Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Prcsident Augustin Kuk, Dr. Jur. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $ 3.- per year, 25? per copy. Advert.: 1 column x 1" $1.60 sLovensKA FOR A FREE SLO VENI A Our hope and expectation — Our youths — we toast, and toast with joy. May not taint, no frustration V our love of country e'er destroy; Wih us indeed Your're called to heed Her summons in this hour of need. France Prešeren: "A Toast" (J.L.) LETNIK X. — VOLUME X. toronto, 1 januar, 1959 ŠTEVILKA 1. — NUMBER 1. Evropa vstaja.. Kdor zasleduje poročila o naporih za reorganizacijo Evrope, se kaj lahko zmede in izgubi pravo orientacijo, ker so enkrat skrajno optimistična, kakor da je Združena Evropa žc bolj ali manj dej-slvo, drugič pa zopet skrajno pesimistična, kakor da so se vse sanje razblinile v nič. Tega niso krivi samo poročevalci sami, ki dodavajo poročilom še svoje osebne simpatije ali antipatije do ce lotne zamisli Združene Evrope marveč v veliki meri tudi zgraje-nost sodobne poročevalske službe ki si mora vedno prizadevati, da pritegnejo poročil v milijonski poplavi novic pozornost svetovne javnosti ali bolje oseb, ki odločajo, kaj vse iz te poplave bo doseglo mikrofone in tiskarske stroje. Da poročevalci to dosežejo, priostrujejo določene poteze in tako poročila mnogokrat niti nc odgovarjajo resnici, ker so izma-ličila organsko celoto. Razen tega ne smemo pozabiti, da poročajo novičarji v večini primerov samo o simptomih, o zunanjih znakih dogajanj, ki segajo mnogo globlje. Angleški sociolog in kulturni zgodovinar Christopher DAWSON je v svojem delu NASTANEK EVROPE (The Making of Europe, Shred & Ward— knjiga, ki bi jo moral resno preučiti vsakdo, ki se zanima za bodočnost Evrope in lastnega naroda v evropskem občestvu) dovolj nazorno in zgovorno prikazal, da so bila potrebna stoletja in stoletja, predno je nastalo to, kar pojmujemo kot Evropo. Prav tako nam izkustvo priča, da so bila potrebna zopet stoletja, predno se je posrečilo bolj ali manj uspešno uničiti to duhovno enoto. Razkroj se je sprožil v navidezno življenju odmaknjeni spoznavni teoriji, pa se je prebil preko teologije, filozofije, socialne filozofije, umetnosti na poltično in gospodarsko področje irt dosegel zadnjo logično možno stopnjo: oboževanje snovi, krvi in države, politično pa razredni boj in vojno ter notranje uničevanje nasprotnikov v ječah, koncentracijskih taborščih ter masovnih pokoljih. Zato bi bilo naivno pričakovati, da bo mogoče odstraniti iz človeške miselnosti ves ta strup v nekaj letih in vzpostaviti obnovljeno Evropo v vsej popolnosti v tej kratki dobi po drugi svetovni vojni. Kar je glavno in odločilno je, da je v vodilnih krogih prevladalo spoznanje, da ima Evropa kljub sovjetskemu in ameriškemu kolosu nc samo pravico, marveč celo nujnost obstoja kot posebna kulturna in politična e-nota s svojim posebnim poslanstvom kot občestvo narodov, Zunanji dogodki kot preteče nevarnosti od zunaj ali zmage ekstre-mističnih skupin v okviru poedi-nih narodov moreja ta razvoj ali pospeševati ali zavirati, poedini praktični uspehi ali neuspehi v organiziranju zaenkrat še okrnjene Evrope morejo vodilne osebe, pa tudi javno mnenje bodisi opogumljati ali jim jemati zagpn pri delu, toda vse to ni odločilno. Smer razvoja bodo določile duhovne sile, na katerih bo to evropsko občestvo gradilo in pa volja, hotenje tega občestva. Nc da bi hoteli izčrpali seznam vseh duhovnih sil, Ki delujejo v tej smeri, ki ne bo samo blagodejna za Evropo in njene trdo preizkušane narode, marveč bo ponovno oplodila celotno človeško kulturo, naj navedemo nekaj silnic, ki dajejo političnim prizadevanjem po Združeni Evropi realno osnovo in poroštvo učinkovitosti. Kulturna zgodovina našega stoletja nam drastično kaže, da' je toliko opevani pozitivizem, ki, Austria and its neighbors Naslednji članek je napisal za The New York Times prof. dr. Ciril tebot. Ker je vsebina vaina predvsem za ne—Slovence, ga objavljamo v anglešč.ni. Slovenska poročila o razvoju Jolske kril« n« Koroškem so drugje v listu. Op. ur. New York Times: In a Reuters dispateh črom Vienna, The New ¥ork Times of Sunday, November 16, reported that the provincial autho-rities of Carinthia in Austria ordered the dis-continuations of the obli-?atory learning of Slovene in the elementary schools in the ethnically mixed area of southern Carinthia bordering on the Republic of Slovenia which, since 1918, is a part of Yugosla-via. The reason given for this abrupt change was an alleged complaint by many parents that J'half their 2hildren's tirne was wasted in learning a language that sc mg Jc dane? v veliki meri klanja anglosaksonski svet, zašel tja, kamor si je najmanj želel. Na koncu svoje "zmagoslavne' poti, ko jc imel takorekoč že v dlani odgovor na vse uganke življenja brez Boga in brez filozofije, jc postal ob problemih atoma nehote in proti sveji volji vernik in filozof. Kakor stoji ob Začetku razkroja evropske kulture spoznavna teorija, tako imamo nove nastavke sinteze v Guardinijevi filozofiji nasprotja in Gabrielo-vem pojmu lika in njegovi integralni lokigi. Filozofija se je vrnila iz podstreš ;e sobe in jc zopet priznana kot polnopraven člen kulturne ustvarjalnosti z oznanjanjem duha in svobode. Matcrializem je duhovno premagan nc samo v filozofiji, marveč mu postajajo nezveste celo politične stranke Zapadne Evrope, ki so ga nekoč sprejele kot sestavni del socializma. Celo v komunizmu, kjer je šc vedno uradna filozofija, se mu spodmikajo tla in niti profesorji, ki ga morajo uradno razlagati, ne prisegajo več nanj. V družboslovju se obe logičn. skrajnosti individualizma in socializma umikata občestvenosti. Podobno jc na vseh drugih pod ročjih znanstvenega razi kovanja in medsebojnih odnosov, da niti ne omenjamo umetnosti, ki je lahko materialistična in nihi-listična samo po svoji obleki. Vzporedno, če že nepredhodno, doživljamo tudi prerojenje verskega življenja in nravnosti na obeh straneh železne zavese. Površnemu opazovalcu zgodovine morda ne bo očitna zveza med prizadevanji Pija X. za pogosto in zgodnjo prejemanje sv. obhajila in med prizadevanji za politično reorganizacijo Evrope, toda dejansko je življenje enota, ki sicer poterebuje snovnih pogojev in dobiva od njih celo svojo individualnost, v kateri pa vendar predstavlja duhovnost vodilni in oblikovalni element. Bodočnost slovenskega naroda jc vezana na usodo Evrope, ker smo pač njen del prostorno in duhovno. V novi rasti evropske skupnosti zato tudi Slovenci ne smemo zaostajati, če bomo hoteli biti ob svojem času polnopravni člen tega občestva narodov. dreš The vvriter of this lctter"is Professor of Economics at Georgeto\vn University To the Editor of The,would be cf uttle or no value to them". Wlhether provincial authorities cau arbitrarily abrogate a national law which was considered to constitute an integral part of the postwar Austrian constitutional system flowing from the interna-tional State Treaty for Austria, is an important legal question yet to be acted upon and decided. But quite apart from the legal aspect of the čase, there are some pertinent considerations, exceeding the local scope of the Carinthian question, that need to be recalled in this connection. It is a commonly knovvn fact of life in southern Carinthia that the indige-nous population of the re-gion is largely of Slovene origin, With an unbroken historical continuity reaching as far back as the times of the European ml-gration of nations in the sixth century. As late as 19th century, Carinthia was the cultural center of Slovenia, whose unparalled publishing activity gained for Slovenia the distinc-tion of having enjoyed, at least until World War II, the largest per capita publication of books in the world. Southern Carinthia was separated from the rest of Slovenia by means of a somewhat peculiar plebiscite that was held in 1919. The outeome was not decided on the fundamen-tal question of the Slovene character of the area, but on the issue of whether new state later called it-sclf), on the one hand, and a reorganized Austrian federation cf its compo nent nationalities, or at least an autonomous republic of Slovenia, on the other hand, the result in favor of either of the lat-ter two alternatives could hardly be doubted. According to reliable historical accounts, it was as late in World Was I as 1917, that pariiamentary representatives of ali the non-German nationalities of the old Austria unani-mously agreed that the Austrian community of central-eastern European peoples should be pre-served and that in order to achieve that the Habsburg Empire should be trans-formed into a democratic federation of national units. This last- Reutherjev poročevalec potvarja zgodovino D'a zapadnjaki o razmerah v Evropi niso dovolj poučeni, ni nič novega. Kar pa si je dovolil dopisnik Reutherja g. Hubert Harrison v svojem poročilu iz Dunaja (navajamo po objavi v The Montrealer Star, 29. novembra 1958, str. 11), zahteva pa že dokaj domišljije Ko poroča o učinkovitem pritisku Avstrijcev na Slovence, da so odjavili otroke od slovenskega pouka, zapiše tudi naslednji "zgodovinski" komentar: "Toda vkozi stoletja, ko je bila tudi Slovenija avstrijska provinca, je večje število Slovcncev kupilo zemljo na koroški strani meje in so se mirno prikradli globoko v provinco". Enako "točno" poroča tudi o plebiscitu. Velika večina jc glasovala, da ostanejo v Avstriji". Ker je poročilo izšlo verjetno v vseh večjih časopisih, bi bilo u-mesino, da opozorimo časopisno agencijo Reuther o netočnostih, ki jih širi v svet njen dopisnik. W0RDS VERSUS FACTS Občni zbor avstrijske ljudske stranke O poteku nedavnega občnega zbora avstrijske ljudske stranke (OeVP) smo prejeli naslednje kratko poročilo: Vsi govorniki so se navduševali za Združeno Eropo. Ko so obrav-its distinet j navaIi problem Južne Tirolske, so )/ni vsi lijlivflja, tli jt iui.nu Cas ! nacionalnega šovinizma in da mo-minute attempt to Save rajo postati narodne manjšine v demonstratively left the emergency