GLAS
LETO XXI. ŠT. 4 (968) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 28. JANUARJA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Foto IG 
Leto pred nami je polno
izzivov!
  radicionalni novoletni spre-
jem stranke Slovenska skup-
nost je bil letos v petek, 22. ja-
nuarja 2016, v agriturizmu Žbogar v
Samatorci. Kot je sam deželni tajnik
stranke Igor Gabrovec poudaril v svo-
jem govoru, je tokratno srečanje na-
stalo v nekoliko bolj 'komorni zased-
bi'. Poleg čanov SSk, javnih upravi-
teljev iz vrst stranke lipove vejice, ak-
tivistov in prijateljev so bili kot gostje
prisotni še poslanka Demokratske
stranke Tamara Blažina, predsednik
tržaškega občinskega sveta Iztok Fur-
lanič, predsednica paritetnega odbo-
ra Ksenja Dobrila, predsednik ZSŠDI
Ivan Peterlin in predsednik SKGZ Ru-
di Pavšič.
Po uvodnem pevskem pozdravu Fan-
tov izpod Grmade pod vodstvom
Hermana Antoniča je dobrodošlico
gostom izrekel deželni predsednik
stranke Peter Močnik. Dejal je, da bo
letošnje leto polno izzivov, ki se lah-
ko sprevržejo v pozitivno oziroma
negativno smer tudi glede na to, ka-
ko se bo naša narodna skupnost zna-
la do teh postaviti. Aktualnih tematik
je na pretek: med najpomembnejše
gre nedvomno uvrstiti reformo sena-
ta in ustanovitev medobčinskih zvez
na deželnem področju. Močnik je še
spomnil, da je deželno upravno so-
dišče sprožilo naknadne postopke v
zvezi s prizivi slovenskih občin glede
poenotenja nekaterih od teh uprav-
nih enot: “Prve tožbe bodo torej nad
našo glavo”, je ugotavljal. Deželni
predsednik ni pozabil na dve ključni
volilni preizkušnji v tem letu, ki se
neposredno dotikata Slovencev, in si-
cer v Trstu in Miljah. Ob koncu je
zaželel prisotnim vse dobro in pova-
bil, naj se čim več simpatizerjev SSk
končno včlani v stranko, kot to pote-
ka pri drugih političnih opcijah: pri
vhodu na prireditveni prostor je
namreč stala miza s kupom prijavnic.
Za Močnikom je stopil pred mikro-
fon deželni tajnik Igor Gabrovec, ki
je takoj pojasnil, da njegov govor po
sili razmer in glede na strankarsko za-
dolženost ne bo tako kratek kot po-
seg njegovega predhodnika...
Govor Igorja Gabrovca objavljamo
na 3. in 11. strani.
IG
T
www.noviglas.eu
Novoletni sprejem stranke Slovenska skupnost v Samatorci
Naš svet preoblikujejo duhovi:
čim več ustvarja jih z ljubeznijo,
tem bolj se svet obogati z darovi –
saj človek ni le v smrt odeta snov.
Poklon te pesmi s strun občudovanja
prav vsem, ki Novi glas ustvarjajo
že dvajset let – kljub molku nepoznanja,
kljub molku, ki lahko hromi telo.
Naš svet duhovi gnetejo v veselje,
v modrost, v lepoto, v strpnost z upanjem.
Vem: skromnost, Novi glas, Ti tli v očelje,
slovenske ustvarjalnosti emblem!
Čestitam Ti! Še bolj se veselijo
Duhovi, ki nekoč ustvarjali
so Novi glas. Kjer zdaj zares živijo,
Ljubezen z novim glasom govori.
Vladimir KosTo lahko storite tudi s podporno naročnino, ki znaša 100 evrov.
PODPRITE
  Sprejem za katoliške časnikarje
“Cerkev je verodostojna,
ko je usmiljena!”
LJUBLJANA 
  b godu sv. Frančiška Saleškega, zavetnika katoliških
časnikarjev, je bil v soboto, 23. januarja 2016, na lju-
bljanskem ordinariatu tradicionalni sprejem za časni-
karje in urednike v katoliških medijih, ki je tokrat izzvenel v
poglobljenem svetoletnem in ekološkem razmisleku. Vsako leto
smo povabljeni na sprejem tudi predstavniki katoliških medijev
iz sosednjih držav, iz t. i. zamejskega prostora, tokrat smo se
udeležili lepega dogodka samo mi iz uredništva Novega glasa.
To pa je velika škoda, ker je tradicionalni sprejem na ljubljanski
nadškofiji vseslovenskega pomena in prav slovenska Cerkev je
tista, ki je že dokazala in vedno znova dokazuje, da dojema ce-
loten slovenski narod kot eno telo, ne glede na državne meje,
predvsem pa se na teh sprejemih od nekdaj daje posebna po-
zornost vsem nam, Slovencem, ki ne živimo v domovini.
/ str. 5
Jurij Paljk
O
Foto JMP
Peter Močnik (foto IG)
Poklon iz daljne Japonske
Svet okrog nas
28. januarja 20162
Povejmo na glas
Negotovi časi ogrožajo medčloveške odnose
Še o Slovencih v Ameriki (2)
V Ameriki je delovala tudi
slovenska mafija!
  prejšnjem javljanju opi-
sani Leadville nikakor ni
edino slovensko mestece
v Koloradu. Precej slovenski je
nekoč bil celo Aspen, zelo poz-
nano, verjetno najmondenejše
smučarsko središče v ZDA. A prav
zaradi mondenosti in posledično
zelo visokih cen so Slovenci me-
sto zapustili in se razselili dru-
gam. Menda, če si se še pred de-
setletjem sprehodil skozi Aspen,
si na vsakem koraku zagledal slo-
venske napise trgovin, restavracij
itd. A stavbe se stalno obnavljajo
in spreminjajo, tako moraš danes
slovenske napise iskati že skoraj
s povečevalnim steklom. Poleg
Leadvilla in Aspna kot zgo-
dovinske slovenske naselbi-
ne veljajo še Trinidad, Wal-
senburg ter Crested Butte,
deloma pa tudi Colorado
Springs. V tem zapisu pa se
dotikam dveh drugih, ki mi
ju je, poleg Leadvilla, uspe-
lo obiskati: Globeville in
Denver. Eden ključnih slo-
venskih centrov v vsej Ame-
riki, Pueblo, pa pride na
vrsto v naslednjem zapisu.
A najprej k zadnjič oblju-
bljenemu odnosu do prisel-
jencev iz Latinske Amerike.
Mestece Globeville, ki je da-
nes dejansko že predmestje
prestolnice Kolorada, Denverja,
je nekoč naseljevala močna slo-
venska skupnost. A po drugi sve-
tovni vojni je prišlo do velikih
demografskih sprememb. Vlada
je nudila subvencije za gradnjo
novih hiš, ne pa tudi za obnovo
starih, tako so se številni izselje-
vali izven tradicionalnega naselja
in si tam gradili lepša domovan-
ja. To je sovpadalo z vse več
mešanimi zakoni in posledično
tudi z rahljanjem pomena slo-
venske dediščine in tradicije. Za-
radi hladne vojne so si številni
spreminjali tudi priimke, da se ti
ne bi slišali slovansko in posle-
dično “nevarno”.
A zapuščene nepremičnine v
Globevillu niso ostale prazne,
tam so se začeli naseljevati pri-
seljenci iz Latinske Amerike, ki so
si lahko privoščili le te starejše in
posledično cenejše hiše. To pa je
spodbudilo še preostale stare na-
seljence, da so se izselili, in Glo-
beville je postal pravo latinoame-
riško naselje, lahko bi rekli geto.
Moja sogovornica slovenskih ko-
renin o tem pravi takole: danes
pravimo, da smo se mi hitro asi-
milirali, oni pa se ne. Resnica je
V drugačna. Sem so se ljudje prisel-jevali od leta 1880 naprej, domapa imam molitvenike iz leta
1945 v slovenščini. Po 65 letih so
torej še vedno ohranjali jezik. Iz
časopisov in zgodovinskih virov
je jasno, da so bili predsodki do
nas takrat enaki kot do Me-
hičanov danes – so poceni delov-
na sila in nam kradejo službe,
imajo velike družine in bodo
začeli prevladovati, govorijo čud-
ne jezike, ki jih ne razumemo …
“Slovenski” Globeville skriva ze-
lo zanimivo zgodbo. Marsikje
smo se Slovenci naselili in počeli
najrazličnejše stvari. A še nikoli
nisem slišal, da bi bili tudi mafij-
ci. Do obiska Leadvilla. Tukaj je
konec 18. stoletja “deloval” Maks
Malik (Maximilian Mailich).
Vpliven sindikalist, sicer pa tudi
lastnik trgovine z živili, mesne
tržnice in saloona, je bil vključen
tudi v ustanavljanje slovenske
župnije, narodnega doma, slo-
venskih gostiln, bratskih podpor-
nih jednot … Urejal je dokumen-
te za nove selitve iz slovenskih
dežel, po njihovi priselitvi pa jim
posojal denar in jih tako prido-
bival pod svoj vpliv. Dolžniki mu
niso le vračali denarja z obre-
stmi, ampak tudi na volitvah gla-
sovali za kandidate po njegovih
navodilih. Ni se ga zastonj prijel
vzdevek “kralj Globevilla”. Leta
1907 je bil osumljen umora nek-
danjega guvernerja Idaha Franka
Steunenberga, a kasneje ni bil
obsojen. Takrat pa so se razmere
precej razgrele tudi zanj in v
skrivnostnih eksplozijah so bile
uničene njegove trgovine, le za
las je smrti ušel tudi njegov
sin. Maks Malik se je zato
izselil v Western Slope, kjer
je imel velik ranč in tam le-
ta 1922 umrl.
Slovenci v Globevillu so si-
cer razvili vse etnične struk-
ture, kot je bilo to značilno
za rojake v primerljivih me-
stih: slovensko župnijo
Kraljice sv. Rožnega venca
(ki je danes pretežno me-
hiška, še do pred leti pa je
tam deloval slovenski du-
hovnik), slovenski narodni
dom, podporne bratske
jednote, slovensko-hrvaški
narodni dom, ki je bil hkra-
ti bar. Tudi v povezavi s tem
obstaja zanimiva anekdota.
Ko je Slovencem prvič
uspelo izvoliti mestnega svetni-
ka, to je postal John Kapsh, sta
temu sledila nepopisno veselje
in zabava v slovensko-hrvaškem
baru. Vključenega je bilo tudi
precej alkohola in iz zabave se je
začelo streljanje z revolverji. Zgo-
dila se je nesreča, žrtev nesrečne-
ga strela pa je bil novoizvoljeni
občinski svetnik
John Kapsh. Prvi
politični uspeh
Slovencev je bil
tako zelo kratke-
ga veka.
Nekaj deset Slo-
vencev živi danes
v prestolnici Den-
ver. Gre za zelo
zanimivo
mešanico posa-
meznikov, ki jih
povezuje častni
konzul Slovenije
v Koloradu
Srečko (Lucky)
Vidmar in se
občasno srečujejo. V skupini naj-
deš potomce naseljencev iz 19.
in začetka 20. stoletja, ki so se iz
okoliških slovenskih naselbin
preselili v Denver, nekaj povoj-
nih političnih beguncev in nji-
hovih potomcev, ki so med sta-
ronaseljenci našli sponzorje ter
taki pristali v Koloradu, ter tudi
kar nekaj novejših priseljencev iz
zadnjih treh desetletij, ki jih je
bodisi iz Slovenije ali iz ostalih
slovenskih centrov v ZDA v Den-
ver pripeljala služba. Med seboj
se čisto dobro razumejo in radi
družijo.
Dejan Valentinčič
V soboto, 30. januarja, bo v Rimu “družinski dan”
Nad drugimi pravicami naj
prevladajo pravice otrok
  talija je razdvojena, krepko
razdeljena. V tem tednu naj
bi namreč v senat priromal
zakonski predlog Cirinna’, ki
priznava homoseksualnim zve-
zam iste pravice, kot jih ima tra-
dicionalna družina, in jim omo-
goča tudi posvojitev otrok. Ma-
nifestanti so prejšnjo soboto že
stopili na številne mestne trge:
na eni strani t. i. stoječi stražarji,
nestrankarska in akonfesionalna
“mreža” mož in žena različnih
svetovnih nazorov, ki v tišini in s
knjigo v roki manifestirajo v bran
svobodi izražanja, na drugi pa
dosti bolj barviti in “glasni” za-
govorniki t. i. civilnih oz. homo-
seksualnih zvez. Največji shod pa
naj bi bil, trdijo organizatorji,
zbrani v koordinacijskem odboru
Zaščitimo naše otroke, v soboto,
30. januarja, na nekdanjem kon-
jskem dirkališču Circo Massimo
v Rimu; tja so ga premaknili s
trga pred lateransko baziliko za-
radi nepričakovano velikega šte-
vila prijav. Zbrale se bodo
družine, zbrali se bodo predstav-
niki številnih (ne le cerkvenih)
gibanj in organizacij, ki menijo,
da je treba zaščititi naravno
družino in da ima vsak otrok pra-
vico do svoje mame in svojega ta-
tu; ki menijo, da otrok ni pred-
met, ki ga lahko kupiš, in da je
nesprejemljivo izkoriščati dekleta
kot prave otroške inkubatorje (se-
veda proti plačilu). Gre za spon-
tano mobilizacijo, ki je izraz lju-
di, laične baze; niso je sprožili
“škofje-piloti”, saj so bila njihova
mnenja do pred kratkim še zelo
deljena. Šele v ponedeljek je
odločno nastopil predsednik ško-
fovske konference kard. Angelo
Bagnasco. V tehtnem govoru, v
katerem ni omenil ne razprave v
senatu ne sobotnega shoda, je na
plenarnem zasedanju zatrdil, da
je družina dragocen univerzalen
zaklad, da nihče nima pravice do
I otroka, da nad pravicami vsehmorajo prevladati pravice otrok.Povzel je tudi papeževe besede,
da ne more biti zmede med
družino in katerokoli drugo obli-
ko zveze. Cerkev torej ni ničesar
organizirala, je pa sobotni shod
posredno “blagoslovila”.
Že 20. junija lani se je zgodilo, da
družine niso imele podpore me-
dijev. Tokrat se dogaja isto, saj je
ogromna večina občil za odobri-
tev zakona. Renzijeva vlada je
kočljivo temo že nekajkrat pre-
ložila, zadnje tedne pa posebno
trmasto vztraja pri svoji nameri.
To je pred nekaj dnevi podprla
tudi predsednica poslanske zbor-
nice Laura Boldrini.
In vendar niso vsi za... Ob koncu
prejšnjega tedna je skupina t. i.
katoliških demokratov znotraj
Demokratske stranke (tej pripada
tudi “mati” osnutka, Monica Ci-
rinna’) predlagala popravek in za
nadomestno materinstvo, ki je v
Italiji kaznivo dejanje, zahtevala
do 12 let zaporne kazni oz. globo
do milijona evrov. K razsodnosti,
da ne bi odobrili “nepravičnega
in neustavnega zakona”, je par-
lament pozvala skupina 321
pravnikov (med njimi so tudi
častni predsedniki in podpred-
sedniki ustavnega sodišča). Na
nevarnost neustavnosti osnutka
so že prej opozorili tudi pravni
izvedenci s Kvirinala. Pa tudi slo-
viti psihiater Paolo Crepet (ki ni
znan po tem, da bi bil kristjan) je
prejšnji teden vehementno pou-
daril, da imajo otroci pravico
poznati mater in očeta. “Problem
ni samo pravne narave, ampak
ima psihološki značaj”. Kdo bi
lahko bil srečen, ko bi na
vprašanje “Kdo je moja mama”?
prejel odgovor: “Je bila gospa, ki
je dala v najem svojo maternico
za tri tisoč dolarjev”? je dejal Cre-
pet. Obstajajo poglobljene študi-
je o čustveni povezanosti med za-
rodkom in materjo med no-
sečnostjo. “Zarodek ni predmet,
je živo človeško bitje”! Pa še to:
če homoseksualca gresta v Kali-
fornijo ali Kanado “najet mater-
nico”, na katalogu gotovo ne bo-
sta izbrala grde in debele gospe,
ampak nekoga po svojem okusu:
“To je evgenika: praksa, ki so jo
imeli zelo radi nacisti”, je še dejal
psihiater.
Organizatorji sobotnega shoda
poudarjajo, da nihče ne bo ma-
nifestiral proti homoseksualcem,
ampak zgolj v bran naravni
družini, ki jo sestavljata moški in
ženska, odprta življenju. Resnici
na ljubo pa moramo zapisati, da
so prejšnjo soboto na “ma-
vričnah” manifestacijah “obrav-
navali” zagovornike tradicional-
ne družine - evfemistično pove-
dano: - z mržnjo in zaničevan-
jem.
Med drugim vsiljujejo prepričan-
je, da gre za spor med vernimi in
nevernimi oz. med homosek-
sualnimi in heteroseksualnimi.
In vendar smo prepričani, da ne
gre za to: med enimi in drugimi
so namreč ljudje, ki podpirajo
eno ali drugo opcijo; prav tako se
najdejo zagovorniki naravne
družine oz. homoseksualne zve-
ze - sicer v različnih proporcijah
- na politični levici in desnici.
Spor ni ne političen ne ideološki,
ampak antropološki. Kot je an-
tropološka - in ne ideološka! - da-
nost tudi družina sama. V osnovi
gre torej za vprašanje, ali je člo-
vek oseba z absolutno vrednostjo
ali pa predmet, s katerim lahko
razpolagamo, kot hočemo.
Pričakovanje skorajšnjega dogod-
ka je veliko. Tudi v medijih. Vsa
Italija se namreč zaveda, da se bo
30. januarja zgodilo nekaj po-
membnega. Baza katoliških
družin je v preteklih letih že usta-
vila nekaj podobnih poskusov.
Kako se bo izteklo tokrat? / DD
  časih, ki postajajo vse bolj negotovi,
velja biti še posebno pozoren na
medčloveške odnose, in to prav v za-
sebnih krogih vsakogar od nas. Negotovost
namreč še kako vpliva na vsakega posamezni-
ka, in tudi če v naši bližini ni bilo teroristične-
ga napada, tovrstni dogodki, ki se zgodijo
drugje, na nas vplivajo. Tudi če nismo bili ne-
posredno soočeni s pribežniki, so ti tukaj, še
prihajajo, in tudi to vpliva na nas. Tudi če ni
na robu propada naša najbližja banka, banke
v krizi vplivajo na nas. Vse te stvari na nas neu-
godno delujejo, in če so tu kvarne posledice,
toliko bolj izrazito: ko se npr. zapirajo meje,
ko ne vemo več, kam z begunci, in ko je slišati
za banke, ki niso več v stanju jamčiti za pri-
hranke svojih varčevalcev. Vse to so pojavi, ki
se stopnjujejo in spreminjajo razmere izven,
pa tudi znotraj nas. Vse bolj smo, in to je ra-
zumljivo, s temi vsekakor slabimi razmerami
obremenjeni in vse manj je v nas prostora za
tisto svetlo obzorje prihodnosti, brez katerega
se naša notranja moč zelo in neizogibno
zmanjšuje. Lahko nam vsaj nekaj časa poma-
gajo zatrjevanja najvišjih institucij, da ni ra-
zlogov za črnogledost in da se stvari izboljšuje-
jo. Lahko si torej pomagamo s sklicevanjem
na varljivi optimizem, toda dejstva so dejstva
in počasi pronicajo v našo dušo in misel. In v
takšnih razmerah, ko za zdaj in žal prav nič
ne kaže, da bi na Bližnjem vzhodu spopadi
prenehali, se kaj hitro zgodi in se je v zgodo-
vini vedno dogajalo, da se osebna ogroženost
posameznika prenese in vse bolj prenaša v od-
nose z bližnjimi in obratno: ogroženost in sti-
ska naših bližnjih in manj bližnjih se pre-
našata v odnose z nami. In če se tega ne zave-
damo, pričenjamo izgubljati temeljno dobri-
no, ki je prav v ugodnih medčloveških odno-
sih z bližnjimi in drugimi. Kar čez noč se nam
lahko zazdijo drugi ljudje neprijazni in vse
bolj nenaklonjeni, do sedaj naši dobri sogo-
vorniki in prijatelji postajajo do nas vse slabše
razpoloženi in istočasno tudi mi do njih. Z
eno besedo: nelahke, vse težje in v prihodno-
sti nemara še težje razmere pričenjajo rušiti
naše stike in sobivanje z drugimi in na ta
način pričenjamo izgubljati tisto, od česar
pravzaprav živimo: prijateljsko počutje v pro-
storu in kraju, v katerem bivamo. Jasno je, da
moramo storiti vse, da se kaj takega ne zgodi
in ne bi zgodilo in v tej smeri bi morali biti
vztrajni in do skrajnosti nepopustljivi. To rav-
no zato, ker, kot rečeno, sta v težkih razmerah
osebna gotovost in življenje v osebni skupno-
sti praviloma spodmaknjena - kot da to ne bi
bilo dovolj, se preneseta še navzven. Iz osebne
ogroženosti tisočev in sto tisočev posamezni-
kov zraste zahteva po politiki trde roke in
sploh po neizprosnem ukrepanju, tudi če se
to nagiba v nasilne ali celo vojaške prijeme, s
čimer se razmere zanesljivo in usodno po-
slabšajo. Odločno je treba torej verjeti, da to
ni edina pot, sicer se bomo prej ali slej zago-
tovo znašli v slepi ulici, zaviti v temo.
Janez Povše
V
Druženje s Slovenci v Denverju
Cerkev sv. Rožnega venca
Aktualno 28. januarja 2016 3
  Govor deželnega tajnika Igorja Gabrovca na sprejemu Slovenske skupnosti
Vedno in vsekakor na strani enega in istega
gospodarja: našega človeka …
SAMATORCA 
  poštovane dame in gospod-
je, spoštovani gostje, izvol-
jeni upravitelji, člani in so-
mišljeniki, zlasti pa prav vsi, od
prvega do zadnjega, dragi prijatelji
stranke Slovenska skupnost, ki ste
se prijazno odzvali našemu vabi-
lu, da si tudi letos, kot že vrsto let
v tem času, pogledamo v oči, si
kakšno povemo, obračunamo z
minulim in nalijemo čistega vina
za novo leto, v katero hočemo zre-
ti z navdušenjem in v prepričanju,
da nam bo še marsikaj uspelo, ta-
ko kot si želimo. Minila sta komaj
dva meseca od slavnostne akade-
mije v Gorici, ko smo v veliki dvo-
rani Kulturnega centra Lojzeta
Bratuža obeležili 40 let prehojene
poti od prvega deželnega kongre-
sa SSk v Devinu. Dogodek, ki je
leta 1975 pomenil ne začetek,
temveč nadaljevanje svetle tradi-
cije samostojnega političnega na-
stopanja Slovencev v Italiji, ki ima
svoje korenine tako globoko
vraščene, da jih nista presekala ni-
ti fašizem in niti vojna. Ni bilo
preprosto in ni bilo samoumev-
no. Nikdar. O tem nam govorijo
pravzaprav vsa povojna desetletja,
ki pričajo o boju brez konca in
kraja, političnih in upravnih pri-
zadevanjih od najmanjše občine
pa vse do vsedržavnega in med-
narodnega nivoja. Vedno in vse-
kakor na strani enega in istega go-
spodarja: to je našega človeka, pre-
bivalca tega prostora, območja, ki
ga Slovenci suvereno naseljujemo
vsaj petnajst stoletij, poldrugo ti-
sočletje. Prostor, ki so mu bile v
stoletjih vsiljene meje in omejit-
ve. A vendar prostor, ki od nekdaj
povezuje in prepleta različne lju-
di, tradicije, jezike, kulture – z eno
besedo: narode. Pa naj nas zato
nehajo učiti, da moramo biti bolj
odprti, bolj razumevajoči, bolj do-
jemljivi, bolj moderni, bolj mul-
tikulturni, ko pa smo vse to od
nekdaj, in naj nam bo tudi to po-
sebej jasno, to smo le mi. Ker dej-
stvo je, da smo v tem prostoru le
Slovenci večkulturni, ker odlično
obvladamo svojo in kulturo sose-
da, ker razen redkih izjem smo le
Slovenci večjezični, saj enako su-
vereno obvladamo materni jezik,
jezik italijanske večine, od Goriške
dalje večkrat tudi furlanščino in v
Kanalski dolini pa sploh so naši v
glavnem vsaj štirijezični.
ŠOLSTVO
Naše šole formirajo v tem smislu
– kaj pa šole večine? Koliko itali-
janskim otrokom govorijo o nas
in o ostalih? In vendar je prav šola
s slovenskim učnim jezikom še
vedno prepuščena, da sama nosi
večji del bremena za lastno poseb-
nost. Kot slovenska stranka smo
prepričani, da je ravno kvalitetna
šola eden glavnih temeljev, na ka-
terih sloni prihodnost slovenske
narodne skupnosti. Ker se v njej,
v otrocih in mladih, ki jo danes
obiskujejo, zrcalita jutrišnja podo-
ba in obseg naše skupnosti. Prav
zaradi tega je hvalevredna vsaka
pobuda, ki gre v smer ustvarjanja
boljših pogojev za vse, ki so nepo-
sredno vključeni v šolsko stvar-
nost. Od družin, naj bodo popol-
noma slovenske ali narodno
mešane, ki svoje otroke vpišejo v
slovensko šolo, do učnega in
neučnega osebja, ki nosi pleme-
nito odgovornost za posredovanje
znanja ter nadgradnjo jezikovnih
spretnosti in narodnih vrednot. V
tem smislu stranka Slovenska
skupnost vztraja, da je pri pobu-
dah v prid slovenski šoli dobro-
S došla in pravzaprav nujna čimširša podpora s strani vseh poli-tičnih in družbenih dejavnikov
slovenske narodne skupnosti v
FJK in institucij Republike Slove-
nije. Slovenska šola slavi 70-letni-
co obnovitve svoje
dejavnosti. Stranka
Slovenska skupnost
bo to častitljivo
obletnico počastila s
pomnoženimi priza-
devanji, zato da ne
ostanemo le pri obu-
janju spominov na
boljše oz. različne
čase. Pri SSk hočemo
biti bolj soudeleženi
v iskanju in soobli-
kovanju prepotreb-
nih tudi zakonskih
rešitev, skupaj seve-
da s slovensko po-
slanko, s Sindikatom
slovenske šole, s po-
litičnimi partnerji
tudi ostalih manjšin-
skih strank, z drago-
cenim doprinosom
številnih združenj
staršev, ki so po-
membna opora in
spodbuda prav vsaki
posamezni šoli. Slo-
venska skupnost
podpira zahtevo, da
mora slovenska šola uživati široko
avtonomijo. V tem smislu je po-
trebno prilagoditi organik in sred-
stva, kot tudi mora biti Deželi
priznana kompetenca za njeno
upravljanje. Že pred leti smo pred-
stavili svoj zakonski predlog o slo-
venski šoli, ki je lahko tudi danes
dragocena osnova pri iskanju no-
vih rešitev. Slovenska šola je bila
od svojega nastanka pomembna
opora družinam ne le pri posre-
dovanju znanja in slovenskega je-
zika, ampak tudi pri utrjevanju
narodne zavesti in občutka pri-
padnosti temu prostoru. Zato
imamo šolo s slovenskim učnim
jezikom, ki ni in ne more postati
le tečaj slovenskega jezika. Na Vi-
demskem pa bodo naša prizade-
vanja še naprej usmerjena k utrje-
vanju in razširitvi ponudbe večje-
zičnega izobraževanja, ki naj se na
osnovi špetrske izkušnje razširi in
razvije skozi Tersko in vse do Ka-
nalske doline - povsod, kjer je za
to zanimanje in povpraševanje.
Ker smo že na Videmskem, naj gre
s tega mesta misel v podporo in
solidarnost z Rezijo, kjer je sloven-
ska identiteta še vedno na okopih.
Še vedno in na novo se pojavljajo
pobude in neverjetna stališča, da
rezijanščina nima nobene vezi s
slovenskim jezikom, in torej s slo-
venskim narodnim prostorom.
Gre za teze, ki so še najprej skre-
gane z jezikoslovno stroko. Naj bo
jasno, da niti Rezijanov ne bomo
pustili na cedilu!
