KMEČKI TURIZEM DANES IN JUTRI
Kmečki turizem ni nekaj novega, saj se je v Švici razvijal že pred 1. svetovno vojno. Njej se je kmalu pridružila Avstrija, ki je imela po 1. svetovni vojni zelo obubožane kmete in jim je morala kakorkoli po-magati. Zato so načrtno začeli urejati kmetije in širokopotezno razvi-jati tradicijo kmečkega turizma. Danes je Avstrija s podobnimi geo-grafskimi razmerami kot Slovenija dežela, kjer je kmečki turizem na zavidljivi višini in pomeni v kmetovem proračunu pomembno postav-ko, za državo pa pomemben vir deviz, potrebnih za izravnavo zuna-njetrgovinskega primanikljaja.
Tudi v Sloveniji so kmetije že tedaj, ko še ni bilo hotelov, v bližini turisličnih krajev in zdravilišč odda-jali sobe, vendar se kmečki turizem ~ni pojavljal v organizirani obliki kot pri naših sosedih, pač pa povsem sa-moniklo. Takralni kmečki turizem je ponujal tako imenovane »zajtrko-valne penzione«. Dopuslniki so do-bivali zajtrke skupaj s kmečko druži-no, za druge obroke pa so morali skr-beti sami. To pa ni bilo težko, saj jim je bila na vol jo kuhinja in hrana uli pa prehranjanje v vaških gostilnah, ki so bile ledaj dobre in sorazmerno cene-ne. TJIede udobnosti bivanja gostje niso bili zahtevni. Za osebno higieno je zadoščal umivaJnik z bokalom mrzle vode v sobi.
Organizkaiiega kmečkega turizma smo se v Sloveniji lotili šeie pred nekaj leti, ko je na tem področju za-čda na pobudo zadružne zveze Slo-venije ddovati regijska kmetijska pospeševalna služba.
Krncčki turizem jc danes — prav tako kot nekdaj — kmelova dopol-nilna dejavnost, ki omogoča poleg tradicionalnih proizvodnih sredstev (ktnetiiska zemljišča, gozd in gospo-darski objekti) vključevati med vire dohodka ludi kmečke slanovanjskc objekte in tako gospodarsko utrje-vati v določenih pogojih razmeroma razdroMjeno kmečko gospodarslvo. Kmečki turizem naj bi se razvijal na območjih, kjer je kmetijstvo — če-prav glavna panoga — deficitarno, ker zaradi razgibane konfjguracije terena ni mogoče zagotavljati sodob-¦ega industrijskega načina kmetij-stva.
Kot drugod po Sloveniji, se tudi v naši občini oblikujejo območja, kjer zaradi razgibane konfiguracije te-rena ni mogoče zagotavljati sodob-nega industrijskega kmetijstva v ve-likih serijah. Na teh območjih je kmetijstvo — čeprav glavna panoga — deficitarno, čemur sledi odselje-vanje kmečkega prebivalstva in za-poslovanje v industriji. Toda proi-zvodne zmoglji vosti teh območij mo-ramo ohraniti, kajti za pridelovanje hrane moramo očuvati vso primerno zemljo.
turističnega gospodarstva in terja kompleksno urejanje naših infra-strukturnih objektov. Povezan je s kmetijsko zadrugo in krajevno skup-nostjo. To je pomembno zlasti za skupno reševanje in vlaganje v na-prave, ki jih bo terjal razvoj turi-stične dejavnosti na kmečkih gospo-darstvih.
Nadaljevanje prihodnjič