbene družbe in s tem seveda tudi ustavljeno njihovo delovanje. V zvezi s temi vprašanji je tudi vpliv, ki bi ga zamoglo imeti zasedenje vzhodnih cnbernij Sibirije od strani Japonske na položaj naših itevilnih, tamkaj se na-hajajočih vojnih ujetnikov. Za enkrat naj pripomnimo, da morebitna japonska okupacija uajbrže ne bi imela za posledico poslabšanja položaja vojnih ujetnikov. Japonska organizacija bi gotovo kmalu napravila red. pskrbela tudi za zdravstvene naprave in redno izplačevanje gaž in dnevnine. Toliko v pojasnilo Javnosti, da dobi malo pojma o velikih težkočah, ki se stavlja jo povratku naših vojnih ujetnikov nasproti. Vojno ministrstvo pa bo vsekakor napelo vse sile, da stori vse, kolikor pač mogoče, da premaga čimprej te ovire in omogoči povratek vsem ujetnikom. Zakaj niso bili Dalmatinci na glasovanju e proračunskem provizornu? »Hrvatski List« piše: »Kakor znano Je Jugoslovanski klub sklenil, da bo skupno s Češko Zvezo glasoval proti proračunskemu provizoriju. V resnici pa le glasovala proti proračunskemu provizoriju Češka Zveza v polnem številu; istotako Jugoslovani, »izvzemš! — kakor Je poročala graška -»Tagespost« — dalmatinskih poslancev. Baje niso mogli priti radi prometnih zaprek. »Neue Frele Presse« pravi da ni moglo priti !0 dalmatinskih poslancev. Vsekako se ta stvar razjasni s kompetentnega mesta Jugoslovanskega kluba« — Tako nemški list. Mi pa menimo, da bo treba 2e začeti odkrito govoriti na naslov tako dalmatinskih, kakor tudi vseh tistih poslancev, ki radi in brez veljavnih razlogov zanemarjajo svojo poslansko dolžnost. Ne gre tn namreč za osamljen slučaj, marveč stoji dejstvo, da nekaterih dalmatinskih poslancev po cele mesece ni na Dunaju In da jih ne morejo tudi ob najvažnejih prilikah spraviti tja gori niti Izrecni in nujni pozivi predsedstva kluba — niti brzojavni pozivi net Ob tej konstataciji pa se moramo z vsem priznanjem pokloniti starčku, 70-Ietnemu JurlJu Biankiniju, ki se odzivlje pozivom tudi tedaj, ko Je težko bolan, (kakor Je bilo n. pr. v zadnjih Časih) tec^rSI vestno svojo poslansko dolžnost Beseda pa. ki Jo Je treba enkrat odkrito In naravnost izpregovoriti, je: Kdor je sprejel poslanski mandat, je dobil čast a je sprejel tadi -dolžnosti in veliko odgovornost Kdor noče, ali ne more vršiti dolžnosti, naj ne sprejema mandata 1 Od dolžnosti ne odvezujejo — Izlasti v tako važnih prilikah, kakor Je bila nedavno — nikaki privatni interesi, najmanje pa razlogi osebne udobnosti. Tudi ta Igra svojo vlogo pri nekaterih poslancih. To pa le neodpustno, ker invol-vtra brezobzirnost napram skupni stvari in posebej še napram volilcem. Povodom nedavnega glasovanja o proračunskem provizoriju Je gledal ves svet na nas. V kaki luči se kažemo ob takih ab-sencah?! Zato pa: kdor nofie aH ne more točno in vestno Izvajati podeljenega mu mandata, naj prenusti drugim čast in dolžnost In naj vrši doma svojo rodoljubno dolžnost 2e mu dovoljujejo to nlecovi