USTAVNE REFORME IN VOLILNI
ZAKON
Italijanski parlament z nemajhni-
mi krči sprejema ustavno refor-
mo, o kateri se bomo jeseni z re-
ferendumom lahko dokončno
izrekli tudi vsi državljani. Vnesene
spremembe bo potrebno zelo na-
tančno preučiti in preveriti,
kakšne so praktične posledice tu-
di na interese naše narodne skup-
nosti v FJK. Za silo je bilo za-
doščeno zaščiti avtonomije Dežel
s posebnim statutom. V prihod-
njem stočlanskem senatu, ki bo
itak le bled odsev dosedanje ena-
kovredne zbornice, pa bo naša
dežela po novem zastopana z le
dvema senatorjema, kar pomeni,
da si slovenska manjšina ne more
niti najmanj predstavljati, da bi
lahko dobila olajšano pot zastop-
stva, pa čeprav 26. člen zaščitnega
zakona narekuje, naj “volilni za-
koni za volitve senata in poslan-
ske zbornice vsebujejo določila, ki
olajšajo izvolitev kandidatov, ki
pripadajo slovenski manjšini”. To
določilo je že prej povsem prezrl
volilni zakon Italicum, ki izbiro
morebitnega slovenskega poslan-
ca ponovno zaupa milosti velikih
vsedržavnih strank. Alternativa je
oblikovanje skupne liste s furlan-
sko in nemško manjšino, ki naj
poskusi doseči izredno visok 20-
odstotni vstopni prag na deželni
ravni. Prag je kot običajno pisan
na kožo večjih manjšin, gotovo ne
naše … Seveda se o tem že pogo-
varjamo tudi s furlanskimi avto-
nomisti, kar pa ne izniči osnov-
nega dejstva, da je rimski zakono-
dajalec tako za senat kot za po-
slansko zbornico dejansko gladko
prezrl določila zaščitnega zakona.
Vse to še najbolj bode v oči, če
upoštevamo, da so bili tako fran-
coski kot nemško govo-
reči skupnosti v ostalih
dveh avtonomnih
deželah priznana odsto-
panja in pogoji, ki ščitijo
in potrdijo pravico do za-
stopanosti v Rimu. Za-
kaj? Ker so, preprosto
rečeno, večina na la-
stnem naselitvenem pro-
storu. Ta ugotovitev le
potrjuje naše vztrajanje,
da za vsako ceno pre-
prečimo razvodenitev
naše teže vsaj v izvolje-
nih organih, kakršni so
občinski sveti.
REFORMA KRAJEVNIH
UPRAV
Zaplet in trenutna dejan-
ska popolna blokada
deželne reforme krajev-
nih uprav, ki uvaja Unije
občin kot nadomestek
ukinjajočim se Pokraji-
nam, potrjuje pravilnost
vseh pomislekov, ki smo
jih bili kot izvoljeni in
kot slovenska stranka
izrekli od vsega začetka.
Sam razplet okrog statutov snu-
jočih se zvez občin jasno dokazu-
je, da je deželni zakon šibek in po-
manjkljiv, saj upravljanje z ustav-
nimi pravicami manjšine pre-
pušča političnim pro tempore
večinam, kar je nepravično in ne-
varno, saj manjšinsko skupnost
potiska v vlogo talca vladajoče po-
litike. Na Tržaškem gre pohvaliti
vseskozi enotno in odločno držo
slovenskih županov, začenši z
našim Markom Pisanijem, ki so
od vsega začetka zahtevali jasne
garancije tako za avtonomijo la-
stnih občin kot tudi za spoštovan-
je narodno-jezikovnih pravic Slo-
vencev. Slovenska skupnost je še
vedno mnenja, da je najboljša
rešitev za dvojezične občine obli-
kovanje takih zvez, ki bi povezo-
vale uprave s sorodnimi značilno-
stmi, se pravi dvojezične občine
med sabo v obliki avtonomnih
Unij. Deželna uprava je žal odklo-
nila predlog, ki so ga izrekli župa-
ni okoliških občin na Tržaškem,
medtem ko smo na Goriškem to-
vrstni predlog zagovarjali le pred-
stavniki SSk, se pravi, da ni bilo
zadostne podpore niti s strani
ostalih političnih komponent. V
to smer so šla tudi moja prizade-
vanja v deželnem svetu in v tem
smislu je bila tudi zastavljena pri-
tožba na Deželno upravno sodišče
s strani, ob posameznikih, Štever-
jana in Doline, ki še vedno čaka
na odgovor. Izvoljeni upravitelji
SSk so povsod zahtevali, naj sta-
tuti izrecno predvidevajo dvoje-
zično poslovanje skupnih uprav
in dosledno dvojezično nudenje
vseh storitev, ki jih doslej samo-
stojno upravljajo posamezne
občine. Dvojezični morajo biti
nazivi in vsak zunanji znak novih
zvez, kot tudi poslovanje skupnih
političnoupravnih organov. Sam
deželni zakon o reformi pa je po-
trebno tako spremeniti, da re-
snično upošteva posebne potrebe,
danosti in pričakovanja obmejne-
ga območja, ki ga opredeljuje pri-
sotnost notranje pravno in med-
narodno priznane in zaščitene na-
rodne skupnosti. Zlasti pa, da je
slovenskim upraviteljem prizna-
na aktivna in odločilna soude-
ležba v vseh fazah postopka
odločanja na območju, ki ga na-
seljujemo in ki je, tega ne bo nik-
dar odveč poudarjati, predmet
mednarodne zakonske zaščite. Da
poenostavim: smo za medobčin-
sko povezovanje upravljanja z jav-
nimi storitvami, nikakor pa ne so-
glašamo s kakršnim koli nižanjem
upravnopolitične avtonomije iz-
voljenih upraviteljev.
TERITORIJ
Predvsem kmetovalci, vendar z
njimi tudi kamnoseki in drugi
obrtniki, se že dalj časa soočajo z
nevzdržnimi zapleti, ki so pove-
zani z razvijanjem gospodarskih
dejavnosti na vse bolj zaščitenih
območjih. Seveda smo srečni, da
nam stroka in politika od Trsta do
Bruslja priznavata, da živimo na
edinstvenem in zaščite vrednem
ozemlju. A kaj, ko moramo od
njega tudi živeti. Gre za prostor, ki
se je ohranil tak, kakršnega poz-
namo, predvsem po zaslugi priza-
devanja in skrbi celih generacij
naših ljudi, ki so gmajno spremin-
jali v obdelane površine, strmine
spreminjali v paštne, terasaste vi-
nograde in oljčnike, neplodni ska-
li odtrgali vrtove, njive in sadov-
njake in jih ogradili s suhimi zi-
dovi. Danes je vse to občudovano
in zaščiteno. Vztrajno zahtevaj-
mo, da so ob tem zaščiteni tudi
snovalci, varuhi in ne nazadnje
LASTNIKI vsega tega bogastva.
Zaščita brez investicijskih sredstev
je dejansko le prepoved ali vsaj
odganjanje od uporabe zemljišč.
Točno to se je zgodilo z določitvi-
jo zaščitenih območij, ki so za
zdaj prinesla le še kako otipljive
omejitve, nikakor pa razvojnih
ugodnosti ali tiste dodane vred-
nosti, o kateri so nam pridigali.
Zahtevajmo take upravljalne
načrte, ki naj aktivno soudeležijo
zasebne in, ko gre za srenjsko-ju-
sarsko imovino, skupinske lastni-
ke, ki so najbolj plemenita in sta-
rodavna oblika posesti in upra-
vljanja družbene imovine. Načrti
naj opredelijo obveze in v isti sapi
tudi ugodnosti, se pravi odškod-
nine zaradi predvidenih omejitev
in investicijska sredstva za z
zaščito usklajene razvojne progra-
me. Ker smo enakopravni
državljani in davkoplačevalci, ne
pa neka raja tlačanov. Skratka, ne
bojmo se poudarjati ustavno za-
jamčene neodtujljive pravice do
varovanja in spoštovanja zasebne
lastnine, ki se prenaša iz roda v
rod, ki v našem primeru ob go-
spodarski vrednosti obsega še na-
rodno, kajti slovenski narod je od
nekdaj povezan z usodo prostora,
ki mu je dan. V tem okviru so
rešljivi tudi zapleti, kakršen je, de-
nimo, tisti o blagovni znamki Te-
ran ali polemika glede poimeno-
vanja in promocije območja Brd
in Collia.
/ str. 11
Naši domovi, bogastvo ali breme? (7)
Sedež SKD Hrast v Doberdobu
  eta 2002 so v Doberdobu
pridobili manjšo, a zelo
pomembno stavbo, v ka-
teri imata svojo pisarno do-
mače Slovensko katoliško
društvo Hrast in krajevna sek-
cija Slovenskega centra za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel. Ta
pridobitev je bila izrednega po-
mena, saj so se ob koncu 80. in
na začetku 90. let pojavile pro-
storske stiske za redno delovan-
je omenjenih organizacij. Kot
je zabeleženo v knjigi 100 let
Katoliškega tiskovnega društva,
so sami domačini in člani SKD
Hrast Katoliškemu tiskovnemu
društvu predlagali, da bi od pri-
vatnikov odkupil stavbo na
osrednjem vaškem trgu ob žup-
nijski cerkvi sv. Martina. Upra-
vitelji pri KTD-ju so predlog
sprejeli in julija 1995 je bila
podpisana kupo-prodajna po-
godba. Za tem so sklenili še po-
godbo med KTD-jem in SKD
Hrast za upravljanje in
vzdrževanje prostorov. Odbor-
niki društva so poskrbeli za
prošnjo na Deželo FJK (deželni
zakon za obmejna področja) in
na Urad za Slovence v zamej-
stvu in po svetu za sredstva za
obnovo prostorov. Načrt je
L predvideval ureditev pritličja inprvega nadstropja. V pritličju jebila načrtovana mala dvorana,
v zgornjih prostorih pa tri učil-
nice za glasbeni pouk in pisar-
na. Administrativni postopek
in gradbena dela so se končali
leta 2002 in 22. septembra iste-
ga leta je bilo slavnostno od-
prtje z blagoslovom; za to je po-
skrbel domači župnik Ambrož
Kodelja. Pozdravila sta župan
Mario Lavrenčič in predsednik
KTD Branko Černic. Kulturni
program so oblikovali MePZ
Hrast, OPZ Veseljaki ter gojenci
in profesorji SCGV Emil Ko-
mel.
Dejavnost v poslopju je takoj
zaživela, kar je bilo še posebej
razvidno za glasbeni pouk, ki je
bil v Doberdobu zgodovinsko
vedno prisoten, najprej v sklo-
pu župnije, nato pa v organiza-
ciji SCGV Emil Komel. Obe-
nem je domače društvo SKD
Hrast pridobilo prostore, ki jih
uporabljajo tudi za manjše raz-
stave, srečanja, predstavitve
knjig in predavanja. Dvoranica
v pritličju je na razpolago tudi
drugim društvom ali zasebni-
kom za različne pobude.
Predsednik SKD Hrast Claudio
Peric je izrazil zadovoljstvo s
stavbo, ki sicer ni velika, ampak
brez nje bi bilo celotno društve-
no delovanje pod velikim
vprašajem, dogodkov in dejav-
nosti pa vsekakor bi bilo bistve-
no manj kot danes. Tako SKD
Hrast kot SCGV Emil Komel
plačujeta KTD-ju najemnino,
ki omogoča kritje osnovnih
stroškov. Za manjše vzdrževal-
ne posege pa si pri društvu po-
magajo s prostovoljnim de-
lom. Nekoliko zaskrbljeno-
sti je predsednik Peric izra-
zil v zvezi z glasbenim pou-
kom, ki v zadnjih časih ne-
koliko upada. V tem smislu
bi bilo potrebno po njego-
vem mnenju bolj ovredno-
titi glasbeni pouk na krajev-
ni ravni. Večja prisotnost
na območju bi bila vseka-
kor tudi pozitivna za me-
stna središča, kot je v tem
primeru Gorica.
Tudi v Doberdobu imamo
torej prostor, ki odigrava
pomembno vlogo za razno-
liko družbeno dejavnost na go-
riškem Krasu. Prostor ima kot
vsi ostali, o katerih smo pisali,
tudi zahteve, vendar brez njega
bi bilo delovanje za tamkajšnje
slovenske organizacije, društva
in skupine bistveno težje, kul-
turno in narodnostno življenje
v kraški vasi pa bolj okrnjeno.
Julijan Čavdek
Foto IG
Kristjani in družba28. januarja 20164
Absalom, blaženi koprski škof
Cerkev gleda v preteklost
in prihodnost
  elo pomembno je, da se
oziramo v preteklost in
tako v ljudeh krepimo sa-
mozavest, je prepričan koprski
stolni župnik dr. Primož Krečič.
Zato se pri mašah v stolnici obu-
ja spomin na velike kristjane
krajevne Cerkve.
Dne 15. januarja je bil god
blaženega koprskega škofa Ab-
saloma (nekateri ga imenujejo
tudi Absalon), ki so ga obeležili
pri glavni nedeljski maši. O ško-
fu, ki je po izročilu Koprčan in
je škof postal pred 700 leti, je
500 let kasneje pisal njegov na-
slednik Pavel Naldini. Omenja
njegovo “modrost in nepodku-
pljive kreposti” in, da je “osrečil
koprsko Cerkev, napojil ljudstvo
z milostjo, prižgal v duhovščini
versko gorečnost, v dobrih lju-
deh spodbudil krepost, v slabih
pa zatrl pregrehe”. Glede svet-
ništva pa Naldini piše: “Ob nje-
govi smrti se je med ljudi razširi-
la milina njegovega neopo-
rečnega in svetega življenja, s
čimer si je zaslužil javno češčen-
je vernikov”. Kaj veliko več o
škofu ni znanega, je pa dobro
ohranjena njegova podoba iz
časa, ko je še živel (okoli 1220).
Slika ga prikazuje med blagoslo-
vom, k nogam pa se mu stiska
slehernik, revni kristjan. Absa-
lomovo sliko so leta 1604 slove-
sno nosili v množični procesiji
po mestnih ulicah. A od takrat
so škofa ljudje malce pozabili, v
povojnih desetletjih pa so ga
častili predvsem Italijani, ki so
mesto zapustili. V zadnjih letih
pa se spomin na istrskega svet-
nika obuja. Precej v ta namen
naredi tudi Darjo Gregorič, ki je
tudi v nedeljo pripravil podobi-
ce z novo podobo blaženega
Koprčana.
Že dan za mašo, ki se je spomin-
jala preteklosti, je bila v stolnici
maša, posvečena sodobnemu
Kopru. V njem se srečujejo brat-
ske krščanske Cerkve. Tradicio-
nalno sodelovanje poteka že de-
setletja s srbskimi pravoslavni-
mi kristjani, ki gostujejo v kato-
Z
POGLED NA USMILJENEGA OČETA
Farizeji in pismouki so godrnjali čez Jezusa,
ki je razodeval ljubezen nebeškega Očeta do
ljudi, zlasti do cestninarjev in grešnikov. Po-
vedal jim je priliko o dveh sinovih in usmil-
jenem Očetu. Usmiljenje je čudež ljubezni,
ki se skloni k ranjenemu in izgubljenemu
človeku in mu pomaga, da se vrne v življen-
je ter vzpostavi temeljne odnose. V priliki je
v ospredju zmoten pogled sinov na Očeta.
Greh je namreč življenje v napačni podobi o
Bogu, o drugih in o sebi. Mlajši sin ni hotel
več ostati pri Očetu, motila ga je njegova lju-
beča avtoriteta. Zahteval je svojo dediščino
in odšel daleč v tujino, kjer je vse zapravil z
razuzdanim življenjem. Prastara želja upor-
ništva vodi množice mladih ljudi iz Cerkve,
hočejo se znebiti Očetove ljubezni in sinov-
ske odgovornosti. Nekateri so podobni sta-
rejšemu sinu, ki je ostal doma in opravljal
svoje dolžnosti. Očeta je doživljal kot gospo-
darja, ki ga je pokorno poslušal, vendar ni
ustvaril z njim globljega odnosa. Ta sin pred-
stavlja vernost, ki se drži pravil in zapovedi,
ne živi pa vere kot osebnega odnosa.
Toda grešniki so pogosto izčrpani od svojega
greha, ki je na začetku privlačen, potem pa
začne dušiti. Greh je privid, ki se razblini ob
prvi preizkušnji. Mlajši sin je doživel po-
nižanje, izgubil je dostojanstvo, dobrine,
užitke, dom. Šel je vase in začel razmišljati o
domu in Očetu. Zbudila se mu je želja, da bi
se vrnil in ponovno stopil v odnos z
Očetom. Srečanje s svojim osebnim dnom
pomeni, da se znajdemo pred pogledom
usmiljenega Očeta. Sin tega še ni začutil,
odločil se je, da ne bo več živel sam in po
svoje, ampak da se vrne domov k Očetu.
Čeprav je bil daleč, ga je Oče nosil v svojem
srcu. Molčal je, ko je sin zabavljal čez ozkost
svobode v domači hiši, dopustil je, da se je
umazal in bil kakor mrtev, vendar ni zaprl
vrat svojega srca. Čakal ga je, in ko je zagle-
dal njegovo senco, kanček njegove dobre
volje, mu je stekel naproti. Ljubezen namreč
ne pozna mej in razdalj. Bil je ganjen ob
srečanju in ga objel. Ganjenost je pravo na-
sprotje neobčutljivosti in trdote srca. Ni mu
pustil govoriti, niti se opravičevati, hotel mu
je le povedati, da ve, da se je spremenil nje-
gov pogled in njegovo srce, ker ga je videl od
daleč, ko je prihajal. Tedaj mu je mogel po-
dariti svojo usmiljeno ljubezen, ki je nekoč
ni hotel videti. Ljubezen je prenovila sina,
da je našel svoje izgubljeno dostojanstvo in
Oče je pripravil praznik. Ko bomo dojeli in
videli, da je Bog usmiljena ljubezen, bo po-
stalo naše življenje veselje in praznik. Ob
njegovem pogledu bomo na nov način gle-
dali sebe in druge. Usmiljenje bo postalo
kultura naših odnosov, ki se ne bodo ustavi-
li ob še tako hudi preizkušnji. Kot sinovi v
Sinu bomo gledali ljudi z naklonjenostjo in
jim odprli vrata.
GLEDATI SKOZI POGLED (17) Primož Krečič
Razmišljanje o knjigi Vladka Begana
Cerkev proti človekovim
pravicam in demokraciji
  erkev proti človekovim
pravicam in demokra-
ciji je naslov knjige
Vladka Begana, predstavnika
verske skupnosti Univerzalno
življenje. Beganova knjiga je
napad na katoliško Cerkev in
duhovnike. V tem prispevku
se ne želim spuščati v polemi-
ko glede podrobnosti posa-
meznih trditev, ki kažejo na
to, da avtor katoliški Cerkvi
pripisuje dobesedno branje
Svetega pisma, kar je krivično
natolcevanje.
Ustaviti se želim le ob trditvi,
da katoliška Cerkev ne prizna-
va človekovih pravic in demo-
kracije; če pa katoliška cerkev
trdi, da priznava človekove
pravice, je to sa-
mo sredstvo za
dosego njenih
ciljev.
Vprašanje poli-
tičnih paradigem
ni tako preprosto
vprašanje, kot ga
prikazuje avtor
omenjene knjige.
O demokraciji sta
dvomila tudi
grška filozofa Pla-
ton in Aristotel.
Idealnemu “Poli-
su” Platon zoper-
stavi 4 tipe hu-
dobnega vladan-
ja: timokracijo,
oligarhijo, demo-
kracijo in tirani-
jo. Platon meni,
da je demokracija
priprava na vla-
danje tiranov.
Aristotel, ki se
glede izhodišča
bistveno razlikuje
od Platona, je
prišel do podob-
nih sklepov. Meni, da tiranija,
oligarhija in demokracija po-
stavljajo krivične zakone, ki
ne skrbijo za skupno dobro in
človeku ne omogočajo sreče.
Da demokracija razjeda samo
sebe, sta bila prepričana tudi
francoski državnik Alexis Clé-
rel de Tocquille (1805-1859)
in angleški filozof John Stuart
Mill (1806-1873). Grof Claude
Henry Saint – Simon (1760-
1825), utemeljitelj utopičnega
socializma, je kot odgovor na
francosko revolucijo izdelal
nedemokratičen predlog. Tudi
Marks je bil protidemokrat.
Komunizem je reakcija na no-
vi vek, in kot bi rekel ruski mi-
slec Berdjajev, poskus vzposta-
vitve “novega srednjega ve-
ka”. Komunistična oblast ni
demokratična oblast, ne do-
voljuje izražanja vsake volje,
vprašanje resnice ne prepušča
večini glasov, temveč je groba
in krvava “teokratična” dikta-
tura, celo tiranija. Poenosta-
vljeno bi lahko rekli, da je ra-
zlika med evropskim srednjim
vekom in komunizmom v
tem, da je komunizem name-
sto Boga za boga postavil “člo-
veško teokracijo” in namesto
vere brezboštvo.
V čem je problem demokraci-
je? Da o “resnici” odloča
večina. Večina lahko raztrga
tudi resnico. Demokracija te-
melji na veri, da volja večine
pripelje do dobrih rezultatov
in do resnice, kar temelji na
optimistični predstavi o priro-
jeni dobrosti človeka (J. J.
C Rousseau).Žal popolna avtonomija člo-veka ne vodi nujno v svobodo,
ampak lahko vodi tudi v ano-
mijo, kaos, nihilizem in sa-
mouničenje. Mar ne živimo v
21. stoletju? Mar ni reakcio-
narno in nazadnjaško vztrajati
pri več kot 200 let starih pre-
dlogih, ki so propagirali de-
mokracijo, liberalizem in in-
dividualizem? Mar še vedno
ne uvidimo, da se napovedi
razsvetljencev o svobodi, ena-
kosti in bratstvu niso ure-
sničile? Kaj pa, če človekovo
željo po brezmejni svobodi
lahko uresničujemo le v iskan-
ju Boga in v dejanskem ure-
sničevanju Božjega kraljestva,
v svobodni odločitvi za teono-
mijo? In zakaj v demokraciji
ne bi smeli obstajali ljudje in
stranke, ki si za to prizadeva-
jo? Zakaj se ne bi smeli upreti
hegemonistični kulturi, ki
nam vsak dan vsiljuje laži in
delne resnice s sodobnih
prižnic, kot so televizija, inter-
net in radio?
Lahko na področju strokovno-
sti odločitve prepustimo polit-
komisarjem? Lahko resnično
bratstvo zgradimo na brez-
boštvu?
Katoliška Cekev po mnenju
Vladka Begana ne priznava
človeku pravice do življenja.
Mar ni Cerkev ena redkih in-
stitucij, ki nasprotuje abortu-
su? Znanost dokazuje, da ima
porajajoče se bitje v materi
drugačen DNK kot mati. Torej
to bitje ni “materin trebuh”.
Zakaj sodobne zakonodaje ta-
ko zlahka povozijo znanost in
uzakonjajo “pravice”, ki ne
priznavajo “pravice do življen-
ja”, o kateri govori Began?
Se res “ljudstvo družine” v de-
mokratični družbi ne bi smelo
zavzemati za ohranitev zakon-
ske skupnosti moškega in žen-
ske in pri tem povedati svojega
mnenja o tem, kaj družina je
in kaj družina ni? Sta to res
ideologija in nasilje? Mar niso
nasilni tisti, ki ljudstvu
družine to pravico odrekajo?
Če je družina “vse”, potem je
“nič” in smo res vsi “enaki”!
Potem preimenujmo ali ukini-
mo tudi ministrstvo za
družino. In vendar obstajajo
skupnosti moških in žensk, ki
rojevajo in vzgajajo otroke! Te
družine so dejstvo. Te družine
so tudi politični subjekt! Kdo
stoji za napadi na družino ne
le v Sloveniji, temveč v Evropi
in na planetarni ravni? Kateri
so cilji te tako zelo dobro or-
ganizirane, močne in medij-
sko podprte združbe?
Imajo predlogi, ki govorijo o
vzgoji vseh otrok po načelu
teorije spola, in predlogi o za-
konodaji, ki bi prepovedovala
“homofobijo”, res kaj skupne-
ga z demokracijo? Mar ne bi
bili taka vzgoja in zakonodaja
znamenje, da živimo v tiraniji
in popolnem statalizmu?
Je človek res popolnoma svo-
boden tudi od
narave in si lah-
ko sam izbira
spol? Mar nas to
ne vodi v nove
vojne, nova
suženjstva in še
večji pohlep?
Mar ni zagrizen
boj za “človeko-
ve pravice”, ki v
resnici niso re-
snične pravice,
sredstvo za bre-
zobzirno za-
sužnjevanje ve-
likih ljudskih
množic in vla-
danje manjšine
nad celotnim
svetom? Pravi-
ce, ki so nekoč
posameznika
ščitile pred dik-
tatorji in tirani,
postajajo danes
sredstvo tiranov
za zasužnjenje
ljudstva. Zani-
mivo je tudi to,
da imajo v arabskem svetu in
v Afriki, čeprav so te države
članice OZN, svoje listine člo-
vekovih pravic, ki se precej ra-
zlikujejo od človekovih pravic
v t. i. Zahodnem svetu. Torej
smo še daleč od enotnosti in
tudi OZN v sebi nima enotne
usmeritve.
Morda bo Vladku Beganu,
sploh če v Ameriki zmaga Hi-
lary Clinton, uspelo doseči, da
bo katoliška Cerkev v Sloveniji
prepovedana. Morda bo tudi v
Sloveniji kmalu prišlo do re-
definicije družine in sprejetja
zakonodaje, ki bo prepovedo-
vala “homofobijo”, čeprav se
ne bomo strinjali o tem, kaj
“homofobija” sploh je.
Ne glede na vse in ne glede na
posledice, ki me čakajo, spo-
ročam, da bom na naslednjih
demokratičnih volitvah, če ne
bo prej konec demokracije ali
celo konec sveta, volil tisto
stranko, ki si bo najbolj priza-
devala, da nedvoumna defini-
cija zakonske skupnosti kot
skupnosti moškega in ženske
pride v slovensko ustavo, ter
za to, da se Slovenija poveže s
tistimi državami, ki imajo
“družino” v ustavi. Če je po-
trebno za ohranitev družine
izstopiti iz EU in Nata, je po-
trebno narediti tudi ta korak.
EU žal že dolgo ni EZ, kot je
bila zamišljena na začetku. Za-
kaj se Slovenija ne bi povezala
v naddržavno skupnost skupaj
z Madžari, Poljaki, Slovaki,
Hrvati …
Bogdan Vidmar
liški cerkvi sv. Marte. Ob začet-
ku tedna krščanske edinosti je
župnik Krečič k molitvi v stol-
nico povabil predstavnike
srbske in makedonske pravo-
slavne Cerkve, pa tudi evan-
geljske Cerkve iz binkoštne
zveze Cerkva. Krečič meni:
“Kristus je pred smrtjo molil
za edinost skupnosti, ki se bo
rodila iz njegove žrtve. Toda
delitve in ločitve so prišle tudi
v Cerkev in krepko omajale
njeno pričevanje. Marsikdaj so
to povzročili zunanje sile, po-
litični interesi, različne tradi-
cije, zlasti pa napuh. Po toliko
stoletjih ločevanja in izobčen-
ja prihaja v zadnjih desetletjih
do resnega iskanja skupnih
poti in medsebojnega od-
puščanja”. Nadaljuje še, da je
Bog Oče v svojem usmiljenju
odprt za še tako oddaljenega
ali grešnega človeka.
Tino Mamić
Doberdob – Sv. Urh
Na nedeljo Jezusovega Krsta, 10. januarja
2016, smo imeli pri nas v Doberdobu bla -
go slov novega kipa sv. Urha, našega dru -
ge ga župnijskega zavetnika. Kip si je
omislil in ga tudi blagoslovil naš domači
du hovnik Ambrož Kodelja. Pred bla go slo -
vitvijo smo slišali nekaj besed o svetniku
in kako je ta kip prišel do nas. / T. Peric
Ob tednu molitve za edinost kristjanov
Križevski vladika Nikola Kekić, škof katoliških vernikov vzhodnega
obreda oz. grkokatolikov, je v nedeljo, 24. 1. 2016, v ljubljanski stol ni -
ci, ob somaševanju ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja
in duhovnikov vzhodnega ter zahodnega obreda, daroval Božjo li tur gi -
jo sv. Janeza Zlatoustega. Grkokatoliki v Sloveniji namreč spadajo pod
ško fijo (eparhijo) Križevci na Hrvaškem. Pri slovesni liturgiji je prepeval
Katedralni zbor iz Kri žev cev. Or ga -
ni zator dogodka je bil gr kokatoliški
bogoslovec Uroš Pav kovič, v so de -
lovanju s stolno žup ni jo Ljubljana,
ki jo vodi nekdanji vojaški vikar, dr.
Jože Plut. Tako so v Sloveniji slo ve -
sno zaokrožili te den molitve za edi -
nost kristjanov, ki se vselej konča
na praznik spre obrnitve apostola
Pavla 24. januar ja. / A. V.
