Poštnina plačana v gotocini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE O ST. 45 # 11. NOVEMBRA 1955 • LETO XIV » CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 S PLENARNEGA ZASEDANJA REPUBLIŠKEGA SINDIKALNEGA SVETA RESNIČNI ZAŠČITNIK interesov delavskega razreda je, kdor se dosledno bori za uresničenje socialističnih načel v vsem našem gospodarstvu Prejšnji četrtek je zasedal v Ljubljani, kot smo že zadnjič poročali, plenum Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. O aktualnih gospodarskih vprašanjih je govoril predsednik Republiškega sveta Janko Rudolf, o vzgojnih nalogah sindikatov Roman Albreht, član Tajništva, tajnik Republiškega sveta Mavrici j Bore pa je opozoril na nekatera organizacijska vprašanja o zvezi z občnimi zbori sindikalnih organizacij. V razpravo sta posegla med drugim tudi Miha Marinko, sekretar Izvršnega komiteja CK ZKS, in Jovan Popovič, tajnik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Zapišimo nekaj misli iz poročil in razprave! ored- Srnernice, ki so bile sprejete na ^jetova.nju pri tovarišu Titu. o g 1 bodoči gospodarski politiki, ^ naletele pri delovnih ljudeh na s ,° ugoden odmev. In razumljivo, smo dobili s sklepi tega pori et<>vanja polno podporo v težnji, a bi kolikor le moč izboljšali FUotni položaj. Stara resnica pa $l ~7 to smo sami letos krepko . Usi]j — da sam sklep, pa naj bo tako lep in dobronameren, ne v ^mni, da se bo življenjska ra-U izboljšala sama po sebi, če se Plačni sistem je treba še izpopolnjevati To za nas m nič novega. Sistem je še tak, da vzpodbuja vodstva podjetij, da za posle čim več delavcev. Kaj to pomeni, menda ni treba posebej razlagati: rok je več, nairede pa prav toliko ali malo več, več je tudi ust pri mizi in siki a d plač delimo na vetij udi. Vse to smo spomladi ugo- ma plač. Dostikrat pa so nekateri sindikalni odborniki gledali le na to, kako bi kolektiv bolje »skozi prišel«, zlih družbenih posledic pa niso predvideli Smo torej za to, da naj bo vsota plač razdeljena na manjše število ljudi in to tistih, ki so steber proizvodnje. Ti bedo tudi več proizvajali. Istočasno bo manj potrošnikov, ki bi pritiskali na trg. Do kraja moramo torej uveljaviti načelo, da je dvig življenjske ravni odvisen od produktivnosti. Samo s »pridiganjem« tega ne bomo dosegli. Dosegli bomo lc z ustvarjanjem takih ekonomskih odnosov, ki bodo vsakega posameznika silili na to, da bo uravnal svoje odnose do kolektiva .itn skupnosti, kolektiv do komune itd. in obratno. Ne pa tako, kot smatrajo nekateri ekonomisti, ki vidijo le »čisto« ekonomiko, dati toliko za narodno obrambo, skratka zato, ker razdelitev narodnega dohodka ne dopušča višje življenjske ravni. Toda to ni povsem res. Letos smo dali za narodno obrambo okoli 15°/o. Za vol j premikov v cenah pa predstavlja vsota, ki smo jo dali zja vojsko, le okoli lCVo narodnega dohodka. In še to moramo vedeti, da gre precej teh sredstev za industrijo, stanovanja, ki jih gradi vojska itd. Torej je ta odstotek pravzaprav še man jši in danes lahko že rečemo, da so izdatki za vojsko normalni. I tavljali, kaj bistvenega pa nismo | glede na to, kakšne so posledice ' ukrenili. Poznalo sc je pa na živ- ' za socialistične odnose. i mi ^ m 'i Nekaj o »oskubljenem« skladu plač Kadar govorimo o skladu plač, dostikrat slišimo, češ kaj pa predstavljajo plače v strukturi cene, »Saj je to komaj nekaj odstotkov. Če bi dala tovarna še enkrat več, bi se to pri ceni ne poznalo dosti,« pravijo. Kajpak, če gledamo le na ta, da tako rečemo, »oskubljeni« plačni fond, potem res ne znese veliko v strukturni cene. Toda prišteti je treba vse dajatve za socialno zavarovanje, skratka ves osebni dohodek. To je pa že nekaj (Nadaljevanje na 4. strani) Na plenarnem zasedanju Republiškega sveta je govoril naš predsednik Janko Rudolf o aktualnih gospodarskih vprašanjih in sedanjih nalogah sindikatov OB POROČILU TOVARIŠA ROMANA ALBREHTA NA PLENUMU REPUBLIŠKEGA SVETA Tehnični napredek in družbeno upravljanje nas dobesedno ženeta, da temeljiteje in bolj vsestransko poskrbimo za vzgojo in izobrazbo odraslih delovnih ljudi 2ae^nji četrtek je zasedal v Ljubljani plenum Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo. daSedanje je dalo nedvomno obilo bogatega gradiva in opozorilo na tista vprašanja, ki so zlasti q nes važna v boju za izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi pri nas. (Prvi na levi je sekretar bralnega sveta ZSJ tovariš Jovan Popovič, govori pa France Plazar, predsednik RO Sindikata kemičnih delavcev Slovenije. Pred njim na desni je Tone Sturm, predsednik OSS Koper Hjbi vsi z vsem ognjem lotili je Uničevanje smernic, ki nam jih j. Postavilo to zasedanje. Je že da pri nas marsikdo kaj SoH a drugam, kako se dru-, , drže sklepov in predpisov, da *>— : ____ u.- 'i~i ve 'j"’ strukturo nase republike, se’ ?a bi neugodne posledice, če Priz Jf’P°v ne bi držali, najbolj ®oli ■ nas same. Zato smo naj-d0 r Za,i|nteresirani, da te smernice -pfaja uresničimo, vjto, °rei: od nas samih je od-del„ ’ če se bo gmotna položaj - avcev iD tla ’^v 111 uslužbencev postopo-Učinkovito izboljšal. misel smo že dostikrat za-^ letu smo že lani in le-VeDJ° Pomlad veliko govorili. In Ze s»o se v kolektivih pehala valj llTl večjim dobičkom, glasove^. Za investicije, ker Uipr« -ra^a tovarna V drugem poročilu je tovariš Roman Albreht govoril o vzgojni dejavnosti sindikatov. Uvodoma je tovariš Albreht osvetlil glavne družbeno gospodarske vzroke, med katerimi sta poglavitna predvsem silni tehnični napredek v gospodarstvu in uveljavljanje družbenega upravljanja, ki nas vse skupaj dobe-Vsega tega se lotimo s poli- sedno ženejo v to, da temeljiteje tične strani, saj je od političnega in bolj vsestransko poskrbimo za razpoloženja ljudi in od pritiska vzgojo in izobrazbo odraslih de-tudi odvisno, koliko tega bo uve- lovnih ljudi, posebej še delavcev. Povsem razumljivo je, da je zlasti velja to za vzgojno de-teh načel se bodo sindikati poka- javnost sindikatov — ta dejav- ______t___ ____ . . zali kot resničen zaščitnik delav- nost organsko povezana z gospo- na mesec; prvo letošnje polletje skega razreda in njegovih inte- darskim dogajanjem. Vse bolj pa že 3558 milijonov dinarjev na resov. j namreč postaja jasno, da je mesec. I vzgojno delo, vztrajno, vsestran- Številke same dovolj povedo. Izdatki za narodno !sko družbeno politično vzgojno obrambo so ie normalni .VTS! K temu lahko še nekaj doda- lom doprinašajo delavski sindi-mo. Marsikateri še niso do kraja kati s svoje strani najplodnejši spoznali, da je nizka storilnost doprinos k dobremu in napredne-vzrok nizki življenjski ravni. mu gospodarjenju. Marsikdaj smo takole modrovali: Slabo živimo zato, ker moramo Ijenjiski ravni, saj je kupna moč rasla, proizvodnja, zlasti kmetijska, pa ne dosti Poglejmo si Te nekaj številk! Leta 1955 smo dali za plače 33,336 milijonov dinarjev ali 2778 milijonov na mesec; leta 1954 že 41,151 milijonov ali 3429 milijonov Iijavljenega v planskih proporcih. Le v boju za dosledno uresničen je — Vse bi bilo v redu in prav, če bi tudi proizvodnja tako hitro rasla. Toda to se ni zgodilo. In tako se je potem marsikdo čudak kako je mogoče, da kupna^ moč narašča, mi pa vedno slabše živimo. Seveda blaga ni bilo toliko na trgu in to je bilo zategadelj toliko dražje, natanko toliko, kolikor je porasla kupna moč in še več. Zato si za več denarja manj dobil. Pri vsem tem pa so bili najbolj prizadeti tisti, ki živijo samo od plače. Kdo so ti? To so v veliki meri industrijski kvalificirani delavci, na katenh leži glavno breme proizvodnje iin ki predstavljajo jedro delavskega razreda. Ko govorimo, naj bi postopno izboljšali gmotni položaj delavcev in uslužbencev, imamo v mislih prav te, ki so po ekonomskem položaju odvisni od proizvodnje m ki predstavljajo tudi politično tisto silo, na katero se našla - uje potrošnik in nih- Ugotovili smo, da je produk-aozabili smo. da smo j tivnost na enega zaposlenega so- »brez no- _ ________vendar ne *ako<: ^er >si v komuni želimo Za j 1,n tako tovarno«, se pulili jPtiai itd. Istočasno pa smo ko ji kako težko živimo in ka-Ia&tne-zgoraj«, ki da ne zna go-itd. Resnica pa je kaj del m Dobiček, ki smo si ga žepa ’ stn<> plačali sami iz svojega cene so šle navzgor, i? z,a,t 50 šle iz našega žepa, ,n,a'm je manjkalo drugod. Če r]r plačuje potrošnik in nih- ’’g; Le pozabili smo. da smo ------- , - n ®jalci tudi potrošniki. I razmerno nizka in da bi jo močno lftu ^ez zavestne akcije, kot te- dvignili že, če bi se v tovarnah ie v i?,v'im<>. ne gre. Prav sedaj rešili tistih, ki jih imamo na plač- M lkr : " " ............... iy. ne gre. r ra v seuaj rramu otu, j1'* ™ i .... in odgovorna naloga nem spisku le za to, da bi pns i žavf.j sjPdikalnih odbornikov in do večje vsote plač. Toda marsi-iti ™n,1|h delavcev, da se vedno “ 1—'v'5 kam po V i ° v IT v, uo »e '' -111-7 &?>erti-SOc* zavzemamo za to, da fišjj -p*ce posvetovanja pri tova-8air_ ‘tu uveljavimo in da vsako-rUtio - Diai bo kdorkoli, opozo-last,’ ? menimo, da ra ima v 1,1 s temi sklepi. Zato je n°> , da sami gospodarsko Sri^i ? dobro poznamo, zanjo ti--"®1,0 delavce, da se bo-kaiPek * j-’1’ zanjo in da se je tilda sami držimo. kje se bodo pomišljali, češ kam naj gredo. Bati se je, da od tega vračanja na vas ne bo dosti. Sindikati imajo vse možnosti in dolžnost, da vplivajo na to, da odpovedo v tovarnah takim, ki po svojem gmotnem položaju lahko živijo tudi s tistim, kar imajo doma. S tem pa bi bili tudi izdatki za socialo nižji. Torej se da že sedaj marsikaj napraviti, ne da bi čakali na spremembo siste- Ta ugotovitev je neverjetno ko utiramo v gospodarsko življenje pot načelom nove gospodarske politike. Pri tem važnem in pomembnem opravilu bodo sindikati obilo prispevali k splošnemu napredku našega gospodarstva in rasti socialističnih odnosov med ljudmi, če bodo poskrbeli zlasti za to, da bodo delavci, prvič, razumeli novo gospodarsko politiko, drugič, če bodo sindikati delavce nenehno usposabljali za to, da bodo pametno in razsodno gospodarili v okviru predpisov in določil, ki jih prinaša nova gospodarska politika, in tretjič, če bodo nenehno pomagali delavcem premagovati težave, ki jih poraja tržna stihija ali pa posamezniki po svoji osebni krivdi, ker mislijo vse preveč po kapitalistično oziroma po birokratsko. V zvezi s temi stvarmi je tovariš Albreht opozoril zlasti na dve zadevi: Prvič. Po ustanovitvi delavskih prosvetnih društev Svoboda, to je nekako po letu 1952, so pre-nekaieri sindikalni odborniki in važna prav v sedanjem razdobju,1 cela sindikalna vodstvu zapadli Predsedstvo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije je na svoji prvi seji obravnavalo najvažnejše naloge, ki jih je treba izvesti v tej sezoni (Poročilo o seji beri na 7. strani.) mišljenju, da bodo odslej skrbela za vzgojo in izobrazbo delavcev samo prosvetna društva, da se kratkomalo ne bo treba sindikatom ukvarjati več s tem delom. Seveda je praksa take teorije kaj kmalu zavrgla. Predvsem je res, da je V delavskih prosvetnih društvih, ki sicer združujejo v svojih vrstah dve tretjini vseh delovnih ljudi, ki se pečajo amatersko s prosvetnim delovanjem, vendar je teh ljudi v odnosu na skupno število zaposlenih delavcev komajda ena osmina. V sindikatih pa je trenutno včlanjenih dobri dve tretjini delavcev, česar ne. gre pozabljati. Poleg tega pa v sistemu delavskega gospodarjenja delavski organi upravljanja kar sami praktično gospodarijo in sindikati vse bolj zgubljajo nekdanja pooblastila, ki so jim nalagala neposredno operativno poseganje v gospodarsko življenje. V takih pogojih, ko se ogromne množice delavcev same odločajo v gospodarstvu, je prvenstvena naloga sindikatov v tem, da usposabljajo te delovne množice za dobro gospodarjenje, oziroma kot je ob neki priložnosti eden izmed sindikalnih odbornikov zelo duhovito ugotovil, da branijo delavce pred tem, da bi počeli nepametne stvari, stvari, s katerimi sami sebi škodijo. Iz tega torej izhaja, da je temeljno opravilo sindikatov v naših sedanjih pogojih, da predvsem temeljito proučujejo gospodarsko, socialno in družbeno dogajanje v našem življenju, da temeljito znanstveno analizirajo posamezne pojave in da s takimi temeljitimi analizami in študijami vzgajajo člane sindikatov, da bolj preudarno in bolj tehtno odločajo v gospodarstvu. Zaradi vsega tega je nujno, da vsi sindikalni organi zbero okrog sebe določen krog delovnih ljudi, ki imajo voljo in so sposobni za to, ki bodo študiozno proučevali naše gospodarsko življenje in pojave v njem in oskrbovali sindikalna vodstva s takimi študijami. Samo po tej poti je pričakovati, da bodo prišli tudi do poljudno znanstvenih razprav v večjem obsegu iz našega gospodarskega življenja, to je do tistih razprav, ki so za kolikor toliko solidno in sistematično gospodarsko politično izobraževanje delavcev neob-hodno potrebna. (Nadaljevanje na 2. str.) IZ NAŠIH ORGANIZACIJ SEKRETAR CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE TOVARIŠ POPOVIČ O DELU PLENUMA GOSPODARSTVO 1 PRVEM MESTU Plenuma Republiškega^ sveta Zveze sindikatov Slovenije se je udeležil tudi sekretar Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije tovariš Popovič. Na vpra- litični aktivnosti in metodi dela sindikalnih vodstev bo znatno pripomogla, da bodo sindikalna vodstva uspešno reševala svoje naloge. Naposled bi še želel poudariti, da o vseh teh problemih razpravljajo tudi sindikalne organizacije v drugih republikah. Razumljivo je, da Centralni svet sindikatov postavlja ta vprašanja na prvo mesto. Nedavna razprava o plačnem sistemu na plenumu Centralnega sveta je bila samo del te aktivnosti sindikata. Centralni svet že dolgo proučuje možnosti, kako bi se sindikati najaktivneje vključili v uveljavljanje gospodarske politike v tem razdobju.« PLENUM O NEKATERIH ORGANIZACIJSKIH VPRAŠANJIH Več čvrstosti in odločnosti O trenutno najvažnejših organizacijskih vprašanjih je na plenumu Republiškega Sveta sindikatov govoril tov. Mavricij Bore. Iz njegovih besed povzemamo najvažnejše misli, zakaj podrobnosti so vsem organizacijam znane iz Obvestil in pravilnikov, ki j litike, pri razvijanju pobud za rešitev raznih perečih vprašanj in njih uresničevanju. Sindikati morajo biti organizatorji družbene kontrole ter se uporno boriti proti vsem pojavom in težnjam, ki nasprotujejo naši poli-1 tiki in zavirajo njeno uresničenje. Menim, da je vse to plenum osvetlil v pravi luči in da so bile tudi jasno osvetljene naloge sindikatov pri reševanju teh vprašanj. Prav je tudi, da je plenum povezano z gospodarskimi vprašanji razpravljal tudi o vzgojnem i *delu sindikatov. Zakaj popolno in i vsestransko uveljavljanje vsakega posameznika v našem družbenem življenju je odvisno od tega, koliko ta razume in pozna osnovna načela naše socialistične ekonomike. Še posebno je važno vzgojno delo sindikatov v pogojih družbenega samoupravljanja. Uspešno Jovan Popovič, sekretar Central- j uveljavljanje samoupravljanja je nega sveta Zveze sindikatov Ju-' toliko večje, kolikor je večja goslavije | splošna kulturna raven in gospo- ! darsko ter tehnično znanje de-šanje člana našega uredništva, lavcev. kaj meni o plenumu, je tovariš Posebno bi poudaril, da je ple-Popovič odgovoril: num pravilno podčrtal pomemb- »Odločitev Republiškega sveta nost produktivnosti dela, da ga Zveze sindikatov Slovenije, da na je vsestransko proučil z gospo- ' ---- svojem plenumu razpravlja o ta- darske in socialne strani (organi- . ko perečih vprašanjih, kot so na- zacija dela, sistem nagrajevanja, Sindikat grafičnih delavcev , uspele vskladiti svojo dejavnost z Ne moremo in ne smemo organizacijskih vprašanj reševati ločeno od naših nalog v uresničevanju naše gospodarske politike in pospešenih vzgojnih napotkov naših delavcev demokratičnega centralizma, a to , sindikalne organizacije, so tolikš' pomeni, da se nižje organizacije | na, da res ne more kdor si bodi so jih ali pa jih še bodo prejele. | Podrejajo višjim, da višje poma-Sindikalne organizacije so po I gajo nižjim — z uspehom nasto-dokaj dolgotrajnem iskanju svoje : Paj° v vsakodnevni dejavnosti v , vloge in mesta v naši stvarnosti! korist svojega članstva in skupnosti. Primeri, da podružnice ne poročajo občinskim sindikalnim svetom, da se ti ne menijo mnogo za okrajni svet, da nekatere organizacije ne izvajajo sprejetih sklepov (bodisi glede članarine, poročil, evidence) ali ne zastopajo in se ne bore za enotna socialistična načela (bodisi gospodarska, prosvetna, zdravstvena in druga), le slabe vpliv delavskega razreda kot celote na naš družbeni razvoj. A kaj to pomeni? Zal, da še srečujemo take primere, ki pomenijo objektivno — hote ali nehote — zaviranje napredka. SKLEP PLENUMU V januarju 1956 bo občni zbor Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo. Na občnih zborih podružnic volijo delegate za občne zbore