TecLaails:
Učiteljski Tovariš.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
-=>i>S)®S<3<=--
Štev. 19.	V Ljubljani, 10. velikega travna 1907.	XLVII. leto.
„Učiteljski Tovariš" izhaja vsak petek. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto stoji 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K. Posamezna števil^. 16 h. Spise je pošiljati samo na naslov: Uredništvo „Učiteljskega Tovariša" v Idriji. Naročnino prejema Frančišek Črnagoj, nadučitelj ^tjdJA&li^Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Eokopisov ne vračamo. — Za oznanila je plačati od dvostopne petit-vrste po 2^TT(!ese oznanilo tiska enkrat; po 18 h, če se tiska dvakrat, in po 16 h, če so tiska trikrat; če se večkrat tiska, znaten popust. Oznanila sprejema
„Učiteljska tiskarna". Priloge poleg poštnine 6 K.
ljubljanskemu učiteljstvu.
Za državnozborski mandat ljubljanski imamo štiri kandidate: župana Ivana Hribarja, pisatelja E. Kristana, vpokojenega okrajnega glavarja G. DelCotta in pasarja I. Kregarja. Kakor kažejo razmere, prideta v poštev le prvi in zadnji teh štirih kandidatov. Prvi, velezaslužni in delavni župan Ivan Hribar, je napreden kandidat ter prijatelj šole in učiteljstva, dočim je pasar Kregar kandidat klerikalne stranke, ki ji načeluje tisti dr. Ivan ¡šuster^ič, ki se je v državnem zboru izrazil, da je ljudska šola pro-kletstvo za ljudstvo in ki zadržuje in z obštrukcijo zavlačuje regulacijo učiteljskih plač. V slučaju izvolitve bi hodil Kregar varno in zvesto za svojim voditeljem in se družir z nasprotnikom šole in učiteljstva. Zbok tega naprednemu ljubljanskemu učiteljstvu odločitev za kandidata ne bo težka. Volili bomo vsi g. župana Ivana Hribarja.
Moška beseda štajerskega učiteljstva!
V Poljčanah je bilo dne 2. t. m. zbrano precej učiteljstva s Spodnjega Štajerja. V zadnjem času se vsa klerikalna svojat z divjo silo zaganja v napredno učiteljstvo slovenske Štajerske. A to učiteljstvo se zaveda svoje naloge, zato vrača nasilje z odločnim odporom, ker hoče vse svoje sile posvetiti prosveti slovenskega ljudstva in očuvati svojo čast.
Učiteljstvo je na imenovanem sestanku enoglasno sprejelo to-le resolucijo:
1.	Učiteljstvo obsoja napade „Slov. Gospodarja", „Našega doma", „Slovenca" in „Štajerca". S temi napadi se hujska ljudstvo zoper šolo in učiteljstvo; pri tem pa trpita pouk in vzgoja mladine, katera je naš up, naša bodočnost. Kdor torej ščuje zoper šolo in učiteljstvo, ki sta prevažen faktor za narodno prosveto, ta ovira naš narod v izobrazbi in napredku, ki sta glavno sredstvo za ljudsko blaginjo ter orožje v boju zoper naše sovražnike. — Nasprotniki šole in učiteljstva so tedaj grobokopi slovenskega naroda.
2.	Učiteljstvo z ogorčenjem obsoja, da se „Slov. Gosp." in njegovi zavezniki v nastalem političnem boju poslužujejo
laži in drugih podlih zavratnih sredstev, kot da so učitelji prestavili velike počitnice in to v svojo komodnost; da učitelji nasprotujejo uvedbi nerazdeljenega pouka; da so šole in učitelji brezerverni itd. — Tako zavijanje resnice je nepošteno in vredno vsega zaničevanja.
3.	Velikih počitnic niso preložili učitelji, da bi si s tem olajšali delo, marveč preložili so jih okrajni šolski sveti, torej šolska oblast, in sicer zaradi velevažnih in tehtnih vzgojnih in higijeničnih razlogov. Šolska oblast pa ni le opravičena, ampak je celo dolžno, da se pri svojih odredbah v prvi vrsti ozira na vzgojne in higijenične razloge, ne pa na mnenje raznih demagogov.