meeting that had been called on the initiative of the Emperor himself. As a result; the Wilsonian principle of national self-determuiation was then interpreted and applied in favor of a series of uncoordinated "succes-sor states", the new German Austria being one of them. Today we are vvitnessing with what difficulties nations of western Europe are trying to rebuild some semblance of European Union. Forty-one years southern Carinthia should ago a very feasible at-be detached from the rest tempt to achieve a timely Evropi vez med narodi, nc pa kal razdora. Vsi so izražali mnenje, da so 1oodo v tem duhu uredile feated by the representa- razmere na Južnem Tirolskem. tives of the Austrian lNiti z beserico pa se ni nihče spomnil razmer na Koroškem, , kjer je prav letos avstrijska ljud-pro- j ska stranka stopnjevala gonjo posed federal solution and proti Slovencem in je bilo njihovo zastraševanje kronano z us- Austria from being dis-membered was at once de- Germans who declined j even to diseuss the of the province and from Austria with whom it had been associated for centu-ries, in favor of a just improvised and predomi-nantly Balkan Ivingdom of Yugoslavia, which was presented to the people of and effective union in the very heart of Europe was permitted to fail by a single walkout. The geo-political va cuum, economic break-down, military insignifi-cance and grave internal Carinthia as a mere terri- tensions thus created in torial aggrandizement of what was then the crucial Serbia that had only short-ly before emerged from area in the world balance (the Middle European re- five centuries of Turkish gions betvveen Germany rule. Had the aetual choice and the Soviet Union) been betvveen a similarly started a succession of pehom: Prej so morale šolske sestre v Št. Jakobu in Št. Rupertu odkloniti vsako leto več deklet, ker nI bilo dovolj prostora, letos pa bi lahko sprejele še enkrat toliko deklet, kolikor se jih je prijavilo! Enako v Tinjah — lani 23 prijavljenih, letos 7. T0 da misliti! tion of the area, then to World War II, and finally to the occupation of the "no-man's" central- eastern Europe by the Soviet forces and to its do-mination by Communism. It would be unnaiural indeed if the subjugated peoples of central-eastern Europe did not regret deeply today the unfor-tunate splintering of central-eastern Europe after the first world war. And it is most probable that their hopes for the future are centered in 3ome vision of a renewed community of free peaples of central-eastern Europe. Austria, whom the Wes-tern Allies saved from a similar fate that befell the rest of central-eastern Europe in 1945, should be very sensitive to the evolv-ing feelings and aspira- SLOVENES IN CARINTHIA WORDS —-But through-out the centuries during which Slovenia also was an Austrian province, a number of Siovenes bougbt land on the Carinthian side of the border and en-croached peacefully deep into the province". Mr. Hubert Harrison, in a Reuth&r's dispateh from Vienna as published in The Montrealer Star on November 29, 1958, p. 11 under the title: Double Teaching Ends. Austria Discards Slovene. FACTS —Slovenia never existed as a political body of any form as long as Slovenian territory was part of Austria, and the process of encroaching was exactly opposite one. To quote but one Non-Slovenian source: "In the early Middle Ages the Siovenes ruled about h alf of wha t later became Austria—up to the Danube in the north and over to the Brenner Pass iu the west. In the late eight century Charles the Great conquered the Siovenes, killed off the aristocracy, and colonized the area with Germans ... For centuries Germans tried to assimilate these Slavs, whom they contemptu-ously called "Voelkerduen-ger" (ethnic manure) or "Voelkersplitter" . (ethnic fragments). "...In order to complete this process, by separating Slav from Slav, Austria divided Slovenia into six different areas with six separate Diets. In only one of these, Carniola, did the Siovenes command a ma-jority in the Diet, but they did not have real control over the school system. This was largely German, though some concessions were made." R.A. Schermerhorn, THESE OUR PEOPLE, D.C. Heat and Co., Boston, 1949, pp. 252-253. Od Encyclopaedia Britannica --Library Research Service 425 North Michigan Ave., Chieago 11 III., jc dobil "The Research Center for Slovenian Culture" Naslednje pismo: December 10, 1958 The Research Center for Slovenian Culture 1 Wa!kcr Road, Willowdale, Ontario Gentiemen: I should like to thank you warmly for the very fine book which you sent us, THIS IS SLOVENIA. This volume is a most vvelcome addition to our library, and we are extremely grateful to you for your kindness. Yours sincerely, V.A. Stenberg, Director of Research improvised and reduced fateful events that led tions among its present German Austria ,(as the first to German penetra- separted neighbors and its' toward Austria itselt, but former associates of many long centuries. In this light, it would appear to be wise on the part of Austria to treat its numerically small and power-politically insigni-ficant, but stanchly democratic and anti-Communist Slovene minority in Carinthia with utmost constitu-tionality, legality, justice and even magnanimity, For, besides an equally 3mall Slovene minority in Italy, the Siovenes of Carinthia are the only Slav element that World War II has left on this side of the Iron Curtain. It is therefore by the policies toward the Siovenes in Carinthia and in Italy that the minds and hearts of many millions of European, mostly Slav peoples, to the east of Trieste and Vienna will be impressed and moulded regarding their attitudes, not only towared the West in general. Furthermore, in the light of history and in view of the future, it would seem worthwhile even for some German-born child-ren of Austria seriously to learn Slovene together with their Slovene school-mates in Carinthia. It is teir natural opportunity to learn a Slav language. Communism will pass, maybe sooner than one would expect. But the Slav peoples and their lan-guages will survive. Austria, in particular, can ill afford to ignore them. It is to be hoped that the national government of Austria will reverse the hasty and local-minded de-cision of the provincial authorities in Carinthia. It is not merely a provincial problem that is involved in this seemingly minor deci-sion. It is the furture of Free Europe that is at stake. Cyril A. Zebot Wasliingfon, D.C. November 18, 1958 canada NEPRISELJENCEM KI ŽELE OSTATI V KANADI Minisltstvo za driavljantsvo in vssl jevanje sprejema prošnje za stalno naselitev oseb, ki niso priseljenci, pa so prišli v Kanado pred 23. avgustom Kdor je prišel v to državo kot nepri seljenec pred tem dnem in želi ustvariti svoj dom v Kanadi, naj kakor hitro mo- goče zaprosijo za stalno naselitev ("landind') pri najbližjem vselitvenem uradu, vsekakor pa PRED. 1. MARCEM Vsako prošnjo bodo obravnavali in- dividualno za odobritev seveda upoštevali redne pogoje vselje. PO. 1. MARCU 1959 bodo proinj* nepriseljencev za stalno bivanje V Kanadi obravnavali strogo po Zakonu In pravilniku za vseljevanje, ELLEN FAIRCLOUGH Minister za državljanstvo in vseljevanje NOVICE S KOROŠKE Celovec Odlok koroškega deželnega glavarja o "osvoboditvi od obveznega pouka slovenščine" je privedel do prave zmede. Poleg tega so vsi bivši nacisti ob spremljavi pobarvanih socialistov in volksparta-jevcev pričli s svojo barvo na dan. Začelo se je pravo preganjanje Slovencev po vsej Slovenski Koroški. Med tem, ko imajo drug narodi priliko se proti krivicam pritožiti, je to Slovencem na Koroškem popolnoma pridržano. Kam naj se pritožijo, ko pa oblasti same tega ne narede, kar je uzakonjeno, saj je najlepši primer v odloku deželnega glavarja, da lahko spreminja zakone po svoji mili volji, seveda Ie takrat, ko se gre proti Slovencem. Vse obljube, ki so jih dali po prvi kakor tudi po drugi svetovni vojni, so ostale le obljube. Narod pa danes trpi in ječi pod avstrijsko knuto. Naj navedemo le neka] od neštevilnih primerov, ki se dogajajo dan za dnem. 1. Vojni minister sam grozi vsem zavednim Slovencem. 2. Borba gre naprej, pravi de-želnozborski poslanec dr. Mayer-hofer in to verjetno tako dolgo, dokler se bo slišala še ena sama slovenska beseda na Koroškem. 3. Pliberški župan je napadel brata Opetnik, ker sta zagovarjala slovenski pouk na šoli in se za njega potegovala. 4. Izpod Dobrača je grozil nek kmet takole: Mi vam bomo že pokazali prekleti čuši (mišljeni so Slovenci o. ur.), vi nas boste silili, da bi se morali naši otroci slovensko učiti, če ne bo drugače pa bomo zgrabili za orožje. 5. V št. Jakobu v Rožu je neki možakar vpričo ljudi izjavil, da slišijo vsi Slovenci na drevo obešeni, da bodo proč prišli. Otroci zmerjajo slovenske otroke z "Du vvindischer Teufel". 6. škocjan: Bivši nacisti groze tistim, ki bi se še hoteli učiti slovensko, češ, da je to nepotrebno, ker bo Fiihrer spet prišel, češ, ker še živi. 7. Na Kapli ob Dravi je hodil erožnik, ki je silil starše, da odjavijo otroke od pouka slovenščine. Temu je pomagal nek bivši nacist iz Kanalske doline, ki sedaj tukaj nadleguje domačine. 