St, 4S PiflUia mnm Culi cwrcitftwti nm w v tortk, 23. februarja 1926. Posamezna številka 25 stot. Letnik ti SfeMzfao« VB«k ctarn zjutraj M«en po«c tet^ mU^eJ«** L «60 v* - Slev41 - 25 st* ^ * Mokorti 1 kolone A72mm^t a J za ovomnlc«, z»iivale. pcfchma, ■ c8l - svodov L 2.—- Mali Igteti : ^Sfe^ za toesedo. najmanj L 3. ________- \ >■■/___ cDINOST Ur«dnHtTO in upravniitvo: Trst (3% ulica S. Francesco d'A&sisi 20. T«-leton 1141. Doptei n«4 »• pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacij« 4b (tatar pa upravsifttou. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma st ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Trtkarne „Edinost*. Podnredo&tvo ▼ Gorici: ulica Otosue Carduccl Stev. 7, L nadstr. Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric. StrankM^vo in vera Strujarsko časopisje si s svojo gonje v zboru lii neutrudno nadalje priza-kima. da bi našo javnost prepričajo kako da nam je poireben razkol, kake da je cepljenj*1 v politične stranke edino pravo udejstvovanje našega ljudstva na tem ozemlju. Zagrizena vztrajnost, ki jo kažejo pri tem delu spominja po svoji srditosti in — šovinizmu na človeka, ki je zašel na i riva jH>ta. ki s*1 zaveda zla. po katerem jia^i. a ne more nazaj na pravo pot !n t, da j mu ne preostane drugo, nego da proglasi zlo za dokro ter ga v svojo opra viebo brani z vsemi svojimi močmi, da piepriča sebe in druge o upravičenosti svojega stališča. Sedanja zagrizenost stru jurski h glasil proti «Edinosti» in našim nestrankarskim organizacijam je nekaj prav podobnega kakor gori omenjeni pojav. iNoben pameten človek ne more namreč veljavno dokazati, da bi bilo strankarsko cepljenje v razmerah, v katerih živi naše ljudstvo na tem ozemlju, potrebno ali cei o koristno. Vse < argumente«, s ■katerimi so skušali strujarji opravičiti svoj strankarski nastop v našem povojnem javnem življenju, smo mi ponovno in neizpodbitno ovrgli. Dokazano je in za vsakega, trezno mislečega lugoslovena v Ha I i ji izven vsakega dvoma, da ga ni «načela», v katerega imenu bi se moglo izvršiti strankarsko .cepljenje, ne da bi nastala ogromna škoda za vse življenjske interese našega ljudst va. Kakršnokoli naj bo «načelo» cepljenja srno rekli — posledice so vedno iste in enako kvarne. V tako «načelo» so pretvorili strujarji tudi ono vzvišeno dobro, s katerim je Stvarnik obdaril človeka, namreč vero. Posebno v zadnjem času so se strujarska glasila oprijela vere kot sredstva za. opravičevanje svoje politike. Na vsak način bi hotela doseči cepitev našega ljudstva v dva tabora: v tabor vernikov na eni, in ibor — brezvercev na drugi strani. Tozadevna ofenziva se je začela po zad-jnjem napadu na našo tiskarno v novembru preteklega leta. ko je «Maii Iist> proglašal zaslužne narodne borce za. framasone ier s tem izla^al naše n rodne ustanove novim nevarnostim, oziroma indirektno, toda nedvoumno, opravičeval zadnji napad na naš list.j Po novem letu se je ta gonja z izrab-j ljanjem verskega prepričanja še ojačala., kakor nam kaže pisanje «Goiiškej Siraže». V zadnjih dveh številkah tega ( lista se ponovno označajo nase organi-j zari je («Prosveta», Zveza prosvetnih j društev) kot brez v-, rske. Tu hočemo iti preko dejstva, tla so lake poze < verskih cenzorjev«, ki jih zavzemljejo gospodje strujarji v svoji gonji, smešni in naravnost bolestni po-javi. Ni dvoma, da je-otročje početje, če si kdo stavi v glavo, da mora pri-1 padnike kake vere razbiti v «prijatelje» | in < sovražnike* dotične vere, ker da tako zahtevajo interesi ljudstva In celo — vere same!! Mari ne pomeni to, da hočejo taki ljudje kratiti enemu delu ljudstva svobodno versko ži\ljenje in uveljavljanje?! Mari ni tako izrabljanje vere v politične svrhe pravo izsiljevanje s pomočjo vere v svrho pridobivanja političnih pristašev?! Ta nezaslišana manipulacija z vzvišenim verskim čustvom v vsakdanjih političnih trenjih pa je zaslepila že marsikaterega dobrega narodnjaka, češ do je vera v nevarnosti in da je strankar-stvo potrobno že zato, da se reši vera meti našim ljudstvom. Vdal se je zmoti, ki so mu jo vcepili in privzgojili stru-jarski listi, ter odšel v strankarstvo. In velika je zmota, da služi strankarsko cepljenje verskim interesom. Nasprotno: kakor na vseh drugih poljih, iako mora imeti tudi na polju verskega življenja najhujše posledice. To nam postane takoj jasno, ako le površno pregledamo zgodovino strankarskih bojev, ki so razjedali pred vojno n. pr. našo Goriško. Strankarski in kulturnobojni prepiri povzročajo vedno, da se vlačijo v grdo politično borbo verske in cerkvene ustanove in njih predstavniki č. duhovščina. Da je temu tako, nam priča pravkar omenjena zgodovina političnih borb na (io-riškem. Posledica takih razmer strankarskega sovraštva za vero — in o tej hočemo danes predvsem govoriti — so skrajno škodljive, zakaj nikakega dvoma ne more biti, da jemljejo take borbe toliko ustanovam kolikor tudi duhov-'šči i ugled ter jih ovirajo pri izvrševanju vzvišenega poslanstva, ki jim je poverjeno. Taki «kulturni» boji pa. so neizbežni povsod tam, kjer se v politične svrhe izsiljuje tak položaj, da se ; vem j ki na zunaj ločijo v vnete in mlačne kristjane. In tak jmložaj ustvarja ined nadim ljudstvom sistematično «Gorička Straža» s pomočjo svojih manjših pomagačev «Malega lista« in « Pučke ga Prijatelja«. « Edinost* je bila vedno od svoje ustanovitve do dan^s odločna nasprotnica takega strankarstva ter priporočala edinstvo vsega naroda tudi glede vere. Pri tem si je bila svestna, da tudi verske ustanove in njihovi predstavniki morejo vrniti najuspešneje svojo nalo-> g o, ako je ljudstvo edino in ne razcep-. ljeno v stranke. Tudi mi pa seveda ne tajimo dejstva, da je med pripadniki ] vseh ver in tako tudi naše vere miač-. ne&ev. Toda tako je vedno bilo in tega , .dejstva ne odpravi nobena strujarska ! gorečnost. Naš list j« pobijal in bo pobijal tudi ' v bodočnosti tako kvarno «versko» politiko, kakor jo propagirajo strujarji. i Prizadeval si bo, da prepreči vsako strankarstvo tudi na verskem polju. In ta naša verska politika ni negativna, , marveč eminentno pozitivna, ker le v ozračju edinosti, miru in sloge more tudi Cerkev, kakor smo že omenili — najuspešneje skrbeti za versko življenje ljudstva ter ohraniti neokrnjen ugled, ki je potreben njenim predstavnikom za vršenje svoje naloge. Po vsem tem je ja-sno razvidno, ka-;ko škodljiva je gonja strojarskih listov ! ne samo za naše narodno snovanje, ! temveč tudi za vero samo in — kako j nespametno postopajo vsi tisti, ki se jim dajejo slepiti — predvsem pa J tisti, ki jih v njihovem delovanju pod-I pira jo in podžigajo! Sklicanje senata Delovni program parlamenta t HlM, 22. Uradno obvestilo pravi, da bo seuat sklican marca. Razpravljal j 1k> o zakonskih načrtih gledo delovnih i j kolektivnih odnosa jev in reorganizacije j vojske. Poslanska zbornica pa se bo se-i ! stala šele začetkom aprila ter bo pro-j j učevala začasni proračun za poslovno ! dobo 1926-1927, nekatere zakonske na-j '-"•rte gospodarskega značaja in reformo i izšel jeniškega zakona. Kadi važnosti izšel jeniškega vprašanj:-! je načelnik vlade imenoval po-j sebno komisijo, ki ii načeluje general-; Izšeljeniški komisar De Miehelis. Taj bo proučevala in sestavila načrt za iz-: Ijeniško reformo. Poslednje vesti zatrjujejo, da je imenovana komisija že pričela z delo. Propaganda za žitno feffko po južni Italiji 13 AH I. 22. Včeraj se je vršilo v Bariju) veliko zborovanje za žitno bitko. Na' zborovanje so prišli iz Rima minister, za narodno gospodarstvo Belluzzo, on.! p Panunzio, Peglion in Acerbo. Prisotni; ■o bili tudi vsi poslanci iz pokrajine i Puglia. Danes odidejo minister za na-! rodno gospodarstvo Belluzzo in držav-1 na podtajnika Panunzio in Peglion v JLccce, jutri pa v Foggio. V obeh mestih se bodo vršila zborovanja za pospeše-vanje žitne produkcije. Na včerajšnjem zborovanju poljedelskih izvedencev sta nastopila kot go-j vornika minister Belluzzo in državni J podtajnik Peglion. Damini, Volpi in Viola odvedeni v Chieti Hi M, 22. V spremstvu karabinerjev in policijskih agentov so bili včeraj odvedeni v Chieti Dumini, Volpi. Ma-laeria. \'iola in Poveromo, ki so obtoženi umora poslanca Matteottija. Prevoz obtožencev se je iz ozirov javnega reda vršil tajno. Pri procesu radi Mat-teottijevega umora bo zaslišanih okolu 50 prič. Proces se bo pričel 16. marca in bo trajal le kakih 14 dni. „II becco glalfo" prenehal radi bojkota H1M, 22. «Koma fascista* je nedavno predlagala bojkot proti humorisiične-mu dnevniku «11 becco giallo«. Ker se je ta bojkot izvajal do skrajnosti, je moral «11 becco giallo m prenehati. Mesto njega bo pričel izhajati pod ravno-istim vodstvom humoristični dnevnik «11 merlo«. < Koma fascista>» javlja sedaj, da bo nadaljevala bojkot z vso vnemo tudi proti listu «11 merlo». Plflstlros pobegli u Jugoslavijo ? Grška vlada zahteva njega izročitev? BEOGHAD, 22. Grška vlada je včeraj poslala jugoslov enski vladi brzojavko, v kateri ji sporoča, da je polkovnik Plastiras pobegnil v Jugoslavijo. Plast ira.s je baje pravi organizator zarote proti grškemu ministrskemu predsedniku Pangalosu. Grške oblasti domnevajo, da se ubegli polkovnik nahaja v kakem kraju blizu grške meje. Grška vlada zahteva aretacijo in izročitev Plastirasa. Seveda pa jugoslo-venska vlada ne bo mogla ustreči tej zahtevi. Policija v Atenah zanikuje vest, ki so jo prinesli nekateri listi, da je namreč Plast iras pobegnil s ponarejenim pot-.nim listom v Švico in ne v Jugoslavijo. Kot že rečeno, je skoro gotovo, da bo beograjska vlada zavrnila zahtevo Grške, to pa radi tega, ker je polkovnik Plastiras obdolžen političnega zločina; po mednarodnih pogodbah pa ne sme neprizadeta država izgnati takega čio-, veka. Parlamentoma preiskavo falslfikacllske afere kopana Prepovedane demonstracije opozicije BUDIMPEŠTA, 22. Preiskovalni odbor je imel včeraj od 5. popoldne do skoraj polnoči sejo. na kateri se je do konca razpravljalo o poročilu glede posrečilo parlamentu s {Travi ti finančni načrt pod streho, je začelo inozemstvo dvomiti! nad možnostjo finančne sanacije j Francije. Pri padanju franka je krepko! pomagala tudi špekulacija. Finančni j minister spričo vsega tega nikakor ne 'izgublja liade, da bodo ponehali napadi j na frank. Zakaj senat je ravno tako j trdno odločen kot vlada, da pride do • stavljenega si cilja. Senat bo po mnenju I ministra v sredo ali četrtek odobril vsa sredstva za kritje primanjkljaja v proračunu. Vse tuje devize so dosegle že rekordne številke. Tako je notiral včeraj angleški funt 136, dolar 28 in švicarski frank 5.28. Nova besa. francoske valute se razlaga s tem, da je po močni špekulaciji navzgor zaznamovati zadnje dni velike prodaje franka v inozemstvo, zlasti v Newyork in Amsterdam. Ugodnejše tedensko poročilo o stanju francoske banke ni moglo ustaviti padanja franka. Splošna zveza francoskih srednjih in malih trgovcev in industrijalcev zahteva od vseli trgovcev in industrijcev v Parizu in na deželi, naj v petek 26. (. m. zapro svoje prostore popoldne od 5. do 7. Ta dan je ob 5. uri popoldne v Parizu veliko protestno zborovanje, na ■ kojem bodo zahtevali uravnovešen je proračuna, saniranje, financ, olajšanje davčnih bremen itd. Protestirali bodo tudi proti temu. da veljajo novi davki za nazaj v smislu zakona lanskega decembra. Francija za Poljsko PARIZ, 22. Poljski poslanik Clila-povvski je imel včeraj v društvu prijateljev Poljske govor, v katerem je zahteval, naj se Društvo narodov že na svojem prihodnjem zasedanju meseca marca reorganizira v tem smislu, da vstopi v njen Svet tudi Poljska kot ! stalna članica. Vojni minister Pain- ] leve je odgovoril, da se Poljska pri tej -voji zahtevi lahko