Kratke
Kristjani in družba 28. januarja 2016 5
  di se, da se uresničuje tisto, kar
so nekateri že pred leti
napovedovali, da bo namreč v
tretjem tisočletju prišlo do soočenja
in spopadanja krščanstva z islamsko
vero. Zagotovo to drži v precejšnji
meri, če izvzamemo druge zadeve, s
katerimi se mora krščanstvo
neprestano spopadati, tako da je imel
prav kardinal Martini, ki je v največji
škofiji na svetu, kar je milanska
nadškofija, videl na lastne oči, kako je
čedalje več priseljencev muslimanske
vere. Mnogi so napovedovali, kakor je
pisal pred časom Messori, kako bosta
za peščico preživelih vernih največji
izziv ateizem in sekularizacija,
migrantska kriza pa je še en vidik, ki
prikazuje možnost spopada z neko
religijo, ki je “najmanj sekularna od
vseh”, kot je dejal italijanski katoliški
publicist. Z neke vrste marksizmom se
mora seveda krščanstvo še vedno
spopadati, saj gre ideologija še vedno
v isto smer, le da sedaj namesto rdeče
zastave raje plapola tista z narobe
obrnjeno mavrico, ki
predstavlja “gender”
ideologijo, a drugega
spopada tudi ne
moremo zanemariti,
če pa to ni spopad, je vsaj izziv.
Messori pravi, da imata obe zadevi isti
judovsko-krščanski
izvor, brez teh korenin
pa bodisi ne bi sploh
obstajali bodisi bi bili
povsem drugačni. Če je
tako marksizem neke
vrste “laizirana” oblika
judovstvo-krščanstva, pa
je islam poenostavljena
oblika le-tega. Seveda
bodo zagovorniki, kakor
sem bral pri Besançonu,
dejali, kako je Mohamed
bil analfabet in to ni
mogoče, v resnici pa je
zrastel v okolju, v
katerem je bilo izredno
močno prisotno
judovstvo, kakor tudi
izkrivljeno krščanstvo,
in sicer v obliki
nestorianizma in arijanizma. Koran je
tako “najnovejša Nova zaveza”, če
tako rečemo, glede na to, da pošilja
Sveto pismo v pokoj, tudi tisto Nove
zaveze. Za kristjane se je namreč Božje
razodetje končalo z Jezusom
Kristusom, muslimani pa trdijo, da
šele s prerokom Mohamedom. Jezus
Kristus in ostali so sicer spoštovani, a
na koncu niti ne več kot toliko, pravi,
zadnji in resnični dopolnitelj
razodetja pa je prav tisti, ki je
resnično, tudi po imenu, “vreden
spoštovanja”, torej Mohamed.
Dandanes se pa res zdi, da je tudi za
Zahod le-ta postal spoštovanja
vreden, medtem ko spoštovanja
vredno ni več krščansko izročilo.
Zanimivo, kako je na vse skupaj
morala opozoriti, da smo slišali, pred
kakim mesecem
kar predstavnica
muslimanskih žena
v Italiji na
državnem radiu, ko
je dejala, kako smo
si kar sami krivi za
vso “štalo”, ker
smo se odpovedali
svojim kulturnim
in verskim
koreninam. To
gospo, po rodu
Maročanko, sem
imel sicer
priložnost srečati in
z njo spregovoriti
nekaj besed v
Redipulji na
papeževem obisku.
Povedala je sicer še
nekaj, kar je trinajst stoletij prej
veljalo za celoten islam, sedaj pa za t.
i. Islamsko državo, da slednja namreč
ni prišla v tiste muslimanske države,
ki so kolikor toliko politično stabilne,
kot recimo njen Maroko, pa tudi
drugam, pravočasno sta se namreč
pobrala Tunizija in Egipt, recimo,
brez težav pa je dobila plodna tla v
Libiji, Siriji, Iraku … Pisali smo o
veliki napaki ob smrti polkovnika
Gadafija, pa smo očitno imeli prav,
saj smo potegnili črto tudi z Irakom
in Afganistanom, Sirija pa še ni bila
problematična. Trinajst stoletij je torej
islam ostal bolj ali manj v okolici
tropskega pasu, sedaj pa prihaja.
Kakor pa pravi Messori, se tista tako
opevana islamizacija Evrope morda
sploh ne bo zgodila, saj upamo, da
bodo tako vrednote kot tudi strupi
Zahoda napravili svoje. Zagotovo bo
prišlo do močne prisotnosti
muslimanov pri nas, a se ne bojimo,
da bi prišlo do našega masovnega
spreobračanja. Pa tudi tako opevana
rodnost muslimanov odpove, čim se
dvigne standard, kot recimo piše
David P. Goldman v svojem delu How
civilizations die (and why Islam is
dying too) . Muslimanska mladina, ki
si naroča pizzo s pršutom in sendviče
s porchetto, nam vliva nekaj upanja.
Andrej Vončina
Z
  udi tokrat je bilo tako, saj
sta ob odsotnosti ljubljan-
skega nadškofa msgr. Sta-
nislava Zoreta, ki je te dni na pa-
storalnem obisku pri Slovencih v
Avstraliji, ljubljanski škof. msgr.
Franc Šuštar in murskosoboški
škof dr. Peter Štumpf, pri Sloven-
ski škofovski konferenci pristo-
jen za medijsko področje, ob
koncu srečanja iskreno čestitala
uredništvu Novega glasa ob dvaj-
setletnici delovanja in v imenu
vseh prisotnih zaželela sreče,
vztrajnosti in Božje pomoči vsem
nam tudi v prihodnje.
Osrednji predavatelj tokratnega
srečanja je bil po maši, ki jo je v
nadškofijski kapeli vodil msgr.
Šuštar, podpredsednik računske-
ga sodišča, ekonomist mag. Jorg
K. Petrovič.
Letošnje študijsko srečanje je bilo
posvečeno razmisleku o tem,
kakšen svet želimo ljudje pustiti
zanamcem, o čemer se v eni svo-
jih najbolj odmevnih okrožnic
sprašuje papež Frančišek, ki izrec-
no poudarja dostojanstvo prav
vsakega človeka ter opozarja na
nujnost ekološke ozaveščenosti
za obstoj človeštva, poziva k od-
govornosti tako gospodarstveni-
ke kot politike, vabi k iskanju
drugačnega razumevanja na-
predka ter predlaga nov način
življenja. V bistvu papež poziva
vsakega posameznika, naj se ve-
de odgovorno do okolja in solju-
di, predvsem pa naj bo sam vzor
s svojim življenjem zdravega in
poštenega odnosa do narave,
okolja, družbe.
V to smer je šel poglobljen raz-
mislek mag. Jorga K. Petroviča, ki
je izhajal iz spoznanj okoljske
okrožnice papeža Frančiška Hval-
jen, moj Gospod. Iz njegovega
poglobljenega posega je prišlo na
dan predvsem dejstvo, kako se in
so se nemoralno obnašale fi-
nančne družbe, multinacionalke
in nasploh pridobitniške družbe
predvsem v Afriki, Južni Ameriki,
na Bližnjem vzhodu, prihranil pa
ni niti kritičnih besed vsem ti-
stim finančnim združbam, ki so
privedle svet v gospodarsko kri-
zo, predvsem pa oropale narode
in velikanske sloje prebivalstva
dostojnega življenja. Slikovito je
prikazal, kako je predelovanje
hrane v energente bilo pogubno
za ves svet, saj je prav to pred
kriznim letom 2008 povzročilo
stoodstotni dvig cen hrane na
T svetovnih trgih, pozneje je velikoškodo naredilo predelovanjesladkorja v energente, ki je ceno
sladkorja povišalo za štirikrat, to
pa je dobesedno v revščino pah-
nilo nekatere države. To sta le
dva primera takšnega neodgo-
vornega ravnanja, ki nista ostala
brez širokih družbenih posledic
in, mimogrede, to se dogaja tudi
pri nas, saj v Furlanski nižini ra-
stejo elektrarne na biomaso kot
gobe po dežju. Časnikarji smo se
na srečanju glasno vprašali, ali je
lahko sploh etično in moralno
to, da predelujejo koruzo, žitari-
ce, sladkor v energente, predv-
sem pa smo se spraševali, kaj bi
lahko sami naredili, da bi pripo-
mogli k večji ozaveščenosti naših
bralcev, poslušalcev. Malokdo
danes še ve, da so prav okoljske
spremembe (šestletna strašna
suša) v veliki meri botrovale tudi
prvim zaostritvam v Siriji (mesto
Alep, ki šteje dva milijona ljudi,
je moralo sprejeti 200 tisoč pol-
jedelcev, a za to ni bilo pripravlje-
no), kjer so nato začele padati do-
mine strašnega nasilja, ki je v be-
gunstvo pognalo milijone ljudi.
Rešitev sirskega vprašanja tako ne
pomeni le iskanje izhoda iz voj-
nih strahot, temveč tudi omilitev
ekoloških problemov, saj je mag.
Petrovič opozoril tudi na poman-
jkanje vode, ki že samo po sebi
sili ljudi v begunstvo. Kaj lahko
stori vsak posameznik? Mogoče
že to, da prebere papeževo navo-
dilo v okrožnici Hvaljen, moj Go-
spod, kjer pravi, da je vsak neu-
pravičen, nepotreben nakup že
tudi nemoralno, neetično rav-
nanje. Začeti je torej treba pri se-
bi in krepitvi lastne soodgovor-
nosti za življenje naše in prihod-
njih generacij na Zemlji.
Dr. Peter Štumpf, murskosoboški
škof, pa je med mašo imel pridi-
go, ki jo je posvetil odnosu med
usmiljenjem in mediji.
“Papež Frančišek je za letošnji,
50. svetovni dan sredstev družbe-
nega obveščanja, ki ga bomo
obeležili 8. maja, napovedal te-
mo: Komunikacija in usmiljenje:
rodovitno srečanje”, je začel
msgr. Štumpf, ki je citiral papeža
Frančiška, ko pravi: “Cerkev ima
poslanstvo, da oznanja Božje
usmiljenje, utripajoče srce evan-
gelija, ki mora samo od sebe do-
seči srce in duha vsakega človeka
… Za Cerkev in za verodostojnost
njenega oznanila je odločilno, da
v prvi osebi živi in
pričuje za usmiljen-
je. Njena govorica in
dejanja morajo po-
sredovati usmiljen-
je, da bo prodrla v srca ljudi in
jih izzvala, da bodo našli pot
vrnitve k Očetu …” Po mnenju
dr. Štumpfa nam papež “pomaga
odkrivati globine človeških src.
V ospredje vedno najprej vstopa
človečnost, šele nato informiran-
je. Ljudje nikdar ne nehamo biti
žejni človečnosti. Vedno si želi-
mo človeškega pristopa. Vse dru-
go je za tem. To nam je Bog dal v
naravo. Človečnost kliče po člo-
večnosti. Človečnost nagovarja
in odpira srca ljudi, da prisluh-
nejo in tudi potem sledijo spo-
ročilom. Model človečnosti je
Kristus. On nam je razodel, kako
Bog gleda na človeka. Kristus
nam je povedal, da je Bog Oče, ki
je do vseh ljudi usmiljen. Za Boga
Očeta je usmiljenje prva in edina
komunikacija z ljudmi. Šele
usmiljenje človeku omogoča, da
spoznava Boga in da sprejema
Boga za svojega Očeta.
Papež Frančišek želi, da Cerkev
odseva podobo Boga Očeta, ki z
ljudmi vedno komunicira z
usmiljenjem. Cerkev je verodo-
stojna takrat, ko je usmiljena. Če
ljudje v Cerkvi začutijo usmiljen-
je, v Cerkvi odkrivajo tudi člo-
večnost”.
Nadaljeval je z besedami: “Za
Cerkev katoliški mediji pomenijo
močno oporo pri komunikaciji
človečnosti in usmiljenja vsem
ljudem. V tej komunikaciji je
vedno navzoč Kristus kot Dobri
pastir. Človečnost in usmiljenje
dajeta verodostojnost vsakemu
sporočilu. Če sta v sporočilu člo-
večnost in usmiljenje odsotna, v
sporočilu ljudje začutijo zavajan-
je, ki ga ljudje razumejo kot pri-
krivanje slabih namenov, navi-
jaško strast za potvorjeno novico
in željo po manipulaciji. Končni
namen takšnega poročanja je
vedno škodovanje posamezni-
kom ali skupinam ljudi. Če se v
medijih, v katerih ni več mogoče
zaznati človečnosti in usmiljenja,
slučajno znajde dobra novica, to
takoj prebuja dvom: “Kaj pa ima-
jo danes za bregom”? Tudi za
medij velja: ali je celostno dober
ali pa je celostno slab”.
Msgr. Štumpf je še poudaril:
“Občasno dober prispevek medi-
ju še ne daje kvalitete. Če je celo-
ten medij dober, novice druga
drugo kar podpirajo v verodo-
stojnosti in v kvaliteti. Če je ce-
loten medij slab, tudi dobra no-
vica postane slaba novica”.
Škof je tudi časnikarjem izrecno
povedal, da je “najemništvo mo-
goče tudi v novinarstvu. Si pač v
službi, kjer si režeš kruh. Pišeš po
naročilu uredništva. Novinar živi
od komunikacije. Pa mogoče ve,
kako dolgo bo lahko živel od te-
ga? Novinarsko najemništvo prej
ali slej postane kot volk, ki pogra-
bi ovce in jih razkropi. Ne more-
mo se čuditi, zakaj so potem ljud-
je v nenehnem strahu, v nezau-
panju, v razdražljivosti in v ma-
lodušju. So kot ovce, ki nimajo
pastirja. Novinar se zaznamuje v
srcih ljudi kot dober ali kot slab.
Spomin na novinarja je kolektiv-
ni spomin ljudi, ki dolgo živi”.
“Človečnost in usmiljenje vedno
stopata pred medije kot dolžnost.
Iskanje načinov, kako ohraniti
človečnost in usmiljenje, pri ka-
toliških medijih pomeni dolž -
nost zvestobe evangeljskemu eto-
su. Ljudje pri katoliških medijih
ne iščejo novic na “prvo žogo”,
ker jih povečini dobijo prej pri
laičnih medijih. Od katoliških
medijev pričakujejo preverjene
novice, ki so podprte z resnico,
odprte za dialog, dopuščajo po-
vratno mnenje in ohranjajo
spravnega duha”.
Izrecno jasno nam je tudi na-
ročil: “Katoliški mediji vsekakor
morajo imeti strategijo: ured-
niško, tržno, poročevalsko in še
kaj. Vendar pa naj si tudi kato-
liški mediji privoščijo nekaj
spontanosti. Če gre vse samo po
načrtih, enkrat šivi počijo. Spon-
tanost še ni nujno površnost,
ampak pomeni gibljivost. Spon-
tanost lahko kliče k premisleku,
da je kakšno stvar treba narediti
na novo, drugače. Včasih je treba
narediti korak nazaj, da lahko na-
redimo bolj odločen in smel ko-
rak naprej”.
Ob koncu svojega nagovora se je
škof Štumpf spomnil tudi zavet-
nika novinarjev, sv. Frančiška Sa-
leškega, ki je bil v Parizu znan kot
zelo dober pridigar.
“Frančišek ni delal razlik. Pri pri-
digah ni ločeval med kraljico,
dvornimi damami, ljudmi brez
vere, meščani ali protestanti.
Vsem je govoril na enak način.
Pridige so bile prežete z evange-
lijem brez vsake napadalnosti. Bi-
le so jasne in prisrčne. Imel je
načelo: “Naš Gospod ni vprašal
Petra: 'Ali si učen ali zgovoren',
da mu je rekel 'Pasi moje ovce',
ampak: 'Ali me ljubiš'?
Dovolj je prav ljubiti, da boš prav
pridigal”, je še povedal msgr.
Štumpf, ki je še dodal, da se je
“Kristus zapisal v srce Cerkve kot
Dobri pastir. Cerkev drugačnega
pastirja ne pozna in ga tudi ne
more imeti. Dobri pastir je vedno
usmiljen pastir, ki brani in
ohranja ljudem človečnost pred
volkovi in roparji.
Prostori uredništva katoliškega
medija naj bodo prostori dobre-
ga pastirja – urednika. Urednik
katoliškega medija je prvi, ki goji
človečnost in usmiljenje. To za
novinarske kolege pomeni pova-
bilo, da so tudi oni poklicani k
človečnosti in usmiljenju. Ured-
nik naj novinarskim kolegom
pomaga, da bodo usmiljeni naj-
prej do sebe, da bodo potem lah-
ko usmiljeni tudi do drugih. Biti
usmiljen do sebe ni slabost, am-
pak tudi pomeni človečnost, ki
me določa kot osebnost v odno-
su z drugimi. Biti usmiljen do se-
be vodi do spoznanja, da potre-
bujem druge, da brez drugih ne
zmorem nič in da brez drugih iz-
gubim samega sebe”.
Pa vendar je tudi opozoril: “Kdor
je usmiljen, ne vstopa v ozadje,
temveč v prve vrste ustvarjanja
človečnosti in pravičnosti v
družbi. Usmiljenje umešča člove-
ka v tista okolja, ki so primerna
za njegovo človeško dostojan-
stvo. Zato je tudi boj za
družino, kjer so oče,
mati in otroci, delo
usmiljenja. Boj proti
pedofiliji ali boj proti
drugim oblikam zlo-
rab in zablod je delo
usmiljenja. Boj proti
terorizmu je delo
usmiljenja. Ustrezno
in učinkovito reševan-
je begunsko-migran-
tske krize je delo
usmiljenja. Molk ali
zavajanje o teh in po-
dobnih rečeh nista
usmiljenje, temveč la-
godnost in strahopet-
na preračunljivost.
Katoliški novinarji ne poročate
samo o tem, kar je vsem jasno in
samo po sebi umevno. Ne po-
ročate samo o tem, kar vsi po-
ročajo. Katoliški novinarji po-
ročate tudi o stvareh, o katerih
drugi neradi poročajo. Kjer sta
ogrožena človečnost in usmiljen-
je, tam je takoj katoliški novinar.
Drage katoliške novinarke, dragi
novinarji! Ob našem, medij-
skem, prazniku sv. Frančiška Sa-
leškega se vam zahvaljujem za ve-
liko in nadvse požrtvovalno delo
širjenja in utrjevanja človečnosti
in usmiljenja med ljudmi. Cer-
kev rabi vaše poročanje, da bi tu-
di sama bila bolj človeška in
usmiljena.
Apostol Pavel v pismu Efežanom
Cerkev obvezuje, da vladarstvom
in oblastem v nebesih oznanja
mnogovrstno Božjo modrost
(prim Ef 3, 10). Tudi vi, drage no-
vinarke in dragi novinarji, ste
Cerkev. Še naprej oznanjajte ne-
doumljivo Kristusovo bogastvo.
Imate vzgled pri apostolu Pavlu,
sv. Frančišku Saleškem, papežu
Frančišku in pri drugih velikanih
človečnosti in usmiljenja. Vztra-
jajte! Premagujte napore! Ne daj-
te se ustrašiti ali prevarati od ni-
kogar, ki bi vam v zameno za člo-
večnost in usmiljenje ponujal
karkoli drugega. V Jezusu Kristu-
su imate srčnost”.
Cerkveni in družbeni antislovar (14)
M kot muslimani
S 1. strani
“Cerkev je verodostojna, ...”
Foto JMP
Goriška28. januarja 20166
  Mag. Božo Rustja
Nezamenljiva vloga katoliškega,
alternativnega tiska
SREČANJE POD LIPAMI 
  mesecu katoliškega
tiska sta Kulturni cen-
ter Lojze Bratuž in
Krožek Anton Gregorčič po-
vabila na Srečanje pod lipami
odgovornega urednika me-
sečnika Ognjišče in založbe
Ognjišče ter vodjo tiskovnega
urada koprske škofije mag.
Boža Rustjo. Primorski du-
hovnik in teolog, avtor števil-
nih knjig, pedagog in prodo-
ren družbeni analitik je v ko-
morni dvorani Kulturnega
centra 21. januarja spregovo-
ril o sebi, časnikarskem pokli-
cu, verskem tisku, stanju du-
ha na Slovenskem in še mar-
sičem. Z njim se je pogovarjal
prof. Peter Černic.
Rustja, po rodu iz Kamenj na Vi-
pavskem, je gotovo eden najvid-
nejših slovenskih katoliških
časnikarjev. Kot komunikolog se
je izoblikoval in izpopolnjeval v
Rimu, Švici, Franciji in Angliji. 25
let je zaposlen na uredništvu
Ognjišča, od leta 2002 kot odgo-
vornik urednik.
Večer sta sogovornika začela s
spominom na msgr. Franca
Močnika, enega prvih urednikov
Slovenskega Primorca. Rustjo je
naravnost “presenetilo, da dr.
Močnik ni gojil nobene zamere
do tistih, ki so ga dobesedno vrgli
čez mejo, ki so mu naredili krivi-
co”. Občudoval je njegovo mir-
nost, “ki je po mojem izhajala iz
globoke zakoreninjenosti v Bo-
gu”.
O sebi
“Od kod ljubezen do pisanja in
časnikarskega poklica”? je Černic
vprašal gosta. “Ne bi vedel”.
Starši so bili preprosti, niso imeli
možnosti študirati. Tata je bil se-
dem let in pol vojak. “Ko mi je v
življenju hudo, zmeraj pomislim
nanj”. Mama je bila najstarejša
hči; ker je bil njen oče v tabo-
rišču, je morala prevzeti veliko
dela: njeni bratje in sestre so lah-
ko študirali, ona pa ni mogla. Do-
ma torej Božo Rustja ni dobil te-
ga, kar bi lahko dobil, ko bi starši
imeli možnost študija. V sorodu
po mamini strani pa ima p. Loj-
zeta Bratino, ki je tudi napisal ne-
kaj knjig, in msgr. Draga Kle-
menčiča, dolgoletnega urednika
Družine in prvega urednika ver-
skih oddaj na RTV Slovenija. “Ne-
kaj najbrž v genih je”... Gotovo je
že kaj pisal v srednji šoli. Na se-
menišču v Vipavi so dobivali tudi
kaj zamejskega tiska, menda Mla-
diko, Novi list in Gospodarstvo
(“Katoliški glas takrat ni smel pri-
hajati”), tudi to je odmevalo v
njem, ker “ta tisk je bil svobo-
den”, drugačen. Rustji je dal
pečat. Na fakulteti v Ljubljani v
80. letih se je kot študent dol-
gočasil. Hodil je v gledališče in ki-
no, ogromno je bral, pisal je re-
cenzije, a ne za Klemenčiča, tem-
več za druge urednike, ne nazad-
nje tudi za Radio Trst A.
O slovenskem tisku
Dnevniki so vsi enaki, že to je ze-
lo zgovorno: “Ena sama sivina,
vse je enako”. Katoliški tisk ima
svojo tradicijo, zlasti na Primor-
skem, ko je bil živ tudi med fašiz-
mom. Po drugi svetovni vojni so
se ljudje v Sloveniji istovetili z ver-
skim tiskom, zato so se tudi na-
ročali. Ta tisk je na Slovenskem
zelo dobro zastopan in razširjen.
Podobno velja za knjige, ki so -
sorazmerno s številom prebival-
V
cev - zelo razširjene. Revija
Ognjišče izhaja v nakladi nekaj
nad 41 tisoč izvodov; to je, kot bi
v Italiji izhajala v nakladi en mi-
lijon dvestotrideset tisoč izvodov.
Knjige tiskajo v manjših nakla-
dah, ker je trg razmeroma ma-
jhen. “Ne smemo pa podcenjeva-
ti tega, kako je verski tisk pri nas
razširjen”! Ognjišče je bilo pred
časom najbolj razširjen slovenski
mesečnik. “Mislim, da je to sve-
tovni fenomen! Da je bil verski
list najbolj razširjen izmed vseh
mesečnikov … Lahko smo pono-
sni na svoj verski tisk, na svojo
tradicijo, na to, kar je opravil v de-
setletjih po vojni”.
Mesečnik je Rustja v mladosti
“zelo malo bral”. Boletovih inter-
vjujev ni posebno cenil, “bil sem
zelo zahteven, kritičen bralec”.
Danes na vse to gleda “popolno-
ma drugače”. Za diplomsko na-
logo je kar nekaj stvari citiral iz
Ognjišča; v njem je namreč našel
dober intervju z Alojzom Rebulo,
pa tudi vse njegove knjige so bile
predstavljene v reviji. Ognjišče je
kot otrok raznašal po hišah, za to
je prejemal čokolado in bombo-
ne …
V mladih letih je več pisal za
Družino in prilogo. Za Ognjišče
je napisal en sam članek. Kako pa
je tja prišel? Leta 1988, že kot dia-
kon, je bil na poletni univerzi
mednarodne zveze katoliškega ti-
ska v Švici in Franciji; to je bila
“zelo zanimiva izkušnja”. Leto
kasneje je bil svetovni kongres na
Bavarskem; tam je za svoj prispe-
vek prejel posebno nagrado.
Franc Bole ga je “zavohal” in
kmalu poklical k sodelovanju.
Ognjišče je imelo nenadomestlji-
vo vlogo. “To je bila ena izmed
prvih revij in časopisov, ki so ob-
javljali pisma, ljudje so lahko pi-
sali”. To je bil pravi izziv tudi za
druge medije. “Vsa pisma so bila
avtentična in so dokumentira-
na”. V teh pismih je ogromno bo-
gastva, ker so v njih realni proble-
mi ljudi. Marsikomu je to poma-
galo.
V najboljših letih je Ognjišče ti-
skalo čez 100 tisoč izvodov. V
času enoumja je bil “verski tisk,
karkoli je bilo, bomba! Ker je bila
okrog tišina”. Danes, v množici
medijev, je njegov učinek veliko
manjši; zaradi hrupa drugih se
sliši veliko manj. V današnji po-
plavi informacij Ognjišče ni več
ogromna ladja, v katero butajo
valovi, temveč ena izmed ladij,
“čolniček”. “Vendar še zmeraj
odigrava pomembno vlogo”. Še
so ljudje, ki povedo, da preberejo
vse ali skoraj vse, da jim to veliko
pomeni. “Ti odmevi dajejo nove-
ga poleta”!
Pred 40 in več leti so imeli kar ne-
kaj težav “administrativne” nara-
ve. Uredništvu Ognjišča
so hoteli naprtiti marsi-
kaj, imeli so preiskave
itd. G. Bole se je vsako-
krat stresel, ko so pozvo-
nili, ker se je bal, da bi že
spet bila policija …
Nekaj številk
Število naročnikov vsa-
ko leto upada. Čeprav
danes tiskajo manj kot
polovico tega, kar so tiskali pred
leti, pa gre vseeno za številke, ki
jim jih drugi gotovo zavidajo. V
tujino gredo posameznikom 504
izvodi, skupinsko 323; v Nemčijo
150, v Trst 127, v Gorico z okolico
156. Skupno gre v tujino 1260 iz-
vodov, kar je dobre 3% naklade.
Zaradi splošnega padca tiska in,
še bolj, verskega tiska “smo mi na
najslabši ladji”. To je “neizbežno,
a ne smemo biti pesimisti”.
O modernizaciji medijskega
prostora
“Na spletu sem ogromno in
najbrž nisem edini. Mlajši od me-
ne so tam še več, predvsem pa
znajo še bolje delati z njim”.
Ognjišče objavlja na spletu neka-
tere članke, ne pa vsega, sicer bi
kmalu zaprli … “Problem spleta
je, kako se ta dejavnost lahko fi-
nancira”. Pri Ognjišču to delajo
iz naročnin ali iz prodaje knjig:
“To je edini vir dohodkov, ki ga
imamo. Nič drugega. S tem mo-
ramo živeti. Splet ne prinese nič”.
Se je način pisanja z internetom
spremenil? “G. Silvestra Čuka in
g. Franca Boleta, ki že 50 let
pišeta, ne boš spremenil”... Na
splošno pa so članki mlajših čla-
nov uredništva in sodelavcev
krajši, grafično tudi uporabljajo
več kvadratkov. “Spreminjajo se
naši možgani, nismo več sposob-
ni daljših besedil, poglobljenih
tekstov, vse mora biti hitro. Ta ta-
kojšnjost pa nas velikokrat ovira,
da bi težili za poglobljenim in si-
stematičnim spoznanjem”.
O mladih
V uredništvu Ognjišča si prizade-
vajo, da bi vsakdo v družini našel
kaj zase, tudi mladi. Za mladin-
sko prilogo imajo posebno ured-
ništvo, ki je del glavnega ured-
ništva. Na seji marsikaj predeba-
tirajo. “Včasih se ne strinjam z
njimi, kar pomeni, da sem star …
Nočem pa delati napake, ki so jo
drugi delali z mano, ko so mi vsil-
jevali, kar so oni hoteli. Hočem
jim pustiti svobodo, pa čeprav
včasih malo zgrešijo”.
Zaposlenih je zelo malo, imajo pa
stalne sodelavce, ki jih je veliko.