4.	„Zaveza avstv. jugoslovanskih učit. društev" se je leta 1906. na svojem občnem zborovauju v Šoštanju izrekla za nerazdeljen pouk. .Trditev „Slovenskega Gospodarji'." torej, da slovensko učiteljstvo nasprotuje nerazdeljenemu pouku, je nesratnna laž.
5.	Učiteljstvo jasno in raeločno izpove, da s .t o j i na stališču državnošolskega zakona, ki zahteva nravno-versko vzgojo. Učite ljstvoto rej ni zoper vero, pač pa odločno obsoja stremljenje kleri-kalizma po nadvladi nad šoloinučiteljstvom ter bo te nakane klerikalizma, kjer in kadar bo treba, neustrašeno pobijalo!
6.	Ker je izobrazba predpogoj in najvažnejše sredstvo za blaginjo in napredek naroda, zato se ljudsko-šolska doba ne sme skrajšati. Pač pa naj se odpravi poletno oproščenje, ter se uvede popolno osemletno šolsko obiskovanje. Da pa bodo otroci lahko doma pri delu pomagali, naj se uvede nerazdeljen čas pouka, ker zanj govore tudi pedagogiški in higijenični razlogi.
7.	Ljudstvo se naj ne hujska s tem, da se le enostransko poudarjajo pravice staršev do otrok, ker imata tudi država in družba pravice do otrok, da se ti izobrazijo, za to skrbeti je pa sveta dolžnost staršev.
8.	Zahteva, da se naj šolska doba skrajša v namen, da dobi kmet potrebnih delavcev, je proračunjeno sleparstvo. Delo otrok kmeta ne bo rešilo propada. Zahteva pa se naj, da se vojaška doba skrajša, da se ob času silnih poljskih del dovoli vojakom, kmetiškim sinovom dopust. Zahteva se naj dalje, da se kmetje-rezervisti ne kličejo k orožnim vajam ob nujnih poljskih delih ter da se posli zavarujejo za onemoglost in starost. Ako se tem zahtevam ugodi, potem se bo pridobilo
kmetijstvu resničnih in boljših delavcev, nego pa s skrajšanjem učne dobe.
9.	Ljudstvo naj se ne hujska zoper šolo s tem, da se mu vedno govori v velikih stroških, ki jih provzroča šolstvo. S takim zabavljanjem ljudstvu ni nič pomagano. Država naj prevzame stroške za šole ter naj skrči ogromne izdatke za militarizem 1 Če se to izvede, bo narodu resnično pomagano.
10.	V obrambo in prospeh šole učiteljstva in naroda si uredimo izvenšolsko delo po sistematičnem programu in trdni organizaciji. V ta namen naj vsako učiteljsko društvo izvoli agilen odsek za izvenšolsko delovanje učiteljevo. Ta odsek se lahko deli še v pododseke. Vsi taki odseki naj se združijo v okrilju naše „Zaveze" v močno falango.
11.	Učiteljstvo odločno zahteva, da se vendar enkrat uveljavi § 55. državnega šolskega zakona. Učiteljstvo je sito obljub in praznih lepih besed ter se ne da odpraviti z drobtinami kot je zadnjič dovoljena draginjska doklada, marveč ono hoče, da se mu gmotni položaj korenito izboljša. — Dokler se to ne zgodi, ne bomo mirovali ter bomo uporabljali vsa dopustna sredstva, da si izvojujemo, kar nam gre po božji in človeški pravici.
12.	V sedanjem volilnem boju bo podpiralo učiteljstvo povsod neodvisne kmetiške kandidate proti kandidatom Koroščeve „kmetske zveze", ker je ta razvila program, ki je šoli kvarljiv in ker ta zveza in nje glasilo „Slov. Gospodar" postopata skrajno sovražno zoper šolo in učiteljstvo. — Sramota je, da kandidati lažikmetske zveze, ki so akademično izobraženi, zgolj zaradi strankarskih in osebnih ozirov ne cenijo pomena šolstva ter kulturnega dela učiteljstva. To pa storijo neodvisni kandidati, kar je dokaz, da so ti bolj razsodni in razumni, zbog tega za poslance sposobnejši nego pa dr. Korošec in njegovi tovariši.