občinskih sindikalnih svetov po ključu, ki ga določa vsak okrajni sindikalni svet sam. Na občnih zborih okrajnih sindikalnih svetov in republiških odborov pa se volijo delegati za občni zbor Republiškega sveta, in sicer po sledečem ključu: Na vsakih 1000 članov po en delegat. To pomeni na vsakih 2000 članov Republiških odborov po en delegat in na vsakih 2000 članov Okrajnega sindikalnega sveta po en delegat. Strokovna društva pošljejo na vsakih 1000 članov enega delegata, s tem da da Društvo upokojencev 5 delegatov. Sklep plenuma RS ZS za Slovenijo loge sindikata v uveljavljanju vprašanje nezaposlenosti, stro-take gospodarske politike, kakrš- kovno usposabljanje itd.) na je bila sprejeta na posvete- Reči moram, da je razprava vanju pod vodstvom tovariša pokazala, da je sindikalni aktiv Tita, je povsem pravilna. | v resnici že precej proučil ta Težišče razpravljanja je bilo vprašanja in da je zrelo presodil na osnovnih vprašanjih našega naloge, ki so pred sindikati za razvoja in na ustvarjanju pogo- uveljavitev naše gospodarske po-jev za razvoj proizvodnih sil, kar litike. mora neposredno vplivati na dvig Razprava ni samo potrdila življenjske ravni. Za uveljavlja- splošno pripravljenost sindikatov nje teh načel je potrebna vsestranska dejavnost vseh družbenih sil. Sindikati pa imajo z ozi- za uveljavljanje te politike, pač pa je tudi s primeri, z analizami osvetlila stanje v posameznih ve- rom na svoj položaj še posebno j jah gospodarstva ter obenem na odgovorne in velike naloge. Dolžni so nenehno sodelovati pri izpolnjevanju naše ekonomske po- kazala možnost in oblike za uveljavljanje te politike. Razprava o organizacijsko po- Hrvaiske praznuje 85-letnico Letos praznuje sindikat grafič-nik delavcev Hrvatske 85-letnaco obstoja- Ustanovili so ga torej že leta 1870 in je med prvimi sindikalnimi organizacijami v naši državi. V Sloveniji je bil ta sindikat ustanovljen dve leti prej. Te dni so v Domu gra ličarje v v Zagrebu odkrili spominsko ploščo grafičnim delavcem, ki so žrtvovali svoja življenja za narodno socialno osvoboditev. Spominski svečanosti je prisostvoval tudi predsednik Narodnega Sabora Hrvatske dr. Vladimir Rakarič. Tehnični napredek - in družbeno upravljanje (Nadaljevanje s 1. strani.) Drugič. V zadnjem času je bilo cesto naglašeno, da je treba tudi pri izobraževanju in vzgoji posvetiti posebno pozornost delavcem. Nekateri n.enijo, da hočemo s tem nekako privilegirati delavce in jim dajati posebno prednost pred ostalimi sloji delovnih ljudi. Seveda je tako mišljenje zmotno. Delavcem je treba posvetiti pri izobrazbi posebno pozornost predvsem zato, ker jih je treba temeljito in vsestransko izobraziti za pametno in napredno gospodarjenje, česar se se-i da delavci doslej niso imeli priložnosti nikjer naučiti. Odveč pa bi bilo posebej ugotavljati, -da je zelo važno za celotno gospodarstvo to, kako zrelo in napredno gospodarijo delavski organi upravlja- f nja. Poleg tega pa je treba posvetiti posebno pozornost gospodarsko politični vzgoji delavcev še zato, ker so prav oni v prvi vrsti poklicani utirati socialističnemu gospodarjenju v celotnem našem življenju pot naprej. S splošno demokratizacijo v našem družbenem življenju prihaja na površje poleg ustvarjalne pobude in sproščene socialistične usmerjenosti na dan tudi mnogo dobičkarskih, zasebno kapitalističnih, birokratskih in drugih še nepreživelih mišljenj in nazorov preteklosti. Proti tem nazorom se mora delavski razred ne kabinet-sko, v učilnicah, ampak predvsem v praktičnem gospodarskem življenju temeljito boriti. Prav delavci namreč najbolj občutijo, tako gmotno kot moralno, vse posledice, ki jih povzroči katero koli izmed nesocialističnih ravnanj v našem gospodarstvu. Že zdavnaj je jasno, da je socialistično gospodarstvo nemogoče ustvariti samo v okviru tovarniških ograj in zidov, ampak je mogoče tako gospodarstvo ustvariti samo na celotnem gospodarskem področju, vključno vse panoge, vse faze in vsa področja gospodarstva. V tem smislu pomeni posebno izobraževanje, zlasti gospodarsko politično izobraževanje delavcev, samo še posebno skrb za to, da znajo delavci v praktičnem gospodarskem življenju pritegovati na socialistične gospodarske pozicije tudi vse tiste sloje delovnih ljudi, ki jih zasebno blagovna proizvodnja ali pa miselna obremenjenost z nazori preteklosti vleče v socializmu tuje vode. Povsem jasno je namreč, da morajo delavci pomagati kmečkemu življu v boju proti posledicam, ki jih prinaša tržna stihija in proti vplivom, ki iih skušajo na kmečke množice razširjati posamezni špeku-lantski elementi. Enako važno je torej za splošno rast socialističnega gospodarjenja in socialističnih družbenih odnosov to, da delavci skrbe za razvoj organov delavskega upravljanja v proizc Inih vodjetjih kot da skrbe za razvoj najrazličnejših oblik zadružništva v kmečki proizvodnji in za razvoj družbenega upravljanja v trgovini. Ob koncu je tovariš Albreht posebej opozoril na to, da so sindikati v prvi vrsti poklicani poskrbeti za to, da gmotno pomagamo izobraževalni dejavnosti. Statistični pregled, ki so ga napravili sindikati lani, nas opozarja na (o. da sindikati dobljena sredstva često trošijo za manj važne stvari, da pa občutno zanemarjajo materialno vzdrževanje izobraževanja. Seveda pri tem ne gre samo za to, da sindikati zbero nekaj denarja, s katerim je mogoče plačati honorarje predavateljem, ampak gre predvsem za drugo stran gmotnega stanja naše jujemo izključno le na govorjeno in tiskano besedo in le premalo uporabljamo sodobna sredstva, ki nam jih daje tehnika — to so film, radio in razni drugi tehnični pripomočki. Seveda opremljanje izobraževalne dejavnosti s takimi pripomočki terja gmotnih sredstev. Jasno je, da ti izdatki izgiedajo površnemu človeku nerentabilni, toda zavedati se moramo, da so silno dragocena investicija, V bodoče morajo organizacije sindikatov v to smer usmeriti svoja sredstva, ker bodo na ta način v največji meri pospešila izobraževalno dejavnost izobraževalne dejavnosti. Predvsem in pomagala tudi k njeni kakovost-se za enkrat pri izobraževanju ome- j ni izboljšavi. našim vsesplošnim družbenim razvojem. III. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bil letošnjo spomlad v Sarajevu, je _______ izredno pomemben prav zato, ker binska stran zaradi pritiska za- Občni zbori so v teku Gornje misli so še posebej pomembne, ker smo sredi priprav na občne zbore. Pri polaganju računov morajo naši odborniki stopiti z jasnimi pogledi pred svoje članstvo. Tu ne sme na račun nekih tehničnih in organizacijskih priprav trpeti vsebinska stran. Se manj sme trpeti vse- je jasno osvetlil pot, po kateri morajo naše organizacije, in dal premnogo pobud in napotil za naše delo. Seveda smo in bomo morali tudi v bodoče organizacijski mehanizem prilagajati vsebini dela tako, da bo kar najbolj pripomogel k uspešnemu uresničevanju vseh tistih načel, ki nam bodo zagotovila neprestan, hiter ostalih! Vsebina mora biti to, kar je danes v središču pozornosti, a to je naše gospodarstvo, družbeno upravljanje, vzgoja in izobraževanje in to brez prikrivanja in olepšavanj. Skratka, to kar je obravnaval plenum, le v sprejemljivejši, tovarišem otipljivejši obliki. rsr liišL i sruKs-ts- ~, jv 11,1 1,1 ‘.m tam že našel domačo buržoazljo, ki se J®*8 k*r precej je pod okriljem tujega kapitala hitro kmetijstvo. dejstvo je že zgodaj prisililo brazilsko vlado, da je začela razmišljati o k| so vladali s podporo tujega tala. Kmalu po prihodu na obl*f.)te' Vargas izdal r.ekaj zakonov, s rimi je nekoliko »i»«na»i iivlieaJ:>il raven revnega delavcem neka_ . upirati tujemu kapitalu. Leta 1932 je Izbruhnil upor « Paolu, ki ga je Vargu« zadušil ® »v močjo armade. Leta 1935 je prB® jrU vstajo bogatašev v Rio de J*" f-Lcta 1945 pa ga je združena IrovfS 'g akcije, v kateri Je vojska od® „|l-važno vlogo, prisilila, da je odstl>e Tedaj so govorili, da je bil **, »’ lastni industriji, obenem pa se je zaresno vmešavati v b| pr svojo dolžnost«. Združene države Brazilije (Estados Unldos do Brasll) merijo 8,511.937 kv. kilometrov In Imajo 56 milijonov pre- kreplla. Proizvodnja kavčuka Je obogatila veleposestnike in tuje majhne kmete. Do konca minulega stoletja je „ , - „ , . bila Brazilija največji proizvajalec , 11 »metali kavčuka na svetu. Ko pa so kavčuko- ' ” Država regulira s svojimi predpisi pridelovanje In Izvoz kave. Izučile so Jo Izkušnje Iz let 1931 do 1944, ko so Brazilci zažgali in zmetali v morje 4680 milijonov kg kave, da bi obdržali njeno visoko ceno. Država tudi Sindikat obrtnih in komunalnih delavce* se bosta združila Od 24. do 26. novembra bo9*® v Opatiji kongresa Sindikš!, obrtnih in Sindikata komunal® delavcev Jugosla-vije. Najprej sta kongresa zasedala ločeno 1 sklepalo o združitvi. bombaža pa peto. V Braziliji pride- vpliv v gospodarstvu še povečali- ' . lajo 50 ‘It vse kave na svetu. čelu teh teženj je nekoč stal dr. "jj Tudi živinoreja je močno razvija: tullo Dornolles Vanras. dolgov nad 56 milijonov glav goveje živine, predsednik Brazilije. 25 milijonov svinj, 20 milijonov ovac in koz. Gozdovi so Izredno bogati. Dajejo smolo, olje itd. Brazilsko gospodarstvo je še vedno odvisno predvsem od izvoza kave In bombaža (74 '/« vsega izvoza), torej od razmer na svetovnem tržišču. To Leta 1936 Je Vargas. vodja * gi-Imenovane delavske stranke, s P°, ff jo vojsko prevzel oblast ln vrije* žlm veleposestnikov In Industrialci' liesaj ZilKUUUV, ” 1,1,' llko zboljšal življenji a prebivalstva, onios «1 kaj pravic ln se 1 fit^rV “Ja ll $23» jo^Jrazlllla^začela^pridc- srad, velike objekte za namakanje, » ?o\X?o ^n kakao!^ Angleški *kapl- k, je nLnajo Itvah 3. oktobra 1950 ------- - ----z - • - mokratska stranka dobila — -----------.„VrtL, K-vn .. K_„1_ _-----— ---—------ ------ blvalcev. Po velikosti je Brazilija če- cev ln 28 senatorjev, demokratska na- ...ji,, ter ln naseljuje kmete na državni, neob- trta država na svetu (za Sovjetsko ctonalna unija 54 poslancev in 11 sena- tako omogočili prevoz blaga k morju- dclani zemlji 8 tem bl rada povečala gov "režim°diktatura ’ Toda Vargas ib ....... torjev, delavska stranka 43 poslancev NStaJ^sf vellka^TLtanlščl mTd kS- «I»ff hrsne.^ _ obvaroval devizna £ zgledu drug?h lažlnskoamerl^- ta pa so terimt je največje Rio do Janc zvezo, Kanado in Kitajsko). Zavzema ozemlje, ki je večje kot vsa ostala ln 5 senatorjev, ostala mesi Južna Amerika ln skoraj tako veliko dobile manjše stranke. l<,,n poznc3e- prebivalcev, e Veleposestniški sistem so je obranil ,-B——„„ r------------ -----„ ---- Brazilija se precej razlikuje od dane« Trt četrtine kmetov nima Špancev ln Italijanov, Nemcev je pol ostalih dežel Latinske Amerike, ki so »em_Ue. 271.630 veleposestnikov ima sredstva, povečala Izvoz in tako omogočila hitrejšo industrializacijo. Kljub tem ukrepom pa se kmetijstvo ne razvija v skladu s potrebami. Toda o plemena. Prebivalci so večinoma belci portugalskega porekla. Nekaj je tudi milijona. Jugoslovanov je 48.690. Vseh bile španske kolonije. Španci so prišli 161,« 14.066 ha zemlje, 654.557 kmetov ščene vodne sile. Pa tudi mangana, belcev je 63'/-, črncev je 15'/-, mu- v Ameriko, da bi Izropali bogastvo Pa le 2,893.080 ha. 60 '/* zemlje je v ro- nlkla, boksita, monazita, latov (mešancev med črnci In belci) starih Indijanskih civilizacij. Portu- j58*1 veleposestnikov, k| Imajo po 500 na, nafte, grafita, tanga ln melezov (mešancev med belci ln galci so se takoj naselili ln se začeli *n več hektarov zemlje. Nekatera po- gih redkih kovin ter dr; Indijanci) je 19,5'/». čistokrvnih In. Jancev 2'/«, Japoncev 256.000, Prebivalstvo zelo hitro narašča. V ukvarjati s kmetijstvom. Nastala so sestva so podobna pravim kraljevl-velepoeestva na katerih so delali In- nam. Taka ogromna posestva so se dijancl ln kasneje tudi črni sužnji, ohranila predvsem zato, ker Je zemlje s i vu-vaio»Tu ov«u aasuavr uu»«wv». ■ U1JOIUI 111 AOOUVje Irlltl J CTU1 BU/.UJ1. --»* t “ ’ ^ d 1 zadnjih 14 letih se je število p robi- Pridelovali so predvsem sladkorni trs. dovolj, prebivalcev pa malo. Sladkor so Izvažali na Portugalsko, Na vasi je precejšnja zaostalost, pozneje pa tudi v druge evropske dr- Traktorjev je bilo leta 1951 le 15.000. žave. Zato se Je v Braziliji prej kot Tri četrtine zemlje obdelujejo z motl-v drugih deželah Latinske Amerike kaml. Gnojijo nikoli, pa tudi kolo-razvll trgovski sloj, predhodnik do- barjenja ne poznajo. Gozdove požigajo , ... niače buržoazljo. ali sekajo In tako dobe orno zemljo. Pnrfnvalskl Prvi no rt tkalski nase- Brazilija sl je pridobila neodvls- Ko zemljo Izčrpajo, se preselijo dalje. Portugalski. Prvi portugalski nase nogt i,rej vojne. Tudi za republiko se Kmetje pridelajo zelo malo presežkov valcev povečalo z« 14 milijonov. NI pa novarosti, da bl bila dežela prenaseljena. V Braziliji bl namreč lah-bo živelo od 500 do 900 milijonov prebivalcev. Brazilija je bila nortngalska kolonija. Leta 1493 ljencl so prišli v Brazilijo 1532. leta. ------------------------ ---------- -----------'V v-------V ---------- Pl - h„-- v,„„„ih h-iu meri Brazilci niso vojskovali. Leta 1888 so za prodajo, pa tudi vozil nimajo, da todljancl ln belimi niseljenci! Dne odpr,,Tl11 suženjstvo. Tedaj so se upi- bl.pridelke vozili v mesta. Promet je 7. septmbrg 1822 je Brazilija postala delovne šile. _ Mnog« veleposestva so Zaradi pomanjkanja neodvisna, toda še vedno so ji vladali člani portugalske kraljevske hiše. Šele leta 1889, po vstaji brazilskih veleposestnikov. ki so nasprotovali kra- delovne sile rali veleposestniki, ki so ostali brez sploh zelo slab. delovne sile. Mnoga veleposest propadla, toda fevdalni odnosi so se 8o mezde poljedelskih delavcev večje na brazilski vasi ohranili do današ- kot v sosednjih državah. In vendar se njih dni. V Istem obdobju pa se J® koloni ter mali kmetje množično selijo Ijevemu dekretu n odpravi suženjstva" ^lev”^0s?Tna^Ull Ta 7 ^ ,^7, so_ oklica!, Brazilijo za neodvisno re- S^J^^Voč lh° " "a8elm „1"^ publiko. Brazilija je federacija dvajsetih držav. Ima republikansko državno ureditev. zasnovano na ustavi, ki so jo sprejeli 16. septembra 1946, Predsednik in podpredsednik sta neposredno voljena za pet l®t. Leta 1950 je bl! izvoljen za predsednika Getullo Vargas. ki .te 24. avgusta 1954 napravil samomor Dne 3. oktobra 1955 je bil Izvoljen Kubltschek. Nacionalni kongres ima dva doma: senat (63 članov) ln diskriminacije. področjih, prihajali so novi priseljenci. V Braziliji je zelo veliko rud, menda največ na svetu. V zemlji leži nad 25 •/• svetovnih rezerv železne rude. Veliko Ima premoga in nelzkorl- — _ „ e. Pa tuu,-------------- nlkla, boksita, monazita, kroma, ura-tena ln dru-iragih kamnov je ogromno. Velika področja Brazilije Pa so še neraziskana. Brazilija je torej dežela bodočnosti. Ima vse možnosti, da bl zgradila močno Industrijo, ki bi jo spremenila v ©no Izmed najbolj razvitih deAel sveta. V Braziliji pa tudi grade industrijo, In sicer zelo hitro. Minili so časi. ko se je brazilski veleposlanik hvalil, da lahko kuni s kavo vse, od vžigalic do razkošnih oblačil. Velika kriza med obema vojnama je Brazilce spametovala. Spoznali so, kako škodljiva je lahko monokulturna kmetijska proizvodnja, zato so kljub odporu fevdalnih krogov ln tujih kapitalističnih družb začeli razvijati svojo industrijo. V nekaj letih je zraslo veliko novih tovarn, odprli so premogovnl- sprlčo hitrega tempa ke. navrtali naftna ležišča. Nastal je ... lahko zaslužijo ne- Sao Paolo, ogromno industrijsko me-kajkrat več kot na vasi. sto, kjer vladajo družbe Mataraco, V obmorskih in južnih predelih Craspl, GInlei. Clabln-Laferi, Somo- V zadnjih letih je Nekateri so postali kmetje, drugi obrt- pa je kmetijstvo bolj razvito. Tam ženi. Jaffetl Itd. nlkl ln delavci. Tak razvoj je omogo- pridelujejo kavo. kakao, riž, bombaž, indeks industrijske proizvodnje rasel čil pravilnejše odnose med naseljenci pšenico, sladkorni trs, koruzo, tobak, trikrat hitreje od števila prebivalcev različnih narodnosti. Danes je med banane, kokosove orehe, kavčuk in (kmetijska proizvodnja pa je zaosta-hrazilsklmi belci toliko industrijskih sadje. Brazilija je največji svetovni jel* za rastjo prebivalcev). Leta 1948 In poljedelskih delavcev, kolikor med proizvajalec kave (samo v ZDA jo Iz- je bilo v industriji zaposlenih že 1.2 melezf ln črnci. Tudi med bogataši v°zl za 576 milijonov dolarjev letno); milijona delavcev. Leta 1950 je bilo v sn melezi, črnci In mulati Brazilija v proizvodnji kakaa zavzema drugo Braziliji 60.000 tovarn. uživa sloves dežele, v kateri ni rasne mesto, v svetovni proizvodnji sladkor- Tndl v Industriji ima država velik ...bo uvcijnvun. •. - nega trsa tretje mesto, v proizvodnji vpliv. Močne so težnje, da bi državni kon nekje v kongresu obtičal* po zgledu drugih I atinskoamer1".