zanaša na pomoč ] Francije. Poljski poslanik naj pove v j Varšavi, da Francija ne bo nikdar po- 1 zabila na svoje prijatelje in svoje dolž- i nos ti. __j - ] Velika foloraltha nesreča PARIZ, 22. Iz Madrida poročajo, da t je osebni vlak, v katerem se je r.aha-]i jalo več sto potnikov, pridrvel v nekem Ijpredoru na neki tovorni vlak. Ranjenih je kakih 70 oseb, med njimi 30 težko poškodovanih. Fašisti na Francoskem PARIZ, 22. Francoski fašisti so imeli včeraj v Verdunu zborovanje, na kate-•\rem so sprejeli resolucijo, ki zahteva odpravo parlamenta in poudarja potrebo po diktatorju, ki naj bi se ga izbralo iz srede bivših bojevnikov. Zborova lei so priredili nato obhod po mestu in nesli venec na vojaško pokopališče. Finančna komisija francoskega senata odobrila finančne načrte PARIZ, 22. Finančna komisija senata je odobrila celotni finančni načrt, ki predvideva za 5 milijard in 185 milijonov dohodkov, potrebnih za uravnove-Senje državnega, proračuna. Leninova vdova bi se rada nastanila na Angleškem LONDON, 22. «Sundav Times« potrjuje vest, da je Leninova zaprosila angleške komuniste, naj bi posredovali za to, da ji londonska vlada dovoli, da se nastane na Angleškem. Njeno življenje je bilo baje na Ruskem že večkrat ogroženo, posebno s strani Stalinovih pristašev. Mednarodna ureditev delovnega časa LONDON, 22. Povabila na delovne ministre Nemčije, Belgije, Francije in Italije ter na direktorja mednarodnega delovnega urada Thomasa za udeležbe na konferenci v Londonu, ki bi se .bavila z vprašanjem mednarodnega od-!govora za ureditev delovnega časa, so bila sedaj razposlana. Nepričakovana volilna zmaga angleške delavske stranke LONDON, 22. A' industrijskem okraju Darlingtonu je pri nadomestnih volit-1 \Vah v spodnjo zbornico dosegla de-j lavska stranka nepričakovano zmago. I Dobila je 12.965 glasov proti 12.630 konservativcev in 3573 liberalcev, torej večino 329 glasov. Konservativci so imeli dolgo let ta volilni okraj v svoji posesti. __ Narodne manjšine in Društvo narodov LONDON, 22. Reuterjev urad poroča iz Ženeve: Kljub izjavi Mussolinija, da Italija ne bo dopustila razprave o vprašanju nemških manjšin na Južnem Tirolskem, bo zelo težko preprečiti tako razpravo na prihodnjem zasedanju Društva narodov. Zo na zadnjem zasedanju je dr. Nansen opozarjal na vprašanje manjšin ter zahteval zanje varstvo v interesu evropskega miru. Tudi grof Apponvi je za madžarske manjšine v nasledstvenih državah zal lev al bolj aktivno kontrolo po Društvu narodov. Iz tega izhaja, da se razprava o tem problemu ne bo -dala lahko preprečiti. _ Izid volitev v Romuniji BU KARE ŠT, 22. Pri občinskih volitvah je večina podeželskih občin in 63 mest glasovalo za listo liberalne stranke, ki jo vodi Bratianu. Združena opozicija je zmagala v 40 mestih. Ožje volitve ne bodo mnogo iz premen i le na sedanjem stanju. BUKAREŠT, 22. Vlada je na občinskih volitvah, v kolikor so doslej znani njeni izidi, dosegla veliko veČino na deželi. Združena opozicija je zbrala v ' Bukarešta za svoje kandidate okrog 16 tisoč glasov, vlada pa le 7 tisoč. Opozicija je zmagal tudi v nekaterih večjih mestih. Pol bne bodo ožje volil ve v kakih 20 nt- n. Zanimivo je, da «»'»<» stranki, vladi: in opozicija, pravita, da sta izšli kot zmagovalki iz voliiev. i Bannšnje telefonske pore čilo iz ; goslavije je izostale, ker je bila zveza ! pretrgana. . DIMIHHH VESTI Ženska volilna praulca Kakor smo poročali že v nedeljo, je izdal tržaški župan te dni razglas o vpisovanju v volilske imenike onih žensk, ki so dobile s tozadevnim zakonom volilno pravico za občinske in pokrajinske volitve. Volilno pravico imajo po zakonu ženske, ki so že dovršile ali pa dovršijo najkasneje 31. maja 1926. petindvajseto leto svoje starosti ter izpolnjujejo sledeče pogoje: 1) čc so odlikovane s svetinjo za vojaško hrabrost ali z vojnim zaslužnim križcem; 2.) so odlikovane s svetinjo za civilnoj zasluge, ali s svetinjo za zasluge za; javno zdravstv o, za ljudsko šolstvo ali j za zasluge ob času ljudskih nesreč, ako jini je dotične svetinje podelila vlada; 3) so matere v vojni padlih vojakov; 4) so vdove po v vojni padlih vojakilt. če niso zgubile pravice do pokojnine v smislu čl. 23. in naslednjih ki. odloka od 12. julija 1923., št. 1491; 5) izvršujejo dejanski očetovsko oblast ali varuštvo ter znajo brati in pisati; 6) so napravile tiste, ki so rojene pred 1. 1884., izpit Črez III. razred ljudske šole; tiste, ki so rojene pozneje, ako predložijo spričevalo o izpitu črez zadnji razred ljudske šole, ki je obstojal ob času izpita v občini ali frakciji njihovega bivališča. Na učnem spričevalu mora biti potrjeno s strani šolskega oblastva, da \je spričevalo veljavno za učinke voli-tvenega zakona. Namesto takega spričevala velja tudi potrdilo, da je bila prosilka sprejeta v prvi razred kake od države priznane šole, ki je višja nego ljudska šola, ali spričevalo, da je prosilka položila posebni izpit, ki ga predvideva čl. 1. zakona o ženski volilni pravici. Kd in kje se bo vršil ta izpit za tržaško občino, bodo prizadele osebno obveščene s pismom; 7) ako plačujejo v občini najmanj 100 lir državnega ali občinskega davka, ki se iztirja na podlagi imenskih seznamov, pri čemer se materam vštejejo tudi svote, ki jih plačujejo za premoženje svojih otrok, ako ga upravljajo, in ženam svote, ki jih plačujejo za može v smislu zakona. One ženske, ki izpolnjujejo pogoje pod 1—6, se morejo vpisati v volilske imenike le tedaj, ako imajo v tržaški občini bivališče in so vpisane med stalne prebivalce občine. Za vpis je treba napraviti posebno prošnjo, na prostem papirju, katero mora prosilka podpisati in jo predložiti najkasneje do 8. marca t. 1. V prošnji mora biti ozna^ čeno ime očeta, kraj in datum rojstva, akt, s katerim se v slučaju potrebe dokaže bivanje v občini, stanovanje, ako prosilka stanuje v občini, spričevala, prošnja za izpit, ako prosilka ne izpolnjuje nobenega izmed predpisanih pogojev. K prošnji naj se priložijo sledeče L49tine na prostem papirju: rojstni list, ako prosilka ni rojena v občini, in listine, ki so potrebne, da prosilka dokaže, da ima volilno pravico. Prošnje naj se pošiljajo občinskemu tajništvu. Tajnik potrdi prejem prošnje in priloženih listin. Žalostna — ue>sla osmlra Oj lep je bil pogled na sladko i.i n ž-: ko naloženo mizo, tako da se ros ;i >o j mogli jeziti številni osininarji. ker .-.<; :je osmina po blagopokojnomu Petru i Pisen ti ju tako zakasnila. Pa k; ko se boš jezil nad zakasnitvijo, k<> pa ne moreš kar tako sklicati ljudi skupaj in jih odtrgati od mamljivih pustnih zabav! No sedaj so pa sedeli hvala Bo.--", mirno in složno eden ob drugem pn d-'vojni stari klerikalci, jekleno-značajui ! kršč. socijalci in pa tudi par liberalcev, vse sama žalujoča žlahta blagopokoj-nega. Sladko se jim je kolcalo po z.ilo-žajih potice in vedno manj otožne in pogrebniške so jim bile misli. Prav nič niso pogrešali, da ni bilo meo-trebni še mnogo pouka, smo vendar globoko uverjeni, da jeklena volja, ki je v nas. premaga vse ovire iti zapreke in zato smo sklenili, da hočemo povzdigniti svetokriški prapor vsaj na stopnjo predvojne dobe. Vstanovili smo strogo nepolitičen «Klub Ksperantistov», kateri poloti učenja mednarodnega jezika hoče dajati vso duševno in telesno hrano vsem, posebno naši mladini. Praznih rok. brez najmanjše podporo pokažemo lahko že danes sati našega dela — po kratkem dvomesečnem obstoju. Poleg jnnogo društvenih potrebščin, katere smo bili primorani si nabaviti, smo si ustanovili tudi čitalnico in jo obložili z vsakovrstnimi knjigami in časopisi. Med načrti, kateri >e morajo brezpogojno uresničiti, jo soda j na dnevnem redu vprašan je igrišča za nogomet in ostale sporte. Da bi tukaj še posebno poudarjali veliko važnost sporta za našo mladino, ni potrebno, sai jo samo v *Kdinosti» posvečena dnevno rela kolona j samo delovanju športnih društev. Naj tu! omenim samo dva članka, katera sta izšla — prvi v četrtkovi »Edinosti: IS. t. m. «K predstojećemu obč. zboru I dr. slov. sport, društev v Italiji ) in drugi «Mens sana in corpore sano» (zdrav duh v zdravem telesu), kateri je bil objavljen kot uvodn k petkove štev. od 19. t. m. Stariši in ljubitelji mladine naj desetkrat, ako ni dovolj enkrat, prečitajo ta članka. Ker se sploh ne dobi primeren igralni) prostor, je klub sklenil, da dogradi igriške na občinski gmajni v bližmi v.nvi (pri Kov-: fifeh). Ker pu občinski svet že delj ča^a! ne deluje in se klub nima s kom pogajati) o omenjeni gmajni in še posebno sedaj.i ko kroži jilas. da se ustanovi občinski svet radi ureditve službe poljskega čuvaja itd. prosi vse treznomisleče Križane, da delajo na to, da se ustanovi občinski svet, kateri naj bi nam poil dol gmajne, katera no pri-j naša nobenemu nikako koristi. Z nado, da bodo znali upoštevati vsi po-j tr^bo naše mladine, kličemo: Napravite svojo dolžnost! Ker klub namerava na splošno razširiti svoj.- delovanje in je /.ato treba denarnih sredstev, se obrača do vseh rodoljubov, da nas razveselijo s kakšno lireo, za kar jim vnaprej prisrčna hvala. Denar se izroči lahko vsakemu našemu članu. Imena da-|Ovab-ev bodo na željo objavljena v časopisu. _ Predavanje na univerzi. V sredo. 2i. t. m., ob IS. uri bo na tukajšnji univerzi v dvorani »Principe l m-borto» p vir o I N. K. Avguštin Margara, prvi predsednik prizivnega sodišča v Trstu, vrsto predavanj o upravnem sodstvu. ODSTOP TRŽAŠKEGA FAŠISTOVSKEGA BIPEKTGRIJA. Politični tajnik < ap. Ltijjotina in člani direktorija fašis lovske zveze za U'žaško pokrajino so včeraj podali ostavko. Vodstvo tukajšnjega fašistovskega gibanja je pre-\/el on. Kirri, ki ga je posla! semkaj Fari-nat • i /. namenom, da reši krizo v tržaškem fašju. _ Schnnthanove »Ugrabljene Sabinke* sr žrle tudi preteklo nedeljo pri reprizi, kakor že pri premijeri, obilo uspeha. To je v prvi vrsti zasluga dobrega podajanji s strani igralcev dramatičnega odseka šentjakobske «Čitalnice». kateri so pod spretno režijo g. Terčiča dobro zadeli značaj posameznih vlog in okusno izigrali posamezne prizore. Najbolje in res karakterno je bila podana vloga gledališkega ravnatelja Strižeta, katerega je g. Sila kaj temperamentno igral. Ustvaril je dovršeno tipično figuro in jo izigral z onim finim občutkom, ki tvori značaj rutinlraneg-a igralca. Zelo mnogo je temu pripomogla izborno zadeta maska. Skoro isto lahko rečemo o g. Terčiču, ki je bil res kos nelahki, a lepi vlogi stare&ra profesorja Golviča. G.a Silova pa nam je podala dovršeno vlogo profesorjeve gospe Federike. Izigrala nam jo je tako, kot zna igrati take vloge pač le ona. Dobra, je bila Pavla g.čne Stepančičeve in je vidno ugajala. Izboren pa g. Gvar-dijančič v vlogi dr. Novaka. Njegovo neprisiljeno in naravno igranje je nenavaden dar za diletanta. Njegovo ženo je igrala g.Čna FregarČeva povoljno. Zadovoljivo sta igrala g. Mare in g. Ban. Dobro g.