8. Predstavnik oblasti iz Rude je prijemal ljudi, ki so delali proti odjavi od pouka slovenščine. Pobiranje podpisov se je vršilo celo ob polnočni uri. 9. Iz Bilčovsa poročajo, da je borba trda in da jih Nemci hočejo oropali za vse pravice in jim zadati smrtnih udarcev. Vsestransko se tega otepajo, ker umreti še nočejo. To so samo drobci avstrijske "demokracije" in to v času, ko prav avstrijski politiki veliko govore o združeni Evropi. Verjetno mislijo pri tem na kak četrti rajh pod vodstom Ftihrerja, ki še baje nekje živi in bo zopet prišel. To vse pa kaže dovolj jasno, da danes niti baje katoliške av Mate Restnan KAJ NAM DANES POMENI IVAN CANKAR (Gcvor na proslavi štiridesetletnlce smrti Ivana Cankaria, ki jo je priredil klub Krog v Clevelandu 13. dee. 1958) Pred štiridesetimi leti, 11. de-] resnični spopad v Slovenski družbi. cemtora 1918, je mirno in vdano umrl v Ljubljani Ivan Cankar. Njegova smrt je bila vdano slovo od sveta in tih prestop v večnost. Brez slovesnih povdarkov je opravil svojo spravo, kakor je sporočil Franc Sal. Finžgar. Njegov brat msgr. Karel Cankar pa je povedal takole: "Njegov evangelij, ki ga je oznanjal trpečim, ponižanim in rasžaljenim ... je bila dediščina, ki jo je prejel od svoje matere. In ko mi je rekel na smrtni postelji, da mu veliko prihaja na misel pokojna mati in da jo bo pozdravil, ko se z njo snide, sem vedel, da ga je mati vodila iz trpljenja v poveličanje." Tako je prenehal življenjska pot popotnika, romarja, iskalca Lepote, Dobrote in Resnice, doslej in morda za vedno največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Ivan Cankar je s svojim delom neizmerno obogatil slovensko kulturo — ne le leposlovje—in postal eden izmed stebrov slovenstva. Primož Trubar nam je dal prvo knjigo in s tem dejanjem položil temelje za razvoj in samobitno rast slovenstva v novem veku. France Prešeren je z vso silo genija za vedno utrdil našo samobitnost. Nista ga strašile ne majhnost, ne revščina. V znamenitem pismu Stanku Vrazu je branil pravice "vsega vzraslega" do obstoja ter zavrnil ilirstvo. France Levstik je položil temelje kritiki. Ivan Cankar pa je najgloblje in najširše občutil, dojemal in izpričeval slovensko problematiko svojega časa od moralne in kulturne, preko družabne in gospodarske do politične. Del te problematike je seveda tipično pogojen v razmerah njegovega časa, velik del pa je še vedno živ in nam Cankar govori, kakor da bi govoril iz naših dni. Cankar je v "Beli krizantemi" jasno označil svoj poklic. Dejal je: "Umetnik sem." Iskal je in ustvarjal Lepoto. Boril se je za pravilno pojmovanje umetnosti in za njeno pravo mesto v življenju in družbi. Vendar pa mu umetnost ni bila sam svoj namen. V "Jubileju" pravi o sebi: "Ne v areni literature, v areni življenja sem stal." Za motto "Hlapcem" je dal besede Hamleta: "Namen umetnikov je bil od nekdaj, je ter ostane, da naturi takorekoč ogledalo drži: kaže čednosti nje prave črte. sramoti nje pravo obličje, stoletju in telesu časa odtis njega prave podobe." V "Beli krizantemi" pa pravi: "Vsaka umetnost je kritika dobe in rodu.' O Cankarjevih dramskih delih sodi France Koblar takole: "V svojih sedmih dramah je zajel vso slovensko družbo in narodno občestvo, njegovo duhovno in gospodarsko resničnost. Z bridko odkritostjo, posmehom, jezo, ogor- .... , , , , i čenjem in bolečino je naš Aristo- sirijske ljudske stranke ne vežejo j fan pokazal na vodnike in besed- nobene pogodbe in da je za nje | nike ;kodljivce in oblastnike tega ljudstva, na njegov nravni in državna pogodba le toliko vel-1 javna, kolikor morajo plačevati Rusom. Verjetno se ja Raab te "bolezni" nalezel od Hruščeva v Moskvi, kateremu so vse pogodbe nič. in veljajo le tako dolgo, dokler jim to kaj nese. gospodarski red, posvečen z nedotakljivostjo svetnih in cerkvenih zakonov, postavil upornike, ki sicer omagajo, toda smrtno ranijo ali do onemoglosti osmešijo varuhe tega reda. To je bil prvi Čudovita udobnost novavic 10S—8 Patentirane nogavice z "dvojnim podplatom" Podplati so pleteni v dveh legah. Notranji del je pleten tako, da je noga v stalnem stiku z mehkim delom tkiva. Dvojni podplati brez posebne odebelitve ali obtežitve. Nositi morate PENMANS-ove nogavice z dvojnim podplatom, da uvidite različnost! Vse Cankarjeve drame so mile obrnjene v neposredno sedanjost in so v svojih nezaključenih zgodbah kazale na prihodnost; čeprav so jih sodobniki odklanjali, je pesnikova obtožba dosegla svoj namen: vznemirila je stari svet in razgibala uporne sile. Te drame so bile po Levstikovem Tugomeru naša največja narodna in družbena katarza." Tudi danes še niso zgodbe Cankarjevih dram zaključene. Današnja slovenska družbe-no-gospodarska resničnost se kaže sicer v drugačnih zunanjih oblikah, duhovna pa ima svojo problematiko, ki je v bistvu iste narave kot ona Cankarjevih dni in še bujše. Današnji red doma je brez ljubezni, poln hinavščine, pohlepa po popolni oblasti, hlapčevstva in tiranije, duhovne in telesne mizerije, in vse to ob rasti in utrjevanju "novega razreda", namesto da bi rastel nov boljši red. Še so tam Kantorji, Grudni, rodoljubi iz doline šentflorjanske, župniki, le da brez kolarja, še so tam nadučitelji, Komarji in Hvastje; pa tudi Maksi, ščuke, Jermani in Kalandri. Naša vera je, da zgodbe še niso zaključene, in da Cankar še vedno vznemirja mladega slovenskega človeka z odkritosrčnostjo in globino svojih misli ter lepoto svoj;e besede. Cankar se je boril za resnično umetnost, za nove ' življenjske ideale, za boljšega ln čistejšega človeka ter za pravičnejše moralne in družbene odnose med ljudmi. Cankar se za to bori še danes, ker svet še ni prešinila ljubezen, ker na svetu še ni pravičnosti. Cankar je v svoji splošno-kulturni in družabnopolitični razgibanosti in kritiki še vedno v polni mi|-i aktualen. Kako prodirno in točno je gledal Cankar na slovensko narodno-po-litično vprašanje, nam priča njegov zhameniti govor, ki ga je imel 12. aprila 1913. v Mestnem domu v Ljubljani, zaradi keterega je presedel tudi teden dni v zaporu. V svojem gororu je Cankar najkrepkeje povdaril slovensko narodno individualnost. "Najbolj gnusni pa se mi zde tisti ljudje," je. dejal, "ki cisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v »vezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl Hrvata, ki bi prišel k nam ponujat svojo hrvaščino. Pri nas pa je drugače! Tako smo siti svoje kulture, da nam je že odveč in da bi jo najrajši kar vrgli čez plot". Stališče Slovencev do zedinjenja je očrtal Cankar takole: "Ako pride kdaj do političnega združenja jugoslovanskih narodov — in ne samo moja vroča želja je, temveč tudi moje trdno prepričanje, da do tega združenja res pride—, tedaj se to ne more izvršiti drugače, kakor da se združijo enakopravni narodi. Že sama ta enostavna misel nam kaže polje, kjer moramo orati in sejati ne le zase, temveč za vse jugoslovanstvo. To pa je naše lepo domače slovensko polje. Pod avstrijskim valptom, v svoji ječi in revščini in mnogoštevilnih nadlogah smo povzdignili svojo kulturo tako visoko, da je kras in veselje. To je izraz narodne moči, ki nc zaostaja prav nič za tisto močjo, ki se je pojavila pred Lozengradom in pri Ku-manovu. Glejmo, da bomo v sebi zdravi, močni in vsaj duševno bogati, tako da nekoč ne pridemo k bratom prosit miloščine, temveč, da jim prinesemo darov; ali pa še boljše, da si pridejo bratje sami po te darove, preden bi jih mi ponujali." "če mislijo ti štirje narodi, — Cankar je mislil tudi na Bolgare- da so si sorodni in da bi najlažje in najbolje živeli;' če bi bili združeni, naj se zgodi po njih želji, naj si v božjem imeiju zgrade zvezno republiko jugoslovansko!" j« vzkliknil Ivan Cankar. Cankarjeve besede so naletele na gluha ušesa. Slovenci smo šli skozi vihro prelomnega časa tako Knjige in revije DR. ŽIVAGO Švedska .Akademija za leposlovje v Stockholmu je v letošnjem letu nagradila z Nobelovo nagra do doslej nepoznanega ruskega pisatelja Borisa Pasternaka. Njegovo zadnje delo ncsi naslov Dr. Živago in je bilo najprej natisnjeno v Italiji, nato v neštevilnih prevodih in končno v ruščini. Nikoli pa ni sprejel natisa noben sovjetski založnik in ruski Dr. Živago je izšel šele pred kratkim na Holandskem. Podelitev Nobelove nagrade Borisu Pasternaku je različno odjeknila v svobodnem svetu in različno za železno zaveso. Paster-nak sam je v prvem sporočilu Stockholmu povedal, da je bil priznanja in nagrade nepopisno vesel, kasneje pa se je nagradi odpovedal, v kar je bil — o tem nihče nikoli ni dvomil — prisiljen. Svetovno časopisje je mnogo pisalo o Pasternaku in njegovem romanu, ne toliko v prid njemu in knjigi kot v obsodbo sovjetskih oblasti, ki so knjigo obsodile, Pasternaka pa dale izgnati iz kluba pisateljev. Dogodek je prav zato dobil mnogo močnejšo politično pobarvanost, ki jo Dr. živago vsebuje le deloma. Pasternakovo delo, delo čistega in močnega duha, kot ga je švedska Akademija za leposlovje imeno vala, gotovo pripada vsemu človeštvu kot simbol iskanja pravice, ljubezni in lepote. Približa vsem čudovitost stvarstva, zemlje, ki je —tako pravi Pasternak po ustih mladega duhovnika — last Gospodova; zemlja in vsi, ki na njej prebivajo. A zemlja je minljiva, mi pa moramo živeti za nesmrtnost. Dr. Živago predoči dobo celega rodu in glavni junak sam je priča o dobrih ljudeh, saj so ga preživeli, ko mu je umrla mati; je pa tudi priča pogina vsega, kar je človeško, ko človek podivja v revoluciji in mu ni mar niti lastna družina. Vesoljna sodba, čas apokalipse, tako je dejal prijatelj Dr. Živaga. A D'r. živago nosi tudi takrat v sebi glas, da živi v njem, kot v vseh ljudeh, duša. Božja priroda, ga je vabila, njegova človeška narava ga je gnala k družini, da bi zanjo delal, kot je delala njegova mati in kot je naročil Stvarnik. Nevzdržna je zanj sistematična dvoličnost, tipična moderna bolezen, ki ji je vzrok moralni nered, in ki je oku-' žila ogromno večino ljudi. Mi bi lahko rekli vse, saj so vsi živeli v večni negotovosti in strahu. Preveč resničnosti prikaže Pasternak in previsoko vrednoti Dr. Živago človekovo duhovnost, da ga ne bi materialistični svet najostreje obsodil. Uredništva revije Novi Mir, kjer je Pasternak nameraval najprej objaviti Dr. Živaga, mu je — gotovo ne le v svojem imenu — očitalo: sovražnosti do socialistične revolucije; obsodbo, češ, da je oktoberska revolucija bila zgrešena in je nujno morala prinesti zlo; duhovnost in celo krščanstvo Pasternakovih junakov; predanost družini, ko gre za zmago revolucije. Pasternakovo delo je gotovo velik poklon človeštvu. Svobodni svet poveličuje njegovo borbo za svobodno izražanje misli in mi vsi bi morali priznati tudi Pasternaku, kar je on priznal Dr. Živa-gu: "Gospod je menil, da si vreden, da živiš v svojem čašu". * Pod naslovom Georgetown University Forum so v okviru jezuitske univerze v Washingtonu vsako nedeljo predavanja in razprave