Tako je dobilo klerikalno nasilstvo krepak odgovor. Še krepkejši odgovor dobi 14. maja. — Na delo torej! V delu je spas, pa tudi napredek! _
Ne zabite „Učiteljskega kotivikta"!
.............................................................................
Moji napori, uspehi in neuspehi.
Spisal Ivan Lapajne.
(Dalje.)
V Ljutomeru je bilo slovensko ljudstvo v narodnem oziru najprvo zbujeno. K temu so pripomogli duhovniki, ki so se bili izšolali nekoliko na Hrvaškem, kjer se je bila inteligenca še poprej narodno zavedla kakor na Slovenskem. Med posvetnimi narodnjaki so se pa v Ljutomeru in v okolici oglašali Stanko Vraz, zdravnik dr. Prelog, advokat dr. Ploj, njegova koncipijenta dr. Zarnik in J. Kukovec in drugi. Da se je ljutomerskemu kmetu slovenska knjiga že zgodaj prikupila, zato ima neizmerne zasluge župnik (pri Mali nedelji) Krempl. Ta je bil za svoje štajarske slovenske rojake pred kakimi 70 ali 80 leti spisal zgodovino štajerske dežele v slovenskem in slovanskem duhu in v taki književni slovenščini, v kateri se je jako oziral na ljutomersko narečje, na panonski slovenski jezik, ki se govori ob Muri, na Prekmurskem in v Medjimurji. Ta jezik se precej razlikuje od noriškega narečja, osobito od gorenjščine, katero je Bleiweis uvedel v slovensko knjigo. Ker je pa Krempl v svojih „Dogodivščinah" rabil tudi ondotni domači dialekt, seje bila njegova knjiga neizmerno prikupila slovenskim kmetom ob Muri, Dravi
Krški - mokronoški - kostanjeviški - trebanjski volilni okraj.
Kmetje volilci krškega okraja priporočajo za državnega poslanca v krškem, mokronoškem, kostanjeviškem in trebanjskem volilnem okraju gospoda Frančiška Gombača, dež. komisarja za vinstvo in sadjarstvo v Ljubljani.
Kandidat deluje na Kranjskem neumorno 14. leto v prospeh kmetijstva ter v prid kmetskega stanu sploh. — Da so se vinogradi v tem okraju tako hitro in pravilno obnovili, da se je cena našemu vinu tako povzdignila in da je naše vino zadobilo povsod tako dobro ime, je največ zasluga g. Gombača.
V zahvalo za njegovo dosedanje delovanje v prospeh kmetijstva ter iz prepričanja, da bo tudi v bodoče z isto vnemo in celo še uspešnejše deloval v prid kmetiškega stanu, ako bi mu bila prilika dana nastopiti v državnem zboru, ga je proglasilo na vinskem sejmu v Krškem dne 5. t. m. iz lastnega prepričanja več kot 300 kmetov za svojega neodvisnega kandidata.
Nihče bi ne mogel kmetiškega stanu bolje zastopati na merodajnem mestu kot ravno Gombač, ki je že sam strokovnjak v kmetijstvu, ki se že od mladih nog s kmetijstvom bavi, ki kot potovalni kmetijski učitelj dobro pozna vso našo deželo in njene potrebe in ki je tudi sam posestnik v krškem okraju.
On je neodvisen, znano nestrankarski in napram vsem slojem enak, zato ga kot takšnega vsi spoštujejo.
Ni skoro vasi na Dolenjskem, kjer bi ne bil Gombač že poučeval kmetijstva; a razen tega je on povsod dobro znan po svojih mnogoštevilnih strokovnih spisih v „Kmetovalcu", „Narodnem Gospodarju" in drugih strokovnih listih, po izdaji poučnih knjig „Novo vinogradništvo", „Umno kletarstvo", „Gospodarski nauki" itd.