čna Kre-ševičeva v vlogi Roze. Kulise g. Cernigoja dobre, na vsak način zelo praktične. O njih pa izpregovorim* podrobneje v četrtkovi številki. Občinstvo, ki je, kakor že rečeno, napolnilo dvorano do zadnjega kotička, ni šte-diJo z aplavzom ter burno ploskalo koncem vsakega dejanja in parkrat med igro samo. Uspeh igre popoln. J. R. iz urada Pol. dr. ..Edinost" v Trsta Kovač - P.: Intervenirali smo pri zavarovalnici proti nezgodam ter izposlov&li, da bo v najkrajšem času poslan akt o nezgodi na kr. pod pretek turo v Postojno, nakar bo dedičem pok. Amlr. K. izplačana odgovarjajoča svota. Andr. Cepar - Divača: Do danes še niso bile .poslane zahtevane listine. Marija vd. Cic - Zabniae: Kadi informacij je potrebno, da pridete v naš urad. Jos. ftkabar - Lokev: Požurili smo in Vaša zadeva je v teku reševanja. Manjkajo listine, ki so bile zahtevane potom županstva, pa ne odposlane. Ant. Mljač - Lokev: Isto, kakor pri gosp. Škabar-ju. Martin Pangerc - Dolina: Pridite v naš urad. _ Tajništvo. Poslanec g. dr. Josip Wilian se je povrnil včeraj, po 14-dnevni odsotnosti, v Trst. OrviivM« vMti — TRŽAŠKA KMET. MU«A ima danes ob 4. popoldne odberovo sejo._ SPORT OBČNI ZBOR. S. U. Trst - Sv. Jakob, 21. febr. 1920. Na pragu prehoda v retourno tekmovanje se je Udruženje slov. sporuiih urus>».eu v Italiji odločilo, da predloži naši javnosti vse dovršeno ogromno delo v pretres in odobritev. Zdelo se je v prvem trenotkn, da smo na mejniku nove dobe in občni zbor je dokazal, da znači vsa vsebina dnevnega reda le entnzijastičen prehod v novo ero, ki bo povsem sličila prvi. nad vse plo-doviti. Jasno je bilo, tla se ob napovedani zgodnji nri občni zbor ne bo mogei otvoriti, in res je moral predsednik PlesniČar Boris odgoditi otvoritev do 10. ure, potem ko je ob 9.30 konstatira! nesklepčnost. Ob desetih se je začela dvorana polniti. V7se naše mestne in vse večje okoličanske in pokrajinske športne enote so poslale svoje zastopnike, da dopolnijo najvišji naš športni forum. Predsednik se je ob otvoritvi omejil na j pozdrav z motivacijo, da bo čitanje za-' pisnika vzelo mnogo dragocenega časa. Tajnik O. S. V. Šuman je prevzel besedo j in poda! po prečitanju zelo obširnega zapisnika prejšnjega občnega zbora izčrpno | poročilo o predhodnem stanju Udruženja i i 11 njega komponentov. Iz poročila je razvidno, da je imelo O. S. V. 19 rednih, 3 j redne in .'1 plenarne seje. Borilo se je s ! pomanjkanjem prostorov, ki so potrebni za I dobro vodstvo organizacije, ki obsega 423 (udruženih atletov. Ogromno delo vodstva prosvetnega nogometnega tekmovanja je držalo zaposleno O. S. V. skoro popolnoma. ; Tekmuje 17 čet. Omenil je razmerje Udruženja do «Yala», zveze z drugimi organi-|/arijami in izrazil zahvalo našemu dnev-i : niku «Edinost» za sodelovanje v prospeh! sporta. Pojasnil je težko stališče Udruže-1 n ja napram odločitvi v de lika t nem vprašanju hazena-družine S. K. «01ympa». Poročilu tajnika so sledila poročila referentov posameznih tehničnih komisij različnih športnih panog. (i. Štok najobširueje poroča o trenutno' najrodovitnejši športni disciplini, ncg>! metu. Omenja v bistvu to. kar je povedalo1 že športno vodstvo. K poročilu se oglasi g. dr. Pavlin iz Gorice, ki intervenira glede 'slučaja «Zarja» - «Oorirn». Debate se udeleže po redu: g. Vesel, ki brani njeno stališče, g. Krašever, g. Plesničai*. g. Blazina, g. Caharija in g. Kravos. Pride predlog, tla se debata zaključi, in prodre. Ostrejši in še kritizirujoč je bil nastop g. Pregarca («Obzor»), ki je zahteval verifikacijo zavitega sklepa T. V. N. Vname se zopet, ostra debata, pri kateri nastopijo gg.: Ples ni čar, Auman, Kraševec. Podajo svoje izjave g. Blazina in g. Kjuder kot čiana verif. odbora. Pretilog, da se stvar preda verifika-rijskeinu odboru, prodre z večino štirih glasov. Zastopnik «Volge» tudi omenja razne dozdevne nedostatke v poslovanju T. V. N. Smrdel R. —j Vzpodbudni rneeting na igrišču «Adrije»( je dokazal, da imamo lepo število dobrih1 atletov. Za tem poroča g. Žerjal o Savezn Sodnikov. G. dr. Goljevšček poda poročilo nadzor-ništva, ki odobruje delo dosedanjega odbora, in predlaga, da se mu da absolutorij. Pred glasovanjem o tem predlogu poda g. Kras obračun, ki izkazuje .malenkostno akt ivo. | Za absolutorij glasuje 11 proti 3, prazni 2. Trije protivni glasovi umaknejo svoj obstruktivizem. Pod skrutinijem g. Caharije, g. Košaka in g. Stoparja se je izvolil naslednji odbor: Za predsednika g. Plesničar Boris, cigari izvolitev izzove manifestacijo simpatije, izraženo v burnih aplavzih. Odbor: Žerjal Drago, Komjanc Dolfe. Bidovec Ferdo, Pnv-| lovič Mirko, Pregaiv Zdrav ko, dr. Sard^č Ilorče, Spazal Alojz, Furlan Drago. Veri-j fikacrjski odbor: Kravos Ljubo. Blazina J ust in Verč Josip. Legalni odsek: dr. »jo-j Ijcvšček, tir. Cerineij Lavo. Zajec Fran. j Razsodišče: dr. Cermelj Ivo, dr. Tončič, dr. [ Pertot Just, dr. Pavlin Ivo in dr. Pertotj Ivo. Nadzornišlvo: dr. Goljevšček Vlado, j dr. Pertot Just, Zajec Fran. Pri slučajno-' stih se je zopet obravnavala zadeva «0- f lympa» glede bazene. Občni zbor je opolno- | močil S. L', za ravnanje v tej zadevi. Zastopniki posameznih organizacij so sporo-Ičili novemu odboru svoje čestitke in pozdravili organizacijo. Po štirimpolurnem zasedanju je g. Boris Plesničar zaključil impozantno zborovanje in delegati so se razšli z najboljšimi 1 na da m i za bodočnost. } ŠPORTNO UDRUŽENJE Tehn. Vodstvo Nogometa in Sav. Sodnikov. Danes točno ob 20. uri seja (setanek) obeh organov v navadni kavarni. Načelnik T V. N. in predsednik S. S. Osrednje Športno Vodstvo. '} V četrtek 25. t. m. točno ob 20. uri v navadnih prostorih predajna seja O. S. V. : Navzoč ni morajo biti vsi bivši m sedanji odborniki. — Predsednik. POSLANICA PREDSEDNIKA S. U. slovanskim sprotnikom v Italiji. Vdrugič imam čast biti poklican na najvišje mesto našega t druženja. Dvakrat jste me soglasno ter z odobravanjem izvo-:lili za reprezentanca slovanskega sporta v Itaiiji. Dovolite mi, da se Vam javno, m ,is krene je zahvalim v tem glasilu, ki je ponos našega naroda in ki je postalo tudi fcjas \sega našega, športnega gibanja. Zatrjujem Vam, da bom napel vse svoje moči, da se izkaženi čim vrednejšega Vašega zaupanja in mesta, ki ste mi ga odkazali. Predpogoj za dosego eilja, ki smo si ga skupno postavili, pa je: disciplina. Največja mera športne discipline! Le ta bo dala zaželjene uspehe in ravno to glavno zahtevo imam do Vas. Dokazati moramo pred vsemi — če je treba, tudi pred celim svetom — da smo tudi mi zreli športniki, in sicer športniki v pravem pomenu besede! Slovanski sport v Italiji mora dosezati uspehe, največje uspehe in slavo, kar pa borno dosegli le, če si bomo skupno kot bratje podali roke ter krepko in neomah-Ijivo hodili po enotni začrtani si poti. Vsem funkcijonarjem S. U., o katerih sem prepričan, da mi bodo zvesto pomagali v delu, vsem našim članicam, vsem športnikom našega 1'druienja pošiljam svoje najsrčnejše pozdrave! Za Udruženje slo-'vanskih športnih društev v Italiji: Zdravo! !Zdravo! Zdravo! Predsedidk Športnega Udruženja f Boris Plesničar. - M. D. «Prosveta» - C. S. «cPitteri» 5:0 Mlada četa je v nedeljo častno preizku-|sila svojo novo formacijo za retour-tekme. Rezultat kaže že veliko nadmoč «Prosvete» ! v tekmi proti drutrorodni Peti ('. S. «Pit-, tori». — Zjutraj je I. h četa «Prosvete» premagala II. četo «Obzora» za 3:2. «Rocoi» - «Adria» mešai|a ! \ čeraj se je odigrala na igrišču «Adrij^» [tekma med lahko četo «Roco!a» in mešano 'četo «Adrije». «Adria» je igrala precej ne-oieanično. Pri «Rocolu» se opaža pomanj-I kanje trenaže. Najboljši vratar in branilca. Dober centralni trio. Pri «Adriji» dobri: Cesar, Morel, Menon, Nadaja. Igrišče slabo. — V začetku lahka premoč «Adrije». Proti koncu prvega polčasa Sila zabije prvi goal na lepo i»asažo centerhalfa. V drugem polčasu po lepi kombinaciji med Silo in j Preprostem zabije Marušič drugi neubranljivi goal. «Adria > se vrže z vso silo v protinapad, da izravna poraz, a «Rorol» se • ti do hrani. Dve enajstmetrovki proti «Ro-colu >, katerih pa «Adria» ne izrabi. Igra postaja vedno bolj Ataotična in težka. Končno sodnik zaključi igro na ponovni napad «HocoIa». — F-ič. «Tommaseo» - «Sparta» 2:0 (2:9) «Ti»mmaseo». ki je najresnejši konkurent za prvenstvo druge divizije, je izrabil ne-.drljski odmor prvenstvenih tekem v svrho [traininga v prijateljski tekmi s «Sparto», ki vsekakor ne zaostaja za drugimi prvo-divizijskimi četami. In iz te tekine je izšel napela svoje moči, da izravna razmerje goalov. kar pa se ji ni posrečilo vsled dobre obrambe «Tommasea» Igralo se je v precej ostrem tempu, vendar se je ' igra vršila vseskozi kavalirsko. — Po tej [tekmi se je odigrala tekma med mešano četo «Tommasea» in «Sparte» in prvodivi-jzijsko «Adrijo», ki je končala z rezultatom! 3:2 (0:1) v prid «Adriji». Iz tržaškega življenla IZJALOVLJENA VELIKOPOTEZNA TATVINA Pt podzemski poti ▼ zlatarno Kadar gre za bogat plen, se tatovi ne strašijo še tako napornega dela in nobena zapreka se jim ne zdi nepremostljiva. Po daljšem odmoru so predpreteklo noč poškušali svojo srečo z večjim drznim tatinskim podjetjem in prav malo je manjkalo, da niso prišli do cilja. Po podzemski poti so skušali vlomiti v zlatarno in uranio Fr. Buda na Corso Garibaldi št. 35. V ta namen so izkoristili velik kanal potoka, ki teče od Montebella skozi mesto proti morju. Kakor je znano Tržačanom, je ta kanal napeljan ravno pod omenjeno ulico, i Drzni tatinski poskus se je izjalovil v j zadnjem trenotkn, ko so zlikovci že mislili, da jim bojfat ne uide več. Tatvino je preprečil stotnik nadzoro-,val nega podjetja «lTnita Fortion> Lore-fire. Ko je včeraj zjutraj okoli 6. ure šel po Corso Garibaldi, da pregleda, če so čuvaji na odkazanih jim mestih in se prepriča, ali so trgovine vse v redu, je idoč mimo zlatarne Buda začul nenavaden podzemski ropot; zazdelo se mu je, kakor da nekdo koplje pod uličnim tlakom tik pred zlatarno. Prisluhnil je in kmalu se ie prepričal, da ga uho ne vara; zamolkli udarci so postajali čimdalje razločnejši. Ker je Lorefice vedel za podzemski kanal in mu je bilo tudi znano, da so zlikovci že večkrat rogovilili po njem, je bil takoj na jasnem, pri čem da je. Stopil je do najbližjega Čuvaja in mu naročil, nai pokliče lastnika zlatarne. Čez nekaj Časa je prihitel zlatar Buda s ključi/ toda ker se je Lorefice bal, da bi ropot ne alarmiral zlikovcev, ni pustil dvigniti jeklenega zastora pred uhodom.Hotel je zasačiti zlikovce v zlatarni. Toda čez nekaj časa je podzemski ropot nena-j doma prenehal; očividno so bili zlikovci opozorjeni na nevarnost po kakem pajdašu, ki je stal na preži, in so | opustili delo. Ko je potem Lorefice stopil v zlatarno v družbi g. Buda in drugih čuvajev, ki so medtem prišli na lice mesta, je ugotovil, da je pod v zla-1 tarni že prevrtan; zlikovci so imeli le še nekoliko razširiti luknjo, pa bi bili vi zlatarni, kjer jim je bil na razpolago zelo bogat plen. Policija je uvedla preiskavo. KADAR ČLOVEK OBUPA NAD ŽIVLJENJEM. 44-letna vdova se zastrupila radi spora z ljubljencem. - Samomor brivca na pokopališča. Navadno so le mlade, v življenju neizkušene ženske, ki radi kakega razočaranja v ljubezni iščejo zadnjo tolažbo v strupu;' starejše ženske niso dostopne za laka razočaranja, če jim pa tu pa tam Amor pokaže osle, jih to ne zadene tako hudo, da bi si kratile življenje. Vendar pa so tudi j med njimi izjeme. Med te redke ženske je| brezdvomno spadala 4i-tetna vdova Kegi-! na Vesnaver, stanujoča v ulici Riborgo št. D. !z neznanih vzrokov se je Vesnaverjeva' v nedeljo sprla s svojim ljubimcem, nekimi težakom, s katerim je že več let živela v> divjem zakonu. Vzela si je prepir tako hudo k srcu, da je okoli 14. ure, ko je mož odšel in je ostala sama doma, izpila s sa-j niomorilnim namenom precejšnjo količino solne ki>>line. Ljudje iz sosednih stanovanj, ki so kmalu potem dognali, kaj se je zgodilo, so poklicali na pomoč zdravnika reš. j postaje. Ta je Vesnaverjevi izpral želodec, nato jo je dal prejeljati v mestno l>olniš-' nico. Toda kljub prizadevanju zdravnikov je nesrečna \dova še isto noč izdihnila po i hudih mukah. — Včeraj popoldne okoli 14. ure je itena-doma zadonel na katoliškem pokopulitnrui pri Sv. Ani oster pok, ki je /-a hip prekinil .tišino posvečenega prostora in turobno odmeval med temnimi cipresami in belimi« grobovi. Strel je zadonel od IX. polju: raztov grobokopov in nekaterih drugih ljudski so se tedaj mudili na pokopališču, grt je Čul tudi neki mestni stražnik. šlo*rf*«v da se je zgodilo uekaj žalostnega, je pohitel tja in po kratke&u i&kanju, pri katerem so mu pomagali tudi nekateri grnbo-kopi, je na^el leiečega na tleh pred grobnico družine Galtinoni približni« 45-letnega moža, ki je krvavel iz rane na prsih; poleg njega je ležal revolver. Neznanec j<* bil' nezavesten; krčeviti tresljaji, ki so mu spreletali telo, so dokazovali, da življenje naglo ugaša v ranjencu. O dogodku je hii«J obveščena rešilna postaja in kmalu poteiu' je prihitel na lice mesta zdravnik, ki »o pa našel neznanca že mrtvega. Pozneje se podali na lice mesta orožniki, ki so spoznali nesrečnika za 4i letnega brivca Karla Gattinoni, stanujočega na Heški re-sti št. 578. Pri njem so našli pismo, naslovljeno na njegove sorodnike, a njega vsebina ni znana, ker je bilo predano ?