o najvažnejših vprašanjih ameriškega javnega življenja. Program je zanimiv in ka je mogoče videti na televiziji. Prenašajo ga tudi različne radijske postaje širom Združenih Držav. Pred kratkim je nastopil dvakrat v okviru programa George-tovvn University Forum dr. Cyril žebot, profesor univerze, in podal dobre in slabe strani gospodarskih nazorov znanega gospodarstvenika J.K. Galbraitha o trdnosti ameriškega gospodarskega ustroja. Prof. Galbraith je svojo teorijo podal v knjigi "The Aff-luent Society", ki je močno odjeknila med ameriškimi gospodarskimi krogi. • Katoliška Univerza Amerike (The Catholic University of America) ima dramatsko šolo, ki je ena najbolj uglednih v Združenih Državah. Dijaki, ki se odločijo za dramatsko šolo, morajo nastopati pri gledaliških predstavah, katere priredi gledališče univerze. Izbira del in nič manj izvajanje samo vedno navduši ljubitelje gledališke umetnosti v ameriški prestolnici. Vodstvo dramatske šole zasluži tudi veliko priznanje zaradi uspešnega prizadevanja zadovoljiti gledalce umetniško in duhovno. V letošnji sezoni je gledališče spretno podalo "Zločin in kazen", delo, ki je navdušilo gledalce. • Univerza Harward v Cam- bridge je izdala knjigo J.K. Galbraitha z naslovom "Popotovanje po Poljskem in Jugoslaviji". • Po poročilih italijanskega radija je bil pred kratkem odlikovan z visokim italijanskim državnim odlikovanjem tržaški škof Monsignor Santin za njegovo "veliko delo za italijanstvo mesta Trsta". • V nedeljo 23. decembra je ameriška jezuitska univerza Geor-getovvn posvetila *voj redni televizijski program Pasternaku in Djilasu. Pomen Djilasa je podal prof. Cyril Žebot. • Znana ustanova Ford Foundation je povabila v Združene Države 25 strokovnjakov iz različnih evropskih univerz, da pridejo v neposreden stik z ameriškimi univerzami, predvsem profesorji in vodji različnih institutov. Imena bodočih gostov Ford Foundation še niso bila izbrana. rekoč brez programa in odločno premalo pripravljeni. Cankar pa je gledal na slovensko politiko iznad njenega dnevnega in strankarskega okvira, v duhu časa sicer, a iskal je zanjo trajne in pravilne osnove. Tudi tu nam Cankar govori še danes. Poleg splošno-kulturo in druž-beno-politično pomembne motivike v Cankarjevih delih pa je ' ravno tako močna individualno-človeška motivika. Obe se v celotnem njegovem delu močno prepletata. Leta je v veliki meri odraz njegovega lastnega notranjega življenja, pogojenega po njegovi duševni naravi in duhovnih iskanjih ter težnjah po Lepoti, Dobroti in Resnici. Od svoji prvih zavestnih zaznav pa do svoje smrti je romal po poti iskanja odgovora na zadnje vprašanje: "človek, povej, kako si živel, komu živiš!" Ob mnogih kamnih ob tej cesti se je ustavil, a ni se umiril, doklei di NAPROŠENI SMO BILI ZA OBJAVO SLOVENSKA IZSELJENSKA ZVEZA Izseljeništvo je del narodnega slutil, da se mu bliža smrt. Pred smrtjo pa nam je dal odgovor: Mati — Domovina — Bog. Ne kot parolo ali geslo, temveč kot neoskrunljive ideje vodnice. Tudi kot posamezniki, ne le kot udje družbe, potrebujemo od časa do časa očiščenja, katarze. K temu nas vodi Cankarjevo delo. Mnogo je težkega, morečega, turobnega, socijalnega skrbstva. Tisti del sinov in hčera naroda* ki morajo po svetu v tujini iskat kruha, so gotovo skupina, ki ji mora narodno občestvo vsaj v neki meri pomagati, kakor mora občestvo poskrbeti za bolnišnice za bolnike in ponesrečence. V vseh razmerah je ta potreba. Slovenija je prenaseljena in vedno smo imeli iz-seljeniško vprašanje. Sedaj pa, ko imamo to nesrečo, da je Slovenija pod komunistično diktaturo in to srečo, da živi naš narod nepo sredno ob železni zavesi, ki deli Evropo, je izseljeniško vprašanje posebno pereče in važno. Poleg brezupnega v Cankarjevih delih, krušne, gospodarske emigracije Za mnogo tega pa velja, k* je imamo, menda prvič v zgodovini, dejal Cankar v "Beli krizantemi",1 politično emigracijo. To niso samo da je pisal zato: "da bi oko tem ljudje, ki so izšli iz domovine v silneje zakoprnelo po čisti luči. letu 1945, ampak tudi velika veči-Zato pa je bila moja beseda, kakor na kasnejših izseljencev, ki so zaje bila trda in težka, vsa polna J pustili domovino zato, ker so pre-upanja in vere." Tako nam Cankar pričani, da tam vladajo razmere, govori še danes. | ki so škodljive za njihov duhovni Za vedno in v vsakem primeru in tvarini napredek, do te strašne pa nam je Cankar umetniško do- mere škodljive, da je človek pri-živetje, kajti lepota njegove be- siljen zapustiti dom. Politične e-sede in sloga je neminljiva. migracije je sicer vedno manj. toda dokler bo nad domovino vladala diktatura, smo vedno v neposredni nevarnosti, da njene neznosne odredbe povzroče nove valove politične emigracije. Gospodarska emigracija, ljudje, ki gredo z doma začasno ali Za ! vse življenje radi iskanja boljšega j kruha, je reden pojav v gospodaril sko pasivnih deželah, tudi v Sloveniji. Državna uprava bi morala ; spremljati te ljudi in ščititi nji-! hove pravice vsaj dokler ostanejo državljani. Nikdar pa javna za-ščina izseljenstva ne zadostuje. Vedno je potrebna še pomoč cerk-j venih in zasebnih organizacij. Prav posebno pa v sedanjem našem slučaju, ko je državna pomoč vezana samo na eno skupino j političnih prijateljev državnega j režima, ko komunistični sistem j hoče imeti tudi izseljenstvo v j svoji službi, ko je vsaka državna j ustanova postojanka komunistične politične mreže. Izseljeni Slovenci smo torej nujno navezani na samopomoč. Izseljenska zveza naj nas druži v ta namen. Čim dalj bomo ločeni od domovine, tem bolj bo nujno, da bo izseljenska zveza delala in nastopala v imenu Slovencev, ki žive v svobodnem svetu. Zelo težke naloge so se lotili ustanovitelji Izseljenske Zveze težke, potrebne in važne. Le požrtvovalno sodelovanje naselbin naših po vseh kontinentih, bo omogočilo uspeh Izseljenske Zveze. Prispevajmo, sodelujmo, pomagajmo,! dr. Miha Krek MED SLOVENCI Toronto Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka je prejela za zadnji dan kreditnih zvez plaketo, ki jo v zadružni pisarni oglejujeta blagajnik Janez Senica in tajnik R. Čuješ. Slika je bila objavljena v decemberski številki Ontario Cre-dit Union News. • Na občnem zboru SNZ v Toronto, ki se je vršil dne 14. decembra, je bil za novo poslovno leto 1959 izvoljen naslednji odbor: Predsednik: dr. Augustin Kuk, Podpredsednik: dr. France Porov-ne, Tajnica: gdč. Zdenka Jaklič, Blagajnik: dr. France Pepevnak, Delegat SNZ v Glavnem odboru SDG: Jamnik Ludvik, Referentka za expedicijo SD: gdč. Francka Zupančič, Finančni referent SD: 1.: gdč. Karlinca Merhar, Finančni referent SD II: gdč. Ema Hren, Nadzorni odbor I.: gdč. Štefka Mrhar, Nadzorni odbor n.: Ing. Franček Pliberšek. Cleveland • Poroka. Dne 29. novembra sta se v cerkvi sv. Vida poročila gospod Milan Vrban z Merquette niverZe v Milwaukee in gospo- Dundas Foto Studio Edina slovenska slikama v Torontu. Vam se priporoča za ženitovanjska, družinska in vsa ostala slikanja. 1124 College St. Blizu Dufferina C. SMRDELJ LE. 4—0202 dična Anka fipindler, hčerka Antonije in Jožeta špindlerja, bivšega narodnega poslanca in člana Glavnega odbora slov. drž. gibanja. Poročno slavje je bilo istega dne zvečer v Slovenskem no-rodnem domu. Mlademu paru iskreno čestitamo in želimo obilo steče ter blagoslova! • Prijeten štajerski večer. Cle-velandski Štajerci so se letos ponovno zbrali k veselemu Martino-vanju, ki je bilo združeno z lovsko večerjo. Znana slovenska gostilna Eršte na 6802 St. Clair Ave. ki jo vodita gostoljubna I-linko in Berta Lobe, je bila za to priliko posebej in prav okusno okrašena. Štajerski rojaki so se večera udeležili v lepem številu in do kraja napolnili za to pripravljeno sobo. Ob veseli pesmi in dobri kapljici se je razvila prav prijetna družabnost in razpoloženje, katerega je spretno ustvarjal gospod F. Toplak z originalnimi domislicami. Večer je prav lepo uspel in vsi navzoči so izrazili željo, da se drugo leto ponovno zberejo in ohranijo pri življenju stare običaje. • Srebrna poroka. Na Zahvalni dan, dne 27. novembra sta slavila 25 letnico poroke gospod Jože in V CLEVELANDU MORETE DOBITI KNJIGO pri naslednjih naslovih; POTNIŠKA PISARNA BLED BLED TRAVEL SENVICE 6113 St. Clair Ave. KNJIGARNA FAMILIA POLEG CERKVE SV. VIDA POTNIŠKA PISARNA MIHELIN 3956 St. Clair Ave. MERVAR'S MUSIC MART St. Clair Ave. POTNIŠKA PISARNA AVGUST KOLANDER KOLANDER TRAVEL BUREAU 6419 St. Clair Ave. ril Medvedovo ljudsko igro Stari in mladi. Svojim uspešnim .predstavam je Slovenski oder v Clevelan-du dodal s to igro še cn uspeh. gospa Francka Gazvoda, ki stanujeta na 1113 East 67 St., Poročno slavje so kot "presenečenje" pripravili v Erštetovi gostilni njuni • • Predavanje z barvnimi slikami. V nedeljo kasneje je znani pater Odilo iz Lemonta povedei številne obiskovale tega predavanja v Fatimo, Lurd, Sv. Višar- hvaležni otroci in slavljenca so je, na Vetrinje, in v Slovenijo. PETER LEVIČNIK SLOVENSKA DRŽAVNA MISEL (Nadaljevanje) Vstaja v Bosni, Hercegovini po 1. 1875. in ruski uspehi 1. 1877. so dvignili narodno zavest med Slovenci, ki so v nasprotju z Nemci in Madžari želeli, da bi se Avstrija povečala z novimi Slovani. Ko je na berlinski konferenci 1. 1878. dobila Avstrija nalog za zasedbo Bosne in Hercegovine, so šli na jug predvsem slovenski polki. Tudi v tem času največjih simpatij za Hrvate in Srbe je Božidar Raič na Bleiwei-sovi slavnosti v skladu z ljubljanskim programon naglašal, da moramo Slovenci najpreje dobiti Zedinjeno Slovenijo in šele potem stopiti v Južno Slavijo. Na jesenskem zasedanju deželnega zbora kranjskega so slovenski poslanci, ki so pri volitvah prejšnjega leta prišli v manjšino, hoteli v adresno pismo na cesarja spraviti tudi željo po enakopravnosti v zedinjeni upravni, če že ne državnopravni Sloveniji. V času Balkanske krize 1. 