^« diktatorjev upostavil vladavine dainih krogov. V svoji politiki ® oslanjal na razvijajoče se naC pf industrijske in trgovske sloje j6 tem ni zanemarjal delavstva. JiL#* pobudnik načrtnega lndustrlP%K razvoja ln stabilizacije pr°*z VnP1 kmetijskih pridelkov, ki so za izvoz, predvsem kave in h>' Ped njegovo vladavino je dezc*”jlCl0' tro gospodarsko napredovala. ; ^ nalna buržtoazija je dozorevala zagotavljala vpliv tudi v drz*' tt' aparatu. Pa tudi revni ljudje *1<' čeli živeti nekoliko bolj človeško ljenje Ljudstvo je bilo Varga50 .^h*' ležno in ga je imenovalo »oče re Leta 1945 j p vojska prisllll»k tf. g asa. da je odstopil. Predsedn1|fc,et» publike .ie postal Eurico Dutra-1350, ko je Brazilija zapadla cljo, pa so Brazilci spet izvoli*1 »g g asa za predsednika Dobil je.3** nK glasov, poldrugi milijon več k° jjd11' gov desničarski protikandidat ardo Gomes. Po letu 1950 je Vargas Tiadflr)0^ svojo politiko industrializacij®' . j gel je nekaj lepih uspehov. R°. er» največjlh omenjajo izgradi"Vd1. liker« metalurškega kombinata edf* ta Redonda«, kf je lani Pr0l,icK-538.600 ton železa, 588.000 ton £ \t in 418.000 ton različnih vaUf*Lxjj \ delkov Kombinat, ki je latinski Ameriki. Im« svoje r° Ifl”' ^e-lez« In mangana, železnice ! je. koksarno In obrate kemične x0\* strlje. Že leta 1953 je njegova ‘ ifr vodni.*i zadovoljevala domače | he. »Volt« Redonda« je last Je tudi prvo podjetje, ki je „gt8\ ' uveljavljati določbe brazilske iz leta 1946, ki nripoznava vpliva ne njihovo učenje in 41 otrok. Mlečne kuhinje v šoli ni ! J9di v nekaterih primerih na nji- zaradi pomanjkan ja prostorov; že ! °°Tp moralno rast. : sedaj je pouk deljen v dveh j v. Največ takih primerov je po stavbah. *™*h v industrijskih središčih. Tudi po ljubljanskih šolah je ^Tako je na gimnaziji v K a.m- težko. od 807 vpisanih dijakov 36 Osnovno šolo na Vrtači ! ,1*2 zajtrka, 9 brez večerje, 457 obiskuje 938 otrok. Od teh je 23 lijakov pa brez malice. Matere otrok brez zajtrka, 11 brez ve-V3 dijakov so zaposlene, ' zato čer je, 105 otrok pa brez malice, pednje 58 dijakov šele pozno po-; čeprav je v šoli mlečna kuhinja. si,! Od vseh teh otrok je 410 mater Poldne; 74 dijakov sploh ne kosi Se Vifi7.iifkri riale?* im nriHeif j - se vozijo od daleč in pridejo. zaposlenih, 290 otrok kosi šele, ko •rilov šele zvečer. Brez dvoma je 1 se vrne mati z dela. Prav neurejena prebrane vzrok i Osnovna šola v Mostah ima ,‘Shira učnim uspehom. Saj bi ( 251 otrok. Brez zajtrka je 64 "* dijakov, to je 20 %> potrebo- i otrok, brez večerje pa 66. Zano-,a'io pomoč pri učenju. Čeprav | slonih mater je 198, 64 otrok obe-profesorji tem dijakom po- duje popoldne. Slabo se uči 44 ®®Sati, je zaradi pomanjkanja otrok. 1 Na osnovni šoli Ledina nima od 736 otrok 17 otrok zajtrka, večerje 19, a malice 35 otrok. Na šoli je mlečna kuhinja, kjer prejema malico 582 otrok. Matere 246 otrok so zaposlene, zato obedu je 77 otrok pozno popoldne. Osnovno šolo na Prulah obiskuje 631 otrok. Zajtrka nima 29 otrok, večerje 27 in obeda 27 otrok. Rednega obeda pa nima 75 otrok. Iz teh primerov je razvidno, da je največ mlečnih šolskih kuhinj v Ljubljani, v ostalih industrijskih središčih pa jih je precej manj. Kljub temu imajo skoraj vse ljubljanske šole mlečne kuhinje, razen devetih osnovnih šol, ki so v predmestjih in so otroci večinoma kmečkega porekla, ter dveh gimnazij, je število otrok brez malic, če vzamemo za primer osnovno šolo Vrtačo, še vedno visoko. Res so primeri, ko marsikateri otrok noče ali pa ni navajen v šoli malicati, zato pušča na pol pojedeno jabolko ali kruh pod klopjo, včasih prinese nedotaknjeno malico domov. So pa tudi otroci, ki bi z veseljem pojedli še tako skromno malico. Nekaterim staršem se zdi škoda dati dnevno 12 dinarjev za dobro in izdatno malico otroku. Za 12 dinarjev dobi skodelico dobre kave, mleka ali kakaa in kos kruha z marmelado, maslom ali jetrno pašte- to; včasih dobi tudi hrenovko ali sadje. Malica velja 24 dinarjev in plačajo starši samo polovico, ostale stroške krije Mestni ljudski odbor. Prav zato je težko razumeti tiste starše, ki bi lahko, pa se jim zdi škoda dati 312 dinarjev na mesec za svojega otroka-Saj vemo, da je z denarjem težko, vendar se izdani denar za hrano otroka bogato obrestuje. In zakaj so nekateri otroci brez zajtrka ali večerje? Upravitelji šol pravijo, da se neredno branijo tisti, ki žive v neurejenih družinskih razmerah, V marsikateri družini ne kuhajo večerje in je vsakodnevna večerna hrana skodelica kave s kosom kruha. Niso tudi redki primeri, da se vrača mati • z dela pozno zvečer in odide otrok spat, še preden je pripravljena večerja. To je zelo pogosto pri otrocih, ki imajo starše zaposlene v gostin- stvu in sličnih poklicih. Zato je mnenje upraviteljev šol, da je najprej treba urediti družinske razmere. Tako so v nekaterih šolah že ustanovljene socialne komisije, ki pregledujejo vsak posamezni primer neredne prehrane otroka. Marsikaj je še treba urediti, marsikaj žrtvovati, ne samo denar, ampak tudi vodstva šol in javnih organizacij morajo pokazati polno razumevanje za usta-1 navijanje mlečnih in šolskih kuhinj, da bodo vsi otroci v naših | šolah imeli vsaj dobre malice, i tisti, ki se vozijo, kosilo, če že nimajo pravilne prebrane doma. Zato bo ta anketa oziroma njeni končni zaključki pokazali številna vprašanja, katera moramo urediti V prvi vrsti pa se morajo zavedati starši sami, da je pravilna in dobra prebrane nujno potrebna za zdravje, rast in razvoj naših otrok. j Ljubljanski sindikalni svet je s to anketo načel hudo pereče vprašanje in bo zastavil ves svoj vpliv, da se ga temeljito lotimo. DNEVI, KI SO NAM OSTALI V SPOMINU Vladimir Iljič Lenin Dne 7. novembra je minilo 38 let od Velike Oktobrske revolucije, ki je začela novo dobo v zgodovini človeštva ,— dobo socializma. Dne 7. novembra leta 1917 so ruski delavci in kmetje, ki jih je vodila genialna in ustvarjalna marksistična miselnost Vladimirja Iljiča Lenina in v trdih bojih prekaljena partija delavskega razreda, strmoglavili oblast buržoazije in graščakov. Na ruševinah stareg sveta se je začel porajati nov svet, svet osvobojenega proletariata, svet socializma. Oktobrska revolucija je v praksi dokazala, da socializem ni več utopija, marveč da je že postal stvarnost, novi družbeni red, h kateremu težijo milijoni izkoriščanih in brezpravnih na svetu. Socializem je postal neogiben v zgodovinskem razvoju družbe. Zdaj, skoraj štirideset let po zmagi Oktobra, so postale socialistične ideje, ki so navdihnile in sprožile to revolucijo, bolj razumljive in bolj sprejemljive milijonom ljudem v svetu, ki te ideje spreminjajo v prakso, različno v svojih oblikah, toda edinstveno v načelih. Naši narodi so ponosni, da so v svoji revoluciji tako dosledno prevzeli od Oktobrske revolucije vse, kar je v njej najboljšega in najbolj človeškega, in da so tudi v najtežjih trenutkih visoko dvigali zastavo nepotvorjenih oktobrskih idej. Jugoslovanski delavci smo vedno ponosno nosili proletarsko zastavo, nismo je pustili nikomur omadeževati, ne buržoaziji, ne komurkoli drugemu in pod praporom socializma, ki ga je pred 38 leti razvil ruski proletariat, smo korakali in korakamo od zmage do zmage. NEKAJ BESED O NAŠEM GLASILU IN TISKOVNEM SKLADU Porazgovorite se tudi o tem reteklo nedeljo sta se na Brionih sestala tovariš Tito in ameriški zunanji minister John Foster ulies ter izmenjala mnenja o perečih vprašanjih. Amerški zunanji minister je ob prihodu na Pnljsko letališče dejal, da s posebnim zadovoljstvom pozdravlja srečanje z našim predsednikom orišem Titom. »Njegovo upravljanje,« je izjavil g. Dulles, »se je odlikovalo z vnetim prizade-anjem, da bi ohranil neodvisnost svoje domovine, pri čemer je izpričal veliko hrabrost in odločnost. To pa so vrline, ki jih, spoštuje ves svet.« 2e v začetku leta smo v našem glasilu bralcem in organizacijam pojasnili gmotni položaj Delavske enotnosti. O tem smo govorili tudi na konferencah, sejah predsedstva in plenumih. Tiskarski stroški in stroški uprave so tolikšni, da cena lista krije manj od polovice dejanskih stroškov lista (stroški za en izvod lista znašajo blizu 23 dinarjev). Zato smo pozvali vse organizacije, podjetja, ustanove in posameznike, da po svojih možnostih prispevajo v Tiskovni sklad Delav- ske enotnosti in s tem tudi prispevajo k rednemu izhajanju tega, za delavstvo tako pomembnega glasila. Danes objavljamo imena vseh ustanov, sindikalnih podružnic in posameznikov, ki so se s polnim razumevanjem odzvali našemu pozivu in jim izrekamo toplo delavsko zahvalo z željo, da bi vzpodbudili k temu koristnemu in hvalevrednemu dejanju še druge tovariše, kolektive, ustanove in organizacije, ki imajo kakršno koli možnost to storiti. Uredništvo Prispevki za Tiskovni sklad Delavske enotnosti v letu 1955 Din 120,— 20.— 10.000,— 10.000.— 200.000.— 10.000.— 200.000.— Cej Y. zadnjih letih so je Vargas preje ^crarjal a proizvodnjo narte, ki ketlrš!0 hitro rasla in že dosegla de-»stnt?, ajetovne proizvodnje. Hotel je veliko državno naftno druž-lataii ftiobras«, nekateri domači bo--Ve; i in njihovi severnoameriški pri-hafti,1 Pa s« zahtevali, naj prepusti ■Sa ležišča Američanom. Vete, d ' argasovo vladavino se je po-ZgraJP, Proizvodnja v premogovnikih, Cej r**i so veliko elektrarno in pre-J?anjših tovarn. "bdiifhlkati so se v teh letih močno lon» *1\ beta 1947 so imeli pol mlli-?ih ®‘nuov, leta 1954 pa po nepopol-Vljd Podatkih že tri četrt milijona, tišin? •*e izdelala naposled sistem so-"tih , zavarovanja. Zakon o social-OJui zavarovanju na primer uzako-pokoj Pomoč nezaposlenim, starostne ter socialno zavarovanje ms- J°»eL|6cei#nji napredek je Brazilija Lisi t.lirll n,. L-iiUiii«nani nndpnšln Andrej Tronkar, Tolmin Keber, Ravne na Kor. RO uslužbencev PTT KSS Žalec OSS Maribor KSS Litija OSS Ljubljana Sind. podr. »Izolirka«, Ljubljana OSS Krško 2.000.- 10.000.- 6etaSio,.tudi na kulturnem področja. tiaeai|"Pt ie bilo 56 ‘It Brazilcev nepi-? obv« "arlament je sprejel zakon het« ,„?®e®i in brezplačnem šolanju, v tu S*6 le 4,5 milijona otrok hodilo osnovnih šol. 220 dnevnikov le ®č°00 5*5° 1,5 milijona naklade. Bilo je Postaj avnlh i™ zasebnih radijskih za h DH^?tna središča so rasla, hrane * ?anjkovalo. In tudi monokul- fll * hnci ^'1 «* v iia lil allo, atiiiu«Xvv, iv "•le n„ • Prišle v mesta, so se nava ?važah hruh, in država je morala Jo Vlad TeHke količine pšenice. Zato S*o .Ja Posvetila kmetijstvu preeejš-vsklh .nost. Povečala je uvoz kme-1°*ied6,„ r°lev In začela vzpodbujati ?redvso?.e’ ”al pridelujejo več hrane, Je pr,?>n žita. V povojnih letih se I a 88(bon , ž!ta Povečal od 178.008 ton J6je .'■"v ton, toda še vedno zadovo-„ Va* tretjino potreb. ?6črt I®®« je tudi pripravil obsežen hi6e®ju k?rui na vasi. Po njegovem !!(tirat, , morali sistematlčuo kolo-ajrat, 1 Tjo Brazilijo in pri tem podata, -fpPPjo posest In razvoj pro-?o itanr 8- s katerimi bi odstranili di7tienjti,?stanke na vasi In dvignili Veftitev k(i Javen revnih slojev. Po-6r>osLt„.,OT°e sile Pa bi prisilila »trodnj" ke’ d“ hi modernizirali z.v! aprila so predložili parla-dosl«? » zasnovan na teh načelih, ™ePosestniv? ?l.so Slasoval) 0 njem. 'ki, ki bi jih ta zakon pre- cej prizadel, so organizirali žolčno gonjo proti vsem, ki ga zagovarjajo. Iz vsega doslej navedenega je razvidno, da je Vargas zadel na številne težave in si pridobil nevarne nasprotnike. Del buržoazije je bil nezadovoljen z njegovo vladavino zaradi zunanjetrgovinskih neuspehov, zaradi Inflacije, nekaterih diktatorskih metod in vmešavanja državnega aparata v gospodarstvo. Veleposestniki so nasprotovali Vargasovim načrtom industrializacije in reform v kmetijstvu, Pa tudi tnje kapitalistične družbe niso bile zadovoljne z Var-gasovo neodvisno potjo. V Braziliji ima namreč tuji kapital močan vpliv, ki pa n| tako velik, da bi prevladal. Britanski kapital je imel leta 1948 v Braziliji 82 milijonov funtov inve-stilcj, ameriški pa leta 1952 nad milijardo dolarjev. Toda vse tuje družbe morajo obratovati z najmanj 51*/< brazilskega kapitala; njihove pravice so zelo omejene, davki pa zelo visoki. Nezadovoljni hnržoazijl, veleposestnikom in tujim družbam so se pridružili cerkveni krogi, ki so tradicionalno konservativni, pa tudi brazilski oficirji, večni nasprotniki napredka. Dne 5. avgusta 1954 se je dogodil incident v ulici Copacabana v Rio de Janeiru, ki je povzročil krizo. Atentator de Nascimenta Je streljal na Carlosa Lucerdo, urednika desničarskega lista »Tribuna da Imprensa« in ubil letalskega majorja Rubensa Vaza. Lncerda (ki služi ameriškemu kapitalu) in reakcionarni oficirji so obsodili Vargasove sodelavce, da so organizirali atentat. Zahtevali so, naj Vargas odstopi. Kriza je dosegla vrhunec 23. avgusta. Tega dne se je Vargas ustrelil. Zapustil je oporoko, v kateri med drugim pravi: »Ljudstvo, kj sem mu služil, ne bo nikomur več suženj.« Novo vlado je sestavil Cafč Filho, podpredsednik republike. V vlado je sprejel vojaške In civilne desničarske voditelje, ki so vrgli Vargasa. Toda sile, na katerih je slonela Vargasova vladavina, so bile tako močne, da Fllhova vlada ni mogla obrniti kolesa zgodovine nazaj. Odpravila je sicer nekaj naprednih Vargasovlh zakonov, dovolila ameriškemu kapitalu izkoriščanje uranove rude in za 2 eruzei-rosa znižala ceno kavi, ki jo prodajajo predvsem v ZDA. ni pa mogla preprečiti predsedniških volitev, čeprav so desničarske sile to želele. Za tako akcijo ni imela dovolj trdne podpore, zato je le pripravljala teren za kasnejše ukrepe, puščala Pa je odprta vsa pereča gospodarska in socialna vprašanja, kar je še povečalo gospodarske težave in socialne probleme. V pripravah na predsedniške volitve se je Brazilija razdelila med tiste, ki se zavzemajo za nadaljevanje Vargasove politike izgradnje in napredka. nacionalne osamosvojitve In sssBraejaajrss^ Bssgrjss&s-ssa?^ ssajtr- »»«■ a kapitalističnim težnjam, nacionalni vora je znan po tem, da hitro spre- Ademar de razvoj, blagostanje itd. sk:........... S3.-U77 K,r7«>"';a,s,'5 ja&sn.EKffi, Vir,’o*;uXC, s™*.™« b*swrvtu»*1js,«££ tejv* kandidati predsednika in štirje podpredsednika. Juscelino de Oliveira Knbltschek je bil kandidat tako imenovanega Var- so veliki "in dna tri ali g asovega t bloka. V tem bloku so bile: Pljnio Salgado „ , . , HSao P»°la' 3' Salgado pa je ponavljal fašistična o -i-.j , . -—----------------- "llnlo Salgado. kandidat skrajne de- gesla. ^demokratska stranka (naj- sničarske stranke narodnega predstav- Predvolilna kampanja je bila zelo močnejša politična stranka v Brazi- n i va ki je bil pred vojno vodja fa- burna. De Barros inPTavora sta napa-* »T* j T1 industrialci, velepo- slstlčnih »zelenih srajc«. dala Kubitschka in Goularta češ da sestnlkl, delavci in Izobraženci. Za- S Kubitschkom je kandidiral za sta »komunista oziroma peronista«. desnice je bilo: »Ne sme-a bi se z Brazilijo zgo- delom in kapitalom. 2. De]avs"ka"stron- prillSbližn."’ ”” Kmtilno^’ "" S6daJ d°gaja z Ar" sn efa X argasa, ki je nekoliko Kubitschek je pred volitvami ob- Dne 3 oktobra so bile volitve Gla- vpliv najfm^čneišiTSSh1nleidelaTSle1 drtav31, ada*£° ustan»vil štiri velike sove so 'šteli mesro dni. KubltsSiek Ev,U^.sa,I?,?i7iejš1-, 1 odobna je angle- državne družbe: za železnice, pristani- je dobil 2.996 589 glasov Tavora 2 ml-_ Nekatere šča. ^plovbo in za kovinske ter stroj- 3^615 in SL,Žero^eHSt^riM 3|S®|oUdbp^S„l^ara1n| rava tudi graditi tovarne avtomobl- nad 3 ^ffl®one” glasov ^Delavslti dgl'a-.rtenii0komotlv’ traktorjev In elek- sovi, ki sta jih dobila Kubitschek in menih aparatov. Pomagal bo zaseb- Goulart, so odločili... ni industriji, dal bo koncesijo tnjemu kapitalu, ki pa ne sme nastopati s a- * movoljno, nacionaliziral bo nafte, ki Kubitschek je sin Ceha in Dražil- elalprogreisivne stranke in republikansko stranko. Temu taboru se je po dolgem oklevanja pridružila tudi komunistična partija, ki deluje ile-galno. Leta 194.,, ko je bila še legalna, je dobila skoraj 608.800 glasov Potem je precej oslabela, v zadnjih letih pa je njen vpliv spet večji, ker se resneje trudi, da bi - - - prizadevanja levi skih strank. V nasprontem taboru pa so bili fe..tr ,e, Predsedniški kandidati: 1. Juarez Tavore, kandidat na-cionalno-demokratske unije (najmočnejše konservativne silo v' deželi). podpirala napredna jo Brazilija zelo potrebuje (sedaj jo v. 1® sln Ceha in Brazil- čarsklh in meščan- uvaža letno za 308 milijonov dolarjev). i^'i„P?SjiP jklihY, k'T„¥,r„U/A ...................Razen tega pa je Kubitschek govor/l fe,« ,*» V*.tega pa je Kubitschek rov P obširnem programa socialnih form. General Tavora je stopal težnje vojaških krogov, b žoazne desnice In klera. Obljubljal je v glavnem za-krogov, bur- poslanca. leta 1950 pa za guvernerja zvezne države Mlnas-Geraes. Goulart je advokat. Leta 1947 je bil izvoljen za zveznega poslanca. Leta 1952 je postal predsednik delavske Stranke, leto dni kasneje pa minister za delo, industrijo in trgovino. Ministrski položaj je moral zapustiti le-pod pritiskom desnice ta 1954 pod p je obtožila., da je »čezmerno« povečal skom ki ga plače delavcem." Kubitschek in Goulart bosta prevzela svoje dolžnosti L januarja 1956. Toda desnica se nikakor ne more pomiriti s porazom, širijo se govorice p državnem udaru. 