Ognjišče je lani praznovalo 50 let
Ob jubileju so veliko ljudi prosili,
da bi napisali svoje spomine;
ogromno jih je tudi odpisalo, od-
ziv je bil odličen. “Bilo je zelo le-
po brati spomine tudi znanih lju-
di”. Rustja ni “človek, ki bi ljubil
ceremonije in proslave”. To pa za-
to, ker je kot otrok moral “dekla-
mirati na vseh socialističnih pro-
slavah”. Nekdaj je to tako slabo
storil, da mu je tovarišica zabru-
sila, da nikdar več ne bo deklami-
ral … “Proslavljaš lahko tudi de-
lovno”! Zato so ob lanskem okro-
glem jubileju pripravili dve
srečanji za bralce, jubilejno števil-
ko in nekaj knjig. Ena od teh je
npr. Zakladnica molitve, izbor
molitev iz Ognjišča. Proti poletju
bosta izšli še dve knjigi, ki sta ne-
kak poklon 50-letnici.
O branju
Mesečnik gotovo izgubi “tekmo”
ne le s tednikom in dnevnikom,
ampak še prej z radiom in s sple-
tom. Mesečnik pa ima neko pred-
nost: stvari lahko poglobi, napiše
bolj umirjeno in osvetli z ra-
zličnih vidikov, česar morda dru-
gi ne delajo. To je njegova pred-
nost.
Kakšen smisel sploh še ima izda-
jati knjige v dobi interneta? “Smi-
sel je v poglobljenem in sistema-
tičnem spoznanju”. Za dobro in
poglobljeno spoznanje je potreb-
no, da se usedeš in najdeš podat-
ke, ki na internetu - mimogrede -
niso vedno zanesljivi in avten-
Druga faza obnavljanja Trgovskega doma
Očarljivo in funkcionalno
središče
  ne 18. januarja se
je v dvorani v pritličnih
prostorih Trgov-
skega doma na Verdijevem
korzu v Gorici proti večeru
zbrala skupina predstavni-
kov nekaterih slovenskih
goriških organizacij in
društev. Arh. Dimitri Wal-
tritsch jim je prikazal osnu-
tek načrta za obnovo pri-
tličja Fabianijevega bi-
serčka, “najbolj pomem-
bne stavbe v Gorici”, kjer
bo sedež Narodne in študij-
ske knjižnice. Koordinator
komisije za Trgovski dom
Livio Semolič je uvodoma
poudaril, da sama NŠK želi,
da bi Trgovski dom postal
“čim bolj očarljivo in fun-
D kcionalno” središče vseh goriškihSlovencev. Navzoče je pozval, naj
osnovne informacije še nadgradijo
z drugimi zamislimi, pripombami
in predlogi glede vsebine obnovlje-
nega objekta; o tem in drugem pa
bodo lahko še razpravljali na pri-
hodnjih podobnih srečanjih.
Waltritsch je nazorno prikazal svoje
arhitektonske rešitve, ki se ujemajo
s Fabianijevo urbanistično vizijo.
Knjižnica, sodobno zasnovana v
duhu ustvarjalnosti,
socializacije in pre-
toka znanja s poseb-
no pozornostjo do
mladih in otrok, bo
odprt in privlačen
prostor, ki bo na ne-
ki način “komunici-
ral” z ulico. Zaradi
velikih oken in vo-
galnega vhoda bo
prostor svetel,
zračen, udoben in
vabljiv, dejavnost v
slovenski knjižnici
pa bo imela vidlji-
vost, kakršne nima
nobena druga de-
javnost v mestu.
tični. “To dela čedalje manj lju-
di”. Na knjigo se lahko vselej za-
neseš, takoj izveš, kdo stoji za njo.
O knjigah in sodelovanjih
Pri Ognjišču so “postali bogati”,
odkar so “rešili Slomškovo za-
ložbo v Mariboru”. Skupaj izda-
jajo letno okrog 40 knjig. Založbi
sta sicer avtonomni, pa vendar
objave usklajujejo, da
ne bi v istem obdobju
izdajali knjig na isto
tematiko. “Saj ni pro-
blem izdati. Problem
je knjige prodati”!
O odnosih z drugimi
verskimi mediji je Ru-
stja povedal, da verski
založniki sodelujejo,
da bi promovirali ka-
toliški tisk. Vsakdo si-
cer ima svoje področje
delovanja in “upam,
da smo komplemen-
tarni, da se dopolnju-
jemo. Je pa tudi neka
konkurenca, kar je
včasih tudi zdravo!
Konkurenca ne uspa-
va, sili te k temu, da
skušaš biti še boljši”.
Ognjišče nastaja na
Primorskem, ogrom-
no naročnikov in bral-
cev pa ima tudi na Šta-
jerskem, v Prekmurju
in dejansko po vsej
Sloveniji. Večkrat se
Rustja podi tudi po tistih krajih
(svojo knjigarno imajo sedaj tudi
v Mariboru in na Ptuju), da ne bi
zanemarjali nikogar. “Primorski
prostor je specifičen, vendar Pri-
morska ni enotna”. Primorski jug
pa je “Napoli, Sicilija, mafija”. V
Koprščini so ljudje zelo zadržani
in nedostopni, “tudi sovražni”.
Mesečnik Ognjišče sodeluje “na
naši strani” s Pastirčkom; v krat-
kem naj bi izdali otroške pesmi
Berte Golob. Rustja je ob tem
pozval k še drugim konkretnim
projektom sodelovanja, “ne pa k
deklaracijam”. Skupaj bi lahko
bolje izkoristili sredstva, ki jih nu-
dijo projekti čezmejnega sodelo-
vanja.
Čeprav je odnos do katoliških
medijev v Sloveniji ideološko
obremenjen, pa je katoliški tisk
na neki način alternativa: pove ti-
sto, česar drugi ne povedo; po-
kaže na tisto, česar drugi ne
kažejo. “V Sloveniji je zato vloga
katoliških medijev toliko po-
membnejša”. Javni mediji nam-
reč ne opravljajo dovolj dobro
svoje naloge in izločajo del pre-
bivalstva.
Z mislijo sv. Frančiška Saleškega,
zavetnika katoliških časnikarjev -
“ljudje naredijo več dobrega za-
radi ljubezni in dobrote kot zara-
di strogosti in spoštovanja reda”
-, je prof. Černic ponudil gostu še
iztočnice za zadnje vprašanje. “To
mora biti ključ za širjenje krščan-
skega sporočila v današnjem me-
dijskem svetu... Več muh se pri-
me na žlico medu kot na sod kisa,
je še bolj plastično povedal sv.
Frančišek”. To je “delno tudi pro-
blem komunikacije Cerkve v Slo-
veniji”. Najprej moramo biti kri-
tični do lastne grešnosti in la-
stnih napak. “Cerkev v Sloveniji
je v zadnjem času velikokrat da-
jala vtis neke togosti, trdosti, stro-
gosti in vsega, kar je s tem nega-
tivnega povezano”. Mediji so
marsikaj tudi zmanipulirali, a
“delno smo krivi tudi sami”. Ge-
nialni sv. Avguštin se je spreo-
brnil, ko je poslušal sv. Ambroža:
poslušal pa ga je ne zaradi njego-
vega znanja, ampak zaradi njego-
ve miline in dobrote. “To je lahko
naš veliki problem”... Božo Rustja
je optimist, ker je “z vrha, s pa-
pežem Frančiškom, zavel nov ve-
ter”. V pastoralni spodbudi Evan-
gelii gaudium je zapisal, da mora
pridigar uporabljati materinsko
govorico. Mati mora požugati
otroku, njena govorica pa je pol-
na ljubezni. “Taka mora biti go-
vorica pridigarja, taka mora biti
govorica Cerkve”. Cerkev mora
biti “mati in učiteljica”, kot je de-
jal že Janez XXIII.
V pogovoru z občinstvom je gost
povedal še kaj o sebi, Cerkvi in
družbi, zlasti o zagonetnih
vprašanjih “slovenske cerkvene
stranpoti”. Ko je izbruhnila ma-
riborska afera, se je kot glasnik
Cerkve - tudi po nasvetu sobratov
- postavil “za resnico in pravico”.
Povedal je, kar se mu je po vesti
zdelo prav, da pove. “Kar se je
zgodilo, ni bilo prav, toda ni bilo
niti prav, da bi ljudje sodili vso
Cerkev in vse duhovnike po
tem”. Javno je priznal, da mu je
bilo hudo, da je tudi trpel, da vse-
ga ni vedel. “Komunikacija ni bi-
la ustrezna, zlasti ne v Mariboru”!
Gotovo bi bilo bolje iti v javnost
in povedati tudi stvari, ki niso bi-
le prijetne.
O Radiu Ognjišče je gost nazad-
nje povedal, da je to eden redkih
projektov slovenske Cerkve, ki je
povsem uspel. “Zanj in za njegov
program smo Bogu hvaležni”!
Posebno vlogo je imel ob referen-
dumu o družinskem zakoniku.
Nekateri trdijo, da ta ne bi tako
uspel, ko ne bi bilo Radia
Ognjišče, saj je nudil podatke, ki
jih ljudje drugje niso našli. Ta je
bil res alternativa! / DD
Goriška 28. januarja 2016 7
Dramski odsek PD Štandrež
Na pragu je nova
premierna uprizoritev
  b izteku jubilejne, 50. se-
zone zelo plodnega, ne-
prekinjenega delovanja
Prosvetnega društva Štandrež, v
katerem je še posebno ustvarjalno
živahen dramski odsek, ki nepre-
trgoma nastopa po bližnjih in dal-
jnih odrih naše ljube domovine
(v soboto, 16. januarja 2016, sta
Božidar Tabaj in Marko Brajnik z
enodejanko Janeza Povšeta Na tri-
mu nastopila v Solkanu na
srečanju uslužbencev nekega
podjetja, v nedeljo, 17., pa sta v so-
dobno opremljeni telovadnici OŠ
Kanal ob Soči Božidar Tabaj in
Majda Zavadlav zabavala številno
občinstvo s kratko komedijo Gre-
mo v taeater, obe že spadata v nji-
hov zimzeleni repertoar) ter v do-
mačih krajih, so se štandreški
igralci z zagonom lotili študija, v
programu Abonmaja ljubiteljskih
gledaliških skupin Štandrež 2015
napovedane komedije Denar z
neba Rayja Cooneyja. A, žal, bo-
lezni in delovne obveznosti so
začele neustavljivo metati polena
pod noge članom štandreškega
dramskega odseka in njihovega
zvestega režiserja, dramskega
igralca Jožeta Hrovata, člana SNG
Nova Gorica. Prekiniti so morali
vaje in začeli so razmišljati o novi
igri, ki bi zahtevala manjšo igral-
sko zasedbo. Neutrudni vodja
skupine Božidar Tabaj – tudi njega
že nekaj let pestijo bolezenske kli-
ce, a se ne vda! – je v svojem arhi-
vu izbrskal manj obsežno kome-
dijsko delo Pokojna gospejina ma-
ma zelo priljubljenega francoske-
ga dramatika, Georgesa Feydeaua
(1862-1921), izredno spretnega
pisca lahkotnih komedij z zaple-
O tenim, zabavnim, zelo dobro pre-računanim dogajanjem, polnimnepričakovanih obratov in preo-
bratov, ki spravljajo gledalce v
smeh že več kot sto let. Na vrat na
nos so se spet zagrizeno lotili dela
z novo igralsko
zasedbo, pri ka-
teri sodeluje iz
jedra štandreške-
ga ansambla le
Matej Klanjšček
(Luciene), ostale
tri vloge so zau-
pane Mojci Do-
linšek (Yvonne),
ki se je kot zlob-
na tašča še po-
sebno izkazala v
predstavi Mrtvi
ne plačujejo
davkov Nicole
Manzarija, pa še
Polonca Cijan
(Anette), ki ima
za seboj že kakšno drobno vlogo,
in Egon Cijan (Joseph), ki ga lah-
ko že imamo za člana štandreške-
ga dramskega odseka, saj je že
večkrat uspešno sodeloval z njim.
Vsi trije so doma v bližnjih vaseh
“čez mejo”, saj PD Štandrež že ve-
liko let sodeluje z društvi onkraj
nekdanje meje in je zato ta dotok
igralskih moči kar “naraven”.
V četrtek, 20. januarja 2016, smo
malce “pokukali”, kaj se kuha v
štandreškem gledališkem loncu.
Letos jih čas še veliko bolj neu-
smiljeno preganja kot prejšnja le-
ta zaradi omenjenih težav. Zato so
v tem večeru imeli šele 22. vajo –
vse potekajo v poznih večernih
urah, ker so nastopajoči vezani na
službene urnike. Vsi štirje se pri-
zadevno sukajo po odru in po na-
vodilih režiserja Hrovata (tudi
njega zalezujejo bolezenske težave
in ga od štandreškega odra odmi-
kajo igralske dolžnosti, med dru-
gim tudi snemanje TV nadalje-
vanke). K sreči mu zelo dejavno
stoji ob strani Božidar Tabaj. Sedaj
pilijo mizanscenske rešitve, da bi
komedijski splet zaživel tako, kot
si ga je zamislil Hrovat. Prav on
nam je zaupal, da bi dramski od-
sek PD Štandrež po petdesetih le-
tih delovanja letos prvič skoraj
ostal brez tradicionalne nove gle-
dališke uprizoritve. Kot nadome-
stek so izbrali to Feydeauovo ko-
medijo, ki naj bi trajala slabo uro.
Premiera naj bi bila že po pri-
bližno le 28. vaji (!). Pri tem je tu-
di sam omenil težave, pa tudi to,
da so se morali po sili razmer iti
“siromašnega gledališča”, tudi v
scenskem smislu (odrskega moj-
stra Joška Kogoja tudi ovirajo bo-
lezenske nadloge), zato so se
odločili, da bo v bistvu celoten
potek predstave slonel na igralcih.
Sceno so pa zmanjšali na mini-
mum (do prejšnjega tedna še
šepetalke niso imeli!). O samem
tekstu je Hrovat povedal, “da je
zelo dober, in čeprav je star sto let,
je prav tak, kot da bi ga avtor
včeraj napisal. Zelo je aktualen”.
Sam ga je sicer tu pa tam malce
priredil in kaj izbrisal. Priznal je,
da, ko ga je prvič prebral, mu ni
bil preveč všeč. Nato pa so prevod
malce izpilili, skrajšali, kaj malega
dodali in posodobili, tako da je
živ in ves današnji. V središču je
mlajši par; mož pri-
de v zgodnjih urah
domov, potem ko je
bil na plesu v ma-
skah – sam se je
preoblekel v
sončnega kralja
Ludvika XIV. Ker je
pozabil ključ, je
moral zbuditi ženo,
ona je nejevoljna,
ker je bil na plesu
brez nje. Zato se
začne med njima
ujedljivo prerekan-
je. Napeto situacijo
še bolj podžge vra-
tar, ki prinaša novi-
co o smrti njene
mame. Zaplet je neizbežen, a ga
za zdaj ne bomo razkrili, saj je pre-
miera tako rekoč pred vrati, in si-
cer v soboto, 30. januarja 2016, ob
20. uri na odru župnijskega doma
Anton Gregorčič v Štandrežu.
Prva ponovitev bo v nedeljo, 31.
januarja 2016, ob 17. uri. To bo tu-
di zadnja predstava v abonmaj-
skem nizu ljubiteljskih gleda-
liških skupin Štandrež 2015. “Če
ne bodo ravno rakle padale z ne-
ba in ne bo kdo prav hudo zbolel,
premiera bo na že v jeseni do-
ločeni datum”, je zatrdil režiser.
Na predstavo vabi hudomušno iz-
delan plakat Branka Drekonje, ki
je za sceno izdelal tudi lepo
“lončeno” peč.
Iva Koršič
Obvestila
Kulturni center Lojze Bratuž, ob
svetovnem dnevu žena, pripravlja
skupinsko likovno razstavo
ženskih portretov
pod naslovom Ženski obrazi in
izrazi. Za obogatitev razstave
naprošamo zasebnike, ki imajo v
lasti kakšen
ženski portret, da nam posodijo
delo za obdobje razstave.
Informacije na tel. 0039 0481
531445. Likovna dela bomo
zbirali do 12. februarja 2016.
SCGV Emil Komel vabi na redni
občni zbor, ki bo na sedežu šole
v Gorici, v četrtek, 28. januarja
2016, ob 18.30 ob 1. sklicu in
ob 19.30 ob 2. sklicu. Dnevni
red: odobritev poročil o
načr tovani in opravljeni
dejavnosti, odobritev proračuna
in obračuna.
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško prireja v
soboto, 13. februarja, krajšo
ekskurzijo za obisk in ogled
spomenika na Cerju nad Mirnom.
Odhod z lastnimi sredstvi ob 14.
uri v Mirnu na parkirišču tržnice.
Obvezna prijava do konca
januarja. Po obisku bo
valentinovo večerno srečanje
udeležencev. Vpisujejo po tel. št.:
0481 884156 (Andrej F.), 0481
20801 (Sonja K.), 0481 882183
(Dragica V.), 0481 78138 (Sonja
Š.).
PD Rupa Peč vabi na vsakoletni
izlet od 23. do 29. avgusta na
Nizozemsko in Flandrijo. Za
informacije Ivo Kovic 0481
882285.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin
na ravnatelja prof. Silvana Kerševana
lahko nakažete na bančni tekoči
račun: Banca di Cividale (Via Kugy,
2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402
003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s
pripisom: za SKLAD SILVANA
KERŠEVANA. Informacije na tajništvu
SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
Profesorica slovenščine išče
delo (tudi inštrukcije, učna
pomoč in varstvo otrok). Tel. št.
00386 41 256240.
Darovi
Za Skupnost družin Sončnica: v
spomin na Marico Bensa Kosič
daruje Marinka Inzko 50 evrov.
Za Pastirčka: Ana Saksida 20
evrov.
Namesto cvetja na grob pok.
Adrijani Graunar daruje družina
Srebrnič 100 evrov za Novi glas
in 100 evrov za Pastirčka.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 29.1.2016 do 4.2.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan razen ob
sobotah od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 29. januarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Nedelja, 31. januarja, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 1. februarja (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-
zabavna in zabavna glasba -
Zborovski kotiček - Novice iz
naših krajev - Obvestila in večerni
vic.
Torek, 2. februarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 3. februarja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Čudne poti razvoja in dednosti -
Izbor melodij.
Četrtek, 4. februarja (v studiu
Andrej Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti iz sveta - Obvestila in
večerni vic.
  ponedeljek, 18. januarja
2016, je bilo precej živah-
no v sovodenjski telovad-
nici, saj so se zbrale vse mladin-
ske ekipe Športnega združenja
Soča.
V uvodnem pozdravu je predsed-
nik sovodenjskega odbojkarskega
društva, Igor Tomsič, spodbudil
zbrane mladinke in mladince naj
še naprej navdušeno vztrajajo pri
treningih. Tako trenerje kot igral-
ce je pohvalil za izkazano napre-
V dovanje. Najbolj pa je odbordruštva zadovoljen, da ob odboj-karski tehniki rastejo tudi prija-
teljske vezi.
Že nekaj let se v sovodenjski telo-
vadnici zbirajo odbojkarji in od-
bojkarice z različnih koncev Go-
riške, saj Soča sodeluje s ŠZ Olym-
pia, OK Val, ŠD Mavrica in ŠZ Naš
prapor pri skupnem odbojkar-
skem projektu na moškem in žen-
skem področju. Pod vodstvom
trenerja Roka Černeta se dvakrat
tedensko zbira skupi-
na minivolleyja; Pao-
la Uršič, ob pomoči
Grete Zavadlav in Šte-
fana Cotiča, vadi sku-
pino 25 dečkov in deklic, ki tek-
mujejo v prvenstvu under 12 in
under 13; pod taktirko Rada La-
vrenčiča in pomočnikov Serene
Pellegrin in Marka Černica pa
meri svoje moči skupina osem-
najstih deklet v prvenstvu under
16 in under 18. Društvene barve
zastopa še moška ekipa, ki igra v
D ligi in jo vodi Mauro Kuštrin.
Predsednik Tomsič se je zahvalil
tudi šoferju Branku, ki že vrsto let
skrbi za prevoz otrok. Pomemben
doprinos nudijo tudi odborniki,
ki v vlogi zapisnikarjev, sodnikov
ali spremljevalcev pripomorejo k
razvoju in rasti domačih odboj-
karjev in odbojkaric.
Posebno mesto pri delovanju
društva imajo seveda sponzorji,
ki finančno podpirajo delovanje
društva, ki ne zasleduje samo
zmage, ampak predvsem gojenje
“zdravega duha v zdravem tele-
su”. Predsednik se je zahvalil
vsem sponzorjem in podporni-
kom: Zadružni banki Doberdob
in Sovodnje, ZSŠDI-ju, Lokandi
Devetak, Fundaciji Cassa di Ri-
sparmio iz Gorice, Svetovalcem
za delo Peric & Drufovka, tiskarni
Grafica Goriziana, pizzerii Tre
stelle, pizzerii Frnažar, kmetiji
Furlan, podjetju Uršič Vladimir,
avtomehaniku Godec sp, Gostilni
Franc, pekarni Cotič, K2 Sport,
gostilni Rubijski grad, podjetju
Eurogenex srl, Lestan doo, lekar-
ni Rojec, Elcondor sport, Agenciji
Sarah, podjetju Di Pierro,
obrtniškemu podjetju Demori
Manuel, Goriziana Caffe', Media-
service.
Društveno srečanje se je končalo
s skupinsko sliko mladinskih ekip
in z zakusko.
ic
Zadnje mesece vlada v Sloveniji prava mrzlica za glasbeni
spektakel Mamma mia! v produkciji skupine Prospot iz Radovljice.
Muzikal, ki oživlja glasbeno zapuščino legendarne švedske skupine
Abba, bo tokrat gostoval v Novi Gorici, in to ravno na Valentinovo -
na dan zaljubljencev - v nedeljo, 14. februarja, ob 19.30 v dvorani
osnovne šole Milojke Štrukelj na Delpinovi 7. Predprodaja vstopnic
poteka preko spletne mreže Eventim oz. na vseh bencinskih
črpalkah Petrol v Sloveniji. Prireditelji opozarjajo interesente, naj
pohitijo z nabavo vstopnic, saj za dogodek vlada veliko zanimanje.
OBČINA SOVODNJE OB SOČI
v sodelovanju s sekcijo VZPI-ANPI Sovodnje, Peč, Rupa, Gabrje, Goriško Mohorjevo in KTD
vabi ob dnevu spomina
na srečanje z zgodovinarjem Ferrucciom Tassinom na temo
ZGODOVINA TABORIŠČA V VISCU
torek, 2. februarja 2016, ob 18. uri v občinski knjižnici
pogovor bo vodil prof. Peter Černic
POD POKROVITELJSTVOM FUNDACIJE CASSA DI RISPARMIO DI GORIZIA
Športno združenje Soča 
Pestro mladinsko delovanje V Sovodnjah so trije naši naročniki 8. januarja letos plačalinaročnino za Novi glas. Pošta nam je naročnine sicer posredovala,
izgubila pa je imena in naslove naročnikov. Prosimo vse, ki ste
naročnino plačali na ta dan na pošti v Sovodnjah, da nam to
sporočite po telefonu na št. 0481 533177. Naročnikom se za
nevšečnost, ki je sami nismo zakrivili, iskreno opravičujemo!
Uprava Novega glasa
Pomembno obvestilo
Utrinek z vaj (foto Marko Brajnik)
Foto Roberto C.
Muzikal Mamma mia! v Novi Gorici
Kultura28. januarja 20168
Abonmajska sezona SSG v Gorici
Mlakarjev Pašjon je
povsem omrežil gledalce
  ploh se ne moremo spom-
niti, kdaj je bila dvorana ta-
ko polna ob kakšni predsta-
vi, ki jih v abonmajskem sklopu
za goriške abonente vsako sezo-
no ponuja Slovensko stalno gle-
dališče Trst. V ponedeljek, 18. ja-
nuarja 2016, so bili sedeži go-
riškega Kulturnega doma pov-
sem zasedeni. Oko se je kar raz-
jasnilo ob pogledu na dvorano
in na mlade obraze, prisotne v
njej. Na ogled tokratne večerne
predstave so prišli namreč tudi
goriški višješolci, ki so vpisali
abonma. Tako neverjetno kariz-
matično moč priklicati v dvora-
no toliko gledalcev ima Iztok
Mlakar, ki ga vsi poznajo kot en-
kratnega, samoniklega kantav-
torja, čigar pesmi v narečju, ki ga
je sam stkal iz raznih primorskih
dialektalnih različic, so same po
sebi drobni “epski” biseri, v ka-
terih lahko prepoznamo tudi del
nas samih. Prav tako se gledalci
lahko prepoznavajo v človeški
neumnosti, ki je ta osmi “naglav-
ni” greh, kot pravi Hudič v Pašjo-
nu, predstavi, ki je nastala v se-
zoni 2014/15 kot koprodukcija
Slovenskega narodnega gleda-
lišča Nova Gorica in Gledališča
S Koper v domiselni režiji VitaTauferja, ki je v dvojici z Mlakar-jem ustvaril že dve veliki
uspešnici, ki sta s svojo izvirno-
stjo razveselili širok krog gledal-
cev, Duohtar pod mus in Slje-
hrnik. Ravno tak širok krog gle-
dalcev je zaobjel tudi Pašjon, ki
ga je napisal Iztok Mlakar z veli-
ko mero spoštovanja do “knjige
vseh knjig”. Za svoj Pašjon se je
namreč oprl na Sveto pismo No-
ve zaveze in evange-
lije in ga spretno stkal
v verzih, prepojenih
z duhovitostjo in bi-
strostjo ter s prefinje-
nim in pretanjenim
poznavanjem člo-
veških slabosti. Vse je
zvezeno v komični
luči (k temu prispeva
tudi to, da je Taufer
moškim igralcem do-
delil nekaj ženskih
vlog), a kljub temu ni
v njem niti kanček
blasfemije. Trinajst
zgodb iz Kristusovega življenja,
ki se začnejo z veselo alelujo ob
Jezusovem rojstvu, povezuje in s
svojega zornega kota komentira
dogajanje peklenšček, oblečen v
živo rdeč kostum z dolgim re-
pom in okrnjenimi perutnicami
(zelo dobro premišljen kostum
Barbare Stupica). Hudič se kar
naprej modro obrega ob člove-
kovo ravnanje, ki kar prekipeva
od neumnosti. Ob tem letijo zelo
ošiljene puščice na “narodno eli-
to”, ki jo v Pašjonu predstavljata
farizej in saducej. Čeprav je vse
prepredeno s komično nitjo, je v
Pašjonu nekaj ganljivih trenut-
kov, kot sta npr. Jožefovo slovo
od Jezusa – Kristus je predsta-
vljen kot novodobni pridigar, ki
s seboj vleče zvočnik in mikro-
fon - ali pa, ko hudič sočustvuje
z Jezusom (saj zlodej ima vendar
dušo, ki je človek večkrat nima!
Človek je zmožen delati take
okrutnosti, ki jih še v peklu ne
znajo! Tam pa je vselej zelo vroče
in smrdljivo, saj “goriva” res ne
manjka, zatrjuje skušnjavec).
Mlakar je v lik Hudiča, ki sam se-
be označi kot velikega “šimpati-
kona”, izlil vse svoje žlahtne ko-
medijantske spretnosti, ki si jih
je pridobil, tudi zgledujoč se po
Totoju in drugih velikih mojstrih
tega žanra. Pašjon sam pa je ime-
nitna zmes različnih dramskih
zvrsti, ki jih Mlakar enkratno ob-
vlada. Ob sebi ima sicer čudovite
kolege, Radoša Bolčino, Roka
Mateka, Igorja Štamulaka, Go-
razda Žilavca, pa še mlade igralce
Tjašo Hrovat, Žiga Udirja in Nej-
ca Cijana Garlattija ki so svojim
likom (vsak jih je
odigral več) dali
konkretne, pol-
nokrvne poteze.
Pomembno vlo-
go ima v Pašjonu
glasba, ki jo v živo
izvaja instrumen-
talni trio David
Trebižan, David
Šuligoj in Roman
Kobal, nepo-
grešljivi spremlje-
valci Mlakarjevih
gledaliških umet-
nin.
Vsem ustvarjalcem so burno za-
ploskali tudi goriški gledalci in
nad predstavo so končno bili ze-
lo navdušeni tudi dijaki.
IK
  oslanka Violeta Tomič je iz-
javila: “Mi smo se uprli oku-
patorju, oni so se z njim bo-
rili proti nam – kaj tukaj ni jasno”?
Marsikaj ni jasno.