privatni posti In morda tudi — osebna udobnost Za narodni svet Dubrovnlška »Prava Crvena Hrvatska« piše: Časopisi so prinesli predlog bratov Slovencev, naj se ustanovi »Narodni svet«. Ta institucija bi nam bila ne samo potrebna in koristna, ampak naravnost rešilna v teh kritičnih časih. Tu naj bi se našli pri skupnem delu ne samo vsi poslanci Slovenije, Istre, Dalmacije, Banovine. Bosne-Hercegovine In voditelji vseh strank, ampak tudi priznani domoljubi, ki delajo za narod In z njim žive ter najbolje poznajo njegove potrebe. Naloga »Narodnega sveta« bi bila, da odstrani vsa nesoglasja tn prepire, a zgradi temelj skupnemu enodušuemu delu, da doseže našemu narodu to, za čimer vpije že tisoč let kar nam pripada do historičnem in narodnem pravu. Koroška za deklaracije. Podpisani občinski odbor v Tolstem vrhu pri Guštanju na Koroškem, zbran v svoji redni seji v nedeljo dne 17. februarja 1918^ Izjavlja soglasno In odločno, da se pridružuje deklaradH (izjavi) »Jugoslovanskega kluba« z dne 30. maja 1917. glasom katere naj vsi Slovenci, od najskrajnejše meje v našem tužnem Korota-nu. do zadnjega Slovenca ob furlanski meji In na Ogrskem, zajedno z našimi brati Hrvati in Srbi. pridemo pod skupno streho samostojne države pod habsburškim žezlom. Kot najbolj trpeči del slovenske domovine prosimo fe prav posebno slavni Jugoslovanski klob. da ne odneha za las na delu za uresničenje našega skupnega cilja. Istočasno se zahvaljuje prevzvišenemu gosp. knezo-škofu ljubljanskemu, dru. Antonu Bonaventuri Jegliču, za njegov odločni nastop za Jugoslavijo, s katerim le pokazal pravo pot tudi Slovencem Izven njegove škofije. — Hvaležno pozdravlja mirno prizadevanje sv. Očeta Benedikta XV. In Njeg. Veličanstva cesarja Karla L z željo, da angel miru kmalu prinese že dolgo zaželjeno oljklno vejico vsem avstrijskim narodom. — Jožef Rožej, župan; Prane Kogelnik, Luka Kotnik, Andrej Oset: občinski svetovalci; Pitino Benedikt Franc Cevnik, Dominik Kotnik, Franc /nže, Peter Jasnlker, Mihael Dretnik, Janez Par iiž: občinski odborniki. DrugI umetniški večer. ^ skoraj ponovno raz- prodanem gledališču se i Rossetti drugi umetniški narodni zvezi tržaškega ršil s*1 oči v Politeama prirejen po »Med--»rlmorskega časnikar- stva«. Pmetnišk! uspeh Je jil pač tak, kakor se je le mogel pričakovati od odličnih sodelovalcev. ljubljencev tržaškega občinstva. Cesare Barlson je goslač, ki zna s svojim instrumentom očarati ol>-činstvo. Je sicer velika razlika v njegovi Igri, ali tudi tan, kjer se niegova itali'Hnska duša ne more ^rav vživeti v delo, ostaja nmetnik, ki daje delu svoj značaj. V Tartinijevem koncertu je „bii na višku, svojo dušo je pokazal v svojem iastnem delu ^Reve^in prav tako ie bila Sarasatova »Ciganska« na enaki višini. VVagnerjev »List iz albuna« je bil dober in v Wieniawskega »valse caprice« smo občudovali njegovo izborno tehniko, a iz Dvo-fakove »Humoreske* smo čuli Bari&ona, toda veliko manj Dvoraka. Tako