0 vojaški diktaturi. General Cordelro de Parias je že med štetjem glasov dejal: »Kako ne hi mislili na vojaško diktaturo v ča-8,?’aM0 ts? haže, da bo zmagal komunistični kandidat.« Reakcionarni no-flaar lncerda pa je napisal: »Veruj-•e .™*' Knbltschek ne bo nikoli predsednik Brazilije.« Desničarske sile trde, da je Kubitschek protipostavno zmagal ker so ga podpirali komuni-hočejo volitve razveljaviti. Kubitschek pa trdi, da bo kljub vse-“ predsedniško dolžnost. Položaj je torej precej napet. Re-akrija govoriči o komunizmu ln komunistih, ker bi rada nekako opravičila s,v»le akrije, morebiti tudi vojaški ('far, ki naj bi razveljavil volitve in FiiTE®6 v nadaljevanje Vargasove politike. Zato lahko pričakujemo, da bomo v prihodnjih dneh in tednih še Kmetijsko gospodarstvo Jurovski dol 1.500.— OSS Celje 100.000.— KSS Žalec 10.000.— Sindikalna podružnica OLO Ljubljana 1.212.— Podružnica državnih OLO Ljubljana 180.— Jože Pesjak, Jesenice 15.— Sindikalna podružnica CK ZKS in SZDL 3.000.— Jonez Grošelj, Dob pri Domžalah . 760.— Sindikalna podružnica Elektrarne Fala 5.000.— 7 ^rti predsednika Vargasa. Vojaki in policaji KS&! o’je^kojn”1 V^ stražijo palačo predsednika republike, kamor so se zatekli krivci eas v oporok^ zapisal: »Ljudstvo, ki Vargasove smrti pred ogorčenim ljudstvom sem mn suženj.« služal, ne bo nikomur več JANEZ VOLJČ VELIKA ZMAGA Zgodilo se je preteklo nedeljo ob 9.23 uri. Predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je pognal dve novi elektrarni na VLasaini v J užiti Srbiji, sadova dolgoletnih naporov naših delovnih rok. Predsednik Tito je brzojavno čestital graditeljem in delovnim ljudem teh krajev ob tem pomembnem dogodku. Med drugim je zapisal: »Obratovanje prvih agregatov hidrocentrale VLasina je sad velikih naporov vašega kolektiva in naše celotne družbene skupnosti. To je nova velika zmaga naših delovnih ljudi v večletnem boju za industrializacijo dežele, ki se je ne bi mogli niti zamisliti brez trdnega energetskega temelja.« Na Vla-sini gradimo cel sistem hidroelektrarn. To so elektrarne Trla L II., III. in IV. V nedeljo sta začela obratovati prva dva agregata v Vrli I. im II., katerih zmogljivost je 54.800 kilovatov. Vse štiri elektrarne bodo dajale 15 milijonov kilovatnih ur na leto. Ti elektrarni sta zgra jeni precej visoko v planinah, saj liežd jezero 1500 metrov ned morjem. Dolgo je 12 kilometrov, globoko pa okoli 30 metrov. V jezeru je 165 milijonov kubičnih metrov vode. SOCIALNA POLITI K A V »KONUSU« SO SESTAVILI NOV PREMIJSKI PRAVILNIK PA BREZ ZAMERE Tovariš Vinko Langerholc, sindikalni odbornik iz Slovenskih Konjic nam je poslal sestavek o osnutku premijskega pravilnika »Konusa«, ki ga v celoti objavljamo z nekaterimi opombami uredništva. Ne moremo se namreč iznebili občutka, da bi morali premijski pravilnik, ki je sicer sestavljen z veliko prizadevnostjo, tudi nekoliko bolj kritično obravnavali. Upamo, da nam tovariš Langerholc teh nekaj opomb ne bo zameril in da nam bo sporočil še stališča tamkajšnje sindikalne podružnice. Prvi premijski pravilnik, ki so ! dobili odgovorni mojstri do 2000 ga sestavili v tovarni usnja »Ko- I dinarjev premije, če pa bo kako-nus« v Slovenskih Konjicah letos j vost usnja le 95%, naj ne bi do-v aprilu, je vseboval precej dolo- j bili ničesar. Posebna komisija, ki čil, ki niso zagotavljala povsem bo ocenjevala kakovost usnja, se pravično določanje in prejemanje bo morala opirali na laborato-premij. To sta uvidela tudi de- ; rijske analize. Za kvaliteto dela tavski svet im upravni odbor pod- j naj bi prejemali premije tudi ne-jctja in zato sta sestavila poseb- kateri delavci v proizvodnji in no komisijo, ki naj izdela nov osnutek s st varnejšimi merili. Komisija je pred nedavnim svoje delo zaključila. O osnutku pravilnika je že razpravljala sindikalna podružnica in sporočila komisiji svoje pripombe. O predlogu bo torej kmalu razpravljal in odločal tudi delavski svet podjetja. sicer na odgovornih delovnih mestih, kot na primer pri cepljenju, samostojnem odapnenju v Južniči itd. Vodja skladišča surovih kož in gotovega usnja naj bi bila pre-mirama za pravilno in dobro sortiranje blaga. Dobila naj bi največ do 2 oziroma 5000 dinarjev premije, delavci pa ki so zapo- bili prekršeni higiensko-tehnični predpisi. Precej visoke premije so predvidene tudi za odkrivanje tatvin in poneverb in sicer 20 °/o vrednosti od povzročene škode. Dalje so določene premije za zmanjšanje delovnih mest ob istem uspehu dela, za znižanje potrošnje materiala, posebno uvoženega, vendar to ne sme škodovati kakovosti izdelkov. Pri znižanju potrošnje materiala so predvidene premije za znižanje materiala in določeni še posebni odstotki za prihranek. Racionalizacijo delov morajo skrbeti delavci v skladišču? Ali ni določilo o povprečnem preseganju norm nasprotno predpisom letošnjega plačnega sistema, ali ne bo to zaviralo storilnosti, delo po učinku? Ali niso premije za uresničevanje higien-sko-tehničniih ukrepov nagrajevanje za neko posebno vrsto dolžnosti, ki jo je treba posebej nagrajevati, čeprav je znano, da je treba celo kaznovati tistega, kdor teh predpisov ne uresničuje? le nekaj odprtih vprašanj, ki terjajo kritično presojo To je tj, ki _ _ . premijskega pravilnika. Zanimajo nega postopka in uvajanje novih 3 izdelkov pa bo potrebno uleme- kaMh odbornikov na osnutek Jiiiti s praktičnimi preizkusi. —,i.„:i-„ TTr.,«,^ 1 jiiti s praktičnimi preizkusi. Vsekakor vsebuje osnutek premijskega pravilnika v »Konusu« veliko pozitivnih lastnosti, ki so plod dosedanjih izkušenj, plod premiranja v zadnjih mesecih. Ko bo delavski svet sprejel osnutek in ko bodo začeli pravilnik uresničevati, bo vidna njegova V podjetju bodo dodeljevali sleni pri teh delih, največ do 1000 j rioio t~. dunaTicv premne. zvišanje proizvodnje, kar je tudi premije za proizvodnost dela, izpolnitev plana, kakovost dela, popravila strojev, hitrost obračanja obratnih sredstev, racionalno izkoriščanje Osnovnih sredstev, donosnost poslovanja podjetja itd. dinarjev premije. Nekoliko težje je uvesti pre-miranje v zunanjih in pomožnih delavnicah, kot na primer za ključavničar j e, mizarje, zidarje, električarje itd. Komisija je tu osnovni cilj premiranja. Vinko Langerholc Opomba uredništva: Veseli smo, če nam sindikalni odborniki Posebej je še predvideno premi- | upoštevala predvsem kvaliteto in sporočajo, kako v posameznih tora nje za odkritje škode, požara -------------------------*---------* -----* ~"u --------i.:„..i;-;_ i.~ za ali tatvine, dalje za racionalizacijo in za ugotovitev napak izdelkov. Osnovni cilj premiranja je čimbolj vzpodbuditi tako vodstvo kot tudi vsakega posameznika, da bo podjetje boljše poslovalo in povečevalo proizvodnjo. Poseben člen osnutka govori o preseganju norm in premi ran ju v zvezi s tem. Podjetje naj bi povprečno dosegalo norme do 10 %. Za to doseganje norm bi dobil direktor podjetja in obratovodje najvišjo premijo v znesku 3000 dinarjev, za vsak nadaljnji odstotek preseganja norm pa jim bi upadla premija za 600 dinarjev. Premijo za preseganje norm bo dobil tudi normiirec im šef tehnične pisarne, im sicer največ do 1000 dinarjev, če bi se doseganje norm za celo podjetje gibalo v povprečju okoli 105 odstotkov. Posamezniki naj bi dobiti premije tudi za pravilno izkoriščanje osnovnih sredstev. Šef nabavnega oddelka bi v bodoče lahko dobival premije le v primeru, če bo zagotovil normalno zalogo surovin im potrebnega pomožnega materiala. Pri stoodstotni izpolnitvi normativov bi dobil 4000 dinarjev premije, za vsak manjši odstotek nakupa pa bi mu premija upadala za 200 dinarjev. Premije za osebje v prodajnem oddelku in skladišču gotovega usnja temelje na čim hitrejši prodaji izdelkov in čim manjšem številu terjatev. Način izračunavanja za te zadnje postavke je morda nekoliko zamotam, ker temelji na različnih formulah. Morali bi ga toliko poenostaviti, da bi bil razumljiv tudi preprostim delavcem. Za vodje oddelkov so predvidene še premije za preseganje mesečnega plana proizvodnje po vrednosti, za šefa oddelka pa za izvoz. V proizvodnih oddelkih predvsem upoštevajo pri n remi-ranju kakovost izdelkov. Za stoodstotno kakovost izdelkov naj bi ažurnost popravil. V teh pomož- .‘varnah uveljavljajo načela letos-nih obratih bi znašale premije njega plačnega sistema. Toda zdi od 600 dinarjev za nekvalifici-: se nam, da bi bilo prav, če bi rane delavce do 3000 dinarjev za ' povedati tudi svoje mnenje, da vodje pomožnih delavnic. Vsaka bi kritičnejše ocenili dobre, pa reklamacija popravila strojev in seveda tudi slabe strani posamezdni pih naprav bi vplivala na zni- nih pravilnikov, določb in meril žanje premij od 300 do 1000 da-; za tarifne postavke, oziroma za nar jev. Prav tako bi vsak dan ' premije. Sindikati smo namreč zakasnitve popravil po krivdi de- dolžini sproti opozarjati vodstva lavcev vplival na znižanje premij podjetij in organe delavskega go-od 100 dio 200 dinarjev. j spodarjenja na morebitne po- Za delavce, ki delajo pri stro-' rnernjkl jivosti^ m se zavzemati za jii-h, so predvidene še posebne S11?1 , f ^ .cjse uvelj-avlj-ain-je na-premije za redno vzdrževanje,te a letošnjega plačnega sistema, strojev. Stroji so razdeljeni v tri I Ob dopisu tovariša Vinka osnovne skupine. Premije pa naj, Langerholca o premijskem prahi se gibale od 200 do 500 dinar-, vilmiku v »Konusu« pa se ne mo-jev za vsak stroj v določeni sku-, remo znebiti občutka, da so v pint . j tem podjetju poizkusiti zajeti v Premijski pravilnik pred vi- premijski sistem čim več delavcev deva tudi premije za red in oi- m uslužbencev. Prav tako se ne stooo, higiensko tehnično zaščito moremo znebiti občutka, da so in za lx>j proti obratnim nesre- nekatera merila določena tako, da čam. Vodjem oddelkov in skl a- dobi posameznik premijo, čeprav diišč bo že zaradi najmanjšega je opravljal le svojo redno delov-nereda in nečistoče odtegnjeno do no dolžnost, skratka, da ni dobil 10% dosežene premije, ki so jo premije zato. ker je s svojim de-pridobiild z ostalimi deli Če bodo lom pripomogel k večjim prbiz-večji prekrški v njihovih od del- vodnim ali poslovnim uspehom kih, bodo izgubili tudi do 20% podjetja. Nekatera določila so na premije. Prav tako bodo izgubili primer zelo posplošena. Mar ni 20% premije, ki so si jo pridobili normalno izpolnjevanje delovnih na osnovi drugih meril, za vsako dolžnost; »normalna zaloga suro-obratno nesrečo, če se bo pripc- vin«, ki jih mora preskrbeti nalila, ker niso uporabljali v pod-, bavni oddelek, ali »a »pravilno in jetju varnostnih naprav ali če so dobro sortiranje blaga«, za kar Zvezna ljudska skupščina zaseda Skupščina bo sprejela nove zakone premijskega pravilnika. Upamo, da nam bo tovariš Langerholc zapisal nekaj besed tudi ob teh pripombah. Jopo Galič, predsednik Republiškega odbora Sindikata tekstilci in usnjarjev Slovenije, Feliks Razdrih, predsednik RO Sindikat kmetijskih in gozdnih delavcev ter Ivan Gorjup, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Maribor se med odmorom plentf' nega zasedanja živahno pomenkujejo Resnični zaščitnik interesov delavskega razreda je, kdor se dosledno kori za uresničenje socialističnih načel v našem gospodarstvu (Nadaljevanje s I. strani.) J potrebno več voditi. Ker smo se drugega. In prav skrajni čas je, je resno odločili, da izboljšamo ugotovil plenum, da se v razde-1 gmotni položaj delavcev in usluž-litvi narodnega dohodka in tudi v j bencev, moramo misliti na to, da strukturi cene postavi jasna meja | s* ustvarimo tudi zaloge živil, in da s tem v zvezi ločimo pro- surovin in deviz, da ne bi bili ta-raeume od gospodarstva. Le-ti naj { ko odvisni od ujm in muhavosti se oskrbujejo iz davka na osebni 1 svetovnega trga. Zato naj sindi-dohodek, kar je namenjeno go- k®ti ustvarjajo tudi v kolektivih V četrtek, 10. novembra sta se sestala Zvezni zbor in zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine. Na ločenih sejah obravnavajo razne osnutke zakonov, na skupni seji pa bo poročal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič o načelih gospodarske politike v pri- hodnjem obdobju. Bržčas bo na supni seji poročal tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič o zunanji politiki. Podrobneje bomo o zasedanju poročali v prihodnji številki, ker se je zasedanje pričelo ob izidu našega lista. spodarstvu, naj tam tudi ostane. Podoba bo na ta način precej jasnejša. Doba kapitalne graditve je v glavnem končana Brž ko smo v veliki meri izgradili industrijo, ki je osnova našega gospodarstva in dosegli možnost preusmeritve naše gospodarske politike, smo se odločiti, da' zmanjšamo tempo investicijske graditve ter se posvetimo predelovalni industriji. Toda že se je pojavila vrsta želja spet po novih tovarnah predelovalne industrije in po velikih obnovah starih tovarn. To pa so take stvari, ki terjajo veliko denarja in časa in če bi takim željam ugodili, bi morali na izboljšanje življenjske ravni dolgo čakat L Gre za to, da investiramo, če že investiramo, le tedaj in takrat, kadar se vložena sredstva lahko hitro vrnejo in daijo proizvode. Tisti z velikimi željami bodo morali pač počakati. V sindikatih lahko v tem pogledu veliko napravimo, da sc odločno postavimo po robu prevelikim željam, saj je bilo letošnje leto, ko smo kljub jasnim smernicam, da je treba zmanjšati investicijsko graditev, še več investirali kot prej in se je to kajpak močno poznalo na življenjski ravni, To bi moralo biti jasno vsakomur izmed nas, da ne bi tožil, kako slabo živimo, obenem se pa jezi, češ tega nismo zgradili, onega nismo popravili itd. Brez rezerv ne gre Že tovariš Vukmanovič je pred nedavnim govoril, da tako napetega gospodarstva, kot doslej, ni vzdušje skrajne štednje ter da bi organi delavskega upravljanja v kolektivih i:n komunah mislili na ustvarjanje rezerv. Za povečanje kmetijske proizvodnje gre. Toda pota do tega so lahko različna. Nekateri strokovnjaki so za povečanje kmetijske proizvodnje nasploh. Mi pa smo le za teko povečanje, ki bi istočasno krepilo socialistične odnose na vasi. Sicer bi se lahko zgodilo, da bi se na vasi spot okrepili kapitalistični elementi. Močno se trudimo, da bi uveljavili našo politiko na vasi in vse, kar naj vzpodbuja kmečkega proizvajalca k večji storilnosti, naj gre preko zadruge. Tudi regres, za katerega meni plenum, da od njega ni veliko haska, proizvajalno orodje itd., delimo preko zadrug. Pri nas je okoli 80% kmečkih proizvajalcev že v zadrugah. Ostalih 20% je v glavnem okrog industrijskih središč, kjer svoje pridelke kaj lahko spravijo v denar. Taki kajpak ne kažejo veliko zanimanja za zadruge. Če bi" uveljavljali tako politiko, s katero bi pospeševati kmeti jsko proizvodnjo, potem bi kmalu morali poseči po administrativnih ukrepih, da bi preprečili rast kapitalističnih elementov, saj bi s tem pomagali le kmečkemu lastniku, da bi utrdil svoj položaj Kajpak smo daleč od tega, da bi to dopustili, marveč se trudimo, da bi postale zadruge tisti gospodarski in družbeni činitelj na vasi, ki bi vodil kmetijsko proizvodnjo Zadruga naj si zgradi skladišča, ona naj ima stroje, prevozna sredstva, semena itd. in vsa trgovina s kmetijskimi pridelki naj gre preko nje. Smo torej za tako pospeševanje kmetijske pf6" izvodnje, kjer bi se kmečki prolZ' vajalec vse bolj vezal na zadrug0 in da bo od te zveze imela skup' n ost, kakor tudi kmečka proizt®' jalec največ koristi. Da bi se taka politika ureS®1'. čila na vasi, se moramo prav v' boriti. S samim govoričenjem 0 graditvi socializma na vasi ne h daleč prišli. Da pa se bo zad' uveljavila, smo najneposredn na vogal te mize. slon recl nočjo moram najti prostor, kamor bom i* nekaj tovarišev,« je dejal. w kmetica ni trenila, a znižala je glas v šepet, te vprašala: *So pobegli jetniki?« -'Angleži so,« je odvrnil Jean-Frangois. Kako, Angleži?« je zavpila Augustina Viellat. skiZ Presenečenju je dvignila glas. In z nagon-Sgte nemirom je pogledala skozi okno. Videla je 0 starega gluhega hlapca, s,, *£ni prihajajo od komandosov v Dieppu, drugi ia ^telei, ki so jim Nemci zbili letala,« je po-mladenič. »Sv* t e'a Pomočnica,...« je mrmrala kmetica. Hageta Pomočnica... angleški vojaki celo pri Mislila sem, da samo v naših severnih jDprav tam eo se pričeli skrivati,« je rekel n-Frangois. »Čudovito so ravnali z njimi.« so upam,« je rekla žena. »Angleški vojaki vsaki dobri francoski hiši doma.« hjto^Sustina Viellat je prekrižala svojo črno >n ruta se je malce tresla. J6a„ nre3, kaj če jih pripeljem?