22
Brez te luči bi bila tema
Tone Kuntner
O PRIJATELJSTVU
Idem velle et idem nolle firma amicitia est.
¦ JAZ NE PREMOREM
O prijateljstvu še nismo govorili,
o vsem,
le o prijateljstvu še ne.
Saj o njem prijatelji ne govorijo.
Zares smo se prijateljsko družili,
peli, pili in se veselili.
Prijateljsko smo vsa nasprotja razrešili,
da ne bi si drug drugemu
ranljivih src ranili;
prijateljsko smo si roke sklenili,
da ne bi se ločili na poteh,
ki so nas ločili.
A je le ločil nas krvavi čas: ločil glas, - ko bi moral tiho biti, ločil molk, - ko bi se moral oglasiti.
Je zdaj čas spregovoriti o prijateljstvu, prijatelji?
Jaz ne premorem več protistrupov za strupe sveta.
23
Brez te luči bi bila tema
Zapušča me vid za vidne lepote barv, oblik in svetlobo duha.
Peša mi sluh za izbranost glasov, za sprejemanje glasbe iz hiš in gozdov.
In ko se dotaknem sveta in življenja, dotikov in stikov ne čutim več živo.
Zbolel sem,
zbolel sem neozdravljivo.
OB SVITU    Ob svitu
ptice pojejo.
	1 yjj^)v ali kričijo?
	V moje sanje
	pojejo. In me v novi dan
	budijo.
	Okna hiše
	zatemnim.
	Ne spregovorim besede.
	Delam se,
	da mirno spim. Se bojim,
	da so ujede.
	
	
	
24
Tone Kuntner
NEBO NAD DEŽELO    Nebo nad deželo
je trajno oblačno, v hišah in dušah tesno in temačno.
Le redko in kratko
sonce posije,
ko veter
moreče oblake razbije.
In spet se nebo temneje ustvarja, bliska, grmi, nevarno udarja...
A se ne zlije, ne zlije.
TA LUČ    Ta luč ni od včeraj in ni samo moja. Ta luč ne gori od danes do jutri, gori in sveti iz davne preteklosti v davno prihodnost.
	
Ta luč je spomin,	
ta luč je upanje.	
Mob-rl/"*  in  10   Hovnn	n^L-rn*  nri^rral
in je svetila
kakor trstenka,
kot oljenka, sveča, kot petrolejka,
kakor karbidovka,
kot plamen, kot kres,
kot ogenj v strehi,
kot velik požar
in kakor žerjavica,
ki je velikokrat skoraj ugasnila.
Brez te luči bi bila tema
A ni ugasnila,
ker jo varujemo kot luč svojih oči, ker jo predajamo neugasnjeno, preden ugasnejo naša življenja.
Brez te luči ne bi znali živeti.
Brez te luči bi bila tema.
SE JE    Rodilo se je
davno pred menoj to hrepenenje, pa se le resničen v njem spoznam.
Zorelo je
stoletja
v prebujenje,
a zdi se, kot bi ga zbudil
iz svojih sanj.
Stopilo je krvavo skozi trnje v življenje. In sem krvav še sam.
KRI    Skrivna, skrivnostna v živem telesu; nepogrešljivo vezivo življenja, ljudi in dni, zavesti, vesti...
Molčeča kriči, ko se krivica iz spanja budi, ko se resnica z lažjo bori, ko je človek človeku volk...
Svoje pravo ime prelita razkrije: častno in sveto, ko jo prelije ljubezen, nečastno, prekleto, ko jo sovraštvo prelije.
SOVRAŠTVO    Sovraštvo slepo kosi. Usoda mrtve prešteva.
Ni več
mirne noči.
Ni več mirnega dneva.
Plamen
prelite krvi
novo spoznanje rojeva.
NISO MRTVI     Niso mrtvi, ki so padli, pomendrani, z zrelim klasjem v krvavi letini.
Le vrnili so se
k zemlji,
v mir, tihoto
in skrivnosten naročaj
prsti.
Padli so
za novo setev.
Padli so
za bridek kruh
svobode in časti.
•
27
Brez te luči bi bila tema
Zdaj znam izmeriti neizmerljivo.
Po vas
si jemljem mero za ljubezen,
za zvestobo, srčnost in pogum;
po vas
presojam svoja hrepenenja
in preverjam njihovo veljavo;
po vas
postavljam ceno
za poštenje in iskrenost;
po vas
daljave merim in bližine
med ljudmi;
po vas
tehtam prijateljstvo
in bratstvo,
po vas,
po vas, ki ste prelili kri
za domovino.
Zahvaljeni za ta merila, bratje!
ZDAJ ZNAM