-odni komisiji. Radi tega so vzroki, ki si) priti-, rali nesrečnega brivca do žakistm^a koraka, še zaviti v tajnost. Tramvaj, ki pelje v... bolnišnico. Ko je 50-letna zasebnica Emilija kaiiii;-narovič, stanujoča v ul. S. Mar. Maggiore št. 1, včeraj okoli 10. ure šla po uliri (*ul-ducci, se ni dovolj ročno umaknila tramvaju št. 133, ki je pri vozil iz ul. Bati isti. Dasi je tramvajski uslužbenec Ivan ^kii-nja, stanujoč na Vrdeli-Sv. Ivan šl. 2*. ponovno zazvonil in naposled uagto ^tišini zavore, je tramvaj Kameiiarovičevo podrl. Pri tem je reva zadobila številne praske in hude notranje poškodbe, pretresla si je namreč drobovje. Nesrečna ženska je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilnr postaje, nakar je bila prepeljana v mestno bolnišnico. Iver je Kamenarovičevii precej gluha, ne pade na Skrinjo nikaka krivda radi nesreče. Vesti z Goriškega uoriske mestne vesti V soboto 20. t. m. se je vršilo tu zborovanje učiteljstva iz mesta tor iz did. okrožij; Solkan, Šempas. Miren, Rihemberg, Kojsko v prisotnosti did. ravnateljev Zorna, Ceschie, Caligarisa. Fainija, Kende et<\ Najprej je bilo predavanje o žitni bitki. Ob 10.1f> so vstopili senator Bnnibig. pod-prefekt, poslanec Russo, Carubolo in drugi. Govorili so različni govorniki, slavnostni govor pa je imel komend. Garassini iz Vidma, tajnik pokrajinskega udruženja fašistovskih učiteljev. Zborovanje se je lepo izvršilo. Prbti koncu govora komend. Garassinija so otišli učitelji iz Gorice in slovensko učiteljstvo, izvzemši fašiste, iz dvorane, ne tla bi se bili priglasili k besedi. Ureditev občinskih dolgov. V četrtek se je vršil na goriškem magistratu sestanek z edino točko dnevnega ..reda, kako urediti zastale obveznosti ob-jčin kakor tudi šolskih svetov na Goriškem "j napram hipotečnemu zavodu in deželni hranilnici. Sestanek je sklical posl. dr. Marani, ki je obenem predsednik obema navede- nima denarnima zavodoma. Kr. komisijo v Vidmu je zastopal dr. Oriolo. Na selanek so prišli tudi zastopniki občin. Predsedoval ' mu je furlanski prefekt Hh-ri. Po običajnem pozdravu je govoril ravnatelj liipolečnega zavoda dr. Zumin. Razgovora, ki je sledil, so se udeležili tudi mnogi župani, ki so se obvezali, da urede te obveznosti posebno z vojno odškodnino,i za katere izplačilo je obljubil sam prefekt, da se zavzame pri treviškem komisar i jatu.. LJUDSKO GLEDI&ČE - TRG. DOM. Prihodnjo soboto in nedeljo ob navadili ; nri se uprizori Bevkova drama v štirih dejanjih "Materin greh«, ki tjre s to uprizo-' rit vi jo sploh prvič črez oder. »redstavi bo prisostvoval tndi avtor sam. Za to upti^o-litev preskrbi dramsko društvo tudi nove kulise, katere izdela naš umetnik Čargo.| Igro režira g. Košuta. Lažnjivi klfnkec v drugi izdaji Za »Goriško Stražo» prihaja sedaj j«Mali list» s priobčevanjem čiste res-! niče. Priobčujemo dobesedno dotični j !odstavek v «M. listu> z dne 19. tebru-! a rja, da bodo vsi naši sovaščani videli,! ! koliko in kakšno resnico piše «MnH| j list»: «S pričami in podpisi je potrjeno,! da so predavatelji edinjašev v Biljani| znova napadali vero in duhovnike. Vse to je prišlo na dan, četudi v «E skušajo resnico vtajiti». — Tako piše «Mali list )! Res je. da je s pričami in I podpisi potrjeno, da. je «GoriŠka Stra-j ža» napačno in neresnično poročala; o < Malem listu® imamo pa sedaj potr-ijeno mnenje, da resnice ne zna in ne ; more pisati. _ V LOKOVCU je zbolel preč. g. vikar Sefan Pajntar. Se-• ilaj se nahaja v bolnišnici usmiljenih hra-' tov. Prestal je operacijo na nogi. Prilju-! bljenemu bolniku gre že na bolje. Izprehodl Se ne prav starega upokojenca po Gorici in okolici x Izlet v Trst. - V uredništvu «Edin os ti. - Kako sem kupoval nov ovratnik. - Pozabljeno ime in itevilka ulice. - Moj življenjepis. Ali nisem imel prav, ko sem Vam onikrat pravil, da je tudi za upokojenca priporočljivo in hasnovito, da si vsak dan navije in naravna svojo nikljasto uro, ker ne veš dneva, ko boš moral na potovanje? Glejte, ljudje božji, meni se je pretekli pondeljek pripetilo, da sem moral v Trst. Vso pot do kolodvra sem bil v skrbeh, da ne zamudim. No, ko sem primerjal svojo čebulico z že- lezniško uro, sem >e v svoje v<;selo iznenađenje prepričal, da bo treba čakati se celili' ■ f>0 minut, ako gre ura namreč železniška - - ročno in prav. Pa vendar mi ni žal. d;* • „sem prišel prezgodaj, kajti ono mrzlična vrvenje na kolodvoru pred oilhodom in • j prihodom vlakov je sila zanimivo; zabav- ni j»» že gledati prenašanje tožke prtljaga ko vidiš, kako ta ali oni z levo roko ves.a • i po zraku, v desni pa mu pokajo mišice iu ! kosti pod bremenom. Pri levičarjih p;: jo ! baš narobe. Ti se lepo izprehajaš po pei«>- • nu, krčevito držiš vosmi listek. «la ga ne tz-j gubiš, kadiš svojo cigareto in se gosposko j opiraš ita ^taro tuarelo. Srečaš znariea. M ; Te ljubeznivo praša: «Hua, kam pa V i / >. •— Ti se takole zagonetno nasmehljaš iu »ečeš: «V Trst, velecenjeni gospod! -I «Mhm», se ojlr^žeš in dobro Ti «l< pri sr» k., ! da se znanci zanimajo za Tvoje zadeve.... In zopet Te izpreleli ono mrzlično prii-ah:*-' vanje dogodkov na potovanju in v velikem I mesni. IteČem \'am, da so to prvovrstni občutki in tako imenitni ko n. pr. na \ rini t Čavna, kadar z nabito puško čakaš na m-i njaka-šesteraka. Hazlika je samo tu, »-a i vlak pride po navadi gotovo, srnjak pa f le redkokdaj pomislite: neka-I teri eelo v 1. in 11. razredu? Taki zaprav-I Ijivri bi morati po«.l kuratelo. ako ^h morfla ne vozijo brezplačno kakor državni poslanci. Zdaj pričakujete morda, da Vam opisein in naslikam lepe kraj'1 in postaje, mir. » katerih sem se vozil. Zlomka Vam bom J opisoval, ko se spričo goste megle rn videlo [skozi okna! Tudi pršelo je tako gosto, da se j je človek bal /;i svoj dežnik. Od sopotnikov , me ni nihče poznal, pa se jaz nisem prav nikomur predstavljal. Čemu tndi, bi rad j vedel in znal? V natlačenem vozu je se«l«-; fo tudi nekoliko j;ospa iu gospodiČen; nu, v ženski družbi pa sem že itak kakor i sami veste tako plah, boječ in srani«»ž-| Ijiv, da se svoje sopotnice na 'evi nisem : upal prašati, čemu si k vragu od Sovodenj pa doli do Tržiča reže, brusi, pili, hk.t in | maže svoje dolge nohte in vsako toliko popravlja svoj Laus-bubi-frizuro. Tak s«ou, Pa je! V Trstu sem najprej dognal, da se p; nujne zadeve rešujejo in da naj le še malo potrpim. Dobro. Ob enajstih sem ž<» opravil, pa sem študiral po oknih hotelov in manjših gostilnic jedilne liste in računal, kaj in kje bi nio^el za ostanek svoje gotovine dobro in poceni kopiti. Prepričal sem se, da za svojih 6 lir 40 stotink ne dobim niti v hotelu De la \ ille kaj boljšega nego tripe a la Trieste s parmezanom posipane, ako se mi ne posreči neki moj drugi načrt. Sel sem v uredništvo «Kdmosti», kjer se in v neki nujni zadevi hotel govoriti z gospodom glavnim urednikom: šlo se je za predujem, ki ga brez «vizuma» glavnega urednika ne iztisneš tako lahko pri upravi lista. V uredniški sobi piše gospod Makso iu drsa po papirju, a «njega — munreč glavnega — od nikoder ni», kakor se to poje v oni žalostni narodni pesmi.... Prišel je le pogledat in je zopet odšel. Seve, pondeljek je, predpustni čas je, njegova uredniška mapa je natrpana in polna ko breja zajklja. Čemu bi se lotil tako zgodaj, ko je do dveh ali treh zjutraj, ko ima iziti dnevnik, še toliko in toliko nr časa?! In v resnici ga ni bilo nazaj. Gospod Makso je pravkar končal svoj spis in samega veselja se mu V Trstu, dne 23. februarja 1926. trgovci s takimi pretiranimi cenami! Pa z mojim denarjem ne bodo zidali palač! In jih ne bodo! Morda pa moja stara perica le opere ona dva ovratnika, da se postavim ' «Pri Maksu», pa mi ostanejo lire v žepu!» Tako sem modroval, pri Oehlerju pa so morali najeti še eno pomočnico, da spravijo one piramide na svoje mesto. Da, taki smo pač: za dobro knjigo, za nov ovratnik 'se nam smili denar, da je le za vino in tobak!----(Konec prihodnjič.) P ADO PREGARC: Jugoslovanska gledališča , (Konec. — Začetek in nadaljevanje v «Edi-nosti» od 18. in 21. t. m.) Ljubljana ima dve gledališči, operno in dramsko. Ta tri gledališča beograjsko, zagrebško in ljubljansko so centralna gledališča m jih država izdržuje popolnoma. Njito j umetniki so vsi državni nameščenci. Poleg teh treh centralnih gledališč imamo še oblastna gledališča in ta so: Narodno iišče za Dalmacijo v Splita, intendant ! je književnik Niko Bartalović (sedaj na ' študijah v Parizu) njegov namestnik pa odlični pesnik in nacijonaJni borec Br. Mirko Korolifa. Gledališče v Splitu je najmlajše gledališče v Jugoslaviji. Odprto je bilo šele pred petimi leti ali je zato naj-agilnejše. Splitska publika, ki velja v Jugoslaviji kot najbolj kritična zahteva miio-go. Tako je bilo primorano Splitsko gledališče držati dosedaj najboljšo dramo in so v njej vedno gostovali po celo sezono ziuuii umetniki iz teatralnih gledališč Beograda in Zagreba. Tako n. pr. sta bila po eno sezono angažirana Josip Pavić in Nina Vavra. Maja Taborska in Sotirović, Bodalič in Aea Ciavrilovič itd. Splitska publika pa ljubi predvsem opero in uprava dela sedaj na tem. da se prično redne oper-t ne predstave. Med znanimi umetniki delu-] jejo na tem odru: Katica Rscovii žena pok. ' prvaka beograjske drame Bo gobo ja Huco-]vira. izvrstna karakterna igralka kakršne ne premore nobeno drugo jugoslovansko gledališče: Zora Vatksan-Barlović prva ju-| g os lo venska režiserka, Slovenka Iva Cetinska, Mica štekslia, Dragice v a. Kataliniće-va. HajšČevieeva. med moškimi Slovenec i Janko Hakuša odličen ljubimec in najbolji | slovenski «Komeo», režiser Avgust Bek, i S ima Ilić, Milan Bandić, Rajčević, Slove-i nec Vlado Skrbinšek brat znanega umetnika ljubljanske drame, Jovan Jeremie in I podpisani. Svojčas je bila tukaj angažira-■ na tržaškim Slovencem znana slovenska i umetnica Ida Pregaičeva, dau«s članica i novosadske g a narodnega gledališča in pa Iva CS-zadlšarjeva, ki pa je zamenjala Italijo za Amerja. poročila se in zgrustila oder. j Narodno gledališče v Novem Sada je najstarejše oblastno gledališče v Jugoslaviji. Intendant mu je N. Vojnovfč, direktor je znani žumalis? - 'ikar in pisatelj Brana Cvetkovie najpopularnejši človek med umetniškim svetom v Jugoslaviji. Med umetniki so najglavnejši: Dimitrije Spasić, Mihajlo Hadži Diaić, Košta Vasiljević, M. Kovačič, Jovan Gec, Milan Odžić (svojčas član slov. gled. v Trstu) Kranjčevih, Kar« ta Tcdoeićkas Danica Matejčka, Milena Jo-vacović Vasiljevićka, BLaja Cvetković, Joea in Saveta Stojčević in primadona novosad-jskcga gledališča vsem obiskovalcem slov. | gledališča v Trstu znana rojakinja Ida Pregaze- Kavčičeva, svojčas prvakinja splitskega in ljubljanskega odra.. Novisad je bil pred vojno žarišče kulture v avtroogr-;skih pokrajinah. Tam se je nahajala Srb-; ska matica in druga kulturna društva. Gle-jd&lišče je igralo zelo važno nalogo in se še ! danes uveljavlja kot eno izmed najboljših j srbskih gledališč. Tam