« je vprašal »Rl^nCOis- oeitia vam bom hvala,« je odvrnila kmetica. teenn0 n* ^rez nevarnosti, opozarjam vas,« je 1 Jean-Frangois. »Z njimi je še...« rrii a *. 'ste res še nekam mladi, mali moj, da bi kipateli nasvete v mojem domu,« ga je pre-‘ a Augustina Viellat. »M Flede varnosti?« je vprašal mladenič, bi] n '1 in hči sta mojih misli in hlapec je OdvrJ-i ze od časa mojega tasta,« je nestrpno nua Augustina Viellat. ali osem nas bo,« je dejal Jean- ‘Riša je velika.« n 2a hrano?« je vprašal .Tean-Frangois. ■ mm rnmrn m »Pri Avguštini Viellat ni še nihče umrl od lakote, niti v teh nesrečnih časih ne,« je odgovorila kmetica. VI. Dve noči so prihajali v majhnih skupinah. Kanadčana od komandosa iz Dieppa sta romala že skozi deset skrivališč: ribiške koče, plemiške gradove, gorska naselja, oEx:estne krčme. Ranjeni angleški piloti so se tedne in tedne zdravili pri nekem podeželskem zdravniku. Belgijska franktueurja sta delala v gozdu kot drvarja. Slednjič je Felix pripeljal še nekega redkobesednega Poljaka, ki so mu Nemci, preden je pobegnil, polomili vse prste desne roke. Da bi tem ljudem pripravila ležišče, je Augustina Viellat oropala vse postelje njihovih žimnic in povlekla iz omar najlepše rjuhe, kar jih je premogla hiša. Za hrano je našla surovo gnjat prekajeno z zelišči, suho gosje meso, jajca, osoljeno surovo maslo, med z gričev in slaščice, narejene doma s pravim sladkorjem. Njeni gostje niso nikoli zvedeli, da je tako žrtvovala vso zalogo nabrano za zimo v dobi lakote in da jim je prepustila deleže kruha od vse svoje družine. Ta ponosna in gospodovalna žena jim je stregla s plaho prizadevnostjo. Zlasti Angleži in Kanadčana so bili deležni njenega spoštovanja. Zdeli so se ji pravljična bitja. Prihajali so od tako daleč in njihovi deželi sta se še borili. »Molčite no,« jim je rekla, če so se ji zahvaljevali za kako pozornost. »Kaj bi bilo z nami, če ne bi bilo vas?« In oni, ki so jih po vsej Franciji tako sprejemali, so se v zadregi smehljali. Jules Viellat, ki ga zaradi šepavosti niso spre- jeli k vojakom ne leta 1914 ne 193D, si je neprestano ponavljal: — Sedaj se tudi jaz nekoliko vojskujem. Včasih je to tudi glasno povedal, a samo svoji hčeri Madeleini, ženi se ni upal. Cmooka Madeleina, španske polti kot mati, ni vedela, če je bolj zaljubljena v kanadskega polkovnika, visokega, plečatega in gibčnega, ali v majhnega pilota otroškega obraza. Belgijcema se je smejala zavoljo njunega naglasa in njunih malo osoljenih zgodb. Stari hlapec, ki je bil rojen nekje v vasi na meji, je mislil, da njegovi gospodarji prenočujejo tihotapce. Pustili so ga v tej domnevi. Ko se je znočilo, so se vsi zbrali, da so poslušali londonsko oddajo. Bili so v »hiši«, sobi veliki kot dvorana, kjer so vrata in polknice skrbno zaprli. Augustina je opazovala te tuje in nenavadne obraze, ki so se odražali od starih zidov, sredi starega pohištva, ki je poznalo eno samo rodbino preprostih kmetov in nejeverno majala s svojo majhno ponosno glavo. In ko je pomislila, da bodo ti možje kmalu odpotovali s podmornico — gostje so ji to povedali, tako vame so se čutili — se je Augustini zdelo, da že pripoveduje to zgodbo otrokom, ki jih bo imela Madeleina in da jo mali poslušajo kot pravljico. Tako je šlo približno en teden. Potem se je nekega večera Jean-Frangois vrnil. Javil je, da bo odhod naslednjo noč. Augustina Viellat je prekrižala ruto na prsih, da bi skrila drhtenje svojih rok. Ko so odhajali spat, je pridržala J ean-Frangoisa: »Ce bi nanesla prilika, bi rada imela druge,« je rekla skoro plaho. Jean-Frangoisa njene besede niso iznenadile. Vselej, kadar so ljudje pričeli delati usluge odporniškemu gibanju, so bili srečni in so hoteli nadaljevati. Je to bilo sovraštvo do neprijatelja ali čustvo skupnosti ali nagnjenje k pustolovstvu, kateremu je bilo zadoščeno? Jean-Frangois ni bil take sorte, da bi si s tem belil glavo. Pač pa je vedel, da se je zavoljo te privlačnosti prepregla vsa Francija z dragocenimi postojankami in z neštetimi zavezniki. »Gostov ne manjka,« je smeje se dejal Jean-Frangois Augustini. Njegove oči so za hip ostale na radiu, ki ga je Jules Viellat poslušal. »In še nekaj!« Pri vas bi lahko oddajali.« »Ne razumem,« je rekla kmetica. »Lahko bi govorili z Londonom.« KULTURNI ZAPISKI Poročilo tovariša Romana Albrehta za Izredni kongres prosvetnih društev Slovenije POBUDE IN NASVETI ZA BODOČE DELO PROSVETNIH DRUŠTEV IN NJIHOVE ZVEZE (Nadaljevanje in konec.) 1 kakor ne pomeni, da je umetni-„ : ška dejavnost v društvih odveč, pia slovenskem delavska^ pro- oziroma, da jo je treba zanemar-svetna društva »Svoboda« ze za- \ jaft Nikakor ne; celo nasprotno, c en ja jo opravljati tako poslan- . treba je tudi ob tej priložnosti še stDO, kot ga omenja tovariš Lar- ; enkrat povedati že sto in stokrat “ey l]L Ša J?0®0, izpolnjevala tudi j povedano resnico, da je umetni-v bodoče. Seveda pa je za to po- šfca dejavnost zelo važen vzgojni trebno m nujno, da so delavska činitelj in da jo moramo še bolj urustva predvsem akcijsko, idejno kof doslej vrednotiti s te strani, neprestano v^ medsebojnem stiku,1 Zlasti je važno to povedati, ker ,r je mogoče doseči samo s po- nekateri ljudje tudi pri nas mnogo sebmmi konferencami, zborov a- \ preveč enostransko vrednotijo nji, festivali, seminarji, z lastno' umetniško dejavnost in umetnine i evijo delavskih društev in s po-1 z zgolj formalno estetske strani, c.obmmi ukrepi, ki jih predvideva 1 Talco enostransko vrednotenje pa :. e‘en osnutka pravil bodoče ljudi često zavaja v to, da zaradi .. . . ! oblike, formalne dognanosti dajejo Mislim, da je treba zelo jasno prednost tako imenovanim umet podčrtati, da pri vsej stvari ne gre za neko posebno »delavsko« prosvetno politiko, kot to skušajo niškim delom, ki so po svojih človeških vrednotah prazna, puhla ali pa zelo obremenjena z vsemi nekateri razlagati, ki naj bi ro- tistimi bolnimi moralnimi in dila naj jilegirala delavce in ki naj Vi de- govo moralno in socialno uredi-‘ ovce ločila od ostalih slojev de- fev ter se kažejo v zanikanju vere .ovnih ljudi. Ne, nekaj takega si ' v življenje, v človekovo tvornost, delavski razred ni nikdar želel niti ; v življenjske ideale itd. plodove samo za delavce, ki j cialnimi bremeni, ki razjedajo bi v človeškem pogledu pri- j danes propadajočega buržuja, nje-girala delavce in ki naj bi de- sovo moralno in socialno uredi- ni nekaj takega nikdar počel. Gre prav za nasprotno zadevo: za še Amaterska prosvetna društva, L J, I v katerih se zbirajo zdravi, vi-»Ttt P\deloV- \ talne sile in zaunanja v svoje rldJl t °£be dilT e~8ar tvorne sposobnosti polni delovm noše med ljudmi. Zato pa mora delavski razred, ki ima največ interesa, da se socialistični odnosi čimprej ustvarijo, in ki je za to pripravljen tudi največ žrtvovati, da se socialistični odnosi čimprej ustvarijo ne samo zanj, ampak za vse delovne ljudi, imeti jasne družbene poglede in mora biti sposoben zrelo, trezno in odločno presojati družbeno dogajanje ter mora znati zelo samozavestno posegati v družbeno dogajanje ter pridobivati za svoja stališča čim širši krog delovnih ljudi. Kako silno važno je to, nam nenehno kaže naše praktično vsakdanje življenje. Brez sproščenih blagovnih odnosov si je na naši stopnji razvitosti proizvajalnih sil nemogoče zamisliti hiter razmah gospodarstva. Blagovni odnosi vnašajo v gospodarsko življenje zelo koristno gospodarsko stimulacijo, razgibujejo tržišče, vplivajo na vse večjo vitalnostgo-spodarstva, toda istočasno pa zelo kultivirajo mnoge nezdrave, socialističnim družbenim odnosom, škodljive težnje. Nesmiselno bi bilo misliti, da je mogoče vse nezdrave pojave v gospodarstvu preprečiti zgolj z ekonomsko pravnimi predpisu Dobršen del nezdravih pojavov moramo in moremo po tej poti že v naprej onemogočiti in preprečiti, to je res. Toda, res pa je tudi, da še zlepa ne bomo uspeli naše gospodarske zakonodaje tako izpopolniti, da bi bilo vse avtomatično urejeno. Ne smemo namreč pozabiti, da v gospodarstvu orjemo turno in umetniško dejavtiost, ki je skladna z njihovim čustvenim, moralnim, idejnim in estetskim čustvovanjem in pojmovanjem. T o je namreč tudi edina pot, ki za- nemu splošnemu naporu naših delovnih množic pri graditvi socialističnih odnosov, ali pa je samo figovo pero za vtihotapljanje raznih reakcionarnih protisocialističnih teženj... Moramo se torej koncentrirati na to, kar je poglavitno: na konkretno politično in moralno vsebino, na boj za socialistično politiko in moralno orientacijo proti razdiralnim težnjam, proti anarhističnemu frazerstvu, demoralizaciji, proti odbijanju vere v človeka in v socialistično pot. s Zdrava kulturna politika je namreč neverjetno dragocen prispevek k oblikovanju čustvene, moralne podobe človeka, od katere je mnogokdaj v veliki meri odvisno ravnanje ljudi. Ne gre namreč pozabiti, da je vsakomur izmed nas — kljub težkemu življenju marsikdaj dragocenejša, lepa, topla, iskreno povedana beseda kot kos kruha. Ne gre namreč pozabiti, da bi pri nas marsikatere težave ljudje ne občutili tako boleče kot je občutijo o posameznih primerih, če bi gmotnih zagat ne spremljale človeško grde stvari, ki jih marsikdaj zagreše moralno neizoblikovani posamezniki v svojih sebičnih in koristolovskih početjih in z njimi prizadenejo marsikaterega delovnega človeka. j. Kongresu končno predlagam, da usvoji naslednje predloge za izboljšanje gmotnega stanja amaterske prosvetne dejavnosti: a) Zveza naj ustanovi posebni prosvetni sklad, v katerega naj bi vplačevale svoje prispevke državne, družbene, gospodarske in druge samoupravne organizacije, ki so že doslej in bodo nedvomno tudi v bodoče podpirale amatersko prosvetno dejavnost. b) Zveza naj razvije in izpo-: polni, prosvetni servis z vsemi ti-; stimi potrebnimi materiali za prosvetno dejavnost, ki jih društva potrebujejo za svojo dejavnost^ pa se jim jih ne izplača nabavtjati, ker jih potrebujejo samo za enkratno ali nekajkratno uporabo. c) Vsi Zvezini organi in društva naj se temeljito zavzamejo za dostojno, kulturno vzdrževanje in ureditev obstoječih prosvetnih domov in drugih prosvetnih prostorov, ter brž ko bodo to dopuščale gmotne možnosti, tudi za postopno izgradnjo modemih, kulturno urejenih prosvetnih domov. Poskusil bom nekoliko razlo- žiti motive, ki upravičujejo potrebo po povedanih predlogih in Tovariš Roman Albreht je govoril na zadnjem plenarnem zasedanju sindikatov o današnjih vzgojnih nalogah v organizacijah gotovo vodi k temu, da razvijemo, in poplemenitimo elementarna, , , ... , zdrava čustvovanja in pojmova- povsem neobdelano ledino dejan- nja delovnih ljudi ter njihov smi-skemu socialističnemu gospodar- j sd za tepo< do te lreere> da bodo jen ju I o pa se seveda ne pravi, 2nali tudi odločneje povedati, kaj narih- P T dmenihrokejn se ; jim je in ; • jim Rf^ D naš\ predah nekemu fatalističnemu kuUuTni tvornosti. V tem bi mišljenju »bo ze slo kakor bo mi tvorni lo«, »predajmo se trziscur. bil prispevek delovnih — - . .. ljudi k naši kulturni tvornosti, ki 1 ega socialistične sile ne samo, ; ga pTl nas zaenkrat do neke mere TJ.P m.nrpm TPmnor fiirti no c mo- i - ___y____ i ___ • v..., v* » Ja ne morejo, temveč tudi ne sme- j že pogrešamo, ker je še zelo šibak, j° napraviti. Glavno poslanstvo; medel, nekoliko plah. To pa bi potem, da omenjene predloge tudi, danim pogojem primemo, uresničimo. Komaj je treba omeniti, tako je stvar jasna, vsaj prisotnemu zboru, da je vsaka prosvetna, kulturna, izobraževalna dejavnost nedonosna. Amaterska prosvetna dejavnost, ki je, po mojem globokem prepričanju, najbolj vzvišena, najplemenitejša oblika kulturne in prosvetne dejavnosti, ker jo že porajajo ne materialni interesi, suh gmotni račun, ampak o nekem smislu že prava človeška potreba, ki je združena tudi s plemenitim žrtvovanjem, ima to prednost, da ljudje svoje duhovno delo v društvu opravljajo brezplačno. društva še ni razvil za to usposobljen amater, oziroma na honorar, ki ga društvo daje ponekdaj tudi lastnemu članu za strokovno delo, zlasti tedaj, kadar to delo člana tako zaposli, da bi bil ob vsem svojem požrtvovalnem delu v društvu še gmotno prizadet. Zato so glavni izdatki amaterskih prosvetnih društev materialni izdatki: oprema, prostori, rekviziti, knjižnica, čitalnica itd. Tega se-seveda člani sami ne zmorejo kriti s svojimi članskimi prispevki niti z dohodki od prireditev, ki so manj »donosne«, pa bolj potrebne, kot je izobraževanje itd. Naša javnost je že doslej pokazala, danim pogojem primerno, veliko razumevanja za. potrebe amaterskih prosvetnih društev, saj so tako državne, gospodarske, družbene, zadružne in ostale samoupravne organizacije po sDojih močeh gmotno podpirale na najrazličnejše načine dejavnost prosvetnih društev. Vsekakor je pričakovati tako pomoč tudi v bodoče in upati, da se bo pomoč celo postopoma povečala. Toda, pokazala se je potreba, da bi bilo razsodno in pametno dobršen del sredstev, ki jih razne organizacije in ustanove dajejo za amatersko prosvetno dejavnost, koncentrirati o poseben prosvetni sklad, iz katerega bi se potem sredstva razdeljevala društvom za tiste potrebe, ki jih niti društvo niti lokalni činitelji ne zmorejo naenkrat sami, oziroma jih ne zmorejo o celoti takrat, kadar take potrebe nastanejo. Prosvetni sklad bi torej omogočil smotrno vlaganje sredstev v tiste stvari, ki bi največ koristile prosvetni dejavnosti. O praktičnih predlogih, kako naj bi izgle-dal tak sklad, kako naj bi dotekala sredstva vanj, kako bi ga kazalo upravljati, razdeljevati itd. pa bo obširneje govoril poročevalec gospodarske komisije. Bistvo sklada je o tem, da bi čimbolj koristno uporabili sredstva, ki dotekajo kot pomoč za prosvetno delo. Drug problem o zvezi z gmotnim stanjem amaterske prosvetne dejavnosti pa je prosvetni servis. Menda bi samo zgubljali dragoceni čas, če bi se sedajle sami med seboj prepričevali o tem, o čemer smo vsi do dna prepričani, to je o tem, da nam je za plodno in koristno kulturno dejavnost tak servis potreben. Mislim, da imamo pri sedanjem servisu Ljudske prosvete dobre temelje za servis, kakršnega želimo imeti. Treba mu je samo pogamati, prvič, da se razvije, drugič, treba mu je jasnejše odrediti smer, v katero naj se razoija in zagotoviti mu je treba širši krog priznanih strokovnih sodelavcev. Tako bomo prišli do ustanove, ki jo zelo potrebujemo in ki lahko neverjetno močno podpre napredna stremljenja v kulturni politiki naših društev. Vsekakor naj bi bila prva naloga bodočega vodstva Zveze, da o prosvetnem servisu razvije oddelek za izobraževanje: ta oddelek naj bi skrbel za razmnoževanje predavanj, študij, razprav, ki bi jih oskrbela Zveza za izobra- »Naša skupnost« je glasilo, ki bo moralo najti pot do vsakega člavM delavskega upravljanja, so naglasili na plenarnem zasedanju sindikatov na pobudo člana plenuma Mileta Smolinskega (levo) Predlagam, da kongres naroči bodočemu vodstvu Zveze, da zagotovi tako strokovno pomoč društvom. To bo nujno delati leto za letom lepo sistematično — in v najbližji bodočnosti bo prosvetni servis zakladnica zelo dragocenega poljudno znanstvenega gradiva in modernih tehničnih pripomočkov za praktično ilustracijo gradiva. Podobno metodo dela bi kazalo priporočiti ostalim strokovnim oddelkom prosvetnega servisa. Oddelek za dramatiko bi recimo vsako leto dopolnil svojo zbirko z nekaj dramskih del, pripravljenih že kar za praktično uporabo v društvu, to je opremljenih s potrebnimi režijskimi, scenskimi navodili, s karakterizacijami glavnih značajev, s skicami za najbolj smotrno in okusno ureditev scene, z besedilom prepisanim tudi že kar po vlogah itd. Poleg tega bi za uprizoritev teh del servis oskrbel potrebne kostume, lasulje itd., tako da bi društvo dobilo pri servisu že kar zaboj z vsem, kar je potrebno za uprizoritev dramskega dela, ki so se ga odločili igrali v društvu. Tak način dela prosvetnega servisa bo sleherni aktivni amater od srca pozdravil, ker ga bo servis osvobodil neverjetno velike množine dela, ki ga imajo posamezna društva z zbiranjem prej omenjenih stvari. Po tej poti pa bi tudi najuspešnejše usmerjali programsko politiko društev in to brez slehernih administrativnih posegov in brez dolgih in širokih brezplodnih razprav o programski politiki društev. Izkušnja namreč govori, da se take razprave običajno končajo z ugotovitvijo, da o večini primerov, kjer se društvo odloči za ponesrečeno programsko politiko, to ni toliko posledica zavestno zgrešene idejne odločitve društvenih članov, ampak enostavna posledica dejstva, da mnoga društva igrajo često pač tisto, za kar imajo pri roki gradivo in za kar lahko dobe rekvizite. težko upostaviti pravi stik med predavateljem in poslušalci, pri; štor pa je tudi često zelo neprimeren za uporabo ponazoril itd-Marsikdaj se zatečemo o šolo: odrasli ljudje sedejo v klopi za otroke in se ne počutijo prav ugodno< kar seveda nujno vpliva na njihovo miselno koncentracijo. Taki'1 