Zato tega kandidata prav toplo priporočamo in kličemo: Vsi volilci imenovanega volilnega okraja naj zapišejo na glasovnico ime: Frančišek Gombač.
Podržavljanje šolstva.
V dobi, ko se tudi pri nas večkrat čujejo glasovi in zahteve po podržavljenju šolstva, ne bo odveč opozoriti na bro-
in v Slovenskih goricah in čitali so jo neizmerno radi. Porabil sem jo bil tudi jaz v šoli, kolikor je dopuščal skromni čas, ki je bil odločen domoznanskemu pouku, zgodovini in zemljepisju. V letih 1870—1878, ko sem služboval v Ljutomeru, so bili pa že redki eksemplari te knjige, ki je pri knjigarjih ni bilo več dobiti.
Ker sem bil za meščanske šole izprašan iz jezikovno-zgodovinske skupine, sem se v prostem času najrajši bavil z domoznanstvom in s spisovanjem tvarine zgodovinske vsebine. Za šole, za rabo učiteljem in učencem sem poslovenil kratko Netoličkovo zgodovino in Kronesove „Pripovesti in zgodovine Štajerske", brošurico, ki je bila potrjena za rabo v ljudskih šolah tudi od ministrstva. — Za zemljepisni opis slovenskih dežel je skrbela pred 40 in več leti „Slovenska Matica", ki je izdala poslovenjeni Erbenovi: „Vojvodstvo Kranjsko" in „Voj-vodstvo Koroško" ter dr. Gršakov „Slovenski Štajer". Slovenci so pa potrebovali tudi zgodovine svojih pokrajin. Zato sem se lotil v letih 1879—1882, ko sem bil že na Kranjskem, spiso-vanja „Politične in kulturne zgodovine štajerskih Slovencev", knjige, ki je bilo moje največje delo. Stala me je veliko truda in kakih 2000 K. Štajerski Slovenci so me pa
šuro, ki jo je v tej zadevi izdal rektor H. Wigge (Staats- oder Gemeindeschulen ? Berlin, Gerdes & Hödel 60 pf.) Wigge po pravici opozarja na to, da bo nastajajoče velikansko tekmovanje posebno med Nemčijo, Anglijo, Rusijo, Japonskim in Združenimi državami severoameriškimi predvsem tekmovanje duha, tekmovanje večje narodno gospodarske inteligence, v katerem bo čisto naravno najboljše orožje — šola. čimbolj torej narodnogospodarsko napadajo eden drugega, tembolj stopa šolstvo v ospredje državnih koristi.
Ta pomen šole je pred vsemi spoznala Anglija: dočim Prusko s svojimi najnovejšimi zakoni naravnost veže šolo na cerkev ter ustvarja konfesionalno šolstvo, si prizadeva Anglija z vsemi silami, da bi nasprotno šolo oprostila iz področja cerkve ter jo postavila v službo svoje svetovne politike. Anglija je prva razumela, da leži na poti svetovne politike kulturnih držav čisto posvetna šola, ki prepušča vso skrb za versko kulturo popolnoma cerkvi, ki se pa za to stavi z vso močjo v službo narodnogospodarske zdatnosti ljudstva. „Čisto posvetna šola, to je šola bodočnosti, morda že bližnje bodočnosti."
Wigge se tu ne boji izraziti svojega prepričanja, da bo v bodočnosti edino le državi pritikala skrb za vnanjo uredbo šole, za zidanje poslopij, preskrbovanje učnih pripomočkov in plače učiteljstva, kakor hitro prodere in zavlada baš oni narodnogospodarski namen šole. Danes pa — v prehodni dobi — ni še ta zahteva ne politiška ne akutna: danes je treba še to skrb poveriti občinam, ki so nekake države v državah in kar mora biti nekaka priprava, dokler bo mogla država sama prevzeti izvrševanje te naloge.