se je pravzaprav za-i čelo srbsko gledališče in prvi med ustanovitelji so bili umetnik?: Ružić, Pužićka, Vuiićka, Lenka Hadžii'eva, Marković in Markovićka. Danes goji to gledališče dramo. opero in opereto. Narodno gledališče v Osi jeke, čigar intendant je Friderik Rnkavtna tajnik in vodja drame L. Taunhofor, ki je pravza-prav duša in umetniški vodja gledališča. Dolgo vrsto let je deloval tukaj Mirko Polič današnji ravnatelj opere v. Ljubljani in njegova soproga, tržaškim Slovencem znana Štefanija Lep uže va-Polic. Tudi vodja tržaškega slov. gled. Leon Dragutinović je bil ravnatelj v Osijeku, kjer je tudi umrl. N jegova soproga znana igralka dtela Dra-guUnovićeva živi danes privatno v Zagrebu. Sedaj so najboljši umetniki v Osjeku: Slovenec Rudolf Bukšek, Aca Gavrilović, Toša Stojković, Mika Mllovanovie najde-belcjši igralec Jugoslavije, odličen komik, Dragutin Voković, Vaša Veselinović Popo-vieka, Jovaiiovićka, Gavrilovićka, Bar lovac, Vatroslav Hladić, Josip Martinčević itd. Gledališče goji dramo,, opero in opereto. Narodno gledališče v Sarajevu. Intendant je najpopularnejši srbski pisatelj in kometi i jograf Bramsdav Nu&ić, bivši načelnik umetniškega oddelka pri ministrstvu presvete, dramaturg pa književnik Bora Jevtie. Sarajevsko gledališče je tudi novo in sc je odprlo par dni po splitskem. Jiilo je pred vojno sicer že vse pripravljeno, da se otvori gledališče v Sarajevu — mnogo zaslug pri tem ima povsod v Jugoslaviji znani direktor KLihajle Marković, ki je — med drugim bodi povedane — pomagal ustanoviti tudi splitsko gledališče, a so kritični dnevi v juniju 1914. vse pokopali in čakati je bilo treba na boljše čase. Ti so prišli z ujedinjenjem Srbov, Hrvatov in je pero razlilo in napravilo piko ko stari » patakou veliko. V istem hipu vstopi prijatelj dr. Černomelj La vos lav — stavim pa zavojček tobaka znamke ,trinciato dolce ta glio fino' — »la je v krstnih bukvah zapisan za Poldeta in da se tako podpisuje, da dela zgago. — Vsi trije smo sklenili, da poj-demo v bratskem objemu iskat gospoda glavnega. Gospodu Lavoslavu se je celo močno dozdevalo, kje bi ga mogli najti— Na hodniku srečamo ravnatelja uprave, pa smo ga z združenimi močmi začeli obdelovati, naj mi dovoli predujem brez «vi-zuma . On pa le ne in ne, da bi ga zlomek pot i pa I! Preštevam mu svoje kapitale in jim jasno in glasno dokazujem, da spričo \efikih taks po hotelih ne dobim nikjer ta-k» ga kosila, ki bi le količkaj odgovarjalo mojemu nekdanjemu dostojanstvu VI. raz-reda i?i mojemu slabemu želodcu, ki ne prenaša žilavih vampov a la Trieste. Vrh-tega da sem si potrgal vezila na čevljih in moram kupiti nove. dalje, da se zvestemu >otiiidniku odličnega dnevnika kratkoma-lo ne spodobi, da bi se vrnil v Gorico lačen, želen in — bos. Vodja uprave je sicer mož neizprosen, trd. z eno besedo: jeklen, a. mu-jim argumentom in zlasti zavezništvu dobrih prijateljev se ni mogel dolgo ustavljali iti gospod Pair Taute je velikodušno do-vcdil sto lir brezobrestnega predujma, in le na čisto priprosto men i cico, ki sta 0 podpisala še moja dva zaveznika kot poroka in plačnika. Bog ju živi! Gospodu Maksu sem se moral trikrat zaporedoma primojdušati, da odslužim predujem najpozneje v 14 dneh. ker — moj Bog! — sto fir je le denar! — Ze dolgo nisem videl celega stotaku \ svoji raztrgani listnici, in utojc veselje je bilo veliko, resnično, iskreno in bogsigavedi kakšno še. V svoji navdušenosti sem vabil urednike, upravitelja v vseui njegovim osebjem vred in še deset prvih stavcev na kosilo, kjer bo tekel šampanjec po mizi ko oni dan rebula pri Pavlinu. Gospod Pair Taute je imel. hvala Bogu. svoje tehtne pomisleke, ker da radi razpošiljanja jubilejne številke in drugih tekočih zadev ne more pogrešati uslužbencev pri upravi in v tiskarni. Pa smo šli le »ni trije i gosti megli in blatu po širokih ulicah iti bližnjicah do gostilner kjer si g. glavni — li kosilu grede — privošči navadno skromen «aperi.tif», da si zagotovi tek in prebavo. Tam smo našli g. gl. urednika, ki j«' že v drugi osminki terana namakal in potapljal svojega nedeljskega mucka. Trdil jc sicer, da je «zalirljrn» in • a mu je zdravnik nujno svetoval oni 2 8, ako mu jo stalo do tega. da «Edin os U izide pravočasno. Poleg njega je sial gospod Job. ki je — posnemajoč svojega svetopisemskega patrona — vedno tužen ko Istra in se mojim najboljšim dovtipom ni smejal, kar me je pa že tako razjezilo, da sem oto-vrej sklenil, »la mu nikoli ne ponudim bratovščine. Videti je bilo, da se vsem mudi, pa smo še mi kar stoje pojedli po en ,sand-vviche" kar je okrogla natakarica prekrstila a «Šen-biks >, na kar sem patentično začel : «Naš jezik potujč'vavši, si kriv, da kolne kmet, molitve bravši.» Navzlic temu se zabava ni hotela razviti, pa ne vem, ali so temu bili krivi moji klaverni dovtipi in ponesrečeni citati, ali predpust in nedelj-■kr mucek, pa -n»o se razšli in se dogovo ili, da se snidemo baš tu ob 13 novega ra ima. Našel sem dobro gostilno in sem š< .tekam dobro kosil. Že vem. Vi bi radi ve loli, kaj sem si privoščil za kosilo in koli 1 o sem plačal, pa ne povem, da tega m vejo še drugi ljudje. Pri črni kavi mi iekdo za borni dve liri ponujal v nakiij >rečko, s katero zadenem prav gotovo po rtilijona. Kdo bi se branil take sreče, ps em kupil srečko, plača! kavo in hitel ni vorzo nakupovat potrebnih predmetov z< zpopolnitev svoje garderobe za velik« jredfpust.no veselico «IYi Maksu». V to svr »o se ini je zdela še najbolj priporočljiv; vrdka Oehler. Fletkane pomočnice so m< lar obsipale, češ: to je rodoljub z dežele ega. bomo osmukale za kup bankovcev *ostrežba pri Oehlerju je res dobra in toč ia. kar je res. je res, to se mora priznati via prijazno prašanje srčkanih pomočni« ein isto tak o prijazno odgovoril, da po rebujem finih ovratnikov najnovejše mo le in eleganme oblike. Gospodične so pri le v prvo zadrego, ko jim povem števil« ni okoli svojega vratu:« 44 prosim, kei em se za 2 cm posušil, odkar sem upoko mi.v skalijo se kupičijo pred mano. vst ni '.e so jih polne. št. 44 pa ni in j« ni. Te-efonlra.io v I. nadstropje. Nov kup ški.tel, e Ivigi, v ogromnih piramidah, v telefon-kesu slušalu pa smrči: < Kdo pa rabi ovrat like takega števila? 44 cm nima niti vr\ ia vratu a pomočnici' skalijo z zahtevano številko 'rimojdimaj. lepi so. elegantni, kar se tla »iuderni h visoki, da. skriješ vanj «Ada-raov krhelj . ki Ti takt) smešno skače go^ n dol po belem grlu in pači Tvojo lepoto; š•enem wakneš in skriješ vanj kožo, ki Ti dveh uvelih gubah visi okoli lepega vra-u.... Kakor nalašč zame! To se bomo po-tavljali na ]»lesul — koliko jih vzamete nibi gospod? — «Za enkrat, ljubezniva 4»'podična. samo enega, ker imam še dvt oma v perilu. Le radi cene še nisva ns istem.» — «Tri lire, gospod!) — «Kaj^ iar tri lire za en sam ovratnik ?» se pretražim. Pa sem začel .glihaii": ponujal ei:i najprej pozneje 70% vzklicne ee ie. Da je punca odnehala vsaj za ps i )»il udaril. Tako pa sem jezno odhitel na nico in se je>.il: :Boni jaz plačeval tri lir« a košček platna! Lahko bogatijo tržašk Slovencev. Znani umetniki v Sarajevu so: Rade Novaković, Nikola Jovanavić (ki je zadnje dni spisal prav uspelo komedijo), Ilija Vndičević, Nikola Jfajdviković in Katica Hajđuikovie, Ćurčić in njegova soproga, Kešeljević, pesnica Draga Milojović in beograjski tenor na stalnem gostovanja Turinski. Gledališče igra dramo in opereto. Narodno gledališče v Skopiju. Intendant je profesor Milutin Karađžiić. Direktor drame je Milorađ Petrovih, ki je kot član beograjskega narodnega gledališča delegiran v Skoplje, na to mesto. Skopljausko gledališče, ki je bilo še iz turških časov, je v začetku 191-4. leta zgorelo. SrJ&ija je začela takoj graditi novo, ki je bilo ravno dograjeno, ko je izbruhnila svetovna vojna. Za časa vojne so uporabljali Bolgari gledališče kot štalo za konje in. tako skoraj popolnoma uničili poslopje. Po vojni si je morala skopljanska Talija poiskati provizo-rično dvorano (pri Dušanovem mostu na Vardarju), kjer se še dandanes igra m se č&ka na dovršitev gledališča, ki se že 7 let gradi. Za bodočo sezono upajo, tla bo gotovo in bo tudi slavnostno otvorjeno. Nova stavba bo ena najlepših v Jugoslaviji. Skopljansko gledališče se smatra kot neki kader jugoslovanskih gledaliških igralcev, od tamkaj prihajajo v vsa druga gledališča mladi talenti, ki so se več ali manj tam že izvežbali. Med današnjimi odličnimi člani šteje skonljansko gfedaFišče sledeče umetnike: Mirerada Petroviča, Josipa Srda novica, LjuMhr FIMpovIžo, Dfle Dimiti i Jeviča f Pero Jovanovica, Litizo Stanofe-vićko, Žfvko Srdamovićko, Ivko Radenko-vićko, Džinima in soproga itd. Skopijansko gledališče goji skoraj samo nacijonalen in patriotski repertoar in predvsem tiramo. Z opereto bo začelo gledališče šele prihodnjo sezono v novem poslopju. V skopljanskern gledališču deluj^Ttot režiser tudi ruski umetnik Aleksander Vereščagin, nečak velikega ruskega slikarja. Karo dno gledališč* v Maribora. Intendant je dr. V. Brenčič. Havnatelj drame pa znani slovenski igralec- Vale Bratina. Mariborsko narodno gledališče je ustanovil takoj po osvobojen ju Hmko Nnčič, slovenski igralec, sedaj režiser narodnega gledališča v Zagrebu s pomočjo našega tržaškega rojaka Ljodevita Svageffa, ki je tajnikova I gledališču nekaj let. in spravil na oder vse naše najboljše igralce. >*ed temi naj omenim le nekatere, ki so danes že slavni Marif Šimenc, tenor v Zagrebu, Von-kova Sfaviea, Mezgečeva, SBvester Skerl, setlaj pesnik in pisatelj v Ljubljani; Emil Rnmpel, sedaj basist opere v Ljubka ni, Kade Železnik, sedaj član drame v Ljubljani, Josip Povite, setl. član drame v Ljubljani; Vika Podgorska, sedaj Članica drame v Zagrebu: Iva šetinska, sedaj v Splitu, itd. Omeniti je treba tudi ustanovitelja mariborske opere kapelnika Plecitija, sedaj dirigenta splitske opere. — Danes sodelujoči člani so: Josip Basberger, režiser in tajnik Kovic, primadona Bukšek ova, mnogu obetajoči talent An ta Kovačieeva in mnogo »thadih moči, katerih imena mi momentalno niso pri rokah. Več časa je deloval v Mariboru bivši direktor varaždin-skega gledališča in kapebiik Andro Mi--»T>-.