1878. so tudi tržaški Slovenci zahtevali združitev vsega slovenskega ozemlja v eno upravno enoto. Po veliki noči tega leta pa je "Slovenec" predla* gal, da bi začasno pustili pri miru Štajersko in Koroško, da bi pa zahtevali takojšnjo združitev Kranjske, Goriške in Istre v "Slovensko Ilirijo", kjer bi slovenski živelj bil gospodujoč in slovenščina uradni jezik, še pod Lasser-jevim režimom je spomladi 1879. Vošnjak dunajskemu parlamentu poklical v spomin, da Slovenci Je vedno zahtevajo Zedinjeno Slovenijo. Ker nemški "ustavoverni" liberalci niso hoteli glasovati za kredite , potrebne za okupacijo Bosne in Hercegovine, iz strahu pred pomnožitvijo slovanskega prebivalstva v Avstriji, je morala odstopiti Auersperg-Lasserjeva vlada. Novi ministrski predsednik Taafc (1879.—1893.) je dobil nove volitve in pridobil Čehe, da so končali z obstrukcijo ter tako tiho priznali decembersko ustavo. Vseh štirinajst let Taafejevega ministrstva so Slovenci kot člani Hohenwartovega kluba skupaj z nemškimi konservativci, Čehi in Poljaki podpirali vlado. Vsa politika teh let se suče okrog uresničenja osnovnih državnih zakonov, Zlasti okoli slavnega paragrafa 19, ki uzakonjuje narodno enakopravnost. Izvojevanje enakopravnosti je veljalo za prvo stopnjo do upravnoolitičnega združenja. Državnopravnih vprašanj Taafe načelno ni načenjal, Slovenci sa- mi jih pa tudi niso mogli uspfešno postavljati, saj so celo Čehi še 1. 1389. odrekli Slovencem ^zaproše-no pomoč pri izločitvi slovenskih delov Štajerske in Koroške, češ da 'se Avstrija ne sme razbiti v narodopisno-politične enote", čeprav je zahteva po Zedinjeni Sloveniji v taki politični konstelaciji morala stopiti v ozadje, je vendar slej ko prej ostala vodilo slovenski politiki. Tako slovenska spomenica Taafeju iz. 1. 1881. zahteva medi drugim tudi Slovenijo kot državnopravno edinico, ki bi bila močna dovolj, da odbije vsak nemški kakor tudi italijanski vpliv. V jeseni naslednjega leta pa je goriški poslanec dr. Tonkli poudaril, da morejo same Slovenci zatreti laško iredento, seveda s pogojem, da se združijo v eno samoupravno skupino. Tudi resolucija, sklenjena na posvetovanju vseh slovenskih in istrskih-hrvatskih državnih in deželnih poslancev pod predsedstvom kranjskega deželnega glavarja dr. Jožeta Pokljukarja, vsebuje zahtevo po upravni združitvi vseh slovenskih predelov. Vendar je njih glavni poudarek na posameznih nadrobnih zahtevkih. V skladu s temi resolucijami so nekateri sklepi kranjskega deželnega zbora tistega leta: nasvet vladi, da ustanovi za vse slovenske pokrajine državno nadsodišče in pravno fakulteto v Ljubljani (predlog Luka Svetca), zahteva slovenščine kot izključnega urad- j nega jezika v slovenskih pokraji- j nah (predlog Janka Kersnika). Ko pa je na eni prihodnjih sej Ivan Hribar izrazil upanje, da bo vlada 1 morda le spoznala pomen Zedin-jene Slovenije kot trdnjave za laško napadalnost, mu je prvi in zadnji deželni predsednik slovenskega rodu na Kranjskem baron Andrej Winkler odgovoril češ, kako bi mogel sklepati o zedinjeni Sloveniji kranjski deželni zbor, ko bi vse druge kronovine, kjer prebivajo Slovenci, po svojem ustavnem zastopstvu bile zoper zdužitev. S sodelovanjem pri vladi, ki je sicer bila s Slovani, a nikdar ne proti Nemcem, so Slovenci dosegli mnogo uspehov v poslovenjenju uradov in šol, s čimer se je zelo dvignila njihova samozavest. Taafejeva vlada je morala iti zaradi predloga posplošenja volilne pravice, ker je Hohemvartov klub pri tem ni podpiral, nemški liberalci pa so se bali tega "udarca s -kolom v zatilnik Nemcev". Volilna reforma je delala preglavice še dvema naslednjima vlada- počastili številni prijatelji in znanci. Srebrnoporočencema naše iskrene čestitke! • Stari in mladi. Slovenski o-der je dne 23. novembra v. Slovenskem narodnem domu uprizo- ma, izvedlo jo je šele ministrstvo poljskega grofa Kazimirja Bade-nija, ki so ga podpirali Poljaki, del nemških konservativcev in Čehi, potem ko je Badeni odpravil izjemno stanje v Pragi, zamenjal na češkem več vodilnih uradnikov ter obljubil Čehom popolno enakopravnost z Nemci. Slovenci vladi niso bili nasprotni. Imela/je voljo upoštevati zahteve Slovencev, izvzela pa je take koncesije, ki bi jih druge stranke imele za izzivanje. Na osnovi volilne reforme so se 1. 1897. vršil# volitve, po katerih je dr. šušteršič osnoval v dunajskem parlamentu Slovansko krščansko narodno zvezo in stopil z njo v večino Badenijeve vlade. Obljubam, ki jih je dal Čehom, je Badeni zadostil s slovitimi jezikovnimi naredbami za Češko in Moravsko z dne 5. aprila 1897., po katerih se uvaja v teh deželah češčina kot nemščini enakopravni jezik v vsej notranji in zunanji službi vseh razen vojaških uradov. Dr. šušteršič je skušal doseči razteg-nitev istih pravic na Slovence, Hrvate in Ukrajince. Badenijeve jezikovne naredbe so naletele na razkačeno opozicijo Nemcev in dale povod strastni gonji zoper Slovane. Slovenci so na njo odgovorili z nadstrankarskim vseslovenskim shodom, kjer sta v navzočnosti čeških, hrvatskih in UKra-jinskih zastopnikov sredi septembra 1897. v Ljubljani obe slovenski " stranki ponovili zahtevo po Predavanje so krasile številne barvne -kioptične slike kako tudi originalni zvočni posnetki. I • Slovenski plesalci na televi- ziji. Predzadnjo nedeljo v novem- bru so plesalci mladinskega društva "Kres" nastopili na Jaft-kovičevem televizijskem programu. Zaplesali so dva plesa: polko in židano marelo. Skupini, ki se pridno udejstvuje, želimo mnogo uspeha. t • Leto se bliža koncu. Vse, ki prejemajo list Slovenska država in še doslej niso poravnali naročnine, prosimo, da to store. Naročnina za celo leto je malenkostna: 3 dolarje in z ozirom na pomembnost in poslanstvo ki ga list vrši in bogastvo gradiva, s katerim utrjuje slovensko misel med nami, upamo, da bo to vsak rad storil. Naročnino spfejema potniška pisarna Bled, 6118 Ct. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. • Miklavževanje. Slovenska šola v Clevelandu ohranja lepo navado miklavževanja in tudi letos so otroci s starši napolnili prostorno šentviško dvorano, kamor je s svojim Spremstvom prišel sv. Miklavž in bogat oobdaril našo mladino. • Božični nastopi slovenske mladine. Mladinski zbor "Slav-ček" je v začetku decembra pone-! sel slovenske božične pesmi med I ameriško javnost. V okviru na- j rodnostne prireditve, ki jo je j organiziral Nationality Service' Center v clevelandski Public Library, so mladi pevci izvajali slovenske božične pesmi in želi lepo odobravanje za ubrano pelje in discipliniran nastop. Petje "Slavčka" so posneli na magneto-[ fonski trak, s katerega so petje VESELE PRAŽNTKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI ERŠTE Domača in importirana kaplica vseh vrst. 6802 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3, OHIO — TEL. HE. 1—3344 Lastnika: Hinko in Berta Lobe VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI POTOVALNI URAD' AVGUST KOLLANDER CO. m v poslopju Slov. Nar. doma na 6419 Št. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio — Tel. HE. 1-4148 Zasebna in skupinska potovanja ter izleti, American Express-potovalni čeki, denarna nakazila ter notarski posli vseh vrst. Avtoriziran zastopnik za vse parobrodne družbe in letalske linije. na osnovi hrvatskega državnega prava in narodnega 'načela "združitev vseh hrvatskih pokrajin v eno državno telo". Do istih sklepov je prišel sestanek Hrvatske stranke prava ne Sušaku 1898., ki se ga je udeležil tudi Janez Krek. Aneksijo je Avstrija izvedla kljub nasprotovanju nemških nacionalnih krogov predvsem po volji prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je od leta 1906. vedno bolj posegal v avstrijsko politiko. Prestolonaslednik je bil hud nasprotnik dualizma, Madžarov, Italijanov in nemških liberalcev in je hotel s pomočjo slovanskih narodov svojim sinovom in morga-natičnega zakona s češko grofico Chotekovo zagotoviti prestolona-sledstvo. Avstrijo si je zamišljal kot zvezno državo narodov, v kateri naj bi bila nemščina posredovalni jezik. Tako so mu bili tria-listični predlogi blizu. Dr. Ivan šušteršič je poleti 1909. Francu Ferdinandu predložil obširno spomenico s popolnim načrtem tria-lizma,. v kateri ugotavlja, da je ustanovitev jugoslovanska države v okviru monarhije "dinastična potreba, ker se na ta način ustvari uspešna protiutež zoper .tri najnevarnejše sovražnike dinastije: zoper madžarski šovinizem in Zoper laško in srbsko iredento", pristavlja še, da bi taka vse hrvatske, srbske in slovenske pokrajine obsegajoča Jugoslavija zajela v službi dinastični svetovni politiki vedno pomembnejše privlačila jugoslovansko gibane in Združitvi vseh slovenskih pokrajin , izven avstrijske Južne Slovane k v eno samo upravno enoto z monarhiji. Ljubljano kot središčem. Dalje so zahtevali razširitev volilne pra- Trialistično zamisel si je Vseslovenska ljudska stranka uradno vice, socialne reforme in podporo osvojila in stopila v stike s Hrvat-zadružnemu delu. Pri zadnjih 1 sko stranko prava že v dogovorih dveh zahtevkih se čuti navzoč- vOpatiji in na Dunaju 1894. Cas nost mladega dr. Janeza Kreka. Balkanske vojske pa je obe stran-V resolucijah tega zadnjega med- ki še bolj zbližal. Na pobudo dr. strankarskega zbora pred letom Janeza Evangelista Kreka se je 1919. se slovenske zahteve po- vršil skupno zborovanje držav-stavljajo zadnjič brez zveze « nih in deželnih poslancev obeh "jugoslovanskim vprašanjem". ! strank, ki se je same poimenovalo Badeniju so sledile same nem- "pni hrvatsko—slovenski sabor", ško-nacionalistične vlade, do ka- Na njem sprejeta resolucija pou- terih so Slovenci pod šušteršiče-Vim vodstvom bili v ostri in vodilni opoziciji. Pojačani nemški pritisk, na drugi strani pa upanje, da rešitev "jugoslovanskega vprašanja" prinese tudi izpolnitev slovenskih teženj po združenju-, sta povzročila, da so slovenski politiki vedno bolj vezali problem slovenskega zedinjenja na jugoslovansko vprašanje, ki je vso akutnost in svetovno politični pomen dobilo z aneksijo Bosne in Hercegovine leta 1908. Že leta 1900. jo je v avstrijski delegaciji zahteval kranjski delegat dr. Fer-jančič, s čimer smo se Slovenci pridružili zahtevam hrvaške opo- darja, da "tvorijo Hrvatje in Slovenci eno narodno celoto" in nadaljuje: "Zato hočemo pristaši Stranke