Prvič: kdo je okupator. V SSKJ
namreč sploh nimamo tega
gesla, zato si lahko pomaga-
mo z geslom 'okupirati' – na-
vadno z bojem spraviti tuje
ozemlje pod svojo oblast. V
tem pomenu gre seveda za
ozemeljskega 'okupatorja', a
SSKJ modro molči o okupaciji
ljudi in duha. Slovarji tujih je-
zikov so pri razlagi širši: zase-
sti prostor, zapolniti ga; zavla-
dati duhu; tudi v smislu zase-
sti delovno mesto (predvsem
v aktualnem času bi marsik-
daj lahko resnično tudi v slo-
venščini uporabili izraz, da je
nekdo 'okupiral' delovno
mesto, položaj …). Verjetno bi
morali, ko iščemo pravi po-
men, biti pri razlagi gesla ne-
koliko bolj pozorni na besedje
'navadno z bojem', torej na-
silno. Tujejezični slovarji v
osnovni razlagi ne navajajo
'nasilja', vpeljejo ga šele nak-
nadno kot 'prilastiti si tudi z nasil-
jem'.
Če se nekoliko bolj poglobimo v
razlago, ugotovimo, da je pravza-
prav vsaka prilastitev 'okupacija',
torej tudi nenasilna. Kaj torej 'oku-
pacija' sploh je oziroma kaj 'oku-
pacija' potemtakem ni? Izhajajoč
iz razlage, je okupacija poselitev
nenaseljenih ali naseljenih ob-
močij, zasedba stola v dvorani ali
čakalnici, mize v restavraciji, pro-
stora na plaži … Okupacija duha
pa vsi šolski, ideološki … sistemi,
nasilno ali nenasilno dvorjenje...
Torej: zasedanje prostora, misli,
čustev … Konec koncev lahko iz-
peljemo zelo perfidno ugotovitev,
da permanentno okupiramo in
smo permanentno okupirani že
od začetka časov, da je 'okupiran-
je' naš način bivanja.
Celo v Svetem pismu lahko v be-
P
sedilu o stvarjenju razbere-
mo neposredni poziv k oku-
paciji naravnost iz Božjih
ust: “Rodita in se množita
ter napolnita zemljo, pod-
vrzita si jo in gospodujta …” Ven-
dar je že naslednja Božja replika
kontradiktorna, saj se glasi: “Glej-
ta, dal sem vama vse …” Torej če ti
je nekaj dano, darovano, si tega ne
prilastiš, tega ne okupiraš. Enostav-
no ne moreš. Edina razlaga, ki mi
pride na misel, je ta, da če bi si vse
med seboj apriori podarjali, oku-
pacija sploh ne bi bila mogoča.
Okupacijo lahko izpeljemo le v
primeru, če zavržemo izhodišče,
da vse pripada vsem. Vendar žal
bomo morali na tako stanje duha
pri človeški vrsti še kar čakati. Je pa
zanimivo in tolažilno tipati v to
smer, saj nas razčlovečujejo ravno
pohlep, napuh, nevoščljivost, lju-
bosumje, skratka egocentrizem. In
gotovo se iz istega torišča koti tudi
ta nesrečni 'jaz in ti', 'mi in vi'.
Verjetno bi bilo dobro iti korako-
ma kar ob Svetem pismu naprej,
lepo po vrsti od prvega greha, Kaj-
na in Abela … Tako pridemo do še
ene Božje replike: “Kje je tvoj
brat”? Božje vprašanje prejudicira,
da sem za brata kot človek, kot brat
soodgovoren.
Zato se še bolj eklatantno postavlja
drugo vprašanje: kdo so oni in kdo
smo mi. Ali so v repliki Tomičeve
oni vsi nekomunisti, tudi sousta-
novitelji OF in pripadniki parti-
zanske vojske, večinoma na silo
mobilizirani, ali pripadniki vaških
straž, ki so se formirale, da bi vasi
in ljudi ubranile pred večkrat na-
silno partizansko vojsko, ki je ro-
pala in moške mobilizirala ali strel-
jala – po principu: ali si za nas
ali proti nam, ali le domobranci
… Ali so oni tudi možje, ki so jih
domobranci nasilno mobilizi-
rali? Kje se je zalomilo, razklalo?
Morda ob vprašanju kako živeti
človeka vredno življenje? Kako
ohraniti ali pridobiti dostojan-
stvo? Vedno gre namreč za do-
stojanstvo človeka. Ljudje si ga
skušamo pridobiti na različne
načine: z delom, z umori, s
poštenjem, z goljufijo, z ju-
naštvom, z altruizmom, z bo-
jem, okupacijo, revolucijo …
Ampak o revoluciji so mnogi,
med njimi tudi Srečko Kosovel,
razmišljali, kako ne more prine-
sti nobene nove kvalitete, do-
kler se ne najprej zgodi v srcu
vseh posameznikov, a v tem pri-
meru zunanja revolucija sploh
ne bo več potrebna, saj ko se bo
spremenil človek, se bo spreme-
nil tudi svet. Do tedaj pa bodo
seveda obstajale tudi delitve. In
ena od takih je tudi delitev sloven-
skih duhov, o kateri gre beseda.
Ali je delitev na 'nas' in 'vas', ki jo
je militantno omenjala Tomičeva,
relevantna od 6. aprila 1941, od 27.
aprila 1941 ali že iz predvojnih
časov ali pa se je vzpostavila neko-
liko kasneje? Je na primer Josip
Vidmar 'oni ali mi'? Kaj pa Edvard
Kocbek? Kaj pa Boris Pahor? Kaj
posameznika sploh opredeljuje v
tem, ali je 'oni' ali 'mi'? Kako raz-
vrstiti ljudi, ki so zamenjali ideo-
loško opcijo? In kako je mišljen
boj – le 'z orožjem in desnico' ali
tudi kako drugače? In predvsem –
očitno se ta delitev na 'nas in vas'
še vedno ni končala. Kdo so torej
tisti 'oni', ki so se borili proti
'nam'? Kdo smo danes 'mi'? Kdo
je moj brat? Ali v tej sodobni
družbi edincev, razvajencev, ego-
centrikov sploh še vemo, kdo je
brat?
Izjava Tomičeve odpira mnogo di-
lem, predvsem pa oblikuje neko
nelagodnost, saj daje jasno vedeti,
da si slovenski prostor še dolgo ne
more obetati mirnega sožitja, da
ne rečem bratstva. Na koncu še za-
se ne vem, ali sem 'mi' ali 'oni'.
Na misel mi prihaja Rožančev ro-
man Ljubezen. Zdi se, da gre za lju-
bezen vedno le takrat, ko srce ni
razdeljeno. Otroška čistost, ko še
ni ranjena, to premore – videti pri-
jatelja, brata, ljubljenega kot del se-
be, živeti nerazdeljenost. Greh je
greh v tem, da ima silno razdiralno
moč – Adam in Eva sta ugotovila,
da sta gola, in sta se stekla skrit; iz-
gubila sta dostojanstvo. Kajn je po-
stavil retorično vprašanje: “ Mar
sem jaz varuh svojega brata”? A
vendar konec koncev ostaja naj-
večja vrednota odnos ljubezni, de-
leženje. Kako zlepiti razklana srca?
Kako med 'mi' in 'oni' zabrisati
mejo? Kako biti eno v tem svetu,
ki je že/še tako daleč od rajskega
vrta. Poskusimo lahko s preprosti-
mi rečmi: brez strahu deliti kruh,
deliti – podariti sebe – tako kot je
znal Oni, ki je prinašal in prinaša
veselo oznanilo ljubezni. In spoz-
nali bi, da brat JE, da brat SEM. In
svet ne bi bil zaznamovan z raz-
počnico. In vse bi bilo jasno.
Judovski Jahve je pravični bog,
krščanski Bog je usmiljen, zato nas
z Milostjo mazili. Podarja nam
Odrešenika, podarja odrešenje,
vendar nas niti z darilom ne oku-
pira – stoji pred vrati našega srca
in čaka, da ga sprejmemo, da sprej-
memo brata – da bomo vsi eno.
Da bomo družina! Kako bogate
igre pomenov so v besedah: drug
(prijatelj, tovariš), družiti se,
društvo, druščina, družba, družica,
družina – vse izpeljano iz pomena
'skupaj držati'. Če jezik odseva raz-
voj človeka in človeštva, vrednote,
ki so tkale človekovo dostojanstvo,
se zdi, da naša civilizacija, razdel-
jena na 'mi' in 'vi', vse bolj oro-
pana drugovanja in družine, res
tone v slepoto niča. Kot da je na
pohodu novi futurizem, ki pa ni
več avantgarda, temveč retrogarda.
Ines Cergol
Smrt je spet posegla v gledališke vrste /
Poslovila se je igralka Lenčka Ferenčak
Prav na božično vigilijo, 24.
decembra 2015, je umrla v
Ljubljani rojena gledališka
igralka Lenčka Ferenčak
(18. marca 1941). Študij je
končala na ljubljanski
Akademiji za gledališče,
radio, film in televizijo.
Izpopolnjevala se je v
Parizu, Rimu in Londonu,
kjer se je nedvomno
naužila svetovljanske
širine. Po vrnitvi v domovino
je bila članica
eksperimentalnih gledališč
Oder 57 in Ad hoc. Od l.
1971 je bila do upokojitve
članica SNG Drama
Ljubljana. Poročena je bila
z znanim pianistom Acijem
Bertoncljem, ki je, žal, že pred leti odšel v večnost. Dne 7. januarja
2016 so v ljubljanski Drami imeli žalno slovesnost v njen spomin.
Na njej je ravnatelj Drame Igor Samobor označil Ferenčakovo kot
eno najbolj ekstravagantnih, svetovljanskih in samosvojih igralk.
Poleg igranja je vse življenje tudi pisala, večkrat tudi protestna
pisma politikom. Zelo rada je imela poezijo. L. 1999 je objavila
pesniško zbirko Yaabok. V letu 2003 je režiserka Helena Koder
posnela o njej biografski film z naslovom Sestra v ogledalu. L. 2007
je pri založbi Tuma izšla antologija slovenskih pesnic, v kateri so
tudi pesmi Lenčke Ferenčak. Kot igralka je zadnjič nastopila v filmu
DvaEna, v katerem je svoje poslednje filmske kadre posnela pod
režijskim vodstvom Petra Bratuše. Film je premiero doživel v
lanskem juniju. / IK
“Ohranjajmo slovenski jezik med
najmlajšimi”
Izšla je prva slovenska mobilna aplikacija za zgodnje učenje jezikov.
Mobilna aplikacija Pravljica o Luni je nastala na podlagi istoimenske
knjige MINI POLIGLOTINI za zgodnje učenje jezikov. Avdio zapis
pravljice je v aplikaciji dostopen v kar sedmih jezikih: slovenskem,
angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem, ruskem in
španskem jeziku.
Slovenski start-up www. minipoliglotini. com, ki ustvarja večjezične
knjige za otroke MINI POLIGLOTINI z novonastalo aplikacijo posega
tudi v digitalne medije. Razvoj aplikacije je potekal v celoti v
Sloveniji, le dva jezika sta bila posneta v avdio studiih v tujini.
Razviti sta različici za Apple in za Android platformi. Najboljša
uporabniška izkušnja je seveda na tablicah.
Video o aplikaciji: https: //www. youtube. com/watch? v=frJlvQcxvYc
Dostop do aplikacije na Apple Store: https: //itunes. apple.
com/app/id1060991174
Dostop do aplikacije na Google Play: https: //play. google.
com/store/apps/details? id=com. minipoliglotini. luna
https: //play. google. com/store/apps/details? id=com.
minipoliglotini. luna
Za vsa morebitna vprašanja ali povpraševanja po večjem naročilu
knjig se obrnite na infominipoliglotini. com. Z veseljem vam bodo
prisluhnili.
Kontakt: Dr. Mojca Stubelj Ars, MINI POLIGLOTINI, Cankarjeva 26,
Nova Gorica, +386 31 338 669, info@minipoliglotini. com
V Britanskem muzeju so pridobili križ iz
Lampeduze
Neil MacGregor, ki namerava februarja zapustiti mesto direktorja
Britanskega muzeja, je za zbirko muzeja pred svojim odhodom
pridobil še križ iz Lampeduze. Križ, narejen iz razbitin čolna z več
kot 500 begunci, ki je oktobra 2013 potonil ob italijanskem otoku
Lampeduza, je izdelal italijanski tesar Francesco Tuccio.
“Ta preprosti, a zelo povedni predmet je ganljivo darilo muzeju”,
MacGregorjeve besede povzema britanski BBC. Kot je še dejal, bo
Tucciova darežljivost obiskovalce opominjala na ta pomembni
trenutek v zgodovini Evrope, na
velike migracijske tokove, ki bodo
morda spremenili  naše
razumevanje evropskega
kontinenta.
V času njegovega vodenja je
muzej pridobil številne izjemne
eksponate, od veličastnih do zelo
preprostih, vsi pa po njegovih
besedah pripovedujejo o naših
skupnih potrebah in upanjih.
Kot rečeno, je Tuccio križ izdelal iz
ostankov čolna, na katerem je bilo
več kot 500 beguncev, preživelo
jih je le 151. Prenapolnjen čoln je
najprej zajel požar, nato je potonil.
Nekateri od preživelih so bili kristjani iz Eritreje. Tuccio jih je pozneje
nekaj srečal v cerkvi. Ker jim ni mogel pomagati drugače, je začel
zbirati kose lesa in izdelovati iz njega križe, pri čemer je vsak simbol
upanja.
V muzeju so prepričani, da je pomembno zbirati predmete, ki pričajo
o sedanjem času. Le tako bodo namreč njihove zbirke dinamične
in odraz sveta takšnega, kakršen je.
MacGregor z mesta direktorja odstopa, ker ne želi več delati
polnega delovnega časa. Bo pa še vedno sodeloval pri posameznih
projektih muzeja.
Kratke
Kako biti eno v tem svetu
Mi in oni
Kultura 28. januarja 2016 9
V Narodni galeriji za leto dni sposojena
Parižanka Ivane Kobilce
Narodna galerija je iz Muzeja lepih umetnosti v Budimpešti začasno
pridobila portret mlade Parižanke Ivane Kobilce. V Sloveniji bo na
ogled prvič od nastanka leta 1892. Slika bo predvidoma leto dni
postavljena v novi stalni zbirki galerije.
Slika je bila leta 1895 skupaj z avtoportretom Kobilce razstavljena
v Budimpešti. Kot je slikarka zapisala v svojih spominih, je avstro-
ogrski cesar Franc Jožef
na tej razstavi, ki je bila
tudi prodajna, želel
kupiti njen avtoportret,
a ga je Kobilca zavrnila.
Po pripovedovanjih se
je cesar odločil za drugo
sliko, ki je ostala na
Ogrskem, v Budimpešti,
je za STA pojasnil
kustos Narodne galerije
Ferdinand Šerbelj.
Zatem ni bilo podatka o
tem, kaj se je s sliko
dogodilo. Ko pa so pred
dvema letoma začeli
pripravljati veliko
retrospektivno razstavo slovenskega realizma in začeli brskati za
morebitnimi avtorji po sosednjih galerijah, so prišli do podatka, da
v Muzeju lepih umetnosti v Budimpešti v depoju hranijo pred nekaj
leti restavrirano sliko Kobilce Parižanka.
Narodna galerija je muzej, s katerim ima ustaljeno sodelovanje,
zaprosila, da bi si sliko sposodili. Dogovorili so se za leto dni, morda
bodo termin tudi podaljšali, odvisno od zanimanja, je povedal
Šerbelj. Za morebitno daljše obdobje si jo bodo lažje sposodili tudi
zaradi tega, ker slika v Budimpešti ni razstavljena, temveč je v
depoju.
V novi stalni postavitvi Narodne galerije bo sposojeno delo na ogled
poleg slikarkinega Poletja in še ene Parižanke, imenovane Dekle s
pismom. “Zraven je seveda še nekaj del Ivane Kobilca, ampak to je
tisto, kar bo v njenem opusu zagotovo pritegnilo pozornost
obiskovalcev”, je prepričan kustos.
Slika izhaja iz umetničinega kratkega obdobja v Parizu. “Dobesedno
imamo najboljše, kar je Kobilca ustvarila v tistem času, kajti Poletje
ji je odprlo pot v Pariz”, je poudaril Šerbelj. Po njegovih besedah je
Kobilca Poletje poslala na razstavo v Pariz leta 1890, uspeh te slike
pa ji je omogočil pot v mesto, kamor je prišla s “solidnim znanjem”
iz Münchna, kjer se je izučila slikarstva.
“In ko se je srečala z umetniškim in bohemskim življenjem v Parizu,
je jasno, da se je precej spremenil njen slog. Tam so se ji odprle oči,
drug kolorit, drug temperament, drug svet, saj je tam že zdavnaj
zmagoval impresionizem”, je povedal Šerbelj.
Parižanka sicer ni uraden portret, ki bi ga nekdo naročil in plačal,
tudi identiteta portretiranke ni znana. “Ampak očitno je koncipiran
s tako lahkotnostjo, neprefinjeno držo, da je gotovo upodobila katero
od svojih bohemskih prijateljic”, trdi Šerbelj.
Neža Maurer ob 85-letnici: Slovenci bolj kot
po besedi hlastajo po denarju
Pesnica Neža Maurer, ki je decembra 2015 praznovala 85. rojstni
dan, je za STA dejala, da je slovenska poezija dobra; to, da jo ljudje
tako malo berejo, pa pripisuje grobosti, ki se je naselila med njimi.
Nekoč, sploh po drugi svetovni vojni, so bile naklade pesniških zbirk
velike, ker so bili ljudje žejni slovenske besede, danes pa jih grabi
nerazumen strah.
Zaradi tega strahu “strašno hlastajo po denarju in materialnih
dobrinah”, je prepričana pesnica, ki je delovala tudi kot novinarka
in urednica. Kot je povedala,
so bili novinarji nekoč dobro
plačani, “plače niso bile
bajne, bilo pa so dobre”, je
pojasnila.
Na vprašanje, ali danes
verjame medijem, je odvrnila,
da vsega napisanega nikoli ni
imela za čisto resnico.
“Resnica je mogoča le tam,
kjer jo uredniki dovoljujejo.
Bistri novinarji se prilagajajo,
ker vedo, da ne morejo imeti
svojega prepričanja”, je
menila. Časopisi so vezani na
kapital. Tisti, ki ga imajo, lahko ustanovijo svoj časopis, a ne morejo
sami pisati, zato najamejo novinarje, ki sledijo njihovemu
prepričanju. “Novinarji tako postanejo služabniki”, je o novinarstvu,
ki se po njenih besedah nikoli ni uvrščalo v jezikovno elito, še
povedala Maurerjeva.
Neža Maurer se je rodila leta 1930 v vasi Podvin pri Polzeli. Po vojni
je končala učiteljišče v Ljubljani, poučevala je na Primorskem.
Pozneje je končala še študij na Pedagoški akademiji in slavistiko na
Filozofski fakulteti. Delala je kot novinarka in urednica. Med drugim
je bila prva urednica šolskih oddaj na tedanji RTV Slovenija, tehnična
urednica pri reviji Otrok in družina, pri Kmečkem glasu je urejala
kulturno rubriko, po smrti moža pa je postala glavna urednica in
direktorica lista Prosvetni delavec. Pozneje je do upokojitve delovala
kot samostojna svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje
RS Slovenije.
Izdala je več kot 20 pesniških zbirk za odrasle in približno toliko tudi
za otroke. Številne otroške pesmi - okrog 450 - so doživele uglasbitev.
Je tudi avtorica proznih del za odrasle in otroke ter več kot 80
radijskih iger. Za svoje delo je prejela več nagrad. Med drugim je
članica Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN.
Kratke
  o ljubljanski novembrski
premierni uprizoritvi v
Mini teatru, kjer so pote-
kale tudi vaje pod pečatom zna-
nih mednarodnih imen, in de-
cembrski v Mestnem gledališču
Ptuj, je predstava Grenke solze
Petre von Kant (Die Bitteren Trä-
nen der Petra von Kant, 1971)
premierno v vsej svoji trpki raz-
bolelosti zaživela tudi na malem
odru Slovenskega narodnega
gledališča Nova Gorica v sredo,
13., in v četrtek, 14. januarja
2016, kot koprodukcija Mini
Teatra, MG Ptuj in SNG Nova
Gorica pod režijskim vod-
stvom francoskega režiserja
Arthurja Nauzyciela, ki je od
l. 2007 direktor nacionalnega
gledališča Centre Dramatique
National Orleans /Loiret
/Centre. Ena izmed njegovih
najbolj uspešnih uprizoritev
je Utva A. P. Čehova julija l.
2012 v papeški palači, na Avi-
gnonskem festivalu. Ob Nau-
zycielu so v novogoriški pred-
stavi sodelovali tudi scenograf
Riccardo Hernandez, obliko-
valec svetlobe Scott Zielinski
in kostumograf oz. modni
oblikovalec, ki ustvarja v Parizu,
Gaspard Yurkievich. Režiser, ki
je ustvarjal predstavo v jeziku, ki
ga ne pozna, je ob sebi imel mla-
dega asistenta Juša A. Zidarja. Da
je predstava izbrušena v vsakem
detajlu, gre velika zasluga šestim
igralkam, ki so le z močjo besede
prikazale čustvene globine
dramskih likov. Delo je v svoje-
vrstnem slogu l. 1971 napisal
Rainer Werner Fassbinder (1945-
1982), bavarskih korenin, ki je v
svojem kratkem življenju – umrl
je star le 37 let zaradi prevelikega
odmerka kokaina in uspavalnih
sredstev - posnel 43 filmov. V
njih je večkrat tudi sam nasto-
pal, saj je bil filmski in gledališki
P režiser, igralec, dramatik in šekaj. Spisal je več dram in televi-zijskih iger. Kritiki mu pritikajo
oznako “enfant terrible”, ker je
pač šel svojo pot “proti toku”.
Ožigosali so ga tudi kot antise-
mita in “izdajalca”, ker je izred-
no kritično in ostro razkrinkoval
neiskrenost, dvoličnost in
čustveno obubožanost nemške
meščanske družbe. Sam se je
počutil izvzet iz nje, tudi zaradi
svoje istospolne “nagnjenosti”.
V njegovi kompleksni drami
Grenke solze Petre von Kant naj-
demo vse to, kar je označevalo
njegovo ustvarjalnost in življen-
jsko pot: provokacije, kontrover-
zne poante, strahove, prekipeva-
joča čustva, prestope splošnih
družbenih norm. Dramo, v ka-
teri protagonistka končno spoz-
na, da je treba ljubiti, ne da bi
nič ne zahteval v zameno, je iz-
vrstno poslovenil Lado Kralj.
Svojo nalogo je odlično opravila
tudi lektorica Laura Brataševec,
saj v predstavi vse sloni na bese-
di in njeni izrazni moči. Iz inten-
zivne interpretacije igralk, ki so
tekst tako natančno osvojile in
si ga “prisvojile“, razbiramo
čustvena stanja, muke, tesnobne
trenutke in končni zasuk v raz-
mišljanju in ravnanju protagoni-
stke. Včasih se vse skupaj zdi, kot
da se videno dogaja v Petrinih
mislih ali sanjah, a njeno življen-
je se vendarle prav trpko “real-
no” dogaja pred gledalcem, ki
spremlja vse muke Petre von
Kant ob vrhunski igri Helene
Peršuh. Ob izrisovanju notranje-
ga čutenja lika je pokazala širok
čustveni razpon, ki doseže vrhu-
nec v strastni ljubezni, ki se kaj
kmalu sprevrže v žgočo bolečino
in muko. Petra von Kant je v sve-
tu mode uveljavljena oblikoval-
ka. Po teh modnih poteh,
večkrat posutih z lažnimi
bleščicami, stopa samozavestno,
ukazovalno, samozadostno,
nadkriljevalno. Posebno s svojo
zvesto pomočnico Marleno, ki
živi z njo in ji ustreže v vsem, kar
si ona zaželi, ne da bi nikdar
spregovorila besede, je ostra,
muhasta, neizprosna, prav odur-
na. Skozi vso predstavo nenehno
prisotno Marleno je Vesna
Vončina odela v tančico skrivno-
sti: včasih je njena prisotnost
bolj vidna, včasih se umakne v
ozadje, kot da bi bila del sce-
ne. A zdi se, kot da je edina,
ki ne bo nikdar zapustila Pe-
tre. Petra ima vse, denarja ji
ne manjka, uspeha tudi ne,
a ni prav nič srečna. Za seboj
ima smrt prvega moža, s katerim
je imela hčerko, rojeno po nje-
govi smrti, a se z njo ni nikoli uk-
varjala, pa še razporoko od dru-
gega moža, ki je z njo ravnal po-
hotno kot z lastnim “predme-
tom” poželenja. V ta njen samo
navzven blesteči svet, v resnici
popolnoma izpraznjeni, se po-
tuhnjeno zrine mlada, komaj
triindvajsetletna prikupna, na
videz še otroško naivna Karin
Thimm. Vanjo se Petra strastno
zaljubi, verjetno tudi zaradi ra-
zočaranja nad moškim svetom.
Karin to spretno izkoristi, da bi
še sama vstopila v modni milje,
saj je ambiciozna in bi rada po-
stala manekenka. Petro očitno
vara, saj je njena ljubezen le ko-
ristolovska. To spretno preračun-
ljivo zapeljivko je Arna Hadžial-
jević najprej odela v mlado-
stniško svežino, ki vzbudi gle-
dalčeve simpatije, potem pa v
popolnoma brezčutno brez-
brižnost; ne da bi pomišljala,
namreč Karin odide in pusti Pe-
tro v obupu in mukah. Izdelavi
teh dveh kompleksih likov, kate-
rih čustvovanja in značajske od-
tenke gledalec razbira predvsem
iz njunih dialogov, brez dvoma
lahko prištejemo k vrhunskim
igralskim dosežkom teh dveh
igralk, ki sta nas že večkrat pre-
senetili s svojim razbiranjem in
psihološkim razglabljanjem raz-
mišljanj in ravnanj njima dodel-
jenih likov. Povsem ženski svet
te predstave sestavljajo še Petrina
najboljša prijateljica Sidonija
(upodablja jo Medea Novak), ki
je v odnosih s svojim soprogom
izbrala “srednjo” pot, ker se je
pač naučila prilagoditi se vsaki
situaciji. Tudi s Petro je zelo ra-
zumevajoča in bi jo rada spravila
“na pravi” tir.
/ str. 14
Iva Koršič
  aprosili so me, naj kaj napišem za jubi-
lejno številko Novega glasa.
Moji spomini na pisarjenje so zelo
zgodnji. V osnovni šoli smo pisali najprej za
Pastirčka – včasih se zasmejem, ko prelistavam
letnike okrog l. 1947/48. Potem smo pisali za
Cicibana, Pionirja, za mladinsko revijo (imena
ne vem več), ki jo je čas povozil. Prepovedali
so jo, ker je bil tam kakšen prispevek, ki ni bil
“primeren” za tisti čas. Kar nekaj prispevkov
je bilo tam mojih. Tudi Brazda in Znamenje
sta imela kdaj kaj mojega. Mohorjeva Mladika
v Celju je bila tudi vedno na voljo za kako ob-
javo, dokler jo je urejal g. Vitko Musek, to je
do konca. Če je bilo treba kaj na hitro spraviti
skupaj, sem priskočil tudi pri Družini. Spo-
minjam se zapisa o Andriču. Tega pisatelja še
vedno zelo cenim.
Manj sreče sem imel pri Katoliškem glasu v
Gorici. Čisto slučajno sem poslal članek o g.
Terčelju, pa so mi ga zavrnili, češ da se s par-
tizanščino ne ukvarjajo. Kolega dr. Joško Šavli,
s katerim sva skupaj poučevala, pa je zelo do-
bro poznal vse goriške škrice in me je nago-
voril, naj besedilo pošljem v Novi list. Tam je
bilo takoj objavljeno, pa še sliko rojstne hiše
prof. Terčelja so nekje staknili. Sicer pa je bil
urednik Novega lista dr. Legiša svojstven. Ko
sva se srečevala, me je navadno takole ogovo-
ril: “Z vsem, kar vi napišete, se ne strinjam”!
Nisem mu ostal dolžan, pa sem nevljudno za-
brusil nazaj: “Pa naj kdo napiše, kaj ni prav”!!!
On pa: “Kdo? Saj sploh ne poznamo tem, ki
jih vi načenjate! Pišete o islamu – kdo kaj ve
o njem? Pišete o teologiji osvoboditve. Samo
slabo beremo o njej, vi pa odpirate neke nove
teme, ki so sicer zelo zanimive. Pišete o TI-
GRU, mi pa o njem mislimo
popolnoma drugače, a tu vas
sploh ni mogoče spodbijati,
ker vse, kar napišete, doku-
mentirate. Ni čudno, da vas
nekateri postrani gledajo”.
“Veste kaj, gospod doktor”,
sem odvrnil, “me ne zanima,
ali me postrani ali naglih gledajo – naj na-
pišejo, s čim se ne strinjajo! Tu se govoriči,
kritizira in nekaj podtika, viha nosove, kot bi
bili nosorogi. Oglasite se in bom že odgovoril,
če bom menil, da je potrebno. Priznal pa bom
tudi to, kar ni prav v tem, kar napišem! Toliko
pa me je še v hlačah”!