primerov bi lahko naštel nebroj-toda, saj jih poznamo in neka1 časa si bomo morali kljub vsemu še pomagati na take načine ko1 doslej. Toda, ko razmišljamo o načrtih za bodočnost, moramo na vse Je stvari temeljito misliti. Izhodišč1 nam mora biti naslednje: prosvetni dom naj bo žarišče in središče vse prosvetne in vzgojne dejavnosti v kraju. Čim izhajamo s takega stališča, potem smo si nu jasnem, da ni napredek le v tem> če v nekem kraju namesto domu z dvorano za tri sto ali štiri sto obiskovalcev zgradimo dom z dvorano za tisoč in več obiskovalcevj čeprav je tudi na to treba mislit’-ampak je napredek predvsem v[ tem, da od doma, ki je dal streho samo igralski in pevski družini pridemo do doma, ki bo dal streho najrazličnejšim prosvetnim in izobraževalnim družinam, ki so 1,1 naših pogojih potrebne za pT°‘ svetljevanje in vzgojo odraslih , bila tudi edina pot k temu, da socialističnih sil v prehodu iz za ...... „. ,v ostalega gospodarstva v napredno fodo "Tnali delovni ljudje “''sami socialistično gospodarstvo je prav i preprečiti raznim prikritim mež-v tem, da s svojo zavestno akcijo : carjem stare kulturne miselnosti .a prehod pospešijo m ga napra- j njihov nihilistični, razdiralni vpliv vi,o za delovne ljudi manj bole- j na programsko poimko društev, cega Socialistične sile pa zmorejo \ ki se kaže ziasti v poizkusih pod. izpolnjevati to svojo nalogo le, c e , cenjevanja partizanske, delovne, temeljito, sproti presojajo vse do- sociaine motivike v umetnosti, v lajanje v gospodarskem življenju mostavnem proglašanju te tema-Jl »V A angažirajo o pre- uke 7a re?iDe% in Jprimitivno« rrecevanje vseh nezdravih poja- in DSe/ £• „ za njo 0^revajo> za TJhZ v Tdl h V primitivne, proletkultarske in za- nstnih in naprednih teženj. | ‘astalc Z;WV J&sTio ]Qf uči jb ciclciDSKi razred - « . m . _ .. tisti družbeni sloj, ki je najbolj' . se n&m je treba sramovati občutljiv za vse nezdrave pojave J&vn° povedati in to tudi braniti, o gospodarstvu, kajti vsako do- aa Je. naTrl. Partizanska, delovna, NE POZABITE! bičkarstvo, blagovna stihija, in- socialna itd. tematika blizu, da jo vesticijska zaletavost itd. — vse nekako intimnejše doživljamo, saj gre v končni liniji iz njegovega žepa, vse gmotno in moralno naj- je vendar kos nas samih. Z njo bomo temeljito polnili naše kul- močneje njega prizadene. Prav turne programe. Če pa morda po zato pa je nujno, da je delavski sodbi nekaterih posameznikov — razred, ki je socialno že tako v kar seveda ni povsem točno, — prvih vrstah družbenih sil, ki se še nimamo visokih umetnin, ki bi bojuje za napredek gospodarstva,' obvarovale to tematiko, potem želodi miselno ih moralno sposoben veda ni rečeno, da je že tematika norno posegati v gospodarsko do- samo nezanimiva, ampak da je •a jan je in sposoben zaradi svojih predvsem še to mlada, neizpeta naprednih, tvornih in človeških tematika. Seveda je res, da je ta pogledov zbirati okrog sebe vse tematika že našla silno velikih delovne ljudi, ter tako preprede- mojstrov, ki so jo oblikovali in vati vpliv raznih okorelih biro- taki mojstri se bodo našli tudi v kratov in posameznih izkorišče- bodoče. O vsej tej stvari je na valskih ostankov na gospodarski kongresu srbskih komunistov de-razvoj. i jal tovariš Kardelj tole: Taki so torej motivi, ki zahtt \ »Za nas je, po mojem mnenju, vajo še posebno delavsko vzgojo; bistveno, da se borimo za politič-ti motivi pa so seveda taki, ki no in družbeno vsebino kulturnega prinašajo koristi vsem delovnim ustvarjanja. Z drugimi besedami ljudem, če jih dosledno izpeljemo, povedano, nam gre izključno za Menim, da je komaj potreb- vprašanje, ali je to kulturno no posebej ugotoviti — ker je ustvarjanje iskreno, pošteno, člo-stoar povsem jasna — da tako veško, takšno, da vliva vero v člo-močno podčrtovanje pomena in veka in v socialistični razvoj, in važnosti izobraževalnega dela ni- ali je kot takšno prispevek k enot- Po sklepu Republiškega sveta sindikatov, Id je še vedno v veljavi, je dolžna vsaka podružnica na svojem občnem zboru izvoliti zaupnika Delavske enotnosti. Dobrega in uspešnega dela naših organizacij si ne moremo zamisliti brez našega glasila, ki je najtesnejša vez med organizacijami. Ne samo to. Delavska enotnost prinaša prav to, kar je slehernemu našemu odborniku in članu nujno za razumevanje naše, predvsem gospodarske, notranje in zunanje politike. 1 Žal moramo ugotoviti, da se je naši člani še vse premalo poslužujejo in da je prav to vzrok, da mnogokdaj ne najdejo odgovora na mnoga vprašanja, niti ne nasveta za praktično delo v kolektivu in zunaj njega. Ta ugotovitev nam kaže, da doslej naši sindikalni odbori kot celota, a zaupniki posebej niso povsem izpolnili našega pričakovanja. Zato pozivamo vse organizacije, da na občnih zborih ne gredo molče mimo svojega glasila in store vse, da se krog bralcev Delavske enotnosti kar najbolj razširi. Povsod, pa tudi v najmanjših podružnicah izvolite zaupnike Delavske enotnosti! Republiški svet sindikatov za Slovenijo Jasno je, da na tak način pride često na svoj račun, zlasti na vasi kak mežnarček, ker lepo prinese iz starega klerikalnega arhiva na dan kako igro in še obleke po vrhu, člani društva pa mu običajno prav naivno nasedejo in so mu za uspelo zvijačo marsikdaj še hvaležni. Prej omenjeni način organizacije servisa bi poleg tega izredno veliko prispeval tudi k formalno umetniški strani izvedbe dramskih del, ker bi društva dobila za delo jasne strokovne napotke, dobre kostume, nasvete za izvedbo dela, načrte za sceno itd. Tretji problem v zvezi z gmotnimi pogoji dela amaterskih prosvetnih društev pa so prosvetni prostori. Trenutno gre v tem pogledu bolj za jasno koncepcijo o tem, kaj je sodobni prosvetni dom kot pa za same probleme okrog graditve in urejanja domov, ki jih seveda tudi ni malo in za katere je treba često res veliko dobre volje, da jih prebrodimo. Mislim, da je prva stvar, s katero moramo sami pri sebi takoj obračunati, staro čitalniško poj- Poleg tega društveni člani opravijo sami tudi celo kopico tistih drobnih, pa tako potrebnih stvari, ki jih povprečen obiskovalec pro- svetne prireditve sploh ne opazi, oziroma jih opazi samo takrat, kadar stvari niso najbolj posrečeno pripravljene. Zaradi tega, ker člani vse to delajo brezplačno, odpade cela kopica običajnih stroškov, ki so zvezani z delovanjem poklicne prosvetne ustanove, ker se izdatki amaterskega društva zmanjšajo samo na stroške za honoriranje tistih strokovnih del (režiser, pevovodja, predavatelj itd.), ki jih bodisi društveni člani sami še ne zmorejo, ker se iz zevanje v društvih, opremljal naj bi to gradivo s potrebnimi ponazorili, kot so slike, zemljevidi, modeli, filmi itd. ter stvari dal društvom na razpolago. Zastopniki društev bi preko servisa prišli o osebni stik z znanstvenimi in strokovnimi delavci, avtorji gradiva, ki bi jim lahko dajali še dodatna pojasnila, dodatno gradivo in se z njimi porazgooorili o problemih, ki so se pokazali v društvu ob razpravi o gradivu. To bi bila, poleg seminarjev s predavatelji o posameznih temah, nedvomno najučinkovitejša pomoč društvom pri njihovih izobraževalnih naporih. movanje kaj je prosvetni dom. Značilno za to pojmovanje je mišljenje, da je prosvetni dom zgradba, v kateri ie dvorana z odrom, glasbena soba in kvečjemu še kotiček za knjižnico — in nič več. Tak prosvetni dom pripada zgodovini, čeprav je na žalost večina naših domov še taka in si moramo za to poleg doma pomagati še z najrazličnejšimi drugimi prostori povsod tam, kjer je društvena dejavnost široko razgibana. Kar priznajmo, da nam povzročajo zelo velike preglavice pri izobraževalnem delu ravno prostori. Če priredimo predavanje v gledališki dvorani mislimo, da mora biti polna prav vselej. Če ni — pravimo, da predavanje ni uspelo. To nas ves čas vleče, da skušamo predavanja spreminjati o zborovanja, ali pa da brez potrebe marsikdaj obupujemo. Poleg tega je v veliki dvorani često zelo ljudi. To se pravi, da mora prosvetni dom dajati streho tudi sodobnim predavalnicam, klubskim prosto" rom, čitalnicam, prostorom z/ predvajanje ozkih filmov in konf' no tudi prostorom za fizikalne in kemične poizkuse, prostorom z« vzgojno, poklicno, socialno P0', svetovalnico itd. Tak bodi ns*< prosvetni dom v bodočnosti. Tes pa bo, slej ali prej, samo če bojn° imeli tak koncept. Druga zadeva pa je uredita doma. Kot vzgojitelji se moram0 temeljito zavedati, da je okoli" samo po sebi zelo močan vzgoji’1 činitelj. Smisel za lepo, urejen?’ močnejše oblikuje že kar na W način urejeno okolje, kot pa prl’ povedoDanje o lepem, urejenem itd. Zato je treba zlasti pri ure' ditvi in pri vzdrževanju pr o sv e’' nega doma na to temeljito pazuu Pri tem mislim opozoriti zlasti n* to, da recimo zelo malo mislim0 na olepšanje domov z umetnine; mi: z lepimi umetniškimi slikam1’ kipi itd. Te stvari namreč sodiji v prosvetni dom. Marsikdaj bi izplačalo, brez vsake škode, odpOf vedati se tej ali oni kaprici v arhitekturi in s prihranjenimi sredstvi kupiti ali naročiti kakšnn umetnino. Neverjetno Velikanska razim’ je namreč v tem, s kakšnim oseh nim občutkom in doživljanjem vstopa vsak delovni človek v p?0' svetni hram, ki je sicer skromn0’ toda okusno, lično opremljen m t ga polepšuje ta ali ona umetn‘ii“ j ali pa v prosvetni dom, ki je lahM, I sicer velik, pompozen, pa je PrS' | zen. ker ni čutiti tiste skrbn* : tople človeške roke v njem, ki r i tak dom mora izražati. , Kako naj bi to naprej razlag^ ko pa vsi skupaj poznamo razy' | ko med temi občutki zelo, ze'° | dobro. ■ O marsičem bi se dalo v ZPeZ z izobraževanjem in vzgojo še tfK I noriti — toda. saj še ni vseh dn j konec. Imeli bomo še veliko PTY ložnosti govoriti o teh stvarem i kajti delo nam bo razkrilo še ne' I broj stvari. Želel bi, da to i priložnost, ko smo zbrani na Lom gresu. uporabimo za to, da sej meljito porazgovorimo o Pre,,\ gih, ki sem jih razložil kongeri ter da se domenimo, kako jih ?r' mo najuspešnejše uresničevali■ , Imejmo eno stvar vedno PrC . očmi: izobraženi, razgledani, PJl soetljeni bomo boljši ljudje šari I med seboj, bomo boljši delan? \ boljši gospodarji in lepši, bolj c‘°'j j veško topli bodo odnosi med nanj’ ki jih bomo srčno, čeprav n~j bodo trle še mnoge težave, imen0' o ali — socialistične odnose. Ali ni vredno za to žrtvovj1 J marsikatero prosto uro, marsij3 ter napor? Mi trdimo, da je vre?J J in vabimo vse, ki tako mislijo * , mi, da nam pridejo na pori? zakaj — dela je na pretek. KULTURNI ZAPISKI S seje predsedstva Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije BREZ ODLAŠANJA! j izredni kongres prosvetnih I da »Servis*, ali kakor koli se bo društva, doslej pa še ni bil iz-rusteo S'ooenije je postavil pred že imenoval, preusmeri svojo de- delan primeren pravilnik, je Pred-rrjdsedstpo Zveze Svobod obilo \ javnost. Čeprav bo »Servis« zgolj sedstvo imenovalo komisijo, ki bo .yg. Na kongresu je bilo izobra- tehnični, pomožni organ Zveze, izdelala pravilnik o ustanavljanju ^anje postavljeno na prvo me-m prikazano v novi luči; dru-P!l s a pripravljajo na občne 1 °~e in na okrajne skupščine; 'arnesto reterentskega sistema vo-rPnja prosvete je potrebno izbrati °Ne pri predsedstvu, izdelati ^Sodnike, reorganizirati Ljudski 6 v ustanovo, ki bo lahko v 'CR meri pomagal pri izobraže-članov, nadaljevati s po-^ 1levanjem nagrad itd. Vse te a‘,°ge so bile nakazane na prvi 'rp‘ predsedstva, ki je pokazalo j°Dolj trdne volje in sposobnosti, a Uh bo uresničilo. Razen knjižnic so bile ljudske pverze najbolj razširjena oblika .■°braževanja. Po večjih mestih industrijskih središčih so de-kot samostojne organiza-'N, medtem ko so delovale v ,njših krajih kot sekcije pro-s°pJn’h društev ali celo Sociali-ulc.ne zveze. Samostojne ljudske HiDerze so marsikje težile za tem, a so vodile samostojno kulturno putiko, ki ni vedno dovolj upo-fepafa stvarnih potreb na pod-')cio, ki so ga zajemale. Preased-l 6o je na svoji seji sklenilo, da °i ne bila edina oblika izo-J&zevanja, pač pa bi kazalo oži-}. \ tudi različne debatne krožke, Pokusijske večere in krajše te-c®/e ' " stremeti za tem, da bi v večji v večere iri ki ajse ic- ra|e- Izobraževalne sekcije bi mo-a e stremeti za tem, da bi v večji Jeri kot doslej, sproščale inicia-j °° poslušalcev, da bi jih znale q®° zainteresirati za predavanja. k tem pa je razumljivo, da bodo fc'°ra?a vodstva tudi skrbne je iz-Jf.ati programe, da bodo znala £ puhniti potrebam poslušalcev, ~kaj dobro izbrano predavanje, l??e,dano ob pravem času, ne bo kdar brezplodno. j, Na tej seji so člani predsed-J0® obširno razpravljali o reor-°aoiziranju Ljudskega odra, o >'?tanovitvi Prosvetnega servisa, 1 bo oskrboval prosvetna društva I Potrebnimi pripomočki za izo-dfževanje in amatersko umetni-'$v? dejavnost. Doslej je bil Ljud-jj oder pri Ljudski prosveti Slonje usmerjen v glavnem na izposojanje in tudi posredovanje pripomočkov in gradiva za ama-(5‘*fco umetniško dejavnost, v jjaniši meri pa za izobraževanje. 6er je kongres postavil izobraževale na prvo mesto in ker bodo hntern ProsDe^na društva potre-ar)a^a znatno več tehničnih pri-p°0iočkov, ponazoril, je potrebno, je vseeno potrebno dati ,-n pristopanju društev v Zvezo £S Soobod in prosvetnih društev Slo- obseg njegovega poslovanja. venije ter pravilnik o upravnem. Ker zahtevalo vsa ta vnraša gospodarskem m finančnem po-nja še skrbno, temeljito proučitev, sl°°*nju Zveze. Ta pravilnik bo je predsedstvo na svoji seji izvo- Pos}an tudi prosvetnim društvom lilo komisijo, ki bo podrobneje k'ot navodilo, kako naj bi ure-proučila naloge tega tehničnega dila svoje materialno in finančno organa »Zveze« in o tem poročala poslovanje. na eni izmed prihodnjih sej. | Doslej so prosvetna društva ze-Izredni kongres Svobod in pro- lo neredno izpolnjevala svoje de-svetnih društev Slovenije razprav- name obveznosti do Zveze Svo-Ijal tudi o demokratičnejšem vo- bod, kakor tudi do Ljudske pro-denju prosvetne dejavnosti, ki naj svete Slovenije. Nekatera prosvet-bo v skladu z vsem našim druž- na društva so po sklepu II. kon-benim življenjem. Predsedstvo je gresa Ljudske prosvete Slovenije, sklenilo, da bo sistem dela slonel kakor tudi po sklepu okrajnih na prostovoljnosti ker zahteva Ljudske prosvete odva- poznavanje problematike posa- j ^ soojih priTediieo 8 do iLtfl' >m- b"“° dM°°- bo predsedstvo najprvo izvolilo Svete za izobraževanje, za igralstvo in glasbo. Te svete bodo sestavljali strokovno sposobni in najbolj prizadevni prosvetni delavci. Sveti bodo podrejeni predsedstvu, ki jim bo dajalo potrebne smernice za delo; v njih bodo sodelovali tudi člani predsedstva in sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Predsedstvo je sklenilo, da bo takšno društva so ta sklep dosledno izvajala, številnejša pa so se na razne načine izognila izpolnjevanju soojih obveznosti in si s tem prihranila nekaj denarja. Ker je takšen sklep slabo vplival na delovanje društev, ker društva stežka pridejo do sredstev, je predsedstvo sklenilo, da bodo poslej plačevala prosvetna društva na mesec en dinar za vsakega člana Zvezi, ki bo imela s točnim izvajanjem tega sklepa obenem tudi točen pregled nad številom članstva. Vsa prosvetna društva, ki bodo v redu izpolnjevala svoje obveznosti, bodo imela določen popust pri »Servisu«. Predsedstvo Zveze, kakor tudi vsa prosvetna društva čakajo v tej sezoni še obsežne naloge. Prepričani smo, da jih bodo tudi v bodoče izvrševala s prav takšno ljubeznijo in požrtvovalnostjo, kot doslej. P* NASTOP PEVSKEGA ZBORA SLOVENSKE FILHARMONIJE NA IZREDNEM KONGRESU SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE NA JESENICAH USPEL KONCERT obliko delovanja priporočalo tudi okrajnim svetom, zakaj dosedanje komisije za razna področja prosvetne dejavnosti pri okrajnih odborih Ljudske prosvete so poka- V počastitev Izrednega kongresa prosvetnih društev Slovenije, je na prošnjo glavnega odbora Svobod, priredil pevski zbor Slovenske filharmonije uspel koncert nagrajenih pesmi. Ker so bile skladbe občinstvu neznane, se je dirigent Rado Simoniti odločil za posrečeno re- zala, da so takšne metode v delu j utev. Pred vsako pesmijo je član zelo koristne. Morda se bo tudi v večjih komunah, ki združujejo tudi po 15 društev, pokazala potre- Slovenskega narodnega gledališča Boris Kralj recitiral pesem, tako da so si poslušalci lahko ustvarili vtis ba po ustanovitvi podobnih orga- 0 skladbi še preden je bila izvajana, nov. Predsedstvo je zaenkrat „ .. .. - - - Dirigent, zbor in recitator so bili postavljeni pred zahtevno nalogo. Od šestnajstih i>esmi jih je bilo na predvidelo tri Svete, brž ko pa se bo pokazala potreba, bo izvolilo še nove. Predsedstvo je nadalje sklenilo. I ^lSt Knesmi Jre da bo predlagalo vsem kulturno 5“2!