prava in Vseslovenske ljudske stranke skupno delovati v duhu in pravcu programa Stranke prava za edinstvo pravice in svobodni razvoj hrvatsko-sloven-skega naroda v okviru habsburške monarhije. V svesti smo si, da so hrvatske in slovenske dežele odločilnega pomena za stališče monarhije kot velesile in, kakor se zavedamo svojih dolžnosti nasproti monarhiji, tako odločno zahtevamo in pričakujemo, da se zave tudi monarhija svojih dolžnosti nasproti našemu se Avstrija svojih dolžnosti ni zavedala. Zato je vedno bolj rasla misel združenja Južnih Slovanov izven Avstrije in zoper njo. Vprav balkanska vojska je po zaslugi Žitnikovih člankov v "Slovencu" silno dvignila simpatijo za Srbijo. Posebno mladina je šla vedno bolj v raaikalizem, tako da sta leta 1913. morali vodstvi oben strank nastopti zoper "sanjarije mladine". Trialistična misel, ki bi se dala uresničiti le ob odporu skoraj vseh političnih faktojev dvojne monarhije, je dobila odločilen uradec s sarajevskim umorom in nemškim preganjanjem Slovencev med prvo svetovno vojno, ki ji je bil Prinčipov atentat le povod. Vojska je naredila konec vsemu razpravljanju o preuredbi Avstrije, zaprla parlament in uvedla več kot triletno preganjanje Južnih Slovanov. Nemoi so vojno oklica-li za spopad med germanstvom in slovanstvom, Naumannov načrt samonemške Srednje Evrope je jesno pokazal, kakšna usoda čaka predvsem Slovence ob nemški zmagi. Ko je prisiljen po razvoju dogodkov na bojiščih cesar Karel sklical v maju 1917. državni zbor, so na Krekov predlog v "Jugoslovanskem klubu" zbrani poslanci sklenili v slovesni izjavi ponoviti svoje državnopravne zahteve. Tako je prišlo do tako imenovane "majniške deklaracije", ki jo je 30. maja 1917. leta prebral predsednik kluba dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu. Majniško deklaracija se gla3i> "V Jugoslovanskem klubu združeni poslanci izjavljajo, na osnovi narodnega principa in hrvatskega državnega prava zahtevajo združitev vseh po Slovencih, Hrvatih in Srbih naseljenih predelih monarhije v eno sa-movladno in na demokratični osnovi zgrajeno državno telo in da bodo za uresničitev te zahteve svojega edinstvenega naroda vložili vse svoje sile. S tem pridržkom se bodo udeleževali parlamentarnega dela." Podobne izjave so dali tudi Čehi in gališki Ukrajinci. V decemberskih razpravah z ogrsko državno polovico so 3.12.1917. Jugoslovani obenem s Čehi v skladu z majniskim deklaracijami izjavili, de more biti narodni razvoj zagotovljen le, ako bo priznana pravica do samoodločbe in ako bodo dana poroštva, da se o tej pravici začne brez odloga razpravljati. (Nadaljevanje prihodnjič.) zicije, ki je že leta 1894. terjala narodu". Toda vse je kazalo, da KNJIGO "This is Slovenia" MORETE KUPI I POLEG NA 646 EUCLID AVE. še na nasled njih naslovih: Tiroler Restaurant 1115 Bay St, Svviss Herbal Remedies, 479 Queen St. West. VESELE PRAZNIKE! MIHELIN TRAVEL BUREAU 3956 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 14, OHIO, U.S.A. POTOVALNI URAD — PAKETNE POŠILJKE DENARNA NAKAZILA Importirane slovenske, hrvatske in srbske gramofonske plošče. TEL. EX. 1—1047 reproducirali še na radijski postaji WERE v nedeljo 21. decembra zvečer v okviru posebnega programa te postaje. Isto nedeljo je ameriška in slovenska javnost tudi imela priliko gledati in po slušati naš mladinski zbor med opoldanskim programon na televiziji, kjer so nastopili z božičnim petjem. Tudi otroci tretje generacije, ki se zbirajo okrog agilnega pe-vovodje Antona Šublja, so se predstavili tujemu občistvu, ko so v soboto 13. decembra opoldne na elevelandskem glavnem trgu (Public square) izvajali Tomčev Slovenski Božič. Drugi dan pa so otroci spored ponovili v Slovenskem narodnem domu. VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO I.ETO ŽELI LOUIS MAJER TRGOVINA FINEGA OBUVALA 6408—6410 ST. CLAIR ave. CLEVELAND 3, OHIO VESELE PRAZNIKE IN' SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SLOVENCEM BLED TRAVEL SERVICE slovenska potovalna agencija, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Tel. EX. 1—8787 Licence za letalske in parobrodne družbe, Potovanja — denarne pošiljke — rezervacije na železnicah in v hotelih; Posebnost: skupinska potovanja. Lastnik: Jože Suhadolnik Tudi estonska kreditna zveza ie dobila podobno plaketo kot slovenska zadruga. Na sliki so od leve na desno; blagajnik J.. Kunnapuu.. predsenik Art Ekbaum in glavni ravnatelj ontarijske Lige John Hallinan, B.A. Atletske športne spodnje hlače I 372 Vsi aktivni moški res cenijo Wat-sonove atletske spodnje hlače z vrečico in trismerno trebušno oporo. Elastični pas — ki daje nedo-seglivo udobnost mišicam. Mojster-sko krojene. Lahke za pranje — likanje nepotrebno. Dolga nošnja. Majice za kombinacijo. Wl—8 ..SLOVENSKA DIHAVA' 1. JANUAR, 1M? This is Slovenia Slovenija in Slovenci se predstavljamo svetu v novi knjigi. TOIS IS SLOVENIA. Kratek pogled na deželo in njeno ljudstvo. Objavo pripravila in uredila dr. Rudolf čuješ in Vladimir V.B. Mauko. Objava štev. '1 Študijskega krožka za slovensko kulturo, • 1 Walker Rd., Willowdale, Ontario, Canada. Založila Slovenska Narodna Zveza za Kanado. Toronto, 1958. S to knjigo, ki je izšla za štiri desetletnico slovenske osvoboditve 29. obtokbra 1. 1918, smo do bili prvo delo v angleščini, ki nudi angleško govorečemu človeku splošen, kratek pogled na slovensko zemljo, njenega človeka in njuno življenje. Knjiga v polni meri služi svojemu namena. Izdajatelji so se poslužili zelo dobre zamisli, da namreč s slikami, pričevanji tujcev in krajšimi besedili dosežejo zastavljeni namen. Knjiga vsebuje preko 250 slik, ki prikazujejo slovenske kraje, pokrajino ob raznih letnih dobah, slovensko folkloro, gospodarsko delavnost in podjetja, znantsvene in kulturne ustanove, nekaj velikih slovenskih mož, umetnostnih spomenikov, umetnin in zgodovinskih dogodkov. Ze bralcu, ki samo prelista knjigo in si ogleda slike, knjiga tako nud^, prvi dojem slovenske zemlje in življenja na njej. Slike, zbrane v knjigi, ne nameravajo razgrinjati zgolj pokrajinskih lepot in tako biti le turistični album. Misel na pokrajinske lepote in idiiiko je sicer zelo privlačna in zapeljiva. Izdajatelji knjige pa so se ji zavestno izognili, kar pa le dviga raven knjige in njen namen krepko podpira. Zaradi tega pa tudi pokrajinske lepote niso prikrajšane in imajo dostojno mesto v knjigi. Skoda je le, da vsi odtisi slik niso enako dobro uspeli. mest, trgov, vasi in podeželja na splošno, kjer je navkljub lagodnemu pripovedovanju zbrano za tujca izredno veliko dragocenega gradiva in je slovensko življenje zelo plastično prikazano. Povezanost slovenske kulture s svetovno civilizacijo je prikazana v naslednjem poglavju, ki ima tudi podnaslov: Slovenska borba za človečanske pravice in demokracijo* To poglavje doka zUje, posebej s primeri zgodnje slovenske demokracije in borbe za svobodo in samoodločbo, da smo Slovenci tudi kot narod na družbeno-političnem polju do-prinašali svoj delež v življenju in razvoju narodov. Nato pa našteva poglavje velike posameznike slo-enskega rodu, ki so s svojim znanjem, vero in požrtvovalnostjo prispevali svoj človeški in slovenski -prispevek k gradnji človeške kulture in boljšega sveta. Sicer še manjkajo pomembna imena — knjiga to tudi sama priznava — a bralcu in. to posebno tujemu doslej še noben sestavek ne nudi toliko gradiva v tej smeri, kot ga je zbranega v tem poglavju. Sledi oris slovstva od početkov pa do novejšega časa. Vsekakor je to snov za samostojno delo. Vkljub tesno odmerjenemu prostoru pa so nekateri večjih pesnikov in pisateljev zelo dobro označeni v kolikor mogoče kratkih Posebnost knjige je zbirka pri-j stavkih. Med tem pa pri drugih le Sevanj tujcev, Hi so se mudili v naštevanje njih del ne pritegne Sloveniji. Verodostojnost teh pri- zanimanja, posebno ne tujčevega, čevanj je za tujega človeka goto-. ker na ta način ne dobi dovoljhe vo večja, kakor pa verodostoj-' predstave o pisatelju. Odstavek nost izjav naših ljudi o nas samih o najnovejši literarni tvornosti, in naši zemlji. Omeniti moram ki ga v tem poglavju pogrešamo, tu posebej odstavek R.H. Markha- bi prikazu slovstva koristil, ker ma, ameriškega protestanta, ki bi razgledanemu tujcu nudil pri-zclo lepo govori o Slovencih. Pisci liko spoznati najnovejše slovenske teh odstavkov so po večini Ang- pesnike in pisatelje, ki si s svojo leži in Amerikanci. Mnenja tujcev delavnostjo in prevodi že bolj o Sloveniji in Slovencih pa niso utirajo pot v svet, kakor pa je omejena lc na ta prvi del knjige, bilo to dano njih prednikom, tudi temveč so vpletena tudi v bese-' v luči slovenske literarne tradi-dila drugega dela. Opozoriti ho- cije. Kljub temu pa objavljeno čem na francoskega pesnika in [ gradivo prikaže v dobri meri bo-pisatclja Marcela Schneiderja. , gastvo slovenskega slovstva. Drugi del knjige, če jo že tako j Knjiga vključuje tudi pregled samovoljno razdelim, v katerem slovenskega glasbenega ustvarjan je bilo v glavnem porabljeno gradivo ki ga v obsežnejši obliki pripravlja neumnorni g Edi Gobec, pa ob ega najprej opis slovenskega ozemlja, ki pa nikakor ni suhoparen zemljepisni prikaz, temveč že tudi nakazuje razna družbenogospodarska in zgodovinska dejstva. Kratek oris slovenskega gospodarstvo sledi v naslednjem poglavju. Oris jc osnovan na uradnih statistikah iz leta 1954. Obravnava poljedelstvo, naravna bogastva, industrijo, turizem, narodni dohodek in izvoz. Na koncu nakazuje državno-upravne in davčne težave, s katerimi se mora boriti slovensko gospodarstvo, ker spada v sklop jugoslovanskega. Iz orisa zaznavamo, da je Slovenija danes žc bolj industrijska kot pa poljedelska dežela. Namen in obseg orisa jc ustvariti le prvi dojeni o slovenskem gospodarstvu. ' Naslednje poglavje nudi pregled zgodovine. Nakazane so vse važnejše dobe in dogodki. Posebno močan je povdarek na zgodnji slovenski demokraciji in .državah, prav tako pa tudi na ja, ki je zelo popolen. To poglavje ne bo koristilo le tujemu bral- Javna tribuna Z velikim zanimanjem preberem vsako številko SD in še posebej "Javno tribuno". Ta rubrika Vašega lista je res nekaj zelo de mokratičnega in je le škoda, da se je v večji meri ne poslužujejo naši politični delavci. Dovolite mi da se danes prvič oglašam na Vaši tribuni, in izrazim svoje povsem privatno mnenje o razmerju med SLS in SNZ. To je mnenje nekoga, ki ne pripade nobeni stranki, ampak želi samo dobrobit slovenskega naroda. 