Včasih se je oglasil dr. Lojze Škerl. Videlo se
mu je, da je iz stare resne šole, da pa na svet
gleda kot teolog, ki je končal rimski Germa-
nik, po nemško, krepko z vrha, še zlasti pri
narodnostnih temah je imel neki svoj pogled,
za marsikoga precej čuden, ko pa pride do de-
bate, navadno molči. Ne vem, zakaj, mogoče,
ker se je velikokrat zavedal, da ga je v nekate-
rih stvareh čas povozil.
Še največ prahu sem dvignil ob izidu Je-
linčičeve knjige Pod svinčenim nebom. Čla-
nek v Novem glasu je sprožil plaz, ki se je kar
nekaj časa vlekel. Povedal sem dvoje, kar je ta-
krat vžgalo prizadete: prvič, da knjiga ne spada
v redno zbirko GMD. To je bilo povedano tudi
na Radiu Trst A. Ker pa tega nisem povedal
jaz, ampak neka tržaška (vsaj ima se) dama,
ki je še vedno nedotakljiva, so vsi o tem
molčali. Drugo pa je bila trditev, da so bili vsi
TIGROVCI člani ZK ali vsaj njihovi simpati-
zerji. Po toliko letih je to potrdila ga. dr. Tatja-
na Rojc. Tokrat ni nihče protestiral, ampak so
vsi utihnili! – Tipično primorsko! Ob tem
članku me je skoraj na kolenih prosil urednik
Novega glasa g. Dušan Jakomin, naj ne na-
pišem nič več, ker ga bo goriška burja zaradi
teh mojih člankov odnesla v Škedenj. Rade
volje sem ubogal. Pa so ga kljub temu odpih-
nili … Sem pa o tej temi napisal okrog sto član-
kov, v glavnem s samim dokazovanjem …
Žalostno pa je, da se TIGR še vedno napačno
poveličuje. Vsekakor mu je treba priznati na-
rodnostno noto ali narodnoosvobodilno no-
to, obenem pa povedati tudi to, kar sem jaz
prvi napisal – da so bili vsi TIGROVCI člani
Zveze komunistov ali vsaj njihovi simpatizerji.
Tedaj sem dobival od naših Goričanov, ki so
te stvari poznali, več pohval kot graj. Je že ta-
ko, da se v našem goriškem prostoru še vedno
bojimo oslove sence, zato ostajamo vsi skupaj
velikokrat veliki OSLI!
In kaj sploh hočem s to svojo pisarijo – ali kot
nekateri rečejo: “Kodeljeve čakole”!?
Da sem kaj napisal in še pišem, sta kriva dva
škofa, žal že pokojna. Prvi je bil dr. Stanislav
Lenič. On mi je še zlasti o praznikih vedno
napisal: “Vašega pa sem zadnje čase bral malo,
lahko rečem skoraj nič. Napišite kaj za
Družino”! Drugi pa je bil škof dr. Jože Kvas.
Temu sem veliko let redno nosil v “mlin”, kot
rečemo mi duhovniki, ko gremo k spovedi.
Ob neki priložnosti v postu mi je dal celo po-
koro: “Napisati moraš pet člankov, če ne dru-
go, piši kroniko! Zavedaj se: Ti živiš na skraj-
nem zahodnem delu slovenstva. Tam se ne-
koč ne bo več govorilo slovensko, takšna je
usoda vseh obmejnih krajev, in naj zanamci
vedo, da je tam nekdo pisal v slovenskem je-
ziku. To nam pričajo slovenski napisi na
križevih potih na Koroškem v nemških žup-
nijah, to so žal resnične neme priče po-
nemčene slovenske zemlje …”
To zadnje me je zelo zbodlo, res zbodlo, kajti
tega dejstva se do takrat sploh nisem zavedal.
Prav zato, po zaslugi teh dveh zavednih Slo-
vencev, tudi zagrešim kakšen zapis, pa naj bo
bralcem všeč ali ne. Ali preberejo ali ne, to je
njihova stvar... Premalo se zavedamo, da je
vsak bralec svoboden. Ker ne stoji za njim
učitelj z bičem, da bi ga priganjal, kaj naj pre-
bere. Če koga kaj ne zanima, naj tega ne bere!
Svoboda je za nas vse velika pridobitev, lahko
pa je za koga celo tudi usodna zanka, da ostaja
še naprej naiven cepec.
Ambrož Kodelja
Z
SNG Nova Gorica / Premiera: Grenke solze Petre von Kant
V bolečini prekaljena duša
Svoboda je res velika pridobitev!
Pisarimo, ker želimo
nekaj povedati
Helena Peršuh in Vesna Vončina
Tržaška28. januarja 201610
Na god zavetnika novinarjev sv. Frančiška Saleškega
Raba socialnih omrežij zahteva odgovornost
Na dan zavetnika novinarjev sv. Frančiška Saleškega v soboto,
23. januarja 2016, je tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi
daroval sveto mašo za predstavnike medijev. Gre za
tradicionalni dogodek, ki je bil tudi tokrat v Vurnikovi kapeli na
tržaški škofiji. Nadškof je na začetku svojega izvajanja
ugotavljal, da
ob srečnem
sple tu oko li -
ščin praznik
za vet nika no -
vi nar jev sov -
pada s spo -
ročilom sve -
tega očeta
Frančiška, ki
je ravno v prej -
šnjih dneh iz -
dal poslanico
ob svetovnem
dnevu druž be -
nih medijev:
papež Fran či -
šek se je v
svo jem be se dilu poglobil v odnos med časnikarskim
poročanjem in usmiljenjem. “Kar izrazimo in način, kako svoje
sporočilo izrazimo, vsaka beseda in gesta bi morali zrcaliti Božje
usmiljenje, Njegovo milino in odpuščanje. Ljubezen je po svoji
naravi sporočilna, nas vodi k temu, da se odpremo navzven in
da se ne zapremo vase. Naše srce in naša dejanja temeljijo na
usmiljenju, na Božji ljubezni, naša komunikacija mora biti
nositeljica Božje moči”, je dejal nadškof in s tem citiral papeža
Frančiška. Poudaril je tudi, kako je Petrov naslednik med drugim
obravnaval t. i. socialna omrežja. Ta so v prvi vrsti priložnost, ki
pa se mora vselej naslanjati na našo odgovornost. Socialna
omrežja namreč lahko spodbujajo skupno dobro, lahko pa tudi
vodijo do vse večje polarizacije in delitve med ljudmi in
skupinami.
Po sveti maši je bila na vrsti tiskovna konferenca, na kateri se
je nadškof Crepaldi dotaknil aktualnih tematik, v prvi vrsti
parlamentarne debate glede uzakonitve istospolnih zvez in
posledične možnosti posvojitve otrok s strani istospolnih
partnerjev. “Istovetenje med družino v tradicionalnem smislu
in zakonskimi zvezami istospolnih oseb je velika napaka”, je
dejal tržaški škof. Po njegovem mnenju bi moral parlament
globlje premisliti tako delikatno tematiko. / IG
Tržaška škofija Deželni občni zbor SZSO je prinesel novosti
Odslej bodo obljube odraz
osebne odločitve
  nedeljo, 17. januarja
2016, je v kontovelski te-
lovadnici potekal redni
deželni občni zbor Slovenske za-
mejske skavtske organizacije. Po
predhodno izvedenima po-
krajinskima zboroma, ko sta
tako pokrajinska goriška kot
tržaška organizacija potrdili
obračuna in proračuna prete-
klega leta, so se voditelji zbra-
li, da bi uredili finance ter na-
daljevali vrsto sprememb v
statutu SZSO, ki jih predvide-
va štiriletni Deželni vzgojni
načrt SZSO 2014-2018.
Po maši na Kontovelu, ki jo
je daroval g. Špeh, sta zbrane
pozdravila deželna načelnika
Dobrosrčna panda - Metka
Šinigoj in Veseli gams - Peter
Špacapan. Takoj zatem sta
vodstvo skupščine predala
predsedstvu, ki so ga obliko-
vali predsednik Bistrooki
gams - Simon Peter Leban,
podpredsednik Kabaretski
srnjak - Andrea Schart ter zapi-
sničarka Zgovorna vidra - Alen-
ka Cergol. Najprej je bilo na
dnevnem redu poročilo načel-
nikov za leto 2015, prvo po-
ročilo sedanje sestave deželnega
vodstva, v katerem sta načelnika
trenutno delovanje ocenila kot
pozitivno in artikulirano ter vo-
ditelje pozvala, naj vestno upo-
rabljajo metodološka sredstva
pri pripravi vsakega sestanka in
V skavtske dejavnosti, saj bo orga-nizacija samo na tak način lah-ko delovala kakovostno in enot-
no v vseh stegih in starostnih
vejah. Drugo točko na dnevnem
redu je predstavljal obračun pre-
teklega in proračun tekočega le-
ta na deželni ravni.
Tretjo in najobširnejšo točko
dnevnega reda je obsegal pre-
dlog Novih smernic za spre-
membo obreda obljub SZSO.
Obred obljub je tradicionalno
potekal na Jurjevanju, aprilskem
slavju sv. Jurija, skavtskega zavet-
nika, na katerem so, za vsako
pokrajino posebej, obljubili vsi
novi člani organizacije. Volčiči
in volkuljice (od 8. do 10. leta),
izvidniki in vodnice (od 11. do
16. leta) ter redki roverji in po-
potnice (od 16. do 21. leta). Leta
2013 se je na taboru voditeljev
SZSO pokazala potreba po spre-
membi tradicionalne oblike
obljube, ki je predvsem za najm-
lajše večkrat bila velik stres,
obljuba pa na pamet naučena
sosledica besed, ki je za otroke
postala semantično brezpomen-
ska. Odslej bodo obljube popoln
odraz osebne odločitve posa-
meznika, obredi obljub bodo
potekali ločeno v enotah staro-
stnih vej, se pravi na nivoju
krdela (za VV) oziroma čete (za
IV) nekajkrat na leto. Otrok bo
za obljubo zaprosil voditelja, ko
se bo čutil pripravljenega in bo
osvojil osnovna znanja, ki mu
bodo to dovoljevala. Volčič ali
volkuljica si bo nato obljubo na-
pisal sam in s tem ulovil svoj
prvi plen, kar predstavlja
začetek njegove osebne rasti. IV
pa bo ob slovesnem svetu čete
izrekel originalno skavtsko
obljubo in bo tako postal “del
velike skavtske družine”. Jurje-
vanje bo imelo po novem neko-
liko drugačno, a vseeno po-
membno vlogo: na njem se
bodo predstavili vsi novi čla-
ni organizacije, ki bodo do ta-
krat obljubili v posamezni ve-
ji, sledil bo obred obnove
skavtskih obljub vseh prisot-
nih članov.
Po obravnavi manj obširnih
tematik, združenih pod po-
glavjem razno, se je tako
končal uradni del deželnega
občnega zbora. Sledila sta
skupno kosilo in sprehod pod
zimskim soncem do čudovi-
tega razgleda na živomodri
Tržaški zaliv. Dan se je končal
z obiskom izrednega gosta g.
Giorgia Vatte, ustanovitelja
tržaške zelo razvejene dobro-
delne ustanove San Martino
al Campo, prejemnika zlatega
sv. Justa leta 2015. Pričevanje
duhovnika neverjetnega elana
in brezpogojne radodarnosti, ki
o sebi pravi, da se je branja obra-
zov na dno potisnjenih, ljudi
potrebnih pomoči, naučil na ce-
sti, je bilo izjemna izkušnja. Vo-
diteljem je nedvomno prineslo
duhovno obogatitev ter navdih
za nadaljnje podvige na temo
družbenih krivic, socialne zapo-
stavljenosti in prezira.
Lucija Tavčar
  Tokrat o Louisu Adamiču
Socialistični duh 
v ameriškem svetu
DSI 
  a večeru Društva sloven-
skih izobražencev je v
ponedeljek, 18. januarja,
zaživela zagonetna osebnost slo-
venskega izseljenca v ZDA Louisa
Adamiča. O njem, njegovem lite-
rarnem delu, življenju in skriv-
nostni smrti je spregovoril Jakob
Müller, ki je izdal knjigo z 12 an-
tološkimi izbori Adamičevih spi-
sov. V njej je 70 odlomkov, ki pa
jih bralec vsekakor bere kot celo-
to. Knjigo je izdala Mestna
knjižnica Grosuplje, Adamičev
rojstni kraj.
Louis Adamič se je kot skoraj pet-
najstleten fant, rojen leta 1899,
zaradi osebnih značajskih na-
gnjenj odpravil v Ameriko, kjer
je našel naklonjeno okolje, v ka-
terega se je takoj vživel ('Moj duh
je v Ameriki našel veliko hrane.
N Še preveč! – je nekoč zapisal). Dopotankosti je spoznal ameriškodružbo, njene pozitivne in nega-
tivne plati, ustroj dela in admi-
nistracije. Bil je časnikar po du-
hu, po poklicu pa pisatelj. Od le-
ta 1921 do l. 1951, ko so ga
mrtvega našli s puškino kroglo v
glavi na njegovi farmi, je objavil
14 knjig, 17 brošur (med njimi
tudi glede t. i. Tržaškega vprašan-
ja), za skupno 6 tisoč strani, ka-
terim gre prišteti še pisma in pu-
blicistične članke. Ko je za seboj
imel že nekaj knjig, je izdal knji-
go Vrnitev v rodni kraj, to je neke
vrste reportaža, ki je naletela na
presenetljiv uspeh v ZDA, dožive-
la je namreč celih 22 izdaj. Ada-
mič je zaslovel in obogatel, kupil
domačijo pri kraju Milford v
New Jersiju, kamor se je zatekal
vsakokrat, ko je pilil svoje zadnje
knjige. Bil je podjetniškega duha
in zasnoval temeljito distribucij-
sko mrežo, ki je delila njegove
knjige. Američane je njegov slog
prepričal, vsebina je bila narmeč
aktualna za Ameriko 30. in 40.
let, ko je tamkajšnja družba
doživljala močne socialne in po-
litične sunke. “Veliko snovi Ada-
mičevih del je še danes aktual-
nih”, je dejal Müller.
Družbene dinamike in zgodo-
vinska dogajanja si je Adamič ra-
zlagal skozi levičarsko nazorsko
prizmo. Njegova stališča so celo
podpirala stalinizacijo Balkana in
celotne Evrope. V tem vidiku je
Müller iskal razloge za Ada-
mičevo smrt, ki so jo ameriške
oblasti ocenile za morebitni sa-
momor. Tedanji mediji pa so v
nejasnih okoliščinah njegovih
poslednjih življenjskih trenutkov
iskali zakulisne spletke politične-
ga kova. Ključnega pomena je bi-
lo namreč njegovo zadnje bese-
dilo Orel in korenine, ki je izšlo
leto po njegovi smrti. V njem je
zajel izsledke svojega zadnjega
obiska v Jugoslaviji, ko je mesec
dni v družbi samega Kidriča
'spoznaval' sijajnost in perspek-
tivnost socialistične republike.
Kljub privrženosti socialističnim
idealom je Adamič po eni strani
sprejemal odločitev jugoslovan-
skega vodstva glede odnosa do
Stalina. Adamičevo pero je sicer
tudi določene jugoslovanske
okoliščine in kult Titove osebno-
sti v nekaterih stališčih kritiziral.
Vrste Adamičevih nasprotnikov
so tako po Müllerjevem mnenju
najbrž sestavljali senator MacCar-
thi in njegov lov na čarovnice,
Sovjeti, protikomunisti (ustaši,
četniki, slovenski klerikalci), sam
tedanji papež in Udba, kateri
urednik knjige pripisuje največjo
odgovornost v zvezi z Adamičevo
smrtjo. “Knjigo Orel in korenine
so takoj prevedli v slovenščino in
jo v odlomkih začeli objavljati v
časopisu Dnevnik. Objavljanje
pa so takoj prekinili, saj so oblasti
ocenile vsebino knjige za nepri-
merno”, je dejal Müller in dodal,
da se je delo pojavilo v Jugoslaviji
šele 18 let potem.
  petek, 29. januarja 2016, bo na
sporedu v tržaškem gledališču
Verdi premiera ene od najlepših
oper Vincenza Bellinija, Norma, ki jo
bo poosebila latvijska sopranistka Ma-
rina Rebeka. Ena od najbolj priznanih
sodobnih glasov nastopa prvič v Trstu
in se prvič spoprijema s to klasično vlo-
go, ki jo bo pela tudi v newyorškem Me-
tropolitanu. V drugi zasedbi jo bo na-
domeščala tudi priznana Španka Saioa
Hernandez.
Tokratna uprizoritev Norme, s ponovit-
vami do sobote, 6. februarja (info:
www. teatro. verdi-trieste. com), je na-
stala v sodelovanju med opernimi
hišami iz Trsta, Bologne in Barija, na
osnovi zgodovinske postavitve iz leta
1991 (pred zloglasnim sežigom gleda-
lišča Petruzzelli iz Barija), v režiji Fede-
rica Tiezzija s posodobitvijo Oscarja
Cecchija, scenografijo Pier Paola Bisle-
rija po osnutku znanega slikarja Maria
Schifana in kostumografijo Giovanne
Buzzi. Orkester tokrat vodi Fabrizio Ma-
ria Carminati, zbor pa stalni zborovodja
v Verdiju Fulvio Fogliazza.
Kot je znano vsem ljubiteljem
bel canta, predstavlja lik Norme
enega od največjih izzivov in
vrhuncev v literaturi lirične gla-
sbe za dovršenost in izrazno
zmožnost tega glasu. Kot Pollio-
ne nastopa španski tenor Sergio
Escobar oz. Rubens Pelizzari, v
vlogi Adalgise je ruska sopranistka
Ana Gorjačova oz. Argentinka Ni-
dia Palacios. Mladi bas Andrea Co-
melli pa bo Oroveso. Kdor je po-
slušal prvo delo iz letošnje res bo-
gate Verdijeve sezone, Mozartove-
ga Don Juana, si je gotovo zapom-
nil njegovo performanso Komtur-
ja (Commendatore)...
Lahko si torej obetamo res špektakel na
višini, podobno kot smo lahko izkusili
ob zadnji postavitvi v Verdiju Donizet-
tijevega Elisir d'amore - Ljubezenskega
napoja (na sliki) , ki je bila pravšnja za
decembrsko predbožično vzdušje. Kot
je videti iz sanjsko sinjega ozadja,
množičnega zborovskega prizora z
nostalgičnim topolinom na središču
odra, ki ponazarjata magično
vzdušje petdesetih let prejšnjega sto-
letja, je šlo za grenko sladko inter-
pretacijo prav klasičnega naslova iz
Donizettijevega repertoarja. Glasbe-
nik je rabil le dva tedna za partituro,
pesnik Felice Romani pa samo en te-
den, da je napisal besedilo. Izredna
jasnost in neposrednost libreta sta
dali poseben, sodoben čar, tej “igrivi
melodrami”, kjer so bolj v ospredju
razposajenost, sproščenost in opti-
mizem, kot pa značilne prvine ope-
re, od čustvenih strasti do usodnih
padcev, razžaljenih razmerij in me-
lanholije, kot jo npr. daje znamenita ari-
ja Una furtiva lagrima.
Davorin Devetak
V
Foto Fabio Parenzan
Spet premiera klasičnega opernega dela
Bellinijeva Norma je latvijska
sopranistka Marina Rebeka
Müller je spregovoril tudi o Ada-
mičevem slogu, ki je vsebino
(urednik je vsebino razvrstil v tri
tematske celote: avtobiografsko,
etnično in socialno) krojil literar-
nemu hotenju, še prej kot golo
pičevalskemu. To pomeni, da se
je pisatelj posluževal treh
načinov ubeseditve željenega:
strnitvenega, izpustitvenega (re-
duktivnega) in hotenjskega (pro-
pagandnega). Zadnja dva sta po-
stala razpoznavna v njegovi po-
litični prozi (zlasti v zvezi s pod-
poro jugoslovanski stvarnosti),
prvi pa je literarno kakovostnejši
in tudi osebne življenjske dogod-
ke je spremenil do mere, da so
funkcionalni za literarni načrt.
Posebno mesto zavzemajo v Ada-
mičevem opusu, poleg vprašanja
revolucije, tudi splošnejša
družbena in etnična vprašanja.
Osebna refleksija sveta temelji
tudi na danostih ameriškega
okolja in džungle priseljencev
vseh ras in kultur. V tem vidiku
je bil njegov pogled prepričano
usmerjen po eni strani v ohrani-
tev ponosa na izvorne korenine
(tudi lastne kranjske), obenem
pa na izboljšanje samega sebe v
vidiku krepitve družbenega raz-
voja. Njegovi pogledi, ki so bili
prvenstveno usmerjeni v ovred-
notenje jugoslovanske državne
stvarnosti, so imeli velik odmev;
njihov domet je segel celo do Be-
le hiše. Dopisoval si je namreč s
predsednikom Roosveltom in
njegovim naslednikom Truma-
nom. Bil je celo gost na večerji v
Beli hiši, na kateri je bil ob tisti
priložnosti gost sam Winston
Churchill. To izkušnjo je strnil v
posebno knjigo, do katere pa je
britanski prvi minister imel od-
klonilno stališče, češ da je Ada-
mič ponaredil nekatere njegove
citate. Churchill je sprožil sodbo
na sodišču, razplet katere mu je
bil naklonjen. Adamič je moral
tako plačati odškodnino, zaradi
katere se je znašel v hudih fi-
nančnih težavah. Založbe so se
ga nato otepale, žena ga je zapu-
stila. Tudi to je bil morebiten ra-
zlog za samomor, poleg poli-
tičnih okoliščin najbrž …
IG
Andrea Schart, Simon Peter Leban in Alenka Cergol
Foto IG
Tržaška 28. januarja 2016 11
Obvestila
Maša za pokojno Miro Bole bo
v petek, 29. 1., ob 18. uri pri Sv.
Ivanu, v kapeli z vhodom za
cerkvijo.
Cerkev sv. Jerneja na Opčinah / ZCPZ
Doživeta prireditev 
v poklon Pavletu Merkuju
  narodnostni manjšini je
spominski poklon po-
membno sredstvo za
ohranitev (in krepitev) zavesti
zgodovine, kulture in oseb, zara-
di katerih smo postali širše pre-
poznavni. Te so gradile našo
identiteto. Pokloni in spominske
slovesnosti so naš vsakdanji kruh
in včasih pozabimo, da ne gre za
rutino ali dolžnost, da je poklon
brez duše nepotrebna stvar. Ne-
deljski koncert Zveze cerkvenih
pevskih zborov v spomin na Pa-
vleta Merkuja je zato toliko bolj
razveseljivo in pohvalno zaživel
kot nujna, doživeta prireditev, ki
je počastila umetnika elegantno
in premišljeno, z nastopom ka-
V kovostne priložnostne skupine intankočutnega zborovodje, z veli-kim odzivom občinstva, kar je tu-
di potrdilo pomen dogodka in
posvetila.
Merku' je sodeloval z Zvezo,
ki je izdala nekaj njegovih
skladb, in je navezal prijatel-
jske stike z nekdanjim pred-
sednikom Zorkom Harejem,
ki ga je tudi povabil, naj na-
piše znameniti Pater Noster.
V cerkvi sv. Jerneja na
Opčinah se je Zveza spom-
nila na skladatelja, prijatelja
in sodelavca s programom,
ki je v celoti črpal iz njego-
vega sakralnega opusa,
vključno s priredbami ljud-
skih nabožnih. Kot je predsednik
ZCPZ Marko Tavčar napisal v svo-
ji spremni besedi, je izbrani pro-
gram izpostavil tudi Merkujev
odnos do smrti, do eksi-
stencialnega vprašanja, s
katerim se je v svoji glasbi
pogosto ukvarjal.
Večstranski tržaški kultur-
nik in glasbenik se je
večkrat spraševal tudi o
pomenu glasbenega
ustvarjanja in je o tem tu-
di pisal, čeprav je izjavil,
da je “pisati o glasbi naj-
bolj nesmiselno početje,
ki si ga glasbenik lahko iz-
misli”. Na koncertu je iz-
bor njegovih misli o gla-
sbi v odnosu do socialne-
ga, političnega in umetniškega
okolja, v alternaciji z glasbeni-
mi izvedbami, podal Nejc Kra-
vos. Tako je koncert brez stan-
dardnih povezovanj ali spo-
minskih govorov postal popol-
noma “Merkujev”, saj je publi-
ka lahko poslušala izključno
njegovo glasbo in njegove mi-
sli, predvsem tiste o resnici
umetnika, glasbenega dejanja,
iskrene in pristne ljudske gla-
sbe, v nasprotju z ideologija-
mi, s šarlatanstvom, s posledi-
cami komercialnega kiča gla-
sbene industrije.
Veliko resnice je bilo tudi v iz-
vedbah priložnostnega mešane-
ga zbora ZCPZ, ki se je odzval bo-
gatemu čustvenemu svetu zboro-
vodje Mirka Ferlana z ekspresiv-
nim, poglobljenim branjem vse-
bine skladb. Občuteni molitvi
Pater Noster je sledila svetloba
rekviema Pro felici mei transitu,
ki jo je ovrednotila povedna iz-
vedba, nato razmišljujoči značaj
darovanjske pesmi iz Maše o
božjem usmiljenju, ki je na tem
koncertu doživela krstno izved-
bo. Težko bi lahko sestavili po-
klon Merkuju brez upoštevanja
njegovega etnografskega dela in
posledično njegovih priredb ljud-
skih skladb, zato se je koncert
končal v tem duhu, s četverico
ljudskih iz Benečije in posebno
toplino pripovednega podajanja.
Koncert je bil po obliki, trajanju,
vsebinah in srečni kombinacij
med mehko gesto zborovodje in
muzikaličnostjo izkušenih pev-
cev vsebinsko bogato doživetje,
ki je bilo upravičeno deležno dol-
gega in iskrenega aplavza publi-
REFORME ZUNAJ IN ZNOTRAJ
MANJŠINE
Reforme – najbolj uporabljen samostal-
nik v tem norem času. Reforme, se pravi
spremembe, nas bodo bolj ali manj upra-
vičeno zaskrbljale in ogrožale vse, dokler
ne bomo razvili sposobnosti, da se z nji-
mi aktivno, ustvarjalno in premišljeno
soočamo, da postanemo subjekti doga-
janja, ne pa bilke v vetru. To velja za ra-
cionalizacijo v sistemu javne uprave kot
tudi, ko gre za soočanje s spremembami
znotraj organiziranega sistema slovenske
manjšine. Bodimo drzni in sami spod-
bujajmo spremembe, ki naj bodo seveda
poskusi izboljšanja delovanja organiza-
cij, sistema kadrovanja, racionalnega evi-
dentiranja novih potreb, ki jih nedvom-
no prinaša vsak nov čas, prioritet in kri-
terijev za financiranje. Spodbujajmo ali
kar prisilimo mlade, da izrečejo in zago-
varjajo svoje predloge, tudi ko trčijo v, re-
cimo jim tako, preizkušene granitne mo-
dele. V zadnjem obdobju se je že zgodilo,
da so nas predlogi o spremembah prese-
netili, z njimi smo se po sili razmer
soočali prehitro, mestoma neracionalno
in vsekakor nepripravljeni. A vendar
imamo za sabo uspešne in zgovorne pri-
mere preureditve in racionalizacije:
stranka Slovenska skupnost je pred štiri-
mi desetletji nastala z združitvijo že ob-
stoječih lokalnih katoliško in liberalno
usmerjenih strank, za katere verjamem,
da so bile gotovo vsaka posebej zaljublje-
ne v lastno idejno in geografsko specifi-
ko in avtonomijo. Ali mislite, da bi bili
brez takega koraka takratne mladine da-
nes še tu? Novi glas je pred natanko dvaj-
setimi leti – iskrene čestitke - prav tako
nastal s spojitvijo dveh glasil, Katoliškega
glasa in Novega lista, in danes zagotovo
lahko trdimo, da imamo odličen, bran
in upoštevan tednik, ki v našem prostoru
odločilno prispeva k pluralnosti in po-
polnosti informacije in torej pretakanja
idej, stališč in mnenj. To je sol v vsaki de-
mokratični družbi. Navedel sem dva
konkretna primera, ki me prepričata, da
smo zmožni tudi no-
vih korakov, da bo
sistem manjšine ob
dolžnostnem spo -
što vanju dragocene-
ga pluralizma lahko kos potrebam nove-
ga časa in novim generacijam naše skup-
nosti. Odločno zavračajmo vsako obliko
vsiljevanja neugodnih receptov, vendar
v isti sapi ponujajmo svojim sogovorni-
kom znotraj manjšine in zunaj nje kon-
kretne predloge, načrte in izhodišča. Ver-
jamem, da smo tega zmožni.