slovansko glasbo more najpopolneie pač izvajati le Slovan, ki čuti v njej svojo lastno slovansko dušo. — Gospa Alice An-drich-FIorio, ki je nastopila z dvema točkama: Chopinom (rondcau op. 16) In Lisztovim »Peštan-skim^ karnevalom* je s svojo izborno, v vseh potankostih dovršeno, tehnično sijajno igro v naj-obilnejš» meri zadovoljila občinstvo. Globoko ume-vauje skladatelja in temu primerjeno izvajanje Ji mora zagotoviti popoln uspeh. Po večkratnem priklicu na oder so ji izročili lep šopek cvetic. — Odč. Toinon Enenkel je bila snoči občinstvu naravnost predmet naiprisrčnejšega oboževanja. Nima sicer bogve kake veličine v svojem glasit, toda ljubek je, obel, gibek in prožen, v pianissimu mU, v iortissimu srebrno zvonek, a zazveneti zna iT njega tudi presrčkana šegavost. Kolorature JI teko, kakor da žubori studenček preko kamnlčja. Naj Je bila Cestijeva »Tu mancavi«, ali Mozartova »Nlnna-nanna«, kjtero je pela posebno milo, z naj-globjim občutkom, ali Paesiello ali Gluck aH Rossi-ni: povsod na vrhuncu. Ali Tostijeva »Nonna sor-rldl....?« Je bila za občinstvo nekaj, česar ni moglo pozabiti. Neštetokrat Je morala pevka na oder, dokler nI ponovila pesmi. Ze prej pa je na sploSno željo dodala nekaj komadov. Izročili so JI krasen cvetlični nastavek. — Profesor Evzebil Cu-reillch Je, kakor smo že večkrat imeli priliko poudarjati, pravi mojster v spremljevanju. kakor ga nima T'st drugega. Prepričani smo, da ni najmanjša njegova zasluga na tako lepd uspelem umetniškem večeru. Naše društvo Je lahko ponosno na ta uspeh svojih prireditev. Vstopnice za umetniški koncert, katerega priredite gdč. Cirila Medved, koncertna altistinja. in gdč. Dana Kobler, klavirska virtuozinja v nedeljo. 24, L m« ob 8 zvečer v vtilki dvorani Narodnega doma v Trstu, so od Jutri naprej v predprodaji pri vratarici Narodnega doma g. Bičck-Razbornik. Cene: lože 20 K, sedeži v pritličju od I,—V. vrste K 4, od VI.—X. K 3, od XI —xV. vrste K 2 In na galeriji K 2, stojišče v pritličiu K 1*20, stojišče na galeriji in vstopnina v lože 70 vin. Vabimo naše občinstvo, da v obilnem številu poseti koncert, ki bo nudil v resnici pravi umetniški sžitek. S svojim obiskom pa naj tudi pokaže, ds pojmuie umetniško stremljenje našega naroda In časti svoje kulturne delavce. Spored koncerta, katerega pHredUa v nedeljo, dne 24. marca v veliki dvorani Narodneea doma v Trstu gdč. Cirila Medved in Dana Kobler; 1. Massenet: Arija iz opere »Werther« — alt snlo, _gdč. C. Medved, 2. a) Novak: Araoroso Iz cikla Spomiai, b) Smetana: Cbkroeak, igra cdč. D. Kobler. 3. a) Čajkovski: Arija iz opere Pikova dama. b) Brahms: Ze prav rahlo srce spsva, c) Brahins: Zaman pod oknom, pesmi, poje gdč. C. Medved. 4. a) Balikirev: Škrjanček, b) Tabatlere a muiooue. igra gdč. D. Kobler. 5. Sair.t-Saens: Arija Iz opere »Samsoa In DallJa«, poje gdč. Medved. 6. a) Chopin: Scberzo b moli, b) Liszt: Ogrska razsodila št. 13 igra gdč. D. Kobler. 