-rM, s«»dai tajrtrk Zagreb, opere, in njegova soproga Ančica. tiletlališče v Mariboru vrši poleg kulturne še zelo važno naci-jonalno nalogo. Mesto je, kakor znano, polno Nemcev in nemške kulture, poleg tega na meji med močnim kulturnim sosedom in Slovenci, v tej umetnosti še skoraj začetniki. Priznati je treba, da je do danes vršilo svojo nalogo nadvse častno, le žal,, da so zanje v Beogradu imeli vse premalo smisla in ga precej mačehovski subvencionirali. Gledališče igra (pomislite s tako pičlo subvencijo!) i dramo i opero i opereto. Naj še na kratko omenim privilegirana, potujoča in mestna gledališča. Med prvimi gledališči je bilo varaždinsko, katero jc vodil dolgo let in zelo uspešno Andro Ml-trovftć. Fozneje je prevzel vodstvo režiser Jakob Osipevi^ pa ga je moral vsled fr-nancijelnib težav zapreti. Pred kratkim ga je zopet otvor i 1 Branko fejovac, moderen, mlad in temperamenten igralec, pa 2%iibog tudi ou. ni mogel izhajati s pičfo s'.i^vencijo in konkurenco kinematografov tet* ve gledališče ;.apuslil in odšel v Zagreb. DaJes je gledališče zaprto. In to je edirvp gledališče, ki sedaj v Jugoslaviji ne deluje. Dobro uspeva in izvrstno igra mestno gledališče v NHu (pa da, Srbija in srbska publika!) pod ravnateljstvom Ljubomira Rajčića, širom Jugoslavije znanega pod imenom Čforga. Takisto dobro uspevajo po drinsko privilegirano gledališče (Šaba/) pod ravnateljstvom Dnšana Životića, ti-močko privilegirano gledaHSee pod direkcijo Petra Hristilića, bitoljsko mestno gledališče poti ravnateljstvom Dile Dinnlo-vića, igralca in pisatelja raznih literatur-nih ali aktuelnih komadov, ki so zmeraj velika atrakcija za publiko, in štlpsko mestno gledališče pod vodstvom Dnšana Cvet kovića, bivšega člana skopljanskega narodnega gledališča. Če omenim še potujoče pokrajinsko privilegirano gledališče Lc-vaka, ki je povečini skoraj stalno v Subc^ tiči. potujoče dražico Aleksa Saniič (direkcija Bajčevič-Matijevič) in kosovsko gledališče (direkcija Miša Miloševič), sem po-vetlal o jugoslovanskih gledališčih skoraj vse. Je sicer še nekaj »»>anjšilj skupiu, ki pa niso vredne spomina, ker sestojijo iz dveli ali treh Članov in" se bolj približujejo varijete ju in kabaretu nego gledališču. Te sem namenoma izpustil, k«- je moj cilj govoriti samo o gledališčih kulturnega pomena. Samo ob sebi je umevno, da s tem nisem izčrpal popolno gradiva in gotovo sem trii n tam marsikaj pozabil, kar bi bilo treba omeniti, ampak cilj meni je bil informirati samo tako en gros bralce o naši jugoslovanski gledališki umetnosti. Prav gotovo se bo enkrat pozneje našel človek, ki bo izčrpno obdelal zgodovino jugoslovanskega gledališča kot jo imajo Nemci, Francozi, Rusi, in zbral v njo vse kar se nje tiče, tako da ne bo ostal nihče pozabljen kot je mogoče v tem-Ie mojem članku. Gledališke literature in časopisja se je skušalo v Jugoslaviji precej izdajati, pa je po večini po par številkah vse zaspalo. Premalo naročnikov in premalo razumevanja je še. Med publikacijami velja omeniti «Maska», ki je kot prva jugoslovanska revija izhajala v Ljubljani pod uredništvom J? a de Pregarca in Silv. Škerla, «Scena», ki je izhajala v Zagrebu v redakciji Tita Strozzija, «Gluma», ki jo je izdajalo Udruženje gled. igralcev v redakciji Brane Oetkoviča, Joco Cvijauoviča. Lojzeta Drenovca itd. Sedaj vzhaja že drugo leto «Comoedia» pod uredništvom Nikole Jovanoviča. Milan Skrbinšek je puhliciral «Diletantski oder», priročno knjigo za naše diletante, ki ima v sebi mnogo dobrega in koristnega tudi za, velike odre. Udruženje gledaliških igralcev je izdalo Milutana Čekića «Pozorište», v Osijeku je V. li ladica «Gledališki koledar», ki je bolj lokalnega pomena in brez umetniške vrednosti. V Zagrebu pa izdaja uprava narodnega gledališča «Hrvatsko pozornico» v redakciji ZTatka Gorjana. Za bodočo gledališko sezono pa se — kakor čujemo — pripravljajo večja gledališka izdanja, ki naj bi bolje raprezentirala j ugoslovensko gledališko umetnost kot sedanja, predvsem torej, da se bo izdajala ilustrirana strokovna revija, kjer bi sodelovali vsi najboljši umetniki. Brezdvonmo je, da je jugoslovenska gledališka kultura od osvobojenja do dan^s mnogo napredovala, in upati je, da ho kmalu lahko stopila v bok z gledališko kulturo velikih narodov. BRIVEC išče dva brivska pomočnika* Eventuelno proda drugemu podružnico. Pojasnila daje Matija Piskač, Opčine. _19t> BABICA, avtorizirana. diplomirana, sprejema noseče. Adele isiaerschits-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), la^J stna vila, telefon 20-b*4. STAVBNO PODJETJE in izdelovanje betonskih izdelkov Leopold Oblak v 11. Bistrici sprejema vse v svojo stroko spadajoča dela. Načrte in proračuna napravi ob prejemu dela brezplačno. Posreduje tudi pri nakupu ter prodaji stavb in zemljišč. Stara že nad štirideset let obstoječa in dobro« vpeljana trgovina z mešanim blagom, v večjem mestu v Julijski Krajini. (ia z vsem inventarjem in obstoječo zalogo* poti ugodnimi pogoji v najem. Poleg obsežnih trgovskih lokalov so na razpolago tudi kleti in obsežna skladišča. Cenjene ponudbe na upravništvo pod «M. L. »s.j* 290 KRONE po 2.10 plačuje ALOJZIJ POUH, Piozzfl GarHnid! 2 prvo nadstropje Pazhp na naslov Pazite na naslov! I MALI OGLASI VDOVA, poštena in pridna, išče službe za. več ur dnevno. Nastop takoj. Naslov,1 Via del Vento 8, vrata 2. 225 PIACIST, deloma poznan, /a tovarno kisa, se sprejme. Plešoičar, Via Media 12. Zobozdravnik Met D. dr. D. Scirdcc specrfeHstza ustne in zobne bolezni perftkcijoniran na dunajski klinik ordinira v TRSTU Via ML R. Imhriani 16, L (iirej ¥1a l Dijani) u •2X1 g 3 _ BSS&zzr: od 9-12 in od 3-7 KIS, zajamčen, naraven, na podlagi novega zakon**. Naročajte edino v tovarni1 Bruse h i na & C.o. P lesni e ar . Via Media! št. 12 - Trst, Majvlsle cene plačujem za PRODAJALKO, starejšo moč, zmožno italijanščine. sprejme takoj manufakturna trgovina Štefan štekar-ja v Ajdovščini.' 22 h NOVI ZAKON o razpečavanju kisa je zelo strog, i Kazen do 2tMM> lir! ;, t^ti se tenui izognete, obrnite se na tovarno Brusehina & Co (Pfesničar), Via Media 12 - Trst. 231 HODISTKA, prvovrstna, izdeluje krasne klobuke od 1. 10 naprej. Pripravljeni vzorci po L 30. 1 stota m se nahaja kro-jačnica za ženske obleke. Najnižje r»»ne. Popravljanje. (*oist> 4a, 11. 232 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavee, Via Gmlia I7H kyft, zlatic, dihurjM, všdar, iazfte^^ mačk. va-veric9 R /9 divliH iiv domačih zajcev. D. WmDSPACH Trsi, Ula Cesare Baitfsti H. li. nadstr*« vrata 19 i&i Sprejemajo se pošiljatve po pošli Preminul je naš ljubljeni oče, tast, brat in stric Miroslav Hmferožiž posestnik Pogreb blagopokojnika se bo vršil v pondeljek, dne 22. iebruarja I92b. ob 5. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. V POSTOJKI, dne 20. iebrm.irja 1926. Mrke, Albin, Maiči por. ^aternosl, Stanko, otroci. Ostali sorodniki. (28*.<) V globoki žalosti strti vsled neprcračtinljive izgube našega nad vse i)ubl>enega mož.a, očeta in starega očeta gospoda Antona ICrosmča industrijska itd. v Kanalu ob Soči izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so n:u izkazali svojo ljubezen iu spoito-vanje. Posebno se zahvaljujemo prei. g. motrsig Antonu Merfot. stolnemu i-an-niku v Gorici. preč. g. dekanu Veneeslavu Bolč za toiaibo i»i pretrecujoči govor oh grobu preč. g-Alojziju Mak uzu', Kuratu v I.igsi pri Kanalu, kot t- lažiiikn v zadnjih zdihljejih pteminstega in vsej drugi preč. duhovščini ki je spremila pokojnika k zadnjemu počitku. Tud! se zahvaljujemo g. dr. Luigi 'lannouiere, zdravniku kirurgu, ki je /. vso svojo znanostjo olajševal bolečine med boleznijo, g. SegaHa Štefanu /a njegovo požrtvovanje v boie^ni in pogrebnih obredHi- Zalivali ti se uam je dalje si. županstva v Kanalu, po^a/ni brarabi, .Narodni čita'nicr si. sodniji, davkariji, ba;ičniin uradnikom Delle Venczie v Kanalu, vsem darovateljem prekrasnih vencev in šopkov, pevskemu zboru, vsem onim, ki ^o pismeno aii brroiavno Izrazili so?ilje, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem onim. ki so pokojnika spremili k zad.ijemu počitku. Bog plati. V KANALI: OB SOČI, dne 20. februarja 291 Druiine: križnic, Ogorevec in Potočnik. I' O D L 1 S T E K___ JULE S VERNE: • («) Skrivnostni otok m. Inženirja, ki je visel na vrveh zrakoplovnima omrežja, je odnesel val s seboj. Tudi pes, ki je prostovoljno skotil za svojim gospodom, je izginil. «Naprej!» je vzkliknil poročevalee. Takoj so šli vsi štirje, Gedeon Spilett, Hubert, Pencroff in Nab na raziskovanje kljub temu, da so bili utrujeni in izmučeni. Nab je točil debele solze iz jeze in obupa, da je izgubil, kar mu je bilo najdražje. Od trenotka, ko je Cir Smith izginil, pa do tedaj, da so njegovi spremljevalci pristali na obrežje, sta pretekli jedva dve mi- nuti. Zato so upali, da pa utegnejo še rešiti. «Iščimo ga! je vzkliknil Nab. — Seveda, Nab, ga je tolažil Gedeon Spi-lelt, in gotovo ga najdemo! — Živega? — Živega. — Ali zna plavati? je vprašal Peneroff. — Da, je otlpovoril Nab. sieer pa je Top z njim!...» Ko je mornar slišal grmenje morja, je zmajal z glavo. Inženir je izginil na severni strani obrežja in kako poldrugo miljo daleč od mesta, kamor so padli na pesek brodolomniki. Će se je rešil na kakšno točko obrežja, je morala biti ta točka ravno toliko oddaljena. Bilo je morda okrog šeste ure zvečer in zaradi oblačnega neba je bilo že precej temno. Ponesrečenci so hiteli ob vzhodnem obrežju, kamor jih je slučaj vrgel, naprej po nepoznani zemlji, katere zemljepisna lega jim je bila ravno tako docela nepoznana. Hiteli so po peščenih in s kamenjem posutih tleh, na katerih ni hilo videti rastline. Neravna, razrita tla so bila na mnogih mestih razpokana. kar je ponesrečence zelo oviralo pri hoji. Iz razpok so se vsak treno-tek dvigali v zrak z okornim plahutanjem veliki ptiči, ki so se v temi na vse strani razleteli Drugi, lažji pti^ so kakor oblaki v celih jatah sprhutali v daljavo. Mornar je rekel, da so to morski galebi in vodne lastovke, ko je izza morskega šumenja slišal njih vpitje. Zdaj pa zdaj so se brodolomniki ustavili in glasno klicali ter prisluškovali, če bi se od vodne strani kdo oglasil. Mislili so, da če se približajo mestu, kjer je prividoma inženir stopil na zemljo, bodo slišali vsaj Topovo lajanje, ako bi ponesrečeni inženir ne mogel odgovoriti. Toda razen šumenja valov in pljuskanja niso ničesar čuli. Mala skupina, je šla dalje in preiskovala tudi najmanjše izbokline obrežja. Črez dvajset minut poti so se brodolomniki nenadoma znašli pred vrsto ponečih se valov. Zemlje je bilo tukaj konec. Bili so : i na skrajnem koncu zemeljske ožine, ki jo je morje oblivalo. «To je predgorje, je rekel mornar. Pojdimo nazaj in držimo se na desno, da pridemo zopet na suho. — Ce pa je tam! je odgovoril Nab in pokazal na oreau, odkoder se jc skozi temo blestelo razpenjano valovje. — Dobro, pok ličimo ga še enkrat!» Vsi so združili glasove v en predirljiv klic, toiia odgovora ni bilo. P»>čakali so nekaj trenotkov in vnovič zaklicali. — Zastonj! Brodolomniki so se vračali po tLrugi strani zemeljske ožine k peščeni, s školjkami pokriti zemlji. Fencrov je opazil, da >e je svet na strmejšem obrečju dvigal. Zato je domneval, da je po dolgem grebenu zvezan z visokim obrežjem, katerega gorska gmota se je nerazločno obrisovala v temi. Ta del obrežju, je imel malo ptičev. Tudi valovitev je bila tu precej manjša. Komaj se je slišalo šumenje pljus kota. Oči-vitlno je ta stran 'obrežja tvorila polukro- žen zaliv, ki ga je naprej štrleči rtie branil pred valovanjem odprtega morja. Po tej poti pa st> zašli bolj proti jugu, to se pravi, da so se oddaljevali od mesa, kj^r bi bil (lir Smith utegnil priplavati na suho. Ko so šli kako poldrugo miljo naprej ni obrežje kazalo nobene strmine, po kateri so upali priti dalje proti severu, tla-i so prišli zopet v notranjost, ko so obšli prod-gorje. Vkljub utrujenosti so brodolomniki pogumno dalje korakali v velikem upanju, da pridejo do ovinka, po katerem bodo mogli iti v prejšnjo smer. Kako veliko je bilo jijih presenečeni«, ko st> se po dveh miljah poti znašli v nov i 0 na skalnatem rtiču in prišli do morja. «Na otoku smo, je rekel Peneroff in prehodili smo ga otl kraja do kraja.» Mornar je rprav pogodil. Brodolomniki niso bili na celini, ainpak na otoku in sicer na prav majhnem otoku, ki je meril v eno smer komaj dve milji, v drugo pa morila še toliko ne. «EMWOftT» T Trstu, dne 23. februarja 1975. GOSPODARSTVO Triaiki blagovni trg F. C. — V Trstu, 20. 11. 