UPRAVNE VOLITVE
Pred nami so letos pomembne upravne
volitve tudi v nekaterih občinah v treh
pokrajinah, kjer smo Slovenci prisotni.
Ne da bi zmanjševal pomena ostalih,
vendar se bosta glavni dve tekmi, kar za-
deva nas, odigravali v občinah Trst in
Milje, kjer smo tako ali drugače sodelo-
vali v dosedanjih upravnih koalicijah. Na
Goriškem naj omenim vsaj še Ronke in
Tržič, kjer bo še prej referendum o spo-
jitvi, na Videmskem občina Dreka in še
katera. Volitve k sreči še niso za vogalom,
vendar nas vseeno zaskrbljata zmeda in
napetost, ki vladata znotraj levosredinske
koalicije. Dosedanje partnerske stranke
zato vabimo, da politično soočenje pre-
nesejo s časopisnih strani na politična
omizja, zato da preverimo pogoje za po-
trditev dosedanjih zavezništev in sestave
skupnega upravnopolitičnega programa
tako za Trst kot za Milje. Le na osnovi te-
ga bomo kot samostojna in neideološka
stranka določili najbolj učinkovito obli-
ko nastopanja in svoje kandidate za nov
upravni mandat.
Naše osnovno zavezništvo z Demokrat-
sko stranko je v teh letih doživljalo šte-
vilna nihanja, mestoma vrhunce in
strme padce. Zrela in racionalna politika
pa zna vselej ovrednotiti pozitivne plati
in odprta, nerešena vprašanja prepušča
boljšim časom. Zato verjamem, da smo
še vedno zmožni skupnih pozitivnih sin-
tez in več korakov naprej kot nazadovan-
ja. Ostajamo pa avtonomna stranka in
kot taka se pogovarjamo z vsemi poli-
tičnimi sogovorniki, v Italiji in v Slove-
niji, ki so zainteresirani, da z nami delijo
poglede, načrte in cilje.
BEGUNCI
Glede begunske krize, ki se vse bolj za-
pleta in zaostruje, potrjujem svoj pogled,
ki sem ga že povedal na goriški slavno-
stni akademiji: zagovarjamo krščansko
načelo bratskega sprejemanja ljudi v po-
trebi, ki pa samo po sebi ne more nado-
meščati resnega in predvsem usklajene-
ga načrta za kljubovanje predvidoma ze-
lo dolgega obdobja migrantske emergen-
ce. Gre za prvo hujšo preizkušnjo za še
razmeroma mlado Evropsko unijo, ki v
istem hipu postavlja pod vprašaj neomaj-
nost schengenskega dogovora o prostem
pretoku znotraj držav članic in s tem tudi
enega temeljnih skupnih evropskih ste-
brov. Ta vsekakor sloni na varnosti zu-
nanjih evropskih mej, ki je prvenstveno
zaupana obmejnim državam, kakršni sta
Slovenija in Italija. Zmogljivosti spreje-
manja in nudenja humanitarne pomoči
niso neomejene, kar zlasti mejnim
državam nalaga dolžnost, da pretok be-
guncev kontrolirajo in usmerjajo. Logi-
stično in operativno pa naj bo to skrb in
breme Evropske unije v celoti. Kot tudi
si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom,
da begunskega vala ne bomo zaustavili
vse, dokler ne bo prišlo do pomiritve
stanja na območjih, od koder begunci
bežijo.
STATUT-ČLANSTVO-FINANCIRANJE
STRANKE
Lani izvoljeno vodstvo stranke si je zada-
lo nalogo, da statut SSk posodobi in pri-
lagodi določilom vsedržavne zakonoda-
je, ki ureja delovanje političnih strank.
Osnutek novega statuta bodo v prihod-
njih mesecih obravnavali strankini po-
krajinski in deželni organi, potrdili pa ga
bomo na izrednem kongresu. Med glav-
nimi novostmi bo tudi večji poudarek na
vlogi posameznih članov - prve prijavni-
ce lahko že danes izpolnite tu v veži. Nov
bo tudi sistem financiranja delovanja
stranke, ki že danes sloni izključno na
prispevkih s strani posameznikov, v glav-
nem s strani strankinih izvoljenih javnih
upraviteljev in za zdaj redkih donatorjev.
Nova italijanska zakonodaja je namreč
dejansko ukinila vsako obliko javnega fi-
nanciranja političnih strank, ki bodo od-
slej vse bolj odvisne od podpore so-
mišljenikov. Verjetno je tako tudi prav.
Slovenska skupnost je bila vedno vajena
skromnih sredstev in tudi politično delo
je v glavnem vedno slonelo na prosto-
voljni ravni. Verjetno je tako tudi prav.
Volilne kampanje in strokoven pristop k
obravnavanim vprašanjem pa zahtevajo
določene stroške, ki jih bomo, verja-
mem, zmogli s pomočjo vseh nas. Z no-
vim statutom in s certificirano bilanco,
ki smo jo ravnokar dosegli, bo SSk pod-
pornikom omogočila, da prispevke
stranki do določene mere tudi odbijejo
od davčne prijave. Zakaj potrebuje stran-
ka denar? Zato, da se vsaj malenkostno
opremimo, da uvedemo nekaj strokovne
pomoči in opore našim izvoljenim, da
priredimo nekaj odmevnejših tematskih
soočenj, da razvijemo stike s sorodnimi
strankami v Evropi, da mladim ponudi-
mo zametek stalne politične šole. In ne
nazadnje so pred nami nove volilne
kampanje.
Dotaknil sem se le nekaterih vprašanj,
saj je odprtih političnih in upravnih ar-
gumentov še in še, od aktualne debate
okoli urejanja istospolnih zvez pa vse do
čezmejnega sodelovanja in naše vloge
pri utrjevanju političnoupravnih vezi
med Italijo-FJK in Slovenijo. Kdo naj to
dela, če ne edina stranka, ki dejansko di-
ha v obeh okoljih? Zanimivi bomo, če
bomo politično razpravo razvijali na
vseh družbenih temah, ne da bi pri tem
seveda zanemarjali naše osnovne skrbi
za našo skupnost in naš prostor. A vendar
je danes prvenstveno praznik. Praznik v
zahvalo vsem vam za dosedanjo podpo-
ro in bližino, spodbuda vsem nam, da
bomo še naprej in veliko bolje zmogli.
Izbrali smo ta prostor, da potrdimo po-
men in vlogo malih zasebnih podjetij,
kakršna je kmetija Dimitrija Žbogarja in
njegove družine, ki se jim še posebej zah-
valjujem za gostoljubje. Navzven, z itali-
janskimi in slovenskimi institucijami, s
političnimi partnerji v Italiji in v Slove-
niji smo praznovali na slavnostni akade-
miji novembra v Gorici. Zato je Sloven-
ska skupnost letošnja novoletna vabila
naslovila nekoliko zoženemu krogu: na
somišljenike, na predstavnike naših glav-
nih organizacij in ustanov ter na vse slo-
venske izvoljene v javnih upravah, ne
glede na strankarsko pripadnost. Ker
hočem, da je pojem 'zbirnosti' tudi vse-
binsko in programsko načelo, ne pa pa-
rola v vetru. S tem želimo poudariti pri-
pravljenost, da se z vsemi še najprej kot
Slovenci za slovensko stvar čim bolj od-
krito in čim bolj umirjeno pogovarjamo
in dogovarjamo. Prepričan sem, da je
skupen jezik še najprej med nami možen
na vseh področjih, od reforme javne
uprave do šolstva, od notranje reorgani-
zacije manjšine pa vse od skupnega upra-
vljanja najpomembnejših ustanov. Tako
znotraj politične kot civilne družbe. Ob
vzajemnem spoštovanju razlik, interesov
in ciljev. Brez nepotrebnega zaostrovanja
in napenjanja mišic.
Skupaj zmorejo športniki, zakaj ne bi tu-
di mi?
Srečno v novo leto, iz srca, vsem nam!
Letošnje duhovne obnove za
duhovnike tržaške škofije, ki
bodo pod geslom Božje
usmiljenje potekale v Domu
blagrov od 4. februarja, je tržaška
Cerkev zaupala g. Primožu
Krečiču.
Duhovne vaje za duhovnike
S 3. strani
Vedno in vsekakor ...
MoPZ Fantje izpod Grmade (foto IG)
Darovi
Za rojanski cerkveni pevski
zbor v spomin na Otti l ia
Stefancicha darujejo Fulvio in
Sonja 20 evrov; Janja Starc 20
evrov in Alma Trobec 30 evrov.
ke, med katero je bilo nadpov-
prečno veliko število priznanih
zborovodij in glasbenikov.
Zbor ni imel zaradi svoje pri-
ložnostne in amaterske narave
lahke naloge s tem programom,
kljub temu da je razpolagal z do-
brimi in po večini “notalnimi”
pevci. Ob poslušanju je zagotovo
marsikdo pomislil, da je po eni
strani res škoda, da taka pevska
zasedba nima redne dejavnosti,
po drugi strani pa je pohvalno,
da je Zvezi z rednim ali občasnim
sodelovanjem dobrih pevcev
uspelo vedno ustvariti priložno-
stno, a reprezentančno skupino,
s katero izvaja več zanimivih gla-
sbenih projektov.
PAL
Foto damj@n
Foto damj@n
Pavle Merku’
Slovenija 28. januarja 2016 13
Božič je praznik, ki je najbolj prodrl v ljudska srca in v
družinska življenja. Z Božičem pa so tesno povezane jaslice,
ki ponazarjajo Jezusovo rojstvo. Za začetnika upodabljanja
božičnega dogodka velja sv. Frančišek Asiški, ki je prve
jaslice postavil leta 1223. V 17. stoletju se je ta navada
razširila po vsej Evropi. Na Slovenskem so jaslice, kot jih
poznamo danes, prvi postavili jezuiti v cerkvi sv. Jakoba v
Ljubljani leta 1644. Kasneje se je postavljanje jaslic razširilo
po celotni Sloveniji.
Z izdelovanjem jaslic se ukvarja vedno več ljudi, vedno več
pa je tudi razstav jaslic. Tako smo v nedeljo, 20. decembra
2015, v Vipavskem Križu odprli že 6. razstavo jaslic. V
kulturnem programu smo prisluhnili slovenskim božičnim
pesmim za to priložnost zbranega mešanega pevskega
zbora družine Pižent iz Podnanosa, ki sta se mu pridružila
dva domača pevca. Poleg božičnih pesmi smo slišali tudi
pesem lani preminulega Slavka Avsenika, Zvezde na nebu
žare. V programu sta sodelovala še domačina, citrarka
Martina Brataševec in Franjo Batič, ki je doživeto prebral
božično zgodbo iz prve svetojne vojne, objavljeno v reviji
Glasnik srca Jezusovega leta 1944. V nadaljevanju je
domači župnik, brat Vlado Kolenko, razstavljene jaslice
blagoslovil. Ajdovski župan gospod Tadej Beočanin je s svojo
navzočnostjo in kratkim nagovorom še dodatno vzpodbudil
organizatorje razstave in izdelovalce jaslic. Razstavo je
uradno odprl predsednik krajevne skupnosti Vipavski Križ,
Harij Bat.
Letošnja razstava je uspela nad vsemi pričakovanji.
Razstavljenih je bilo 86 jaslic, izdelanih iz kamna, lesa, gline,
čipk, testa, plute, lubja, kvačkanih, ter precej likovnih del.
Med razstavljalci so bili tudi trije iz Italije. Obiskovalci so bili
presenečeni nad številom kot tudi izvirnostjo in kakovostjo
izdelave razstavljenih del. Jasličarji so bili tako deležni veliko
lepih pohval, kar jim bo vzpodbuda za njihovo nadaljnje
ustvarjanje.
Letos je imela razstava še poseben, humanitarni namen.
Na razstavi smo zbirali denarne prispevke za nakup dvigala
18-letnima invalidnima dvojčkoma Urški in Tadeju iz
Podkraja. V ta namen ste obiskovalci razstave darovali 750
evrov. Vsem darovalcem iskrena HVALA!
Ob koncu še enkrat hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali
pri razstavi. Še posebej pa zahvala vaščanom oz. meščanom
Vipavskega Križa, ki tradicionalno postavljajo jaslice ob
svojih domovih in s tem prispevajo, da so božični prazniki
še bolj doživeti.
Nasvidenje konec leta na 7. razstavi jaslic v Vipavskem Križu.
/ V imenu organizatorjev razstave, Silva Fučka
RAZSTAVA JASLIC V VIPAVSKEM KRIŽU
Neustavljivo povzpetništvo dr. Danila Türka
Kandidatura kot nova
potencialna polomija
  alu polemik, ki jih je
sprožila kandidatura dr.
Danila Türka za general-
nega sekretarja OZN, se želim pri-
družiti tudi sam s temi svojimi
opažanji in argumenti. Med sen-
cami iz preteklosti, kot je bil npr.
velikovški atentat, je Demokracija
(1. 5. 2011) objavila tudi podatke,
da je Türk na položaju predsed-
nika Komisije za manjšinska in iz-
seljeniška vprašanja pri SZDL vo-
hljal in ovajal ljudi iz diaspore,
zlasti duhovnike. Z odlikovanjem
Tomaža Ertla pa je tako izzval slo-
vensko javnost, da je sprožila sicer
neuspeli postopek njegovega od-
poklica. Prav tako jo je tudi raz-
buril s pobalinskim obračuna-
vanjem z dr. Dimitrijem Ruplom,
ko mu je preprečil imenovanje za
veleposlanika na Dunaju. Ob
Türkovi škandalozni izjavi v zvezi
s Hudo jamo pa je slovenska jav-
nost naravnost obnemela. Tedaj
je Justin Stanovnik v Slovenskem
času (september, 2011) zapisal,
“da je bil to faux pas (napačen ko-
rak), po katerem se preprosto ni
mogoče več vrniti na oder, če
imaš kaj politične kulture v sebi”.
V letu 2009 nas je v polemiki o
morebitnem spravnem dejanju z
Italijo najprej razveselil z odločno
izjavo, ki je bila obešena na veliki
zvon, da namreč ni pogojev za ta-
ko dejanje, ker se Italija še ni ja-
sneje soočila z zločini fašizma in
še ni doživela svoje katarze. Ko je
to izzvalo val polemik v italijan-
ski javnosti, pa smo s spletne stra-
ni predsednika Italije Napolitana
zvedeli, da se je Slovenija umak-
nila nazaj s pojasnilom, “da Italija
nima nikakršnega deficita v zvezi
z zgodovinsko odgovornostjo
V fašizma”. To pa je bilo storjenopotihoma in po diplomatskih ka-nalih, da ne bi morda ta demanti
samega sebe škodoval javni po-
dobi domnevno odločnega pred-
sednika, ki si jo je poskušal ustva-
riti s prvotno ostro izjavo. Po po-
datkih tiska (Mag, 9. 2. 2010) se
je Türk v začetku leta 2010, sredi
naše najgloblje ekonomske krize,
v Davosu kitil z vznesenimi izja-
vami, “da je Slovenija ena izmed
tistih držav, ki je najbolje prežive-
la gospodarsko
krizo, in da bo
tudi izmed ti-
stih, ki bo naj-
bolj uspešno sto-
pila v čas po kri-
zi”. Računajoč
morda, da doma
ne bodo pozorni
na njegov na-
stop v tujini, se
je močno uštel,
ker ga je ob
vrnitvi čakala
ploha mag. Rada
Pezdirja, ki je z
neizprosnimi podatki sesul nje-
gove navedbe in ga slekel do go-
lega. Ob Türkovi izjavi, “da Cer-
kev ne bi smela posegati v take
družbene dejavnosti na področju
zdravstva, humanitarnih aktiv-
nosti in socialne skrbi, kjer ima
država vzpostavljene sisteme, ki
dobro funkcionirajo” (Družina,
19. 9. 2010), s katero je očitno cil-
jal na Karitas, je Bogomir Štefanič
opozoril na predsednikovo dvo-
ličnost, ko ob navidezni nevtral-
nosti in spravljivosti ne zamudi
priložnosti, da ne bi udaril po
Cerkvi. S tem dokazuje, da ima fa-
sada njegovega leporečja “tako
velike razpoke, da ne more prikri-
ti rdečih zidov predsedniške stav-
be”. Dr. Dimitrij Rupel pa je v Re-
porterju (3. 10. 2011) spomnil tu-
di na to, da je Türk leta 1990 jav-
no zaničeval plebiscit. In prav ta-
ko v Reporterju (3. 5. 2011) je še
zapisal, kako je Türk na eni od
proslav dneva upora demagoško
grmel, “da potrebujemo prelom
s tranzicijsko navlako. Prelomiti
moramo z nebrzdano grabežlji-
vostjo in tajkunstvom, ki sta pov-
zročila veliko škode in veliko
trpljenja delavcev …” Ob tem pa
je Rupel opozoril, “da Türk pri
tem ni niti z besedico omenil, da
si je glavnino družbenega pre-
moženja nagrabila politična in
gospodarska elita iz bivšega
režima, zbrana v Forumu 21. Saj
se seznam slovenskih bogatašev
danes bere kot seznam članov Fo-
ruma 21”. Stanislav Kovač je v Fi-
nancah (30. 12. 2010) še spomnil,
“kako se Türk ni želel odreči po-
kojninskemu privilegiju, po kate-
rem bi dobival stabilno pokojni-
no v višini 80% predsedniške
plače, in bi se s tako ureditvijo
znašel v privilegiranem položaju
v odnosu na druge državljane”.
Marijan Drobež pa je v Novem
glasu (1. 8. 2011) obelodanil tudi
Türkovo nezaslišano grožnjo, “da
bi bilo treba vodjo opozicije in
njegovo stranko SDS odstraniti s
političnega življenja”, kar kaže na
prave totalitarne popadke, ter je s
tako držo dobesedno spodbujal
sodni in politični pogrom zoper
Janšo. In še bi lahko naštevali.
Kot npr. dejstvo, da so vzroki pre-
kinitve nekdanje Türkove kariere
v OZN ostali javnosti nepojasnje-
ni.
Končno je Türk eden izmed pred-
stavnikov nekdanjih režimskih
struktur, ki so se reciklirale v so-
cialne demokrate in pri tem tudi
še v tranziciji ohranile v svojih ro-
kah vse glavne vzvode realne
družbene moči, kot so kapital,
mediji, represivni organi in civil-
na družba, ter to tudi primerno
izkoristile. In prav te sile so mu
omogočile, da se kljub težki klo-
futi ob propadlem drugem man-
datu grebe naprej, in to na sam
vrh mednarodne diplomacije. Od
tu naj bi v svetu promoviral de-
mokracijo, človekove pravice, po-
litično etiko ipd. V pravi posmeh
zdravemu razumu, ker zaradi svo-
je dosedanje osebne drže in poli-
tičnega pedigreja nima za to no-
benih pravih kvalifikacij. In to
počne kar s podporo slovenske
vlade, ki je s to kandidaturo po-
kazala, da tudi sama nima prave-
ga kompasa. Kot da na tako izpo-
stavljenem položaju zadoščajo
zgolj izobrazba in diplomatske iz-
kušnje, ne pa tudi kandidatova
politična kultura ter njegova in-
tegriteta in dostojanstvo. Hkrati
je vlada s tem tvegala novo polo-
mijo, ob tisti z družinskim zako-
nikom, računajoč morda, da bo
lahko preslepila mednarodno jav-
nost, predvsem ob podpori do-
mače, pretežno uslužne medijske
scene, ki kandidatove spodrsljaje
minimizira ali jih celo prikriva.
Vendar globoko upam, da infor-
macije le že toliko curljajo ven tu-
di iz zatohle in zaprte Slovenije
in da je na svetu še nekaj pamet-
nih in zrelih ljudi, ki bodo ta ma-
never spregledali, Türka ustavili
in ga postavili tja, kamor spada.
Milan Gregorič
V Sloveniji že nad 611 tisoč upokojencev
Vrednost pokojnin 
vztrajno nazaduje
  redsednik vlade Miro Cerar
še nikoli ni neposredno
odgovoril svojim kritikom,
ki se čudijo spremembam njego-
vega značaja, odkar je na enem
od najbolj odgovornih in po-
membnih mestih v državi. So-
glašal je, denimo, z vsemi ukrepi
drugih poslancev zoper Janeza
Janšo, ki jih je pozneje Ustavno
sodišče razveljavilo in zavrglo kot
nezakonite, toda on, ki naj bi bil
celo najboljši pravnik v prejšnji
skupni državi, enako kot nihče
med drugimi poslanci, ni imel
značajskih vzgibov, da bi voditel-
ju opozicije, ki je prišel iz zapora,
pogledal v oči in se mu javno
opravičil. Primer navajamo zato,
ker je minister za javno upravo
Boris Koprivnikar v oddaji nacio-
nalne TV Slovenija hvalil pre-
mierja, ker ni razrešil prejemni-
kov dodatka za stalno pripravlje-
nost na devetih fakultetah slo-
venskih univerz. V oddaji z naslo-
vom Tarča je celo poskušal utišati
predstavnika poklicnih gasilcev
Slovenije, ki je zahteval, da pre-
jemniki nezakonito izplačanih
dodatkov vrnejo denar in da jih
odstavijo z njihovih položajev. Pri
tem Boris Koprivnikar ni pozabil
omeniti, da je Miro Cerar še zme-
raj najboljši pravnik v Sloveniji.
Sicer je večini nosilcev oblasti po-
polnoma vseeno, kaj si kdo misli
o njih, njihovem ravnanju in tudi
P izjavah, ki jih dajejo v javnihobčilih. Nemara bo kdaj komuprekipelo, se čedalje več ljudi
sprašuje v Sloveniji, morda pod
vplivom organizacij civilne
družbe. Med njimi prednjači
Zbor za republiko, kjer je bil za
novega predsednika izvoljen dr.
France Cukjati, nekdanji predsed-
nik državnega zbora. Narašča tu-
di število tistih, ki predlagajo, naj
Slovenija izstopi iz EU in se raje
vključi v Višegrajsko skupino
držav. Ta naj bi bila uspešnejša od
evropske povezave, zlasti zdaj pri
preprečevanju prihoda beguncev.
Članice Višegrajske skupine držav
so zdaj Poljska, Češka, Madžarska
in Slovaška. Vse te države so v
svojem razvoju uspešnejše kot
Slovenija.
Glede etike in morale v nadalje-
vanju prispevka navajam, kako je
Miro Cerar spremenil svoje pre-
pričanje, izrečeno 29. januarja
2013, “da če ne bomo izboljšali
etičnega stanja v družbi, bomo
drseli samo še navzdol”. Oklenil
se je oblasti in 18. januarja letos
o ministru za finance Dušanu
Mramorju dejal, “da mu je že sam
izrazil kritiko. Vendar pa na po-
dlagi vsega ne sprejemam odsto-
pa ministra Dušana Mramorja,
saj bi posledice njegovega odsto-
pa škodovale interesom Republi-
ke Slovenije”. Sprenevedanje jav-
nosti in volivcev pa se je potem
takole nadaljevalo in pravzaprav
še ni končano. Ministrica za izo-
braževanje Maja Makovec-
Brenčič, ki sploh ni omenjala
možnosti odstopa s položaja, ker
je prejemala prispevke za stalno
pripravljenost kot profesorica na
ekonomski fakulteti, bi morala
odgovarjati tudi na obtožbo, da
je v eni od državnih agencij neu-
pravičeno prejela za okoli 18. 000
sejnin. Dušan Mramor, ki se je
sprva skrival pred TV gledalci, se
jim je kasneje opravičil za denar,
ki ga je neupravičeno prejemal
na ekonomski fakulteti, in v
enem znesku vrnil natančno
23.312.92 evra. Vlada je po hi-
trem postopku razrešila državne-
ga sekretarja na mini-
strstvu za javno upravo
Janka Burgerja. Odstavi-
tev je zahteval njegov
predpostavljeni, minister
Boris Koprivnikar, zato
ker je Burger lani več dni
v neki trgovini blizu
Kranja kradel paštete,
jušne kocke, piškote, štu-
dentsko hrano, suhe sli-
ve in druga živila.
Zelo pomembna in ak-
tualna tema v Sloveniji je
upokojevanje. Upokojen-
cev v Sloveniji bo kmalu
toliko, kot je delavcev in
samozaposlenih, ki s pri-
spevki od svojih plač polnijo po-
kojninsko blagajno. V Sloveniji je
že zdaj 611.296 upokojencev, za-
varovancev pa 843.876. V letu
2014 je bilo na enega upokojenca
le še 1,37 zavarovanca. To je naj-
nižje razmerje v slovenski zgodo-
vini, ki pa se še slabša. Delež sta-
rejših prebivalcev v celotnem
prebivalstvu se pri nas veča bi-
stveno hitreje kot v drugih
državah članicah EU. Z njim pa
se seveda večajo tudi javni izdatki
za starejše. V letu 2014 je bilo tre-
ba za pokojnine in druge pokoj-
ninske pravice zagotoviti že 5 mi-
lijard evrov ali kar 13,41 odstotka
bruto domačega proizvoda, do-
seženega v Sloveniji. Delavska
enotnost, glasilo Zveze svobod-
nih sindikatov Slovenije, zdaj
predstavlja celotno gradivo o vse-
bini in oblikah pokojninske ure-
ditve v Sloveniji. Objavili so, da
je najvišja neto pokojnina v Slo-
veniji, izplačana v oktobru lani,
znašala 2.482 evrov, prejemala pa
jo je le ena oseba. Najnižja pokoj-
nina pa je v tistem mesecu
znašala 199.99 evra. Povprečne
pokojnine v Sloveniji so oktobra
lani dosegale 565,32 evra. Naj-
višje pokojnine pa očitno preje-
majo kategorije, naštete v rubriki
Upravičenci do pokojnin po po-
sebnih predpisih, ki pa se jih
časnik Delavska enotnost ne lo-
teva.
Toda slovenski upokojenci so ze-
lo kritični do vlade, ker ne dovoli
usklajevanja pokojnin z življen-
jskimi stroški. Zato pokojnine iz-
gubljajo svojo vrednost in med
slovenskimi upokojenci je veliko
tistih, ki so pošteno in marljivo
delali, da bi v miru in vsaj v zmer-
ni preskrbljenosti lahko preživlja-
li svojo starost, zdaj pa morajo
stradati. Predstavnika Sindikata
upokojencev Slovenije sta pre-
mierja Mira Cerarja v javnosti na-
menjenem pismu opozorila, “da
bodo morali upokojenci v boju
za svoje pravice očitno uporabiti
enake metode, kot jih uporabljajo
policisti. Vrednost pokojnin za
življenjskimi stroški zaostaja že
šest let zapored, če se bo tak od-
nos do upokojencev nadaljeval,
bodo pokojnine v Sloveniji čez
deset let za polovico nižje od te-
daj pričakovanih plač”. Premier
se na pismo predstavnikov sindi-
kata upokojencev Konrada Brez-
nika in Branka Pintarja ni odzval.
Medtem pa je vlada vendarle pri-
siljena razmišljati in sprejemati
nove ukrepe, da bi preprečila
težave zaradi mogočega prihoda
novih prebežnikov. Odslej Slove-
nija sprejema samo tiste begunce,
ki imajo namen nadaljevati pot
in za politični azil zaprositi bodisi
v Avstriji ali pa v Nemčiji. O svoji
politiki in zadržanju do emigran-
tov se je slovenska vlada posveto-
vala celo s celotno madžarsko
vlado. To je bila skoraj zlovešča
vlada, ker ji je tudi Slovenija prej
nasprotovala zato, ker se je edina
na območju EU z žičnato ograjo
ubranila emigrantov.
Marijan Drobež
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar
Dr. Danilo Türk
Aktualno28. januarja 201614
NATUROPATSKI NASVETI (95)Erika Brajnik
KOLIKOR LET, TOLIKO MESECEV
V naturopatski praksi velja rek: kolikor let
trpimo za določeno bolezensko težavo, toli-
ko mesecev bomo potrebovali, da bomo telo
spravili v ravnovesje. To velja za vse ljudi. Ti-
sti, ki imajo več vitalne energije, potrebujejo
manj časa, tisti, ki imajo manj vitalne energi-
je, pa potrebujejo več časa. Telo lahko spravi-
mo v ravnovesje z ra-
zličnimi naturopatskimi
tehnikami. Med prvimi
je vsekakor ustrezna pre-
hrana, ki daje telesu na-
vodila, kako naj telo de-
luje. Hrana, ki nas NE
zakisa in NE zasluzi, hra-
na ki favorizira presno-
vo, prebavo, absorpcijo.
Hrana, ki se pravilno ab-
sorbira. Ta način krepit-
ve telesa potrebuje vsak
izmed nas, od otroka do
nosečnice in do staro-
stnika. Tablete nas ne bodo rešile bolezni, sa-
mi se bomo rešili bolezni in telesnih tegob s
pravilnimi navodili, ki jih telesu posreduje-
mo, predvsem s hrano.