1. — Politični program SNZ je zelo privlačen, in to iz dveh glavnih razlogov: vsebinsko (samostojna slovenska država) in formalno (mladostna odločnost in smelost v zahtevah). Vsebinsko se ta program pravzaprav ne razlikuje od onega SLS, samo v načinu iskanja državne samostojnosti ji. velika razlika. Medtem ko SLS > svojo dolgo politično skušnjo in svojim razmeroma starejšim kadrom išče svoj cilj evolucijskim potom, ga želi doseči SNZ na revolucionaren način: z enim sa mim mahom. Ko govorim o evolucijskem načinu, imam v mislih le-Po in stvarno razpravo dr. Ahčina v "Svob. Sloveniji", kjer zagovarja, po mojem, zelo pametno stališče, da bi v gospodarskem oziru lahko rešili v Beogradu za Slovenijo velikoveč, če se razide mo s Srbijo in Hrvaško mirnim potom, kakor pa če bi delali s pretirano vihravostjo... V tem, se m.' zdi, ima prav SLS. 2. — Po drugi strani ima pa zopet svoj prav SNZ, ko zagovarja, da moramo Slovenci vstopiti v širšo državno formacijo direktno in ne kot v naročju druge države posredovalke. 3. — Vendar mora istočasno tudi priznati SNZ, da zaradi naše majhnosti in brezmejne grabežljivosti naših velikih sosedov Slovenci rabimo nekako oporo med brati na jugu, vsaj tako je bilo po prvi svetovni vojni. Po drugi svetovni vojni nam je komunizem odvzel možnost postaviti se na lastne noge, ko so bili naši sosedi na tleh. Vprašanje je sedaj, če so časi že toliko dozoreli, da bi ob neki tretji priložnosti mogli mirno, brez zunanje opore stopiti na rablja jo v spisih politične vsebine le preveč žolčav slog, v katerem ne spoštujejo nobene politične avtoritete v zamejstvu, čeprav bi ta nosila na svojih ramah reprezentanco pred svetovnimi forumi. 6. — Zaključujem to moje neurejeno razglabljenje o slovenski zamejski politični stvarnosti s tremi mogoče nekoliko naivnimi nasveti: a) SLS naj bi bila bolj širokogrudna do nepristašev. — b) SNZ naj bi bila manj vihrava in bolj disciplinirana do narodnega predstavništva v zamejstvu; čeprav ohrani svoj politični pro- gram, vendar, menim, da bi morala ] stopiti s svojega visokega "presto- j la" nekakega protiuteža NOS. j Postati bi morala navadna demo- j kratična stranka in kot taka naj | bi se uvrstila med članice NOS. i Le tako bi dala Slovencem pred i tujci lepo spričevalo disciplini-1 ranega in ne razbitega naroda, ne da bi pri tem opustila prekoristno službo opozije in konstruktivne kritike. — c) Obe strani naj bi opustili osebna obračunavanja in sovražna natolcevanja, saj vendar gre za našo narodno bodočnost in ne za dobrobit te ali one stranke ali osebnosti. —JZB. MED SLOVENCI Cleveland Stališče začetnikov o Slovenski izseljenski zvezi Vsem tistim, ki so skozi leta zasledovali naše napore za de-mokratčno povezavo "slovenskih izseljencev in se zanimajo, kakšen je odnos naše akcije do evropskega poziva vsem Slovencem, naj s«Y pridružijo Slovenski izseljenski zvezi, katere vodstvo je nekaj oseb vnaprej določilo samo, vljudno sporočaiho naslednje: 1. O povezavi slovenskih izseljencev zadnje čase nismo pisali samo iz naslednjih dveh razlogov: (a) ker smo dobili več obljub in zagotovil, da se bodo druge skupine z našo akcijo sporazumele o imenu in namenu skupne zveze in smo naivno verjeli, da se bodo te obljube izpolnile na sestankih, dopisno ali v necenzuriranih debatah v tisku, še predno bi prišlo žiti, tako, da je središče istih kolikor mogoče dostopno vsem za stopnikom društev, odborov in ustanov, torej po naselbinah kot Cleveland, Buenos Aircs ali po državah kot Anglija, Kanada itd. Zastopniki angleških izseljenskih društev morajo n. pr. gotovo ime ti svoje dostopno središče SIZ v Angliji, ki jc njih naravni izseljenski delokrog, če bi bilo središče njih zveze izven Anglije, bi to pomenilo, da je žc zaradi take ureditve večina upravičenih zastopnikov izključena od soodločan- ja v stopnosti velja seveda za vse izseljenske naselbine kjer koli po svetu). 4. Iz izkušnje žal vemo, da je skrb nekaterih ljudi obratna: ne do kakega ločenega ustanavljanja : kako omogočiti pravično soodlo-ali pozivov in (b) ker tudi o stva- čanje zastopnikom vseh skupin, reh, ki smo jih želeli v našem ampak kako preprečiti soodločan-dnevnem tisku omeniti, nismo je zastopnikom nepodrejenih sku-mogli pisati zaradi strankarske pin. Od vsega začetka so zraven cenzure. Tako nam je bil n. pr. navdušenih odmenov iz naroda dnevnik zaprt tudi za najkrajši prihajala tudi pisma nekaterih odgovor, ko so monopolistični vplivnih ljudi, 'koga ne", s kom strategi napadali parlamentarni | "se nečejo srečevati", katere or-in demokratični značaj izseljenske ganizacije so "Stražarske" in se povezave, čeprav je sam sv. oče jih naj izključi od povezave, itd. ponovno podčrtal važnost parla-'če bi se bil osebno uklonil željam, mentarne organizavije in celo ne- naj zveza postane le firma ene * Zelo živahno zanimanje za knjigo. Kako velika in reyiična je bila potreba po knjigi, ki bi v angleščini in z bogastvom slik prikazala Slovenijo in Slovence ameriškemu svetu in tudi tukaj rojeni gencraciji slovenskega rodu odkrila domovino njih prednikov, je pokazalo veliko zanimanje, ki vlada za knjigo, kajti prva pošiljka knjig je v Clevelandu v kratkem času popolnoma pošla. K uspehu pa še prav gotovo do-prinašajo: izvirna zamisel, razporeditev in bogastvo vsebine ter lična oprema. Vsem, ki niso mogli dobiti knjige iz prvih pošiljk, sporočamo, da so v Clevelandu knjige zapet na razpolago in jih morete Kupiti v trgovinah, ki so navedene na posebnem mestu. • Počastitev pisatelja Ivam Cankarja. Ob 40 letnici smrti Ivana Cankarja je klub Krog priredil spominsko proslavo, ki se je vršila v soboto 13. dectmbra v prostorih Slov. nar. doma. Spored večera je obsegal recitacije odlomkov iz katere Cerkvene Zveze reorganiziral po parlamentarnem vzoru. In podobno nam je zdaj, ko se je odločil pisati o zvezi tudi g. Krek, že od novembra zadevah SIZ. Isto načelo do- Cankarjevih del, s katerimi so nastopili: dr. Mate Resman, dr. Milan Pavlovčič, dr. Stane šušter-šič, Pavle Borštnik in Božo Pust. Glasbeno spremljavo k nekaterim recitacijam je oskrbel Metod Mi-lač. O Cankarju in njegovem pomenu danes je govoril dr. Mate Resman. Njegov govor je objavljen na drugem mestu. Naslednjega dne so se člani Kroga zbrali v elevelandskem kulturnem vrtu pred spomenikom Ivana Canakarja in ob primsrn' kratki svečanosti položili spominski venec pred njegov spomenik. Klub Krog je s tema prireditvi-ma lepo in dostojno počastil spomin velikega Slovenca, da ta obo-letnica ne bi šla neopažena mimo nas. . v list, kar seveda olajša prezir par-1 skupine ali stranke za oblast nad vsemi izseljenci, bi naši akciji ne bilo treba računati s sistematičnim zavlačevanjem, bojkoti, ponovno zaprt | sramotenji, nepravičenimi napadi in z vedno "rešilno" cenzuro, am- lamentarnega m demokratičnega postopka v ustanavljanju zveze. 2. Že pred več leti, ko smo še pek bi se nadaljevali navdušeni odmevi. Toda v takem slučaju bi sploh ne prišli do zveze za sood- svoje noge, "na svoji zei.ijjt svoj ...» gospod..." Težko je reci kdo ima ° 03amljem zaceh akciJ0 za ločanje in sodelovanje vseh, am prav; ali previdnost SLS, ali sa-! povezavo slovenskih izseljencev,1 pak samo do nepoštene zlorabe mozavestnost SNZ. prvi v tisl da je namen naše akcije kajti celo v slovenščini je težko tiče neobjavljanja in popravlja- v javnosti predvsem: zagotoviti najti zbranega toliko gradiva na! nja člankov nepristašev v lLtih sorainierno pravično soodločanje takoutesnjenem prostoru o slo- SLS, je res graje vredno, vendar in sodelovanie doslej nepovezanih, o tem nimam dokazov. Toda, kar; nes,ožn'h a,i »prtih skupin v skup- svaril sv. oče Pij XII, imeli bi vte- Chicago • Martinovanje, ki ga je priredila 15. novembra SNZ v Chicagu, je uspelo vsestransko. Prijetna družba .dobra godba in postrežba je razgibalo mlado in staro. Plešoči pari so "kradli" gozd je kar se je dalo, toda bistre oči "policajev" so zasledile grešnike in venski glasbi na splošno. Pregled sega do današnjih dni. Slovensko likovno umetnost predstvalja kratko poglavje. Zelo lepo je prikazana starejša umetnost, dočim je moderna od početkov klasicizma in romantike bežno omenjena, širši obseg knjige bi gotovo izpolnil to vrzel. V dodatku k tem poglavjem pa so na kratko tudi omenjene in naštete - najpomembnejše slovenske znanstvene in kulturne ustanove. Uvodno besedo k knjigi j; napisal dr. Ciril Zebot, profesor ekonomije na Georgetovvn univerzi v Washingtonu, D.C. Profesor Zebot jc zelo primerno izbral dogodke v Trbolj ah, ki so vzbudili pozornost svetovnega jih izročile roki pravice — g. dujoče in podrejene, oblastnike j Otmarja Tašnerja, ki je kot sod-in brezpravno maso in zaradi te- nik pravično sodil in tudi obsodil ga, kot on sam pravi, večni nemir ( na primerno globo. Seveda ni bilo in trenja. Zato smo tudi sredi j brez starokrajske "Martinove go-najbolj neugodnih razmer vztra- si". Eno je na licitaciji kupil Mi-jali ker smo vedeli, da sc je tudi J lan Pecharic, drugo je pa v dar najmanjši David dolžan boriti, dobila Mrs. Ocepek. Veselo je se tiče Zbornika, si mi zdi, da bi ni lveii in seveda preprečiti zlo-1 proti največjemu Goljatu, če tako j bilo, takšna je bila splošna sodba, bilo zelo prav, če bi se upošteval rabo ° slovenski izseljenski : narekujejo pošteni interesi celot-j—In bo še veselo in sicer na pred- ne skupnosti. . j pustno soboto, ko se bomo zopet 5. Ker smo prvi predlagali ime ! zavrteli ob zv okih Possedijeve Slovenska izseljenska zveza, se! godbe v Tomazinovi dvorani. Ne predlog pisca "Javne tribune" v Poveiavi P« kateri koli eni sami julijski številki SD, kjer svetuje, skupini ali stranki, ki bi hotela naj bi uredniki vzeli medse tudi