1926. Žito. — Nazadovanje cen pšenice je privabilo na trg trgovce in mlinarje, ki so napravili več pomembnejših kupčij-skih zaključkov. Cena ameriškega t-a-kojšujeg^a blaga po kakovosti L 203 do 20r» franko vagon Genova. Huska drobna pšenica zelo konkurira ameriški. Notirala je franko va^on Genova L 190, a domača L 190 za metrski stot. — Koruza. Položaj je neizpremenjen. Cene približno iste kakor v prejšnjem tednu. — Mlinski proizvodi. — Bela moka štev 00 L 270—275, štev 1 sup. 255- 260, št. 1 235—240, št. 2 A 220 do 225, št. 2 B 200—210, severno-ameriška Seemid clear 180—190, ista First clear 200 210. Otrobi domači 115—125, jugoslavenski 105—110, levantinski 100 do 105, drobni otrobi domači 95—100, jugo-slovenski 05 75, levantinski 75—80. Tendenca v otrobih je izvanredno mlačna in povsod se ugotavlja pomanjkanje zaključkov. Testenine: iteapoljske i- 200—240, M ca 200 —280, najfinejše 230—250, navadne vrste 210 230. Konzum je vedno zadovoljiv. Slanina in mast. — Prekajena domača slanina 1000—1200, severno-ameriška v zabojih 900 980. — Centrifugira-na severno-ameriška mast v sodih «80 930 za 100 kg. Tendenca je več ali manj neenotna. Maslo in sir. Centrifugirano čajno maslo L 1850—2100. v štrucah 1800 do 2000, navadno čisto 1780—1900, margarin i ran o 900—1150, margarina I 750 do 850, ista 11 650—700. — Parmski sir I, 700 -2100, cmentalec 950—1450. sbrin-j ta 1250 1500, gorgonzola 800 —1200. isti svež 750—1300 za metrski stot. — Tendenca v siru in maslu jc še vedno precej nestabilna. Preobilica masla tlači cene. • Kiž. — Cene riža stalno nazadujejo. Inozemstvo ne naroča več v tako obilni; m« i i kakor prej in na tukajšnjem trguj je blaga v izobilju. Kadi pomanjkanja! 7 ikij.ičkov so naslednje cene le infor-j mat i v nega značaja: glasirani extra (italijanski) L 245 250, isti št. 11 235 do! 2 tO. isti št. 111. 230 235, Carolina 325 do| 395. Burma št. 2 L 195—205 frankOj skladišče Trst. Kr.va in sladkor. — Kakor vsa zna-! menja kažejo, se je brazilijski vladi po-j sreči 1 o valorizirati cene kave. To nam| kaže tudi dejstvo, da terminske cene. zadnjega tedna niso bile podvrženo ta-j ko divjim oscilacijam kakor v prejšnjih! tednih. Cene gotovega blaga so napram; prejšnjemu tednu popolnoma neizpre-menjenc. Istotako so ostale cene sladkorja pri L 640—650 za metrski stot neizpremeniene. Južno sadje in agrarni. — Povpraševanje po južnem sadju se tudi v tem tednu ni povečalo. Pulijski rožiči noti-raio f. 105, sicilijski 90, dateljni Hallo-Wee 350. smokve Calamata v najmanjših vencih 255—270. lutrijski mandeljni 2050 2075, sicilijski 2100—2300, mol-fetski L 300, levantinski sladki 1950, istrski lešniki 650—750, isti Kerasson-clij 900—950, isti levantinski 910—950, bosenski orehi 280, rozine Calamata 310. rozine Eleme kandijsko v vrečah 260 280, iste v zabojih 280—295, kandijsko sultanine v vrečah 050—700, iste! v zabojih 700—800, smirnske v vrečah! in zabojih L 750—900 za 100 kg franko' Trst. — Inozemstvo se za južno sadje' še vedno ne zanima v oni meri, kakor so je pričakovalo. Agrumi so kazali skozi cel teden zelo Čvrsto tendenco, kajti tukajšnjim iz vozni čar jem se je posrečilo spraviti precej blaga v inozemstvo. Pomarančo v zabojih stanejo 1. 55—65, limoni 32—35; a mandarini L 250 —300 za metrski stot franko nakladalna postaja Trst. Olie. — Cene v zadnjem tednu naraščajo. V Trsiti so ostala notiranja lieiz-I »remen j ena. Milo in sveče. — Cone so neizpreme-njono. Vino. — Na vinska tržišča Nemčije, Čohoslovaško in Avstrijo silijo v vedno večji meri španska, grška in italijanska vina. V Nemčiji cene padajo. Isto velja tudi za Avstrijo, kjer se mora vino bojevati s pivom, ki v zadnjem času z vinom zelo konkurira. V Jugoslaviji vlada mrtvilo. Boljše vrste vina stanejo 500 950, a vina slabšo vrsto 750 dinarjev hI. — Položaj na vinskih tržiščil) notranje Italije jo skoro popolnoma neizpremenjen. Oživljenjo vinske kupčij** v ozkih mejah se je razen v prejšnjem poročilu naštetih pokrajinah opažalo še na Siciliji, v Lombardiji iti Piemonlu. Cone so se v tem tednu popolnoma vzdržalo, a v trajveč krajih silijo še vedno navzgor. Povprečna notiranja po vsebini alkohola so gibljejo med 120 -350 lit za hI. — Julijska Krajina ni v tem tednu zaznamovala nika-kih izvanrednih kupčij. Naraščanje cen v starih pokrajinah jo ostala za enkrat za domači konstim brez pomena. V* tukajšnjih krogih jo pred par tedni prevladovalo mnenje, da se bodo ceno domačega pridelka vzdržale na dosedanji višini. Danes so pa ti krogi radi številnih ponudb z dežele ravno nasprotnega mnenja. Pomanjkanje denarja in pa bližajočo so nabavko modre galice, žvepla iu drugih potrebščin silijo kmeta k prodajam vina izpod tržne cene. — Tržaški vinski izvozni trg oddaja v inozemstvo le grška iu španska vina. Ita- lijanski pridelek ne prihaja zaenkrat i mnogo v p^štev. Živina. — Povpraševanje po živini je na naših tržiščih precej oživelo. Naj-bolj se povprašuje po vprežni živini. Zanemarjena ostaja več ali manj klav-I na živina in pitani prašiči. Cene volov se gibljejo okoli L 480—530 za q žive teže. Prvovrstni voli so celo nekaj dražji. — Perutnina se z ozirom na postni čas ne more veseliti preveč živahne oddaje. Piščanci notirajo na debelo L 9—9.50, a na drobno L 10—11. Prvovrstno blago doseže v prodaji na drobno tudi 12 lir za kg. Analogno se gibljejo tudi cene ostale perutnine. Golobi stanejo L 4—4.50 za kg žive teže. — Jajca. — Blaga je na trgu še vedno mnogo. Cena 65—80 stotin k po komadu. Kože. — Ameriški štrajk je prestrašil trgovce s kožami divjačine. Radi toga so bile kože divjačine v tem tednu skrajno zanemarjene. Posebno se mora to dejstvo naglasiti za lisičje kože. Pri najbolji volji se ni moglo ugotoviti cen, ki jih plačujejo za lisice tukajšnji trgovci. — Volovske sveže in sol jene kože, lahke do 30 kg L 650—660, iste nad 30 kg težke 700—720; sveže in sol jene telečje kože do težine 8 kg 1225—1275, isto od 8 -11 kg 925—975, is#p brez glave in z dolgimi bodri 1325-^-1375, iste okrogle brez glave in beder L 1325 doj 1375, iste okrogle brez glave in beder I L 1425—1475. Zelenjava in sadje na trg« Cavonr. — Česnik L 400, pomaranče 120—150, pomaranče v zabojih 35—65, repa 120, kislo zelje 130—170, artičoki (100 kom.) 55, koren j ček 75—90, brokoii 70—130, glavna to zelje 130—140, karfiola 10 do 100', ohrovt 60—130, cikorija 10—100* pesa 80—80*, čebula 70—80, dateljni 420*, koromač 80*, solata 100—180*, limone v zabojih 32—35, mandarini 200 do 300*, jabolka 120—300*, krompir 75 do 160, grah v stročju 120—350*, paradižniki 260—300*, suhe slive 570, radič 360 -bžo. radič rdeč 150—560, korenje 80—160, kisla repa 90, sladka repa 60 do 80. zelena 200—320, špinača 100 do 400, topinambour 60—70, motovileč 300! do 450, brukseljski ohrovt 450 za 100 kg. Na to cene jo v drobni prodaji dovoljen 20 odstotni povišek. 7, zvezdico zaznamovano blago se trguje brutto za not t o. _ D?oSa> finančne la gospodarske vesti Znnanja trgovina Čehoslcvaške v letu 1925. — čeho.-lovaška trgovinska bi-j lanca se po sedaj znanih definitivnih podatkih ni razvijala v letu 1925. tako! ugodno, kakor so je z ozirom na rastoči! j izvoz prvega pollet ja predvidevalo. Na-i Jraščajoči uvoz drugega polletja prete-j ( k loga leta je zelo zmanjšal prebitek bi-l i lance, ki je samo za 24 milijonov čeških I kron višji nego oni iz lota 1924. Prebitek zunanje trgovine pa je kljub temu Še vedno zelo velik. Čchoslovaški izvoz je v preteklem letu dosegel znesek 18.799 milijonov čeških kron. Napram lotu 1924. je bil za 1,776.6 milijonov čeških kron vočji. Uvoz je zelo porastel. Dosegel je vsoto 17 500 milijonov napram 15,860 milijonom čeških kron v letu 1924. Prebitek Čehoslovaške zunanje trgovine za leto 1925. znaša 1,299 milijonov čeških kron. Trgovinska bilanca Nemčije za leto |1925. — Statistika nemške zunanje trgovine izkazuje za leto 1925. primanj-j kljaj v znesku 3,686.5 milijonov zlatih ! mark (okroglo 22,100 milijonov italijanskih lir). Uvoz je znašal 12,482.5 (približno 74,890 milijonov lir), a izvoz je dosegel 7,796.9 (46,780 milijonov lir). Uvoz ima tendenco padanja, kajti za julij jo znašal primanjkljaj 411 milijonov zlatih mark in je potem stalno nazadoval. V decembru je bilanca izkazala prebitek 33 milijonov zlatih mark. • Razvoj j ugoslo venske trgov, mornarice. — Jugoslaviji je bilo na podlagi znanega dogovora iz leta 1921. priznanih 100.000 registrskih ton starega ladjevja. Koncem leta 1924. je obsegalo brodovje trgovinske mornarice 37 prekooceanskih parnikov s 103.000 registrskimi tonami; 10 parnikov in približno 100 hitrih jadrnic za oskrbovanje obrežne plovbe, 22 motornih jadrnic in 585 majhnih jadrnic, ki so obsegali skupaj približno 50.000 reg. ton. Najvažnejše paroplovne družbe so imele koncem leta 1924. sledečo tonažo: «Jadranska plovitba» na Sušaku ima 67 ladij s 22.696 tonami. «Ragusea» v Dubrovniku poseduje 14 ladij s 34,452 tonami, «lvo Račić* 10 ladij s 38.953 tonami. «Oceania» 7 ladij s 18,435 tonami, «Boka » o ladij s 1111 tonami, «Transoceania» 5 parnikov s 15.758 tonami, «Jugoslavija-Amerika» 4 parnike ! s 38.850 tonami in družba «J. Uzovič» l parnik s 3.185 tonami in 33 hitrih jadrnic s 7932 tonami. Skupaj tedaj 146 ladij s 174.372 reg. tonami. Državne subvencije različnim družbam so znašale v letu 1925. okroglo 40 milijonov dinarjev. «Jadranska plovitba» je v letu 1925. oskrbovala 37 prog in je prejela 27 milijonov dinarjev državne podpore. «Ra-gusea» je prejela za 5 prog 2,291.000 dinarjev. Ostalo paroplovne družbe so prejele zneske 2,991.000, oziroma po 180.000 in 1,000.000 dinarjev državne subvencije. Trgovinska mornarica se je v letu 1925. pomnožila za 40.000 reg. ton. Italija in svetovna produkcija umetne svile. — V produkciji umetne svile stoje na prvem mestu Zedinjene drža ve. Slede ji Anglija, Nemčija, Italija, Francija^, Belgija s sledečimi produkcijskimi številkami: Zedinjene države (leto 1923) 25,400.000 libber; (1924) 38V2 milijonov; (1925) 53 milijonov. — Anglija (v istih letih) 16Vi, 299 in 22 milijonov. — Nemčija 13, 23.6 in 26 milijonov. — Italija 10, 18.5 in 24.5 milijonov . — Francija 7.7, 12.3 in 14 milijonov. — Belgija 6, 8.9 in 10 milijonov. — Ostale države 8.4, 15 in 20 milijonov libber. ,'Sto libber = kg 45 359. IZ URADA TRŽAŠKE KMETIJSKE DRUŽBE. Domača živina potrebuje svežega zraku. Živinorejci se pri nas preredkokdaj zavedajo, da poleg krine ravno sveži zrak največ prispeva k dobremu prospevanju naše živine. Vsakdo izmed nas gotovo ve že danes, da potrebuje žival, kakor tudi človek mnogo toplote za osvajanje in pretvarjanje hrane v svojo lastno telo. Potrebno toploto dobiva telo po večini od krvi. Kri pa obnavlja svojo toploto s sprejemanjem kisika in zraku. Da ostane torej kri zdrava, moramo skrbeti za to, da pride v dotiko s svežim zrakom, kateri edini obsega dovolj kisika v sebi. Kri pride na celi povr-šini telesa v dotiko z zrakom. Živali torej ne dihajo samo s pljuči, kakor se marsikomu dozdeva, ampak tudi s kožo, katera ima v ta namen na svojem površju brezštevilno majhnih luknjic. Poizkusi nas celo poučujejo, da dihanje samo s pljuči niti ne zadostuje živim bitjem. Ce bi človek ali žival namazali po celem telesu s katramom, voskom ali podobnim, tak človek ali žival bi se zadušil, čeprav bi lahko dihal skozi usta. Kak<9**4obro prija koži sveži zrak, vemo tudi iz vsakdanje izkušnje, kadar si umijemo zaprašeni obraz ali umazane roke. Šaj pravi pregovor gotovo ravno vsled teh opazovanj: «Snaga je pol zdravja!» Ne pozabimo torej nikoli prezračiti naših hlevov. Popolnoma krivo je postopanje nekaterih gospodarjev, ki puščajo v hlevu mnogo časa ležati gnoj, češ s tem bo hlev toplejši. Res je hlev toplejši, ali zrak y takem hlevu je slab, okužen, nezdrav. Mraza živina po zimi pa ravno toliko ne občuti. Saj si je preskrbela že v jeseni gostejšo in daljšo dlako. Taki, nezavedni gospodarji mislijo, tla obvarujejo svojo živino pred prehladom, če ji segrevajo hlev s pomočjo gnoja. Nasprotno, izkušnje nas uče. da ravno pri takih gospodarjih najdemo najprej živino bolno, posebno na pljučih. Ni dovolj, da samo prekraćujemo hlev. Moramo živino večkrat tudi očistiti prahu in nesnage. Ob milejšem zimskem vremenu pa pustimo živino, da se tudi živahno pregiblje na prostem. Na ta način se j lovo še najlepše navžije svežega zraku iti (okrepi svoje telo. Posebno sedaj, ko se ! približuje pomlad, je pogosto spuščanje! [domače živine na presto zelo potrebno. S j I tem se privadi