7. a) Pavčič: Pesem, b) Adamič: Na Il^lcf zeleni, c) Thomas: arija iz opere MIg»tnn. Začetek točno ob 8 zvečer. Tekem tedna priobčimo razlago k posameznim točkam sporeda. Promet poStnlh zavitkov v Turčijo ? ji&tavljen bržkone do začetka aprila. Vojaški pogreb. Na topovki št 3 Je H. marca 1918 umrl črnovojnik nadkurjaS c. in kr. vojne mornarice Emil Bocher, rojen leta 1372. v Trstu. Pogreb se bo vršil 17. t. m-ob 2 pop. iz c. fn kr. garnizijske bolnišnice št 9 na vojaško pokopališče. DAROVL — Namesto prodanega sedeža v Politeama 10 3. Nuška Prunk K 6 za žensko podružnico CMD Denar pri upravi. — Za čebulo Treven moški podružnici K 2. Denar hrani 'uprava. Mestna zastavljalnica v Trstu (Civico rnonte ui pieta) sprejema v prostovoI.no prodajo na javni dražbi vsakovrstne vrednostne in brezvrednostne predmete, brez da bi se isti zastavili. Češko liutJifcvička Restavracija (Bosa-kova uzorua češka Eosii.na v Trstu) se nahaja v ul. O. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. MALI OGLAS!. nfvtflfA *>db kapujeui v vs*Ui množini. P1 VlIlJllC f o r>ajviSjih dunalnjih cenah. Zni4er-ii Opttn« 3t. s. Sadna drevesa: ♦rt'Tje izbra e vr>te pto taja Josip štrekelj t Ko-»'n* (Goriško)* tta+ft^ttftt An Um Jer*ič j cm* uje v sroiem atei.cja rUIUVfUI r Trstu Via deJle Po^to it ID M pKAtf*« e hišici z ■ verna Btaoovaniema In pro-tlvUU dajalno, prikrivao n vsako obrt. Oiiiit. ljetia je od 1 udskeg* vrt* 1'' mi.iuL Cena 10 0 K Naslov pnve Tn- odđ Edin, sti 1 22 U torek, dne 19. t m. odprem :: GOSTILNO :: v Rdiartu Scala Santa 221 Točiio se bo izborno domače črno in belo vino ter pivo. — Kuhhijs bo vedno preskrbljena z gorkirni in mrzlimi jedili. V nadl, da me bo slavno občinstvo po možnosti podpiralo, beležim udani JOSIP KATAUM* Posest« .Gospodarske zadruge' v Kopru, ležeće na postaji v Kopru, tik pred vratmi, je — na prodaj — Najnižja ponudba K 65 000 (že prekoračena). Varščine je položiti v Kopru, desetino ponuđene svote. Ponudbe na Posojilnico v Kopru do najdalje 20. t m. pWAfflf tnlnd m®7e» imula) x% to*njo — ri JUU Nulo v pore Ina odd. Edinooti PFont Jnilc Prot* flTcatue.no v ti- lilElU vilih. Pismen« ponudbe pud „Ugodna prilika' na Ins. odd. Edaorl 1921» Išče se po-t*etaica. Oglasi naj »e od 2—5 pop. ▼ Klici G. Galatti m Gruden. 1934 Itte m učitelj ali uCreljtca za poTrfevaaje 56 nemikepa ter italijauakefa Jezika Naslor por« Ina- Fdinmd 1923 If?OT71 fc njo za deželo. Opravljati bi morali 1 jIlIII tudi poljska dela. Naslov pove Ina. odi Ldinmtft. 192 ( liisio („Silva" vrelec), žganje in vino razpošilja A. OSE f p. GuStanj (Koroško). — Kupuje steklen ce vseh vrst ter zama^ke stare in no* ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trstu, ulica Posti vecchle 12 | vogal ulice delie Poste. Izdiranje zobov brez bo-« Ješin. — Plomb lran]e« — UMETNI ZOBJE --J EmPJa teresato trsi Campo S. Glucomo 2 Pripuroča cenjen, občinstvu svoja. !rfioyino plmM in iolsKiii potrefcšč!n Prodaja razglednic In Igrai vs