zlorabljati zvezo društev, odborov kakšnega nepristasa. in ustanov kot "firmo" za svojo 5. — Po drugi strani pa spet oblast nad vsemi izseljenci, med-moramo dati prav deloma SLS, če tcm ko bi taka "zveza" v resnici se ne obnaša dovolj demokratično \ ne slonela na predhodnem in v tej zadevi, kajti precej krivde! stalnem soodločanju gastopnikov ima tudi SNZ, ker njeni člani upo- vseh društev, odborov in ustanov. : Potreba po resnični demokratični sredi zavlačevanj, sramotenj, napadov in cenzure skozi lejta borili za izseljensko povezavo in za to akcijo žrtvovali tudi nad petsto sebi pritganih dolarjev, smatramo, da nosilno del moralne dolžnosti za razvoj in uresničenje gradivu bogatih knjižnic, ne de- zvezi je bila tako velika in nevar- zamisli, ki smo jo sprožili in da narnih fondov in da delo takšne nost zlorabe ob slovenskem stran- imamo zato tudi danes pravico vrste ni plačano delo, ampak le karstvu tako očita, da se nam je povedati svoje mnenje, četudi so plod drzne požrtvovalnosti. zdelo nujno na oboje opozarjati se odločili stvar brez predhodnega Kot zgoščen in splošen prikaz slovensko javnost v zamejstvu. obljubljenega sporazuma o ime- knjiga ne more imeti izrazito 3. Naše stališče do povezave je nu, itd., prevzeti drugi. In naše znanstvenega namena, pač pa je ostalo v načelu nespremenjeno.. mnenje je preprosto: edino za- r prijem dela znanstven in psiho-1 Če se kdo odloči za ime Slovenska stopniki vseh izseljenskih dru- casopisja jn javnosti, da ob njih loško zelo dobro preračunan, kar izseljenska zveza in če naj bo to štev, odborov in ustanov, katerih SD, ki jim je mar demokratična pokaže na pomembnost in aktual-jje zasluga piscev, ki so pripravili zveza izseljenskih društev, odbo- delo je skladno z načeli ,so upra- i ureditev slovenskega izseljenstva. nost dogajanj v Sloveniji in na gradivo in urednikov. To je prav rov in ustanov, se nam zdi, da jc vičeni* ustanoviti Slovensko izšel- da razširijo demokratično in par- to naveže potrebo po boljšem in ^ gotovo knjigi v prid, ker je zani- treba v pravičenosti do vseh upra- jensko zvezo društev, odborov in 'amentarro idejo od ust do ust večjem poznavanju slovenske de- miva za slehernega bralca in po- vičenih skupin poskrbeti pred- ustanov za svojo pozabite na datum — sobota 7. februar — to je zopet naš domači slovenski družabni praznik! • "Mlinar in njegova hči" je bil naslov igre, katero je v režiji g. Filipa Stanovnika postavila na oder podružnice Lige v soboto 8 novembra. Režija je bila dobra, • Pevski koncert cerkvenega pevskego zbora fare sv. Štefana 1 je bil pomember kulturni dogodek i letošnje jeseni. Pevovodja p. Vendelin je zbor dobro pripravil tako z izbranimi pesmimi kakor tudi kar tiče izvajanja. Prvič so nastopili učenci — dečki farne šole. Prav dobro so zapeli. Morda bi nc bilo odveč, če bi se naučili še tudi kako slovensko pesem. Prav posrečena je bila opereta "Srce in denar". Tudi orkester je dobro izpolnil svojo nalogo. • Slovenski narodni običaji pred širšo javnostjo. Po zaslugi p. Vendelina Spendov, OFM so Slovenci dvakrat predstavili narodne običaje pred širšo ameriško javnost. Prvič v Musem of Science and Industry, ko so predstavili slovensko božičevanjc, drugič pa na televiziji (chanel 11) leo so prikazali prihod sv. Miklavža v slovensko družino. Miklavžev nastop jc prav dobro obrazložil v angleščini g. Andrej Fišinger. • Obilo sreče na skupni življenjski poti želimo Mihaeli Arko, ki je v soboto 27. decembra obljubila trajno zvestobo g. Stan-leyu Simrayhu v cerkvi sv. Štefana. Nevesta je bila eno leto tudi odbornica podružnice SNZ v Chicagu. Naše čestitke obema! Naj Vsemogočni spremlja mladi par skozi življenje! • This is Slovenia — je naslov prikupne knjige, katero krasi nad 200 izbranih slik iz vseh delov slovenske zemlje. Na poljuden način je v zgoščeni obliki podana zgodovina Slovencev, kultura, gospodarstvo in nakazan naš narodnostni cilj — svobodna slovenska država. Prav primerno darilo za vsakega in lep okras domače knjižnice. Naj ne manjka v nobeni zavedni slovenski družini. Knjigo lahko kupite — vezano ali broširano pri: Ludviku Jelen-cu, Milanu Pecharichu in Mirku Geratič. • Naročnino bo treba obnoviti! To lahko storite vsako nedeljo pri cerkvi. Naročnino sprejema g. Mirko Geratič, 2737 W. 16th Str. Chicago 8, 111. • Še enkrat — ne pozabite! Dne 7. februarja — predpustna sobota — na svidenje v Tomazinovi dvorani na plesu SNZ! Igral bo orkester g. Romana Possedi-ja. Da nc bo manjkalo krofov in drugih dobrot, se razume. Tudi bo na razpolago zopet nagrada, ki jo bo zadel eden navzočih. Vstopnice bodo na razpolago že prvi teden v januarju pri vseh odbornikih in naših prijateljih. Moskva ima v načrtu razdelitev Jugoslavije? Nemški časopis "Der Suedost-deutsche" poroča 18. septembra 1958 v 18. številki o sovjetskih načrtih, kako se znebiti Tita. Po tem poročilu se skušajo sovjetski agenti približati celo nekomunističnim beguncem in jim ob- tudi igralci so dobro podali vloge, I ljubljajo delež na razdelitvi Ju-le nekoliko predolgo je bilo. -- j goslavijc. Liga je priredila letos tudi Mik-lavževanje za otroke, ki jc bilo v soboto 6. decembra v mali ccrk veni dvorani. Poročilo omenja tudi, da je Jugoslavija zaprla in pozneje, ko je skušal pobegniti, na begu ustrelila albanskega begunca Spalto, ki se je vračal iz Zapadnc Nemčije v Albanijo. Od njega so dobile jugoslovanske oblasti priznanje, da namerava Moskva raz- deliti Jugoslavijo na štiri države: naselbino ali; '"1 delajo vsi na to, da se bodo v j Srbijo, Črno goro, Hrvatsko in prvem modernem političnem pro- žele in naroda. Kanadski časnikar j leg tega tudi znanstveniku nudi vsem za naslednje: da se ustanavl- državo in voliti tudi osrednje vod- vsaki naselbini končno zbrali za- ] Slovenijo. Dosedanjo Maccdonijo, gramu in poti k njega uresni-jin komentator Willson Woodside,' veliko gradiva. V spretno razpo- janje SIZ vrši po slovenskih iz- stvo SIZ za svoj delokrog. Vsakdo cenju Jugoslavija je prikazana le ki je J>red kratkim postal direktor' rejenem gradivu, ki je predvsem seljenskih naselbinah tako, da ima pravico, da pove svoje mnenje Aot stopnja v razvoju k popolni j kanadske United Nations Asso-1 informativnega slovenski svobodi. Strahote in 1 ciation, je napisal tople spremne tudi nanizane zmede zadnje vojske, prelivanje! besede, s katerimi daje priznanje krvi nedolžnih, okupacija in re- in občuduje slovensko borbo in volucija pa so lepo zajete v pri-; napore za svobodo, meru Janeza in Frančka, ki tujcu 1 Zaključna beseda v knjigi pa otipljivo prikazuje in razlaga se obrača v bodočnot in razgrinja strahotno tragiko te dobe. Na tujcu sodobno slovensko poli-kratko jc orisan položaj pod Ti-, tično problematiko in poglede tom. Pregled konča z vero v po- ter upe za prihodnost, polno slovensko svobodo. V danih razmerah jc knjiga prav Zelo dobra je zamisel podati gotovo pionirsko delo, tako po ekološki pregled slovenske kul- zamisli, izvedbi in delu, ki jo je ture in civilizacije. V tem poglav- spremljalo. Pomislimo le, da Sloju je na nevsiljiv način prikazano venci v Ameriki in Kanadi nima-bralcu kulturno življenje in ci-1 mo rednih znanstvenih ustanov, vilizacijska raven slovenskih I na znanstvenem in potrebnem stavijali zbor ali parlament Slovenske izseljenske zveze za svoj delokrog. To bodo naša kulturna značaja, pa so vsa upravičena društva, ustanove tudi proti demokratični in parla- globoke misli in in odbori najprej določijo svoje mentarni ureditvi take izseljenske znanstvene ugotovitve. zastopnike (bodisi, da jih posebej zveze, toda vsak list, ki še hoče Izven domovine rojenemu slo- izvolijo, bodisi, da sprejmejo biti demokratičen, ima tudi dol- venskemu rodu knjiga odpira skupni za vse enak ključ, po ka- žnpst, da vsaj v isti dolžini dovoli pogled na lepote domovine njih lerem bi jih v zvezi zastopali tudi objavo nasprotnih argumen- staršev in prednikov, jim kaže njih predsedniki in glavni fUnk- tov asli odgovorov v krosit demo- bogastvo slovenske kulture, jih eionarji, kot pevovodje, režiserji, kratičnega in parlamentarnega' govarjati demokracijo in parla- seznanja s trpljenjem, napori, uredniki, prosvetarji, radijski načina poslovanja zvez in to tudi mentarizem, ki ju je priporočal pa tudi veličino slovenskega na- ravnatelji, itd.) in da je šele zbor v odločilnih trenutkih, ki res šte-! sam sv. oče Pij XII, prosimo čita- stopniki vseh slovenskih društev, kolikor je je v Jugoslaviji, naj bi odborov in ustanov in skupno se-' si razdelile Bolgarija, Albanija in Črna gora. črno gora naj bi dobila tudi del južne Bosne, Hercegovino in Sandžak. Srbija bi izgu- predstavništva, to temelj sloge..bila ozemlje okrog Železnih vrat, to naša zveza! čc pa bi po raznih ki bi z večino Banata pripadle cenzuriranih listih sledili na nas j Rumuniji, dočim bi dobila Mad-napadi, zato ker si drznemo za- žarska Bačko. Istra, Zadar in Reka naj bi pripadle zopet Italiji, dočim je po tem poročilu Moskva pripravljena trpeti Hrvatsko in roda. Temu rodu je knjiga, učbe- teh zastopnikov vseh društev, od- jejo, n. pr. ob priliki pozivov k i telje naj odločno zahtevajo, da sc Slovenijo kot nevtralni državi. nilt in album obenem. Tujcu pa knjiga kaže, da nismo zapuščen narod, čeprav majhen, da smo in moremo biti koristen član družine narodov. Mate Resman borov in ustanov upravičen voliti ustanavljanju ali v času dejan- v deželi svobode ukine vsaka] Poročevalec sicer opozarja, da tudi osrednje vodstvo Slovenske skega ustanavljanja. Ker mi stran-! strankarska cenzura, in da bodo je težk0 reči z gotovostjo, koliko izseljenske zveze društev, odbo- karski uredniki ponovno ob naj- imele tudi "nepravoverne" sku-' so ta poročila verodostojna, izra- rov in ustanov za svojo naselbino važnejšem času celo za kratke in ali državo. (Razume se, da je,'gotovo dostojne dopise enostavno treba postojanke vedno zaokro-1 zaprejo list, prosiui vse čitatelje pine pravico brez sprememb in v ža pa mnenje, da Zapad premalo isti dolžini prikazati drugo stran.' budno zasleduje razvoj dogodkov Edi 1 na BaLkanu.