živina posebno mlada pola-' gouia na čase, ko morala kljubovati raznim vremenskim spremembam nt. pati.i Predno nekaj zahtevamo od telesa, pa naj1 bo katerekoli teio, ga moramo poprej utrditi. Tudi živinorejec, naš gosopdar, naj skrbi za zdravje svoje živine ter naj utrja njeno telo in njegov malenkostni trud bo obilo no plačan od hvaležne Živine. ■ SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE i «Tržaška pmetijska dražba* v Trstu, nI.' Torrc bianea St. 19 je prijela pred kratkim iz Nemčije sveža in zajamčena semena redkvice, zgodnje majske repe (ravucej,; zgodnjega Ditmarschkega zel a, zgod sijih ; in krasnih vrzot, cvetočega karfijola. solat-j ne pese (arbete), solate kristalne orjaške, (rice), ljubljanske ledenke, kraljice maj-uika, solatine, paradižnikov, kumare, graha nizkega in visokega in razna druga ze-lenjadna in vrtna semena. Trave iu detel|e: lucerne in domaČe ali štajerske detelje. Cvetlična semena: K veža cvetlična semena smo ravnokar prijeli iz Nemčije. Umetna gnojila: Mcšanlco za krompir, i grah in zelenjad. Superfosfat, kalijevo sol j in amonijev sulfat. Kmetijsko orodje in stroje. Sadna drevesca: hruške, breskve cep- j Ijene na mandelj, kraškega izvora. Cepljene trte belih in Črnih vrst. Za vsakovrstne stroje in orodje sprejema naročila. Izdaja vsa potrebna gospodarska navodila brezplačno. Tržaška kmetijska dražba v Trstu ulica Torre bianca 1> in al. Ralfineria 7 Zanimivosti Iz kraljestvi narave Človek, ki opazuje naravo, najde povsod okoli sebe tako harmonično lepoto, da strmi v svojem začudenju. Čudež za čudežem se mu prikazuje in če jih hoče pojasniti, naleti na ovire, ki se očesih kar ne dajo premostiti. Mi navadni smrtniki, ko čujemo pripovedovati o prirodni lepoti, se spomnimo samo na primer na naš slovenski Bled in Vintgar, na postojnsko ali ško-cijansko jamo in podobne veličastne spomenike kraljestva narave. Toda oni, ki se i smotreno zanimajo, so deležni lepot, o katerih se nam niti ne sanja. i Kraljestvo narave je največje in najveličastnejše od vseh. Razdeljeno je v nešteto mej, ki ga istočasno delijo in vežejo. «Državniki» v njem so znanstveniki. Ti poskušajo uravnati omenjene meje in tudi bojt se pogostomu vršijo med njimi, kajti ti «državniki» ne soglašajo vedno med seboj. Določiti meje v kraljestvu narave ni nikaka lahka stvor. Lahko je reči, da je okrogel kamenček na produ rudnina, da je hrast rastlina in lev Žival, toda meje med podkraljes&vi narave niso vedno tako široke niti niso znamenja vedno tako izrazita. Kako pogost oma je rudnina podobna delu človeške spretoaati ia umetnosti! V prirodi najdemo krasne kristale, dovršeno lepe prozorne piramide in — ali niso taki kristali podobni izdelkom uai*pretnej$ega. Jbrusilca dragih kamnov? Kaj sili nekatere mineraHje, da se kristalizirajo; kakšen zmisel je skrit v tem činu narave? Mrtva, brezčutna telesa so, pa kažejo, da se igra z njimi neka inteligentna sila. V kislini: raztopljeno belo srebro kristalizira in na-' pravi lepe brezbarvne kristale. Zakaj?! Svetloba spreminja te kristale zopet v § - srebro Kako? Zakaj? Ne vemo mnogo, iz-(j rabili smo pa le to tajnost v fotografiji. .J In v kraljestvu narave najdemo tudi talke rudnine, ki so na videz podobue rastli-I nam. Neka vrsta je podobna drevesni skor-' ji, druga usnju, na Korsfki pa najdemo rudnino, ki je čudovito podobna rastlini, ki ■ raste po divjinah Sirije. Skozi dolgo vrsto dob so smatrali ljudje . morske korale za rastline, danes vemo, da . so to živalice zbrane skupaj v neizmernem , številu. Morske gobe, ki jih posušene rabimo za brisanje šolskih tabel, so tudi živa- • lice, pa kako zelo so podobne morskim rastlinam! Mimikrija nekaterih žuželk je nekaj iz-| rednega. Vidimo metulja (v naših krajih j teh seveda ni), ko leti in sede na vejico .[drevesa. Kakor da se je zgodil čudež, ne . vidimo ga več, to se pravi, vidimo ga še. a opazimo ga ne več. Ko sede na vejico iti l stisne krila skupaj, je po barvi in obliki tako zelo podoben drugim listom na vejici, da ga ne moremo ločiti, če ga ne pogleda-| mo od blizu. Druge žuželke so podobne ln-badu drevesa, tretje so kakor suha palčića, ||ko mirujejo, četrte imajo vso sličnost z 1 j overielim listom itd. j Svojstvo gibanja posedujejo samo živali, rastline se same od svoje moči ne gibljejo. ; Tako je prepričanje v obče, jia je li to res? 1 Ali ne opažamo vsak dan, da se listje in cvetje rastlin obračajo za solncem? Ali nismo še opazili dolge, blede krompirjeve klice, ki pleza iz svojega temnega kota proti oknu, da ujame nekoliko tako potrebne svetlobe? Toda tudi drugače se gibljejo rasline. Semafora naprimer (desmodia oscillans). Ta se giblje mnogo živahneje od mnogih nižjevrstnih živalic. Indijan. stročnica je to. vsak njen list je podolgovat z daljšim pecljem, na katerem rasteta zase j dva majhna lističa približno tako kakor I znana bleda listka na peclju lipovega evet- ■ ja. Ko posije sćlnce se ti drobni listki pri j semafori začnejo ^sunkovito bližati drug j drugemu in zopet odbijati. To je dalo po-I vod njenemu imenu, kajti beseda semafor pomeni optični brzojav in res izgleda, da j rastlina s svojimi drobnimi listki nekako ; brzoj a vi j a v svojo okolico.- Dalje so mimoze, okoli dvesto vrst jih je f poznanih in skoro vse rastejo v tropičnih krajih Amerike. Ena med njimi (mimosa p udica) občuti vsak dotik. Ako se samo s j prstom dotaknemo enega njenih listov se j v hipu vsi pobesijo navzdol, kakor da jih j je oparila slana. Čez dolgo časa se zopet j dvignejo oživljeni. Ko se začne ulegati i mrak na zemljo, se njeni listi pobesijo. ka-i kor da so mrtvi in tako prespijo vso noč. Vodni lenti! ali vodna leča se dvigne na . površje, kakor pride njen čas cvetenja, ko hitro docvete, se zopet skrije pod površje. | Pasijonka je zopet rastlina, ki rabi mnogo vode in če je preveč oddaljena od nje, lut-; pravi dolge kaliee, ki se spenjajo po vrhu • zemlje proti vodi toliko časa, da jo dosežejo. Dalje pozna botanika neznaten vodni .plevel, ki neprestano giblje sem in tja , tudi v popolnoma mirni vodi. Druga vrsta se uvfga proti površju in zopet pada nazaj, i Tretja vrsta se giba vrtino v krogu. Pretežna večina rastlin po zimi spi in živi aktivno le po l&ii. Mnoge rastline pa spijo v presledkih tudi {»o leti. Hegrat na polju se po ' slednji zdrami iz nočnega spanja, lan pa' «gre» spat takoj popoldne. Tudi niso samo živali, ki imajo svojoj lastno telesno toploto. Mnogo rastlin je.1 katerih temperatura je drugačna od onej v njih okolišu. Nasprotno pa najdemo ži-. vali, ki so brez toplote. Njihova telesna' toplota je vedno enaka oni, ki jih obdaja.] Znanstveniki pripisujejo živalim dvoje različnih in posebnih svojstev. Prvič instinkt, ki je podedovan, drugič pa prilično mero inteligence. Označujejo pa instinkt kot gotovo število idej. ki so prirojene, ki se pojavijo oh vsakem času, pod vsakimi-pogoji in ki so neizpremenljive. Mlado pi-, šče, izvaljeno v umetnem valilniku, bo znalo takoj loviti muho in ko bo odrastlo, se bo balo kragulja kakor vsaka druga kura, ki jo je vzgajala- koklja. Mlada račica, ki jo je izvalila koklja. bo takoj zabredla v vodo. ne da bi se brigala kaj za prestrašeno krušno mater, ki zbegana teka ob bregu. Morska želva, ki se izvali iz jajca daleč v notranjosti dežele, bo takoj po svojem rojstvu odmahala proti morju. Instinkt jo žene tje in instinkt je tudi pokaže smer, ki vodi proti morju. Da živali posedujejo inteligenco, je sta- - ro dejstvo. Tod tem razumemo, da J.ival nekaj zna, kar se je naučila, česar ji ni - bilo prirojeno. Konj razume povelje svojn- ■ ga gospodarja in ga uboga bodisi 1/ strahu ■ pred njim ali iz ljuitezni. Pes, ki ho im > križpotju prei^kal dve poti, si bo izbral na i to tretjo, ne da bi jo preiskoval, lntelig> u-• ca mu pove, da mora biti tretja prava. vidimo. m. \''in<>, ■ da zna razločevati svetlobo od teme, o/iro- ■ ma večjo svetlobo od manjše. Pri živalih je moč razločevanja jasnejša in izrazitejša. •j ("!rv razlikuje samo hrano od nehraue, i! metulj pa zna razločevati tudi barve in jih ► zna tudi ceniti. Orel razločuje ljudi, živali 1 jin glasove, človek pa more razločevati ce--• 1 o v nevidnem svetu, v preteklosti, >eda-i njosti in tudi bodočnosti. i! Vse v naravi je jasno in razumljivo, isto-,! časno pa neumljivo in skrivnostno. < je ■| instinkt satno nekak prirojen ali podedo-■jvan nagib, ki se razodeva v kakem zutia-. njem Činu ali delu, tedaj bi lahko trdili, 'jda je lasten tudi rudninam. Njihovi atomi ,se vedno enako družijo, tvorijo pod ilani rimi pogoji vedno enake kristale. Naj ><• člu-I vek trudi z gotovo rudnino kakor hoče, naj j jo predeluje na vse mogoče načine, kadar : ji bo dal potrebne pogoje bo kristalizirala ■j vedno tako kot prej. Ako hočemo spremeniti način kristaliziran ja. moramo dotični j rudnini kaj dodati ali ji kaj odvzeti, toda :to se pravi, tla smo ji spremenili njen zna ' Čaj, da ni več. kar je bila. nego neka i |>• > vsem novega. In še bolj viden je ta instinkt pri ra>Hi-nali. Vtaknimo v zemljo zrno kakor hoče :.mo, vselej bodo rastle koreninice navzdol, stebelce pa na kvišku. Vsadimo ga v nav-; zdol obrnjeno cev pa bo rastlo navzdol to i liko časa, da pride na prosto, tam se h » | i j obrnilo stebelce proti nebu. Kako ve drob j na kalica, ki je zasuta ped na debelo /. zemljo, v katero smer mora rasti, da bo prišla 'čim,najprej na svetlo? Fižol, ki se o\ i j okoli kola od leve proti desni, od vi j ino in i mu skušajmo dopovedati, tla je ravno la i ko dobro, če se bo ovijal od desne proli levi. Pokažimo, kako mislimo, in ga o\ ijn parkrat tako. IJo ubogal? Nak: r.e bo mo 'gel se bo zopet odvil in se začel ovijati p< svoji stari navadi od leve proti lesi,;, pa ne ho mogel popraviti, kar >te skazili vi, bo pustil stebelce kar ga je narobe o\ tega toda od tam dalje se ho ovi al j>o - v > I jem lastnem načinu kakor vedno. ____ Borz ni«] VIZE: Trst, 22 fehr Amsterdam od do 1»>0~. j Belgija e't 112 o0 do 113 '.'.'V. P:i» i r T.omlon od Jo 12l.')o ; New Vork o.I L4 1 : do 2^.90; špauija oi 3-0J. do .li* i — ; >vii\; o I ; 470,— do Atene (d ,'H ~,0 d.j Bv.lin 'od >do .Y»5. ; Bukar^st «>•:! l«i."»w do 11 — j Praga od 73.^0 do M. ;(>: O^iaka u l t'.'1- •» 1 . O.t); r> J; Dunaj od! — .34 3 do —.3^3; Z^r > t 4,17i> do 4 1 Ren»r>?jske obvez-d^e t 8 (>:">. VA LITIJ: 1 rit; 20 februarja. Avstriiske !cron«» o I 0 0'M« do0.0352; diuarji od tV-H do i.{.9 i; dol.-nji od Jt 7« do 'J4.tr1; novci po 2a frankov od 5*4- ' > /U!,t ftteiling od 1 0 70 do l il.—. Zfils 3 domačih vio Vipavsko, istrski refobk in kraški ter:n Ni deb lo in za družine Vl3lS XX ^^Hcs«^ bre 94 (prej Acquedotto) ni drobno in z, družine Vea GšuSiaili 32. Telef. 2-4i Priporoča se lastnik (47) F2. sreuro, zlito, brlllnnfs j kupuje in plačuje po najvišjih cenah i Albert Povh — urama Trsti Via Massini j TISKARNA .EDINOST' v TRSTU • Izvršuje vsa tiskarska dela v najmodernejem stilu kakor j f tud| v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejimi stroji, j •črkami, Lynotype, stereotypijo ter rotacijskim strojem.: ; Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah, j Ulica S. Francesco d'Assisi 20 IZŠEL JE: Roman v treh delih ^^^^ f NOČ PRETEKLOSTI j ISpisala V. h Ksiiaaovska. £ Is ruščine preredsl IVAN VOUK. , J ® . Cena L 6-—. po poiti priporočeno L 7*40. V inozemstvo j 9 L 8-60 proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je is- 0 J* fi dala iz aaloiila Tiskarna Edinost. - Prodale: Tlakarne ^-n Edinost v Trste, Via & Francesco 2M., - Knjigarna J. ^^ ' štoka* Via Milano 37 in Žen. dobr. udruženje v Trstu, r\f//5if 1 Nar. Knjigarna« Gorica, Carducci 7. - Kraigher )oelp. Postojna, ^ Vennno v Migtauilae platnice (eenn L IO-—> se dobi ▼ knjleanil STOKA.