Ž£ ^ umetniškim društvom, da se preimenujejo v prosvetna, kar bo jasneje nannačilo njihovo dejavnost. To bi bilo v popolnem soglasju z zaključki kongresa. veva melanholija in jih je zato zelo težko podajati na enem samem koncertu ker so stilno preveč enotne. Zato je bilo čutiti rahlo nemoč tudi pri skladateljih. Od nagrajenih ... , , ' . , pesmi so bile poslušalcem zelo všeč Na Izrednem kongresu Svobod Simonitijeva »Križ* in Vilka Uk-in prosvetnih društev Slovenije je } >0 polnoči*, .Skica na kon- bilo odlikovanih 12 prosvetnih j cerf' ,/n c> sem ’amo vetru bro,«. društev in 32 zaslužnih prosvetnih od teh •„ 6l7„ najboljš(1 ,Skica na delavcev. Ker do kongresa m bilo koncertJ , katJ0 se je skladatei} mogoče proučiti vsega poslanega jb lj ibUial pesnikovim občalt gradiva, je Predsedstvo sklenilo, • ■“ ' da bo komisija za podelitev odli- .1 kovanj takoj nadaljevala z delom \ Boris Kralj, ki ga odlikuje žlah-in odlikovala še preostale zaslužne . ten, barvit glas, je nekatere pesmi prosvetne delavce ter društva, ki \ presenetljivo lepo recitiral. Tudi di-doslej iz omenjenih razlogov še \ rigentu in zboru moramo priznati, niso prejeli odlikovanj. da so bili zelo zahtevni nalogi kos Ker bodo k novoustanovljeni in da je bil njihov koncert drago-Zvezi pristopala še številna nova I cen prispevek za popularizacijo Ko- ZASAVSKE SVOBODE IN OBČNI ZBORI Najtežje ^ako v bodoče organizirati izobraževanje odraslih? h^NHnulo soboto je imela Svo- j sekov kaže, da niti eno društvo ob - . * lz Zagorja svoj redni letni j ni imelo predavanj ali tečajev. zbor. S tem se je to de- j Prvi poskusi nekaterih prizadev-g., društvo uvrstilo med prve nih tovarišev so klavrno te °o°tže v Zasavju, ki bodo gaj prihodnjem mesecu e obračun svojega dela. a najvažnejše sovelovih pesmi. Bilo bi prav, da bi ta koncert posnel na magnetofonski trak tudi Radio Ljubljana, saj interpretacija teh j>esmi znatno prekaša podobni program, ki ga je izvedel radijski komorni pevski zbor. Pavlovec Franc: Na vasi Franceta Pavlovca, rojenega leta 1897, prištevamo med naše najplodovitejše krajinarje. V soojih zgodnjih letih je slikal figuralne kompozicije in portrete, pozneje pa ga je vse bolj in bolj privlačevala pokrajina, ki mu je v zrelejši dobi postala poleg tihožitij glavni motiv. Njegova najlepša dela so krajinski motivi iz Posavja, Rašice in Gameljn, pa tudi Gorenjska s svojimi gorami. Iz njih veje lirično razpoloženje, ki ga je znal v pokrajini ustvariti le on. OB PETDESETLETNICI PISATELJEVEGA ROJSTV/ Čas je že, da izdamo zbrana dela Toneta Čufarja Dne 14. novembra bo minilo petdeset let, kar se je v delavski družini na Jesenicah rodil Tone Čufar, delavec, kasneje poklicni slovenski književnik, borec za delavske pravice in revolucionar, ki je 11. avgusta 1942 žrtvoval svoje življenje zb svobodo delavskega razreda in slovenskega ljudstva. S trdim delom se je njegov talent prikopal do pesniškega Mladinski knjigi, naše glavne založbe, med njimi tudi Cankarjeva, pa so šle mimo pisatelja — delavca, ki je vse svoje življenje posvetil našemu boju in se zanj tudi žrtvoval. Ali ni žalostno, da moramo to dejstvo ugotoviti ob koncu prvega desetletja po osvoboditvi? Res, žalostno dejstvo! Človek je pričakoval, da se bodo naše in pisateljskega izraza, s katerim \ založbe tega zavedle vsaj ob pije slikal življenje in boje delav- 1 sateljevi 50-letnici, in se zato stva, mu odkrival podobo časa in ne znebiti vtisa, da ljudje s svojo sončno vero v bodočnost naSlh 2aložbah že danes Na- kazal izkoriščanim pot iz teme. dajo so klavrno pro- v Zasavju, ki bodo v 1 padli; malce boljše se je odrezala prihodnjem mesecu pola- le Ljudska univerza v Zagorju, Hrastniku, Krškem in Brežicah. On Obračun kulturno prosvetne- V celoti je bilo prirejenih komaj j dela bo sorazmerno lahe.c. SO predavanj, kar je za velik za-di zasavski svobodarji so nam- savski okraj občutno premalo. Če ... imenovali letošnje leto »leto k. tej dejavnosti pridenemo še in- na Čufarja zviška kot na drugovrstnega pisatelja, ki ga je Njegov življenjepis je zgodovina treba pozabiti. Ali mar vse to ne porajanja in utrjevanja razredne diši po predvojnem odnosu do zavesti v jeseniškem delavstvu, Čufarja? Tako se danes vprašuje boji jeseniškega delavstva za de- marsikateri delavec, ki je Cuforlovske pravice in kovanje enot- ja bral prej, a danes ni mogoče nosti jeseniškega proletariata, ki dobiti po knjižnicah (mislim v se je manifestiralo v stavki leta podeželskih) njegovih knjig, ra-1935, a še bolj leta 1941, ko se je , Nstih dveh, ki sta izšli po ... . . I vojni. Resnično delavski pesnik, začel boj proti okupatorju. I kaJkor ga je imenoval ^nani hr- To obdobje je osnovno in idej- vatski pesnik, med vojno žrtev no ozadje večine del, ki jih je četniškega nasilja, Ivan Kovačič-Cufar ustvaril. Iz snovi tega ob- Goran, in ga primerjal z ameri-take oblike dela, ki bodo najbolj dobja so se izoblikovale književ- škim pesnikom Michaelom Gol-primerne za njihove kraje in po- na reportaža »Februarska noč« dam, še vedno čaka s svojimi trebe. I (1932), drama iz proletarskega Parnimi, kdaj se bo kaka založba Ni čudno, da bodo občni zbori šivljenja »Polom(( (1934) in nje. potrudila in jih poiskala v raznih neka prelomnica v dosedanjem goVQ /adnje dokon'čano delo, ob- Predvojnih revijah ter jih izdala, delu zasavskih Svobod. Nič več javlj Prav tako je tudi s črticami in krajšimi novelami ter Čufarjevimi dramami. Pa tudi Čufarjeva predvojna dela, izdana v knjigah, so danes redkost. Mislim, če se je našel papir celo za ponatise nekaterih knjig, ki so izšle v času kulturnega molka med vojno v Ljubljani, bi se moral najti tudi papir za pisatelja, ki se je žrtvoval za stvar slovenskega delovnega ljudstva. Vse preveč smo na te stvari že pozabili. In ob zaključku tega kratkega premišljevanja ob petdesetletnici delavskega pisatelja Toneta Čufarja še to: v Ljubljani, na Jesenicah in verjetno tudi po nekaterih drugih mestih smo imenovali ulice po Čufarju, kakor da bi se s tem že oddolžili pisateljevemu spominu. Res je, da smo vse te ustanove itd. imenovali zaradi spoštovanja do pisatelja in revolucionarja, vendar mislim, da bi bilo naše spoštovanje do njega mnogo globlje, če bi se lahko ob njegovi petdesetletnici rojstva in trinajst let po njegovi smrti ponašali z njegovimi zbranimi deli. Se je čas, da to nadoknadimo. S tem sklepom bi se najdo-stojnega spomnili delavca, revolucionarja in književnika Toneta Čufarja. —ar Z H M razpravah o bodočem delovanju Plsal leta 1936 v zaporu. Če k pa bo na prvem mestu izobraže- temu prištejemo še zbirko črtic, ttr- ••••Knovaii Leiosnje teto »leio •> ^-------— — ™ —- . . ..... „„ ,. £-Snovanj« saj menda ni bilo dividualno izobraževanje, se pra- vanje. To pa pomeni, da se bodo ki jo je po vojni izdala »Mladm-ene prireditve v okviru de- vi, da so ljudje obiskovali knjiž- | društva spoprijela s celo vrsto ska založba« pod skupnim naslo-tg . obletnice osvoboditve, na ka- niče svojih društev in javne < problemov in težav, ki so v zvezi vom »Tovarna«, je vse, kar je sJ1, ne bi sodelovale Svobode s knjižnice, potem moramo ugoto- s to dejavnostjo. Vse kaže, da njegovega izšlo v knjižnih izda-Ij/Ninii odseki in skupinami. Ko- viti, da je izobraževalna dejav- j bodo letos v izobraževalne odse- jah. Čufar pa je napisal mnogo Je mogoče zaenkrat ugoto- n,ost v Svobodah nekoliko za- : ke izbrali take tovariše, ki imajo več. Dolga vrsta pesmi, črtic in lo' ie šestnajst Svobod priredi- ostala, | veselje do izobraževanja in znane g; Ppd tisoč dramskih, pevskih, I Vodstva Svobod so letošnje javne in kulturne delavce, ki ne l°enih in drugih prireditev, leto, zlasti pa še zadnje čase spo- bodo že ob prvem neuspehu klo-dgj hrati s kulturno amaterskim znala, kako potrebno je izobraže- nili. Razgledanih, strokovno in so društva skušala organi- valno delo; velik del članov Svo- j politično sposobnih tovarišev v PEVSKI ZBORI LESNE INDUSTRIJE SO PRIREDILI KONCERT V RADOMLJAH Zgovoren dokaz da je mladina pripravljena sodelovati v prosvetnih društvih izobraževalno dejav-: bod deluje v delavskih svetih,1 zasavskih krajih ne manjka. In rih Innskoletnih občnih zbo-1 upravnih odborih, občinskih sve- kot kaže, so upravna vodstva ,s° malone vsa društva tista- tih itd. Prav neuspehi dosedanje- trdno odločena te tovariše priteg- nila izobraževalne odseke, ki oni organizirali izobraževanje obutS, ljudi. Na žalost so le-ti bii0 uspehov. Bilanca teh od- °DKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PADLIM GODBENIKOM Umiram za Slovensko zemljo« . . beni?ina vihra tudi mladim god-m ,m Svobode I iz Hrastnika i>0Ar‘2anes/a. Med narodnoosvo-8odbr°'V°ino- ke Pa(R° dvanajst Padi Pn,lkov- F spomin na svoje kr>nP ‘ovariše-borce so godbenih J°ihu svoje i don,^ oktobra odkrili na svojem sPominsko ploščo. be, iktor Malovrh, kapelnik god-b0’r,;e 0 svojem spominskem go-godh orisal junaško pot mladih ki so vedeli, zakaj i bičnega dela naj spozna zlasti ei° svoia mlada življenja. ! mladina in nadaljuje njihovo pot. »Umiram za lepo slovensko zemljo« je pisal iz zapora najmlajši član godbe. Ne samo on, vsi so junaško umrli za našo zemljo. Direktor rudnika, tovariš Lojze Ribičič, ki je odkril spominsko ploščo, je povedal, da je mnoge padle tovariše poznal, se skupaj z njimi boril med NOV, zato dobro pozna njihovo proletarsko življe-Ijenje. Veličino njihovega nese- zlasti ga izobraževalnega dela so tako niti v svoje vrste, rekoč prisilila društva, da so I Brez gmotne pomoči podjetij skrbno proučila in še proučuje- in organov oblasti ne bo šlo. Tudi jo gradivo Izvršnega kongresa o tu bodo morala vodstva seznaniti izobraževanju in skušajo najti delovne kolektive s svojimi načrti in zainteresirati upravne odbore, da ne bodo skoparili s sredstvi za to dejavnost. Kakor je mogoče doslej ugotoviti, se bo sleherno društvo drugače lotilo tega dela. Verjetno bodo najštevilnejši tečaji tujih jezikov, za katere je med delovnimi ljudmi največ zanimanja, in problematiko družbenega in delavskega samoupravljanja. Svobode pa nameravajo organizirati tudi tečaje slovenščine, geografije in predavanja o naši gospodarski politiki ter dvigu proizvodnje. Čeprav bo morda ob prvih poskusih precej težav, so Svobode trdno odločene, da bodo izpolnile smernice in napotila Izrednega kongresa. ricij Bore in številni predstavniki oblasti, društev, organizacij in podjetij. Koncert je bil prirejen v počastitev 10. obletnice osvoboditve. Okoli 500 poslušalcev je z zani- V soboto, 5. novembra je bil v krajših novel je raztresena po Radomljah pri Domžalah koncert raznih revijah, v rokopisu so pevskih zborov Tovarne pohištva ostale nekatere njegove drame in lz Nove Gorice, »Stola« iz Kam- verjetno je tudi v zapuščini kaj,1 nika in tovarne lesne galanterije kar je Čufar namenil delavstvu, j Podpeč pri Ljubljani. In vendar po vojni ni izšlo dru- \ Koncertu je prisostvoval tudi I manjem sledilo tekmovanju. Tek-gega, kakor omenjeni knjigi, prva tajnik Republiškega sveta Zveze movalna komisija, sestavljena iz pri Sindikalni založbi, druga pri sindikatov Slovenije tovariš Mav- I strokovnjakov, je bila preseneče- i na, ker je vse zbore sestavljala j po večini mladina. Ta koncert je j zgovoren dokaz, da je mladina 1 pripravljena sodelovati v prosvetnih društvih, če jo znamo za prosvetno delovanje pridobiti. Komi- ' sija je ugotovila, da je petje ubrano, čeprav se pevci v zborih zelo pogosto menjajo. Vsi nastopajoči zbori so zelo mladi, saj pevski zbor iz Duplice deluje v tem sestavu šele pet mesecev. Zanimivo je, da mladina v Novi Gorici do vstopa v zbor sploh ni pela. slovenskih pesmi. V tekmovanju so dosegli zbori naslednje uspehe: 1. ženski zbor Tovarne lesne galanterije, Podpeč; 2 mešani zbor Tovarne pohištva, Nova Gorica; 5. moški pevski zbor Tovarne pohištva, Nova Gorica. Zmagovalec je prejel kot nagrado skupino »Rex« stolov. Tek-_ I movanje je rodilo zaželene sado-ga vodi tovariš | ve. Uparno, da se zbori niso pomerili zadnjikrat. -ga- Moški pevski zbor Svobode iz Nove Gorice, ki Zdravko Munih M E M BES-FRANCE 0 AL ZIBU „NACRT ZA MIR44 Francoska vlada naj odpravi kolektivne represalije in aretacije v Alžiru. — Izvede naj splošne in svobodne volitve ter resne gospodarske, upravne in socialne reforme, ki bodo omogočile sodelovanje domačinov v alžirski upravi, odpravo brezposelnosti in dvig življenjske ravni Na nedavnem kongresu francoske polovičnimi rešitvami, ki ne bi bi-radikalne stranke je Mendes-France, stveno spremenile položaja v Alžiru, ki so ga na kongresu izvolili za pod- pa se sedaj po tolikih letih junaške-ga predsednika te stranke, zahteval, naj boja za svobodo, prav gotovo ne bi vlada »čimprej izvede splošne in svo- j zadovoljilo, hodne volitve« v alžirsko nacionalno [ POSKUS RAZBIJANJA NEMŠKE SINDIKALNE ENOTNOSTI KLERIKALNE INTRIGE STAVKA V ABOT Ustanovljeno je »Nemško krščansko sindikalno gibanje«. Propadel ultimat Nemški sindikalni zvezi. — Denar je dala Krščanska sindikalna internacionala Poskusov, da bi razbili Nemško sindikalno zvezo (DGB), enotno sindikalno organizacijo nemškega proletariata, ki predstavlja 6 milijonov organiziranih delavcev, je bilo v preteklosti že več. Našim bralcem je morda še ostala v spo- skupščino. Vlada naj tudi uresniči »alžirski statut iz leta 1947«, s katerim je francoska skupščina priznala Alžircem franoosko državljanstvo in enakopravnost s prebivalstvom metropole, ki pa ga doslej v praksi še niso uveljavili. Mendes-France, bivši predsednik francoske vlade, je poudaril, da bo Francija »samo z odpravo kolektivnih represalij in aretacij prebivalstva«, z ukrepi, ki bodo privedli do prenehanja bojev, lahko pravilno rešila alžirsko vprašanje. Nadalje je Men-dčs-France govoril o državnem, socialnem in gospodarskem položaju v AJžiru, kar povzroča nezadovoljstvo alžirskega ljudstva. Zahteval je, naj Francija izvede v Alžiru upravne, gospodarske in socialne reforme. Francoska vlada bi morala omogočiti domačinom, da sodelujejo v upravljanju dežele. Z gospodarsko pomočjo in nekaterimi ukrepi, bi morala preprečiti brezposelnost (v Alžiru je 850.000 brezposelnih) in zagotoviti izboljšanje življenjske ravni revnih slojev, ki zaslužijo povprečno v celem letu toliko, kot zasluži francoski delavec v enem mesecu. Obenem pa bi mo-rala francoska vlada spremeniti šolski sistem in omogočiti poldrugemu milijonu alžirskih otrok, da bi lahko hodili v šole. Te predloge in zahteve Mendes-Francea, ki jih nekateri imenujejo »načrt za mir v Alžiru«, je kongres radikalnih socialistov sprejel z viharnim odobravanjem. V Franciji se torej le uveljavljajo treznejše misli. pametnejše presoje o položaju v Alžiru, ki za Francijo ni prav nič ugo- den. Alžirsko osvobodilno gibanje bi tak načrt, kot ga je predlagal Mendes-France, ve jetrn o tudi sprejelo kot izhodišče za razpravo. S kakšnimi DEMONSTRACIJE JAPONSKIH DELAVCEV Američani naj gredo domov Pretekli petek je nad 3000 japonskih delavcev demonstriralo v bližini Tači- kave, kjer razširjajo ameriško letalsko -------,nstr——-----------------1-*—« oporišče. Demonstranti so zahtevali, naj delavci, ki delajo na tem oporišču, za-puste delo, Američani pa naj se vrnejo domov. Ameriško letalsko oporišče je varovalo 200 policajev. Francija v Severni Afriki delavske pravice in DGB tudi odkriteje lahko na- minu kriza Nemške sindikalne zveee pred nekaj leti. ki so jo rešili tako, da so na pritisk klerikalcev proglasili DGB za nepolitično delavsko organizacijo. Socialni demokrati pa so ohranili v njej prevladujoč vpliv in idejno vodstvo, dasi so se dostikrat zatekali h kompromisom. Prav ob desetletnici ustanovitve DBG pa je enotnost nemškega sindikalnega gibanja načeta. Zadnje dni oktobra so »častihlepni politiki« Johannes j Ewen, Bernhard WinKelheide in Hein-rich Voss ustanovili v Essenu »Nemško j krščansko sindikalno gibanje« kot samostojno klerikalno sindikalno organiza- : cijo. Ustanovili so jo, ne da bi čakali ; na odgovor na svoj ultimat, ki so ga poslali vodstvu DGB. V njem so zahtevali enakopraven položaj v vseh vodstvenih organih DGB, sindikalnih založbah in vodstvih sindikalnih šol. Dejstvo, da niso čakali na odgovor, priča, da so se reakcionarni cerkveni krogi tokrat resno odločili načeti nemško sindikalno enotnost. ločnejše akcije bi se DGB tu slonila tia socialnodemokratsko stranko. Na tihem vsekakor simpatizirajo z razbijači ter s tem na nov način pritiskajo na vodstvo DGB. da bi jim na ljubo enotnosti popustila. Pozabiti tudi smemo, da je DGB zadnje čase organizirala vrsto akcij, demonstracij in stavk, ki majejo položaj Adenauerjeve Reakcija vodstva DGB je bila odločna. Sindikat javnih služb je izključil Winkelheida, V zadnji številki našega lista sm poročali, da je Generalna konfederacij dela Argentine napovedala splošno sta*' ko v znak protesta proti razbijaškeno delovanju nekaterih političnih sil 1 vladnih organov v argentinskih sin01' katih. Po tej napovedi so se predstav' niki sindikatov in vlade sporazumeli sindikalnih volitvah in o položaju