Tako kot skozi leta gojimo bolezen in jo hra-
nimo z neprimerno prehrano, tako s prehra-
no lahko bolezen tudi odpravimo oziroma jo
pozdravimo lahko z zdravilom, zeliščem ali
drugim pripravkom, ne smemo je pa več
hraniti. Po farmakološki, zeliščni ali drugi
vrsti terapije se mora začeti naše osebno delo
rasti, prizadevati si moramo, da bomo lju-
beče obravnavali nas same. Bolezen hrani-
mo sami, vsak dan sproti, nepravilna prehra-
na ustvarja disharmonijo v telesu, disharmo-
nija telesnih procesov pa je osnova za bole-
zen.
Zato omenjeni rek drži: kolikor let toliko me-
secev pravilnega
prizadevanja za
zdravje potrebu-
jemo, da do-
sežemo stabil-
nost. In dobra
novica: vsako
uravnoteženo,
seveda ne ek-
stremno prizade-
vanje, se obrestu-
je! Takoj poma-
ga, pomaga že v
prvem tednu.
Moramo pa pri
hranjenju oziroma navodilih vztrajati do-
ločeno število mesecev, da se harmonija de-
jansko tudi utrdi. Kot bi rekli nekdanji kadil-
ci, skrivnost ni postati nekadilec, ampak
ostati nekadilec. S hrano se dogaja isto, ni ta-
ko težko se znebiti bolezni, tegobe ali bo-
lečine, pomembno je vzdrževati to stanje in
ne hraniti več bolezni, bolečine in tegobe!
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 26. januarja, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (1) Mariza Perat
Naši predniki so poleg domačih
radi obiskovali tudi bolj oddalje-
ne božje poti. Med najbolj obisko-
vanimi so bili svetišče sv. Treh
kraljev v Kölnu ob Renu, sv. Jakob
v Komposteli in pa Marijino Celje
na avstrijskem Štajerskem. Radi so
romali tudi v Rim, od tod tudi be-
seda “romati”, in nekateri tudi v
Sveto deželo, da so tam obiskali
kraje Jezusovega rojstva, njegove-
ga delovanja, smrti in vstajenja.
Romarji so na božjih poteh iskali
pomoči in tolažbe v raznih sti-
skah in potrebah. Množice ro-
marjev so se k svetiščem zgrinjale zlasti še v času
kuge in naravnih nesreč.
V tem zapisu v nadaljevanjih bomo obiskali ne-
katere bolj znane božje poti v Evropi, med temi
seveda Lurd in Fatimo, pa še katero drugo.
Rue du Bac – Pariz
Naša romarska pot se bo pričela v Franciji, in sicer
v Parizu.
Tu se je namreč v ulici du Bac leta 1830 Božja
Mati prikazala redovni novinki
Katarini Laboure’.
O tem Marijinem prikazovanju
bi lahko rekli, da je bilo uvod v
prikazovanja, ki so se nato na-
daljevala v naslednjih dvesto le-
tih. Če ta Marijina prikazovanja
oziroma njena sporočila neko-
liko preučimo, opazimo, da so
med seboj povezana in se med
seboj dopolnjujejo. Nobeno
prikazovanje ni namreč samo
sebi namen, ampak je vedno
povezano z drugimi prikazanji
oziroma z zgodovino dobe, v kateri prikazovanje
poteka.
Marijina prikazovanja so se zlasti pomnožila po
francoski revoluciji. Ta je namreč s seboj prinesla
veliko versko mlačnost, lahko bi rekli tudi brez-
boštvo. To je bil čas, ki je odstavil Boga in na nje-
govo mesto postavil razum. Poveličevanje razuma
se je sicer začelo že pred francosko revolucijo s
prosvetljenstvom in francoskimi enciklopedisti,
tako imenovanimi po Enciklopediji, ki je izhajala
od l. 1751 do l. 1772.
Glavni predstavniki enciklopedistov, Denis Dide-
rot (1713-1784), pisatelj in filozof, Jean Baptist Le
Ronde D'Alembert (1717-1783), matematik, fizik
in astronom, Voltaire (1694-1773), pi-
satelj in filozof, Jean Jacques Rousseau
(1712-1778), pisatelj in filozof, ter
Montesquieu (1689-1755), publicist
in filozof, so trdili, da sta najbolj po-
membni znanost in kultura. To je bil
tudi čas, ko si je z izumom prvih stro-
jev utirala pot industrijska revolucija,
razvijala se je trgovina, človek je začel
odkrivati skrivnosti narave in njene
sile. Prosvetljenska doba je zato še po-
sebno poudarjala človekov razum, ki
naj bi skupaj z znanostjo človeku
omogočil boljšo življenjsko raven.
Človek si je tako začel domišljati, da ne potrebuje
več Boga. To se je potem še stopnjevalo v času
francoske revolucije, ko je prišlo do pravega raz-
kristjanjevanja.
/ dalje
Le Pont-Neuf et la Cité Paris 1832, Giuseppe Canella
Voltaire
Odličen slovenski skakalec
Peter Prevc piše zgodovino
  red kratkim je nase opo-
zoril predvsem sijajni ska-
kalec Peter Prevc, ki je
osvojil svetovni naslov v
smučarskih poletih. Pravzaprav
je izjemna vsa njegova sezona,
še zlasti pa bleščavi v novem le-
tu, ko je najprej na Svete tri kral-
je zmagal na prestižni novolet-
ni turneji štirih skakalnic med
Avstrijo in Nemčijo (Ober-
stdorf, Garmisch Partenkir-
chen, Innsbruck in Bischofsho-
fen), nato pa dosegel podvig le-
ta s prvim mestom na letalnici
na Kulmu v Bad Mitterndorfu
v Avstriji. Novoletno turnejo je
pred njim osvojil le še en Slove-
nec, legendarni Primož Peterka
pred 20 leti, svetovni prvak v
poletih pa je bil ravno tako do-
slej samo Robert Kranjec (še da-
nes Prevčev sotekmovalec) pred
štirimi leti.
23-letni as iz Dolenje vasi med
Železniki in Škofjo Loko piše
torej zgodovino, pred sabo pa
ima nov, morda največji mej-
nik. Njegov novi cilj je v isti se-
zoni poleg štirih skakalnic in
svetovnega prvenstva v poletih
osvojiti še prvo mesto v skup-
nem seštevku svetovnega poka-
la in tudi tu je na zelo dobri po-
ti, da se mu namera posreči. Na
P začasni lestvici zanesljivo vodi.Smučarski skoki so zelo speci-fična športna panoga, v neka-
terih državah jih sploh ni, v
drugih (Norveška, Finska, Pol-
jska, Češka, Avstrija, Nemčija,
Slovenija, tudi Japonska) so
skorajda nacionalni šport, v Ita-
liji pa se z njimi na primer uk-
varjajo samo na Trbižu in v Pre-
dazzu, pa še tu le peščica nav-
dušencev. Skakalnice so nam-
reč izredno zahtevna športna
infrastruktura, imeti Planico s
prenovljeno Bloudkovo veli-
kanko je seveda velika sreča. Da
se razumemo, Gazzetta dello
Sport je v nedeljo o Prevčevem
zlatu z rekordom skakalnice pi-
sala prav na dnu kratkih novičk
po hokeju na travi in zimskih
atletskih mitingih …
Slovenijo – in vse Slovence – pa
je zajela prava mrzlica, da se je
pred ekrani zadrževalo na ti-
soče ljudi, o “Peru mišici”, kot
ga naslavljajo, govorijo vsi na
ulici, kar nekaj rojakov je šlo tu-
di čez mejo na ne preveč oddal-
jeno gostovanje navijat v živo.
Peter Prevc je tudi zanimiva
osebnost, še zelo mlad (in izgle-
da še mlajši), vedno skromen in
neobremenjen, skoraj kot da se
ga ne tiče. V sebi pa ima never-
jetno energijo, nadarjenost in
strast do skokov, v zraku dobe-
sedno leti – in to kako elegan-
tno! – in seči z roko po slavi ga
ni strah, kar je tudi bistveno v
vrhunskem športu.
Slovenci so na Kulmu po tihem
upali tudi v odličje v ekipni
preizkušnji, kjer je Prevc – po
dveh rekordih letalnice – še
tretji dan skočil fenomenalno,
odlično je nastopil tudi veteran
Kranjec. Ker pa je ekipna tekma
pač skupek učinka celega
moštva, torej štirih mož, so na
zmagovalnem odru pristale tri
najpopolnejše reprezentance
(Norveška, Nemčija in Avstrija),
Slovenija je zasedla nehvaležno
četrto mesto. Jurij Tepeš in
Anže Lanišek sta sicer čisto so-
lidna skakalca, ne sodita pa v
svetovnem merilu v prvi jako-
stni razred. Pa nič za to. Svetov-
no prvenstvo 2016 si bomo
vseeno zapomnili po neverjet-
nem Petru Prevcu, ki ima med
drugim pred sabo še bleščečo
prihodnost, pa tudi več kot obe-
tavnega mlajšega brata Domna
(ker je star samo 16 let, ni smel
še nastopiti na SP), s katerim bo
lahko navduševal tudi v prihod-
nje.
HC
Z 9. strani
V bolečini ...
  etrino hčer Gabrijelo je
Urška Taufer opisala kot
dekle, ki zaman išče opo-
re pri materi, Petrino mater Va-
lerijo, ki se obeša na hčer zaradi
denarja in se ne meni za njene
P tesnobe in muke, je suverenopoosebila Milena Zupančič. Vsata čustvena stanja poudarja svo-
jevrstna, rezka osvetlitev odra,
ki kot priostreno nabrušen nož
zareže v gledalčeve oči in lede-
no seže do srca. Tako osvetlje-
nega prizorišča, ki ga je ure-
sničil oblikovalec svetobe Scott
Zielinski, nismo vajeni videti
na naših odrih. Posebnost v
tem konceptu uprizoritve so tu-
di maska – bledi obrazi s pou-
darjenim rdečilom na ustnicah,
in brezhibno “nazaj” počesani
lasje. Kot v filmu, posnetem po
tem delu, se v predstavi vse do-
gaja v enem prostoru, spre-
jemnici bogatega stanovan-
ja, v katerem vidimo le ko-
smato belo preprogo na
tleh, črn fotelj, v ozadju pa
nas s slike motri Petrin
obraz. Asketsko odrsko po-
dobo si je zamislil Riccardo
Hernandez. Tudi glasbena
podlaga se navezuje na film
in daje predstavi “otožno”
noto, še posebno pesem
Smoke Gets Into Your Eyes
znane skupine Platters. Zelo
lepi so tudi kostumi, ki se s
svojim svilenim videzom in
fino eleganco zdijo kot vzeti
iz modne kolekcije Petre
von Kant.Helena Peršuh, Arna Hadžialjević in Vesna Vončina
Aktualno 28. januarja 2016 15
  ralci ste gotovo opazili, da se je pri
mojih zapisih nekaj spremenilo.
Slik, ki sem jih včasih sama izbi-
rala, včasih pa jih je k mojim člankom
dodajala skrbna Majda, ni več. Namesto
teh ima moj tedenski zapis vsakič novo
ilustracijo, vinjeto, ki jo izrecno zame pri-
pravi Moreno Tomasetig. Ker pa imam
rada, da imajo ljudje ne samo ime, am-
pak tudi obraz in podobo, sem se
odločila, da o Morenu nekaj več povem
oziroma napišem in vam ga v pogovoru
tudi predstavim.
Moreno je bil eden izmed prvih Be-
nečanov, ki sem jih spoznala, v svoje ve-
liko veselje, upam tudi v njegovo, pa sva
tako rekoč tudi soseda. Do najinega
znanstva je prišlo čisto slučajno, za vse
tiste, ki kot jaz v slučaj ne verjamejo, pa
naj velja, da je tako hotela usoda, morda
celo krivopete ali častitljive žene, ki v
naših dolinah prebivajo in nagajajo nam
smrtnikom. Povod za vse pa sta bila dva
psa, Nina in Fufi, brez njiju bi si
bila z Morenom po vsej verjetno-
sti še danes tujca.
Nagon ali radovednost sta me v
prvih mesecih, ko sem se preselila
v Seuce (Cladrecis), pritegnila v
Špeter, v slaščičarno Paradiso dei
golosi, ki je, tega tedaj še nisem
vedela, neke vrste zbirališče za Be-
nečane vseh starosti. Poleg tega je,
tudi to mi je bilo tedaj še nezna-
no, logo tega lokala narisal ravno More-
no. Ker je bilo poletje, sem sedla za mizo
na prostem, na sonce seveda, z menoj pa
je bila tudi moja mala kodrasta Nina. Psi
so veliko preprostejša bitja, kot smo mi,
in Nina je kmalu ugotovila, da je pri so-
sednji mizi terierček, samček. Po pasjem
bontonu se je treba v takem primeru vse-
kakor drug drugemu predstaviti. Psiček
je bil nove priložnosti za prijateljevanje
vesel in tako sta začela z repkanjem, ovo-
havanjem in dvorjenjem. Mi lastniki
psov dobro vemo, da se vedno, ko se
spoznavajo psi, spoznavajo in “ovohava-
jo” tudi lastniki. Tako sem spoznala Fu-
fijevega lastnika, Giovannija, domačina
iz Podbonesca, in ugotovila, da imava kar
nekaj skupnih zanimanj in znanstev. Po-
stala sva prijatelja in preko njega sem v
naslednjih tednih spoznala Morena,
živahnega ilustratorja, ki mi je prijatel-
jstvo najprej poklonil preko Facebooka.
A z obljubo, da se čim prej srečava in
spoznava v živo.
V uvodu sem omenila, da sva z More-
nom “skoraj” soseda. Ta skoraj je namen-
jen predvsem tistim, ki jim je tuje življen-
je v naših dolinah in ne vedo, kako redki
in dragoceni so, v samoti na pol za-
puščenih vasi, dobri sosedi. Moreno sicer
živi v sosednjem naselju, v Tjejah ali v
italijanščini San Pietro di Chiazzacco, ki
je peš od moje hiše oddaljen nekaj manj
kot četrt ure. To je za nas, ki se na večerjo
k najbližjemu sosedu peljemo z avtom,
par korakov od doma. Lepo prenovljena
domačija, s katere se pogled odpira na
vso Furlansko nižino, tja daleč do morja,
je ena najbolj prijetnih domov, kar sem
jih kdaj obiskala. In ni mi težko verjeti,
da je v tistih časih, ko sta šele iskala dom,
Morenova žena Tuuli kar se da odločno
izjavila, ali ta ali pa nobena. Na vsakem
koraku je čutiti, koliko dela, odrekanja in
žrtvovanja je zahtevala hiša na robu be-
neških gozdov, Tuuli, ki je umetnica ure-
janja in mojstrica, kar zadeva razpoložen-
je in lepoto, pa je v njej znala pričarati ti-
sto počasno, nežno utripanje izgubljene
preteklosti in pravljičnosti.
Moreno živi v Benečiji šele nekaj več kot
dvajset let, rojen pa je v Belgiji, v bližini
mesta Liegi, kot sin beneških izseljencev,
tam na koncu petdesetih let. Dejansko
istega leta kot jaz. Kot otrok se je šolal in
živel v Belgiji, na počitnice pa je vsako
poletje prihajal v Benečijo. Za otroka, ki
je trpel ujet v sivino industrijskega mesta,
so bile te doline živa pravljica. Kot vse Be-
nečane v tujini je tudi Morenove starše
mučilo domotožje in leta 1973 se je
družina dokončno vrnila v Italijo, in si-
cer v Videm. Moreno, ki je že iz Belgije
prinesel domov ljubezen do grafičnega
upodabljanja, se je tu vpisal na šolo za
grafično oblikovanje in oglaševanje ter
končal bienij. Takoj nato se je vključil v
delovanje slovenske manjšine in nekaj
let ilustriral za časopisa Dom in Emi-
grant.
Radovednost in tisti nemir, ki ga nosimo
v sebi vsi tisti, ki nimamo trdnih korenin,
sta ga v letu 1984 gnala v svet, kjer je de-
lal, potoval in si nabiral izkušnje na po-
klicnem področju. Študiral in delal je v
Parizu, na japonskem otoku Hokaido,
kjer je preučeval življenje ljudstva Ainu,
nato ga je življenjska pot vodila proti se-
veru, v čaroben svet Laponcev. Po vrnitvi
v Furlanijo je nadaljeval izobraževanje na
področju slikanja, med njegovimi men-
torji in učitelji so bili Dusik, Nardon,
Brand, Angeletti, Wolfsgruber, Junakovic
in drugi.
Delal je pri raznih naravovarstvenih usta-
novah, risal za številne furlanske in itali-
janske časopise in založnike, med drugi-
mi IL DIARI in VITA CATTOLICA ter NO-
VI MATAJUR. Zdaj je član zadruge Most
in dela kot ilustrator pri petnajstdnevni-
ku Dom. Od lanske jeseni redno in z ve-
likim navdušenjem sodeluje tudi pri
našem Novem glasu.
Moreno je torej najprej svetovljan, člo-
vek, ki ga je svet privabil v svoj objem in
pustil na njem globoke sledi. To je čutiti
na vsakem koraku in v vsakem pogovoru
z njim. To, da je potoval, da je doma pov-
sod, da ni nikdar utesnjen v tej majhno-
sti, v katero smo večkrat ujeti mi drugi.
Ravno ta odprtost in živahnost sta izo-
blikovali vesel, pozitivno naravnan
značaj človeka, ki je vedno pripravljen na
dialog in ki je ob najhujših življenjskih
preizkušnjah ohranil globoko v sebi
otroško dušo.
Moreno, kdo si pravza-
prav? Imaš kje svoje ko-
renine? Kje je tvoj
dom?
Rojen sem v Belgiji kot sin
beneških izseljencev, ki so
odšli s trebuhom za kru-
hom. Rastel in igral sem
se na ulici, ki je bila dom
belgijskim, italijanskim,
jugoslovanskim, turškim,
grškim in španskim
družinam. Vsak dom je
imel svoje barve, v vsaki
hiši je bil drugačen vonj.
Vsako poletje smo se nato
vračali na počitnice v Be-
nečijo, kjer je še živela no-
na po mami, Filumena.
Tistikrat sem imel prav-
zaprav dvoje korenin,
belgijske in benečanske,
pozneje sem se zakoreni-
nil še v italijanskem sve-
tu, saj smo se z družino
preselili v Videm, kjer
sem živel in študiral več
let. Ne nazadnje je moja
domovina tudi Finska,
saj se tja rad vračam, ker
je od tam doma moja
žena Tuuli. Trenutno bi-
vam v Idrijski dolini (Val-
le del Judrio). Sem predv-
sem in najprej človek, po izvoru Evrope-
jec in po veri kristjan, v stalnem soočenju
in dialogu s svetom, ki se spreminja.
Kako si doživljal Benečijo, ko si sem
prihajal kot otrok?
Zame, ki sem rasel in živel v velikem in-
dustrijskem središču, je bila to otipljiva,
resnična pravljica. Beneške doline so se
mi zdele svet zase, ujet med Jugoslavijo
in Italijo. Jezik, ki sem ga tu poslušal in
govoril, slovjenski, je bil topel, melo-
dičen in močno onomatopejski. V teh
dolinah sem spoznal vonj po lesu in ko-
maj pokošeni travi, tam so me vsakič
začarale barve gozdov in njih skrivnosti.
Spominjam se, ka-
ko rad sem plezal v
krošnje sliv, “čješp”
po naše. Tam sem
se dolgo gugal in
sanjaril. Rad sem
zahajal k žubo-
rečim izvirom, ki
jih je nešteto na
teh pobočjih, in la-
zil po strugi poto-
kov (patokov).
Zvečer, ko je doma
še dišalo po komaj
pečenem kruhu,
sem opazoval, ka-
ko si je nona česala
dolge srebrne lase.
Tedaj mi je rada
pripovedovala o
“divjih babah”
(duje babe), mi-
slim, da so bile to v
resnici naše kriva-
pete. Poznala je njihove skrivnosti in zau-
pala nam je, da te skrivnostne divje žene
na večer, v belo oblečene in s
prižganimi baklami, v dolgi vrsti
hodijo po gozdovih bližnjega
Huma. Poslušal sem jo z debeli-
mi očmi in odprtimi usti ter
požiral njene besede. In moja do-
mišljija tedaj ni poznala mej”.
Moreno je zelo ponosen na to,
da je Beneški Slovenec, je pa
svetovljan, človek, ki ne more
biti ujet v samo eno stvarnost,
ampak je odprt svetu in ljudem. Veliko
je sodeloval in sodeluje s sosednjo Fur-
lanijo, furlansko, poleg italijanščine,
francoščine, angleščine, beneškega
narečja in osnov finščine, tudi govori.
Prav zato me je zanimalo, kako gleda
na odnos med Benečani
in Furlani.
Benečani so od nekdaj
trgovali s Furlani na
čedajski tržnici, svoje pri-
delke so (podobno kot
mi Kraševci o. p.) nosili
prodajat v nižino, tako po trgovinah, kot
od hiše do hiše. Največkrat je bil to ko-
stanj, pa tudi drugi pridelki. V zadnjih le-
tih se je veliko Furlanov preselilo v Ne-
diške doline. Veliko je praznih hiš in ce-
ne so nizke tako za nakup kot za najem.
Poleg tega meščane privablja tudi neo-
krnjena narava. Naj tu omenim, da se je
od leta 1920 do danes iz Benečije izselilo
v svet 10.000 ljudi, kar znaša dve tretjini
prebivalcev. Vasi so prazne. Moji sorod-
niki so razkropljeni po vsem svetu. Če se
pa vrnem k odnosu med obema jezikov-
nima skupnostima, sem od Furlanov
večkrat slišal, da so Benečani preveč na-
gnjeni k prepirom zaradi zemlje in imet-
ja. Drugi spet ne razumejo in so nave-
ličani prerekanja o izvoru beneškega na-
rečja, med tistimi, ki se imajo za Italijane
in se izgovarjajo na neko prastaro slovan-
sko govorico, in tistimi, ki priznavajo, da
gre za slovensko narečje.
Zakaj rišeš, Moreno?
Ha, ha, ha, lepo vprašanje! Kot če bi me
vprašala, zakaj diham. Ker ne morem
živeti, ne da bi risal, risanje potrebujem
kot zrak. To je edini odgovor, ki ti ga lah-
ko dam.
Ko kaj rišem, je kot da bi našel sebe in
pustil za sabo ta kaotični svet. Kot da bi
govoril z zvezdami na nebu in ostal obe-
nem priseben in poln radovednosti.
Veliko je na mojo potrebo po likovnem
izražanju vplivalo tudi to, da sem se rodil
v Belgiji. Belgija je domovina stripa (Bd:
bande dessinees). Predvsem v šestdesetih
in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja
je bilo ilustratorstvo zelo pomembno. V
Belgiji je to alternativa literaturi, pisani
besedi. Brez dvoma so name in na moj
opus vplivali nekateri znani avtorji in nji-
hova velika komunikativnost.
Nekteri si risarja predstavljajo kot zaprto,
nekomunikativno osebnost, ki živi daleč
od sveta in cele dneve samo riše brez pre-
mora. A to je zelo enostranska predstava
naše dejavnosti. Sam sem zelo hvaležen
za ta svoj skromni talent, ki mi je bil
spodbuda, da sem potoval, spoznaval,
iskal in sodeloval z mnogimi osebami, ki
so si bile med seboj gromozansko ra-
zlične. Res sem iz srca hvaležen za vse to!
Morena pri njegovem ustvarjanju že
veliko let spremlja in podpira žena
Tuuli. Nekako si ne morem predsta-
vljati enega brez drugega. Tuuli, ki je
sicer diplomirala iz ekonomije, je neke
vrste nežna, nevsiljiva, racionalna in
razmišljujoča protiutež brezmejni do-
mišljiji, živahnosti in otroški radoved-
nosti, ki so vodilo Morenovega ustvar-
janja. Moreno, ne poznam veliko lju-
di, ki so si za sopotnico izbrali Finko.
Kje sta se s Tuuli srečala???
To je dolga, zelo dolga
zgodba (smeh). Naj vam
samo povem, da sem
imel leta 1983 dvajset let
in me je kar raznašalo od
energije in radovednosti.
Zapustil sem Videm in
starše ter se preselil v Pa-
riz (že takrat sem ljubil
Francijo, kot jo še danes).
Tam sem delal za neko
ekološko zadrugo in se
vključil v neko medna-
rodno naravovarstveno
organizacijo. Na enem iz-
med mnogih potovanj
sem v Helsinkih srečal
Tuuli. Najprej sva postala
prijatelja, potem ko je
ona prišla v Italijo, se je
prijateljstvo razcvetelo v
ljubezen. Tako je dežela
tisočerih jezer (na Fin-
skem naj bi jih bilo okoli
190.000), postala ena iz-
med tistih dežel, na kate-
re sem življenjsko nave-
zan. Finska in Slovenija
imata veliko skupnega.
Neokrnjeno naravo in
zelo nizko število prebi-
valcev. Žal to ne velja za
Italijo, razen za nekatere
manjše predele.
In kako sta se potem odločila, da bosta
živela ravno v Benečiji?? Morda so tvo-
je korenine vendarle tu???
Seveda, tu so moje korenine, tu je spo-
min na otroštvo, ki je še vedno živ v me-
ni. Tako dolgo sem potoval in nazadnje
me je imelo, da bi nekje nekaj ustvaril,
skupaj s Tuuli. Da bi se nekje z njo usta-
vil.
Veliko sva razmišljala, kako naj si urediva
življenje. Dokler nisva našla te kamnite
hiše s kostanjevimi podi. Hiše na griču,
ki jo obkrožajo samo travniki in gozdovi.
Gradila in obnavljala sva jo po večini sa-
ma, z lastnimi rokami. To je prava eko
hiša v prelepi dolini reke Idrije (Judrio),
ki je samo nekaj kilometrov oddaljena
od Čedada in Nediških dolin. Na mojo
izbiro je tedaj vplivalo tudi dejstvo, da so
tu živeli moji starši, ki so, ostareli, potre-
bovali mojo bližino in mojo podporo.
Moreno, razstavljal si v Bruslju, v Fur-
laniji Julijski krajini, v Sloveniji in tudi
na Tržaškem. Ilustriral si kar veliko šte-
vilo knjig, ukvarjaš se z različnimi teh-
nikami, ki gredo od svičnika do kolaža
in tempere. Kako se rodijo tvoje ilu-
stracije za Novi glas?? Prek računalni-
ka?? S svinčnikom???
Najprej je potrebna ideja, brez te ne gre.
Brez dobre ideje je vsaka dobra tehnika
zaman. Ideja priteče nekako kot iz pipe
in potreben je filter, da ostane samo nje-
no bistvo. Šele nato lahko narišem.
Dolga leta sem odklanjal rabo tehnolo-
gije pri ustvarjanju in sem risal samo s
svinčniki, temperami in akvareli.
Računalnik sem nato uporabljal samo za
skeniranje tega, kar je nastalo. Nato sem
nekega dne, zahvaljujoč se Tuuli, s katero
delam vedno v ekipi, odkril mešano teh-
niko. Risbo narišem ročno, s
svinčnikom in tušem. Nato vse
skupaj skeniram in pobarvam z
računalnikom. Na ta način lahko
z eno samo risbo ustvarim nešteto
različnih podob v različnih stilih
in z različnimi značilnostimi. To
je enkratno. Ko rišeš in barvaš ta-
ko rekoč konkretno na papirju,
lahko dobiš samo eno risbo, več
variant je možnih samo, če upo-
rabljaš fotokopije in popravke. Če vam ta
kratki opis ni dovolj in bi radi še kaj izve-
deli o mojem delu in o tem, kaj in kako
rišem, ste dobrodošli na moji spletni stra-
ni www. moreno. tomasetig. com.
Suzi Pertot
B
  Moreno Tomasetig
Svetovljan sredi škratov in “krivapet”
INTERVJU 
Naj tu omenim, da se je od
leta 1920 do danes iz Benečije
izselilo v svet 10.000 ljudi, 
kar znaša dve tretjini
prebivalcev. Vasi so prazne.
Ko kaj rišem, je kot da bi našel
sebe in pustil za sabo ta kaotični
svet. Kot da bi govoril z zvezdami
na nebu in ostal obenem priseben
in poln radovednosti.
Novi naročniki bodo prejeli v dar letošnjo knjižno zbirko
Goriške Mohorjeve družbe, ki jo sestavljajo naslednje knjige:
- KOLEDAR GMD 2016 
- Danijel Čotar: PTIČJE KVATRE - ilustriral Matej Susič
- Mira Zelinka: KRALJESTVO MORJA - ilustrirala Jasna Merku’
- Stanko Sivec: SKOZI OGENJ 
NAROČNINA ZA LETO 2016 ZNAŠA:
za Italijo 50,00 evrov
za Slovenijo 50,00 evrov
za inozemstvo 100,00 evrov
PODPORNA NAROČNINA: 100,00 evrov