sin0 katov do volitev, ki bodo čez tri mesec* zato so voditelji Generalne konfederacij6! stavko preklicali. Kljub preklicu stavke, ki so ga ob' le radijske postaje in listi, pa ^ iz svojih vrst predsednik Freitag pa je odgovoril, da so vsi organi DGB demokratično izvoljeni in zato ni nobene potrebe, da bi popuščali razbijačem. Kot stvari danes kažejo, odpadniki nimajo veliko pristašev in bi po katerih cenitvah uspeli zbrati ni. 20.000 somišljenikov. Sami pa upajo, da javile radijske postaje bile zaprte mnoge tovarne v j Airesu in tudi v drugih argentinski, mestih. Stavkali so predvsem delav, tekstilne industrije, tovarn ledu in Pf’j staniški delavci. Stavkovni val je zaj | tudi železničarje in zato so imeli vi8*, j velike zamude. V Buenos Airesu ' stavkali tudi trgovski nameščenci; n* j polovico trgovin je bilo zaprtih. Stavke, ki so jih delavci organiz>r®‘ peli zbrati največ jenikov. Sami pa upajo, da bodo pridobili na svojo stran četrtino kljub preklicu Generalne konfederacij* dokazujejo, da se argentinski proletark 'f (ttrnrl o novnmncli V.l m 11 (TTI~I7\ ITI " članstva DGB. Razbijaški poizkus bo pripomogel le k temu, da se bodo njegovi duhovni tje v očeh nemškega delavstva še očetje v očeh nemškeg bolj razkrinkali, saj je ideja delavske enotnosti med nemškimi delavci močno živa. zaveda nevarnosti, ki mu grozi in zato zahteva odločnejšo akcijo za obra navanje enotnosti sindikalnega gibanj: Sedaj ne gre več za Perona ali Pr°.j ni-n -zr, rv.l Jnkiluc dolnvrpT. Peronu mu, gre za pridobitve delavcev, \ jih sindikati varujejo, gre za bodoČno-sindikatov, ki bodo obvarovali delava*, pridobitve le tedaj, če bodo obran1 enotnost. Med odpadniki sta dva katoliška po slanca (ta sta pred dobrimi tremi leti v parlamentu glasovala proti pravici delavcev do soodločanja pri upravljanju podjetij) in en evangelijski. Toda uradni krogi evangelijske cerkve so brž izja- vili, da s to akcijo nimajo nobene zveze in celo ustanavljajo odbore »sindikalne enotnosti«, ker se bržčas boje, da bi v tej krščanski sindikalni organizaciji prevladal katoliški vpliv. Tudi kancler Adenauer se je morda ustrašil posledic ravnanja prenapetežev in je izjavil, da , je ta »akcija preuranjena«. Morda so se klerikalci zbali, da bi se DGB obrnila bolj na levo, saj se enojni sindikalni zvezi odpirajo sedaj, če bi se znebila oportunističnih elementov, možnosti od- USPEHI AMERIŠKEGA SINDIKALNEGA GIBANJA OGNJENI KRST S pozicij, ki so jih v tem letu osvojili, bodo lahko ameriški sindikati v prihodnjem letu odločneje uveljavili svoje zahteve Pred dnevi sta predstavnika obe* I lovala enotna _ petnajstmidajonska ameriških sindikalnih organizacij — : sindikalna organizacija, ki si je za Ameriško federacije dela (AFL) in j bodoče leto zadala velike naloge. Da- T7" F. ,7 ; 4 — _________: -1 v, - enrorrrtrnrill In f\ Tl PiK n.tPTl h Kongresa industrijskih organizacij (CIO) — izjavila, da so priprave za združitev največjih ameriških sindikatov že končane. Bližnji kongres bo le potrdil združitev in sprejel že pripravljeni program in statut enotne organizacije. Ob koncu letošnjega leta bo torej ▼ Združenih ameriških državah de- Po demonstracijah v Casablanci. nes bomo spregovorili le o nekaterih njenih nalogah, namreč o meidnih zahtevah ameriškega sindikalnega gi- banja. . V zadnjih mesecih so ameriški sindikati dosegli nekaj lepih uspehov. Sporazumi v avtomobilski industriji, jeklarnah in rudnikih, so odprli vrata »dobi zajamčene letne mezde«. S pozicij, ki so jih v tem letu osvojili, bodo lahko ameriški sindikati v prihodnjem letu odločneje uveljavili svoje zahteve, ki niso majhne. Začelo se je v Fordovih tovarnah. Delavci so zahtevali zajamčene letne mezde. Za to zahtevo so izbrali najbolj ugoden čas, ko delodajalci zaradi velikih naročil nikakor ne bi mogli kljubovati stavki. Zagrozili so s stavko, ponekod pa so celo že začelji stavkati. Toda Pp nekaj urah šo s© vrnili na delo. Sindikat j© dosegel sporazum o delno zajamčeni letni mezdi. Sporazum s Fordom, v katerem so delodajalci priznali svojo odgovornost za gmotno preskrbo delavcev, pa je bil le začetek novih pridobitev ameriškega delavstva. Šest velikih jeklarskih družb je moralo sprejeti še večje zahteve, kot so jih sprejele Fordove tovarne. Jeklarjem so sledili rudarji. Te pridobitve so sprožile plaz. Vse ameriške sindikalne socialno zavarovanje, podaljšanje lot-nega dopusta in druge pridobitve, za katere se bore delavci, se bodo kmalu znašle v spomenicah delavskih zvez, potem pa se bodo uveljavile v kolektivnih pogodbah ali pa jih bodo napisali na transparente stavkovnih V tem boju za izboljšanje gmotnega položaja delavskega, razreda, na katerega se ameriški sindikati mrzlično pripravljajo, bo enotna, sindikalna organizacija ameriških delavcev doživela svoj ognjeni krst. Stavkovna straža pred nemško tovarno KOLONIALIZEM IN BELGIJSKI SOCIALISTI \ v v NESOCIALISTIČNA STALISCA Nekateri belgijski socialistični voditelji, ki zagovarjajo kolonializem, pozabljajo, da je socializem nepomirljiv nasprotnik kolonialnega izkoriščanja in neenakopravnih odnosov med narodi ter državami Belgija .ie dežela, v kateri se socialistični družbeni odnosi vedno močneje uveljavljajo. Socialisti, ki so pri zadnjih parlamentarnih volitvah dobili večino in si zagotovili močan vpliv v vladi, si prizadevajo, da bi odpravili kapitalistično preteklost. in uveljavili take so-cialistič-, ne oblike, ki Belgiji najbolj odgo-zveze se pripravljajo, da bodo nasto- varjajo. pile s podobnimi zahtevami. Za jam- j Belgija pa ima tudi kolonije. S čena letna mezda, zvišanje pokojnin, ! svojimi ozemlji v Afriki se uvršča Nemirna naftna polja V Iranu s© nekaj dogaja. Nekaj I narodnim konzorcijem za iransko naftar dokazuje, da ima ta petrolejska to tako imenovanj petrolejski spora-dežela spet resne težave s petrolejem, zum, ki pravzaprav pomeni kapitu-Komaj leto dnj je minilo, odkar ladjo Irana pred bivšo Anglo-iransko so iranski državniki podpisali z Med- I družbo. V tem času Pa so docela pri- O K N O SVET VELJKO VLAHOVIČ O oblikah sodelovanja socialističnih sti. pripravljanje verena se mu-ibno spopasti z dogmatiz-kalupi, predsodki in na-teoretičnimi stališči In re- (Nadaljev&nje) Velikega pomena je, da se z zdravim, načelnim razpravljanjem razčistijo pojmi In pojmovanja o oblikah sodelovanja socialističnih sil. To pripravljanje terena se mora neogibno mom, s pačnimf zultatl dosedanje napačne prakse. To nikakor ni lahka naloga. To zahteva, da se bodoče sodelovanje socialističnih sil z izvajanjem v praksi prilagodi obstoječim oblikam socialističnega razvoja. Te razvojne oblike že danes močno silijo ne v smer ločevanja socialističnih sil, temveč v smer njih povezovanja, tako da je vsa zavestna dejavnost, Zategadelj tudi ni nič čudnega, če te mednarodne organizacije ne pridejo z mesta, da razvoj celo zavirajo in se Izživljajo v jalovih po. v široko prakso milijonov ljudi, da zbirajo tl milijoni ljudi dragocene izkušnje in da v analizi oblik sodelovanja ne smemo izhajati izključno s pozicij tiste razvojne faze delavskega gibanja, ko se je le^to Ideološko-revolucionarno pripravljalo za osvojitev oblasti. Tem izkušnjam moramo bolj in bolj dodajati izkušnje iz socialistične prakse milijonov ljndi, ki pomenijo dragocen zaklad, ki se iz dneva v dan veča in nam daje mnogo elementov za odkrivanje tistih oblik sodelovanja, k! ustrezajo današnjim raz- skuslh, da bi pridobile na svojo meram in sodobnemu procesu na- stran to ali ono organizacijo ali tega ali onega posameznika, medtem ko gre dejanski razvoj v nasprotno smer In odklanja povezovanje na blokovski osnovi ter na načelu, kdo bo koga pogoltnil, pač pa hoče doseči sodelovanje na osnovi odkrite, ustvarjalne, resnično načelne socialistične politike. Spomnimo se na čas ustanav-ljudskih front v posameznih 1 jan ja ---- - - - deželah pred drugo svetovno vojno. V tem »sodelovanju 1! vprašanje, kdo je sovražnik de-ki deluje v smeri ločevanja, na- lavskega gibanja in socializma, po-sprotna razvoju in zato obsojena glavitna delavnost se je gibala na oltnil in na umik, kajti oblike socialističnega liniji, kdo bo koga pogoltn razvoja, čeprav različne, so vendar vzel monopolni položaj v delavskem gibanju. Ta dejavnost je izčrpavala sestavni del enotnega procesa, gl banja družbe v socializem. V zvezi sile delavskega gibanja, navidezno s tem je treba opozoriti na dejstvo, je širila bojno fronto proti buržoa-" * ............ *** * * boj ~ 1 da čoti danes mnogo ljudi v delav- zijl. v resnici pa je ta skem gibanju, da se moramo odlo- oziroma odpirala boj na dveh frtfn- raščanja socialističnih sil. Sodobni, pogosti stihijski procesi v razvoju socializma zahtevajo ne samo, da jih razumemo in pojasnimo, temveč tudi, da vanje z razumevanjem in pojasnjevanjem nenehoma vnašamo socialistično zavest; to pa je mogoče edinole na temelju marksizma-leninizma, oziroma z upojabo marksistične metode v analizi sodobnih procesov v _________ razvoju socializma. Tako bomo prišli u« so zapostavlja- ne le do takšnih oblik sodelovanja, ~ ** ' ki bodo pokazale največ razume- vanja za vse te procese, ampak bodo dosegli tudi tisto, česar sodobnemu razvoju primanjkuje, a to je, da bomo v stihijski razvoj vnesli element zavesti, ki bo dal temu razvoju novih pobud ter ga pospešil s tem. da bo olajšal boj zoper meščanske vplive. Na ta način se tudi vprašanje sij do izraza težavni pogoji, ki jih je Iraji moral sprejeti. Proizvodnja nafte je zelo majhna, zaslužki Irana pa izredno nizki. K temu moramo dodati, da Mednarodni konzorcij niti določil sporazuma noče spoštovati. Na podlagi sporazuma je treba osmino med tiste dežele, ki izkoriščajo druge. Zanimivo Pa je, da belgijski s-o-oialisti o kolonializmu zelo neradi govore. In če ž© spregovorijo, potem so njihova stališča kaj malo socialistična. Pred tedni je na zasedanju Generalne skupščine OZN. med razpravo o sprejemu alžirskega vprašanja na dnevnj red zasedanja, belgijska delegacija podpirala francosko stališče. Henry Špank, bejgijski zunanji minister, je skupaj s francoskimi predstavniki (in predstavnik) dežel, ki imajo kolonije), trdil, da OZN ne sme razpravljati o Alžiru, ker je alžirsko vprašanje »notranja francoska zadeva«. Henry Spaak .je med svojim . govorom pred Generalno skupščino vprašal: »Kaj bj nastalo iz OZN, če bi Generalna skupščina skušala raziskovati, kako , so zagotovljene določene človeške, na primer socialne pravice v posameznih deželah-članicaht« Niti dejstvo, da v Alžiru divja osvobodilni boj, da tam teče kri, zanj »ni dovolj prepričljivo«, ker baje OZN v takih primerih ne sme posredovati. Združeni narodi niso mednarodno razsodišče, je trdil Spaak, pred katerim bi se države medsebojno ©b- Blie m U*_l > uaivruo. treba Franciji zaupati (ker njena. Vr litika nt tako »okrutna« in »reakci« ntiKa ni Lano »oaruina« m re“. C. narna«, kot nekateri govore), azijs»£ nfriSlr* nn.rrvdi n« bi V bpju proti afriški narodi pa . tankom lahko lomiailndm koristnejšo odigraf Logo, če bi bile njib^ intervencije bolj umirjene. Po Sp9? kovem mnenju so narode Azije *j Afrike obvladale določene strasti, * lahko postanejo skrajno nevarne. h Toliko Spaak. Glasilo belgijs^ socialistov »Le Peuple« pa je e bolj jasno povedalo: »To, kar op*9 vičuje umik Francije, je določeJj «t>.1,n /«.1f fl ♦ rt —1 V. J A»Fa1 It Z Ca d .n. lil vicu.io uinitk iiiiui-ij«, jo uutvv .. stališče nekaterih dežel, ki so doma** vse nerazvite in med katerimi o16- vse kvalificirane, da sodijo Franciji' Nekateri belgijski socialisti ? torej pred tedni javno povedali, ka*.. no je njihovo stališče do koloniaifl-problemov in do odnosov med ra^ vitimj in nerazvitimi deželami. O t<£ vprašanjih sicer zelo neradi govou V zadnjih letih je njihov tisk le -kokdaj pisal o kolonializmu. Tudi ^ kongresih ^ socialistične strank^ ***•},, r , i,-4"' "" zoževala, člti za bolj široko povezavo ln zbil- tab. kar je olajšalo zmago fašizma združitve sil delavskega gibanja ne žanje delavskih strank tn organizacij. Toda v poskusih sodelovanja v praksi se uporabljajo stare metode, ki so se preživele ln doživljajo zato neizogibne neuspehe. To velja za poskuse sodelovanja med soeli"" ln najbolj reakcionarnih šli sodobne b° več postavljalo mehanično ln družbe. Bodoče sodelovanje mora abstraktno, ločeno od sodobnega sloneti na takšni osnovi, ki bo so- razvojnega procesa, ampak bo raslo etatistične sile krepila In postavila organsko iz potreb sodobnega raz-hoj proti meščanskim vplivom na yoja socializma. V tem pogledu socialističnimi In komunističnimi proti širše temelje. Izkušnje Iz preteklosti so dra- strankami, pri čemer oživljajo neke gocene. Analiza teh Izkušenj nas oblike lz časov ustanavljanja Ijud sklb front, oblike, ki so svoj čas Imele za posledico razpad ljndsko-frontnlh grupacij To se vidi tudi v poskusih, da bi sc razširile oblike sodelovanja znotraj političnih ln sindikalnih mednarodnih organizacij, ki so bile ustanovljene po starem kalupa In z zelo jasno lzra-blokovs" ' uči nečesa, ln sicer, da ni sodelovanja brez odkritih odnosov, da ni sodelovanja, če obstoje kje skrite namere po hegemoniji, da ni sode- ženitni kovsklml koncepcijami. uauuiir 'im/ tl i . ua ni owuv- lovanja, če se hoče kdo s silo polastiti Ideološkega In organizacijskega monopola v delavskem gibanju. Izkušnje Iz današnjih dni nas uče, da prerašča socialistični razvoj lma.1o dežele, ki grade socializem, veliko ln odgovorno vlogo. Če bodo te dežele v pravem času razumele, da danes n! več mogoče stati na sektaških pozicijah, na orientaciji na eno samo skunlno ali stranko v delavskem gibanju, se bo hitreje odvijal tudi nroces združitve sil delavskega gibanja, ki se bo razširi! v sodelovanje vseh tistih sli, ki se danes v praksi borijo za graditev socializma. (Iz »Komunista« št. i—7.) razpravljali o kolonialnih problem1 Na III. kongresu Socialistične fntLi nacioziale pa so belgijski socialH med razpravo o kolonializmu — čali. Najbrž so vedeli, da bi m socialisti odklonili njihovo st-ali^r kt bi ga v nekaj besedah takole mulirali: Cilj belgijske prisotnosti^ Afriki je vzgojiti nezrelo domj^ prebivalstvo, da bo nekoč sposobv za samostojno politično življenje; be.i tcl-rt v.v.; eelflAct vr A Pvilrf in. tOfp: gijska prisotnost v Afriki je toTj koristna in pravilna. Za temi leP1^ besedami o vzgoji domačinov pa 0 skriva bistvo problema: bogas«^ I diščine minulega stoletja in poiska-rešitev, ki bi zadovoljila kolcniah* sile in odvisne narode. Zato bi b^. Belgijskega Konga, izkorišča proti voljj bSU' ki ga domačinov. dali*!0.. To stališče belgijskih socialist; pa ni osamljeno. Podobne imajo tndi nekatere skupine v dr11 gi h zahodnoevropskih socialisti p31.:, w ... strankah. Posebno francoski soci^V sti radi govore o »vzgoji« kolonifl.j, nih narodov in o »dolžnosti kultur11^ narodov«. Vsi skupaj pa se boje, ‘J, ne bi v Organizaciji združenih rodov, po razpravi o Alžiru. razpriL. ljali se o Belgijskem Kongu, o laji, Keniji, Rodeziji, Kamerunu ’ zato vedno tedaj, ko nekemu k<>L, nialnemu imperiju slabo kaže, eno^ nastopijo v njegovo obrambo. Nič nj Čudnega, če so na t---1.~ gibanj«, ki " Nemirna in nevarna meja v Izraelu, od koder prihajajo vznemirjajoče vesti o stalnih spopadih med izraelskimi in arabskimi četami še ljudje, stranke in govarjajo kolonializem, preseneča nas, da so med njimi tudi niki nekaterih zahodnih socialistih^ strank. Socialisti, kj zagovarjajo lonializem, so presneto slabi sod9^ sti, zakaj socializem ie lahko le 9.,# pomirljiv nasprotnik kolonialnega 1 koriščanja in neenakopravnih odD koriščanja in neenakopravnih sov med narodi in državami. Nova napredna strank0 v Laosu načrpane nafte izročiti iranski vladi, ki jo lahko svobodno proda. Konzorcij Pa nasprotuje pošiljanju nafte na Japonsko, v Italijo in Guatemalo, ker tam sam prodaj^ petrolej, trolejskij Na petrolejskih poljih pa narašča vznemirjenost. Delavci, ki se izredno slabo plačani, zahtevajo dvakratno zvišanje plač. Že nekajkrat so izbruhnile stavke. Sindikati zahtevajo večjo proizvodnjo nafte, boljše plače, nasprotujejo odpuščanju z dela in se zavzemajo za izboljšanje delovnih pogojev. Zaradi velikih stavk jel v minulem mesecu minister za vojsko celo predlagal, naj bi uvedli obsedno stanje v Šegadanu, v pokrajini Ku-zistan. toževale, ampak organizacija, zasnovana na načelih, ki nasprotujejo vmešavanju v notranje zadeve držav-članic. Francija ima prav, da je zapustila Generalno skupščino, zakaj »to, kar se je zgodilo, je le malo preveč.» Spaak je med drugim tudi trdil, da je kolonializem v resnici že mrtev. Otresti se je treba le de- V Laosu so ustanovidii »Rodoti^ no fronto Laosa«, ki naj bi člane različnih političnih strank, ?„/ ganizacij, verskih skupnosti ia meznitke. ne glede na nj-i-hovo p**: nost, starost im politične nazore, kj* ^ pripravljeni bojevati se za »mlroU^i nt, demokratična, enotni in neo