Proti temu dokazuje Wigge s posebnim poudarkom in prepričevalnimi razlogi, da se nikakor ne smemo potegovati za podržavljenje notranjega šolskega življenja, torej da ne smemo zahtevati enotnega razvoja vsega šolstva, predvsem kar se tiče učnega načrta. Očitno proglaša, kaj bi se porodilo iz takega podržavljenja: veliki šolski referati in majhna dejanja, mnogo pisanja in krika, malo razuma in mišljenja, ali mnogo formalnosti, malo življenja, ali na kratko, kakor je rekel minister Miquel: „kitajstvo" (Chinesentum), t. j. otrplost, smrt. Šola bi postala poprišče strankarskih politiških bojev, in okol-nost, da bi bil ves njen razvoj zvezan z eno samo vsemogočno
z naročevanjem pridno podpirali, tako da pri založbi menda ni bilo škode, dobička pa nisem iskal. Imel sem pa veselje, ko so mi dijaki, mladi učitelji in drugi pripovedovali, da so knjigo z veseljem prebirali in z uspehom rabili v šoli; zakaj na Štajerskem se na gimnazijah uči tudi povest in domoznanstvo štajerske dežele. Domač pregovor veli: čez sedem let vse prav pride. Ta pregovor se je pri meni uiesničil glede izkoriščanja izpričevala, ki sem si ga pridobil 1. 1871. (prvi na Kranjskem) za meščanske šole; zakaj ravno čez sedem let (1878) mi je bilo podeljeno mesto učitelja in ravnatelja na meščanski šoli v Krškem, ki je bila 29 let edina te vrste na Kranjskem. Ako se ne bi bila ta šola ustanovila, jaz ne bi bil nikdar na kakšni meščanski šoli služboval. Na Štajerskem je bilo sicer že takrat precej teh učilnic, toda jaz sem bil preveč razglašen (saj sem se največ sam glasil) kot Slovenec, da bi me bil imenoval štajerski deželni odbor, ki že takrat ni bil Slovencem naklonjen. Zaraditega sem pa bil hvaležen rajnkemu Martinu Hočevarju, da je sezidal šolsko poslopje za meščansko šolo v Krškem. Od njega nisem bil sicer nič odvisen, saj sem bil celo za Krško imenovan zoper njegovo voljo. On ni bil niti predsednik niti ud krajnega ali okrajnega šolskega sveta. Ali bil je dobra duša, predobra, sicer
ministrsko osebo, bi morala dosledno vesti k temu, da se vse šolstvo zmehanizira in zbirokratizira.
„Notranje življenje šole ne sme biti vezano na dolgi, papirnati vod centralne uprave, pač pa potrebuje prostega gibanja, prostega razvoja." Zato predlaga Wigge, da bi se to notranje življenje ne urejevalo po uradnih ukazih, da bi ga marveč vodili in upravljali solski sveti, v katerih bi imeli odločilno besedo voljeni zastopniki učiteljskega stanu.
Ideal Wiggejev je torej jasen: sprijaznil bi se v bodočnosti s tem, da bi šola bila državna po vnanji, gmotni strani, hoče pa, da bi v tem okviru ostala neodvisna in svobodna ter da bi se sama upravljala.
Ako se zdi morda komu ta predlog presenetljiv in čuden, treba pokazati samo na tako bližnjo nam analogijo sodništva: Država vender plačuje tudi sodne organe, a v svoji delavnosti so ti, ali bi vsaj po zakonu morali biti od države neodvisni, v resnici avtonomni. Posebno se pa nikakor ne da dvomiti o tem, da je opravičena zahteva, da bi imelo učiteljstvo večji vpliv na notranji ustroj šole nego do sedaj, saj je vender edino le ono poklicano, da bi presojalo s svoje izkušnje potrebe in zahteve svoje stroke.
Na Francoskem so se začetki in poiskusi take šolske avtonomije že zdavnaj prav dobro sponesli.
Ker se prinas rabi izraz „svobodna šola" samo kot strašilo, s katerim se naivnim ljudem, ki nimajo o tej stvari najmanjšega pojma, brez vse potrebe naganja strah ter se jim moti politiške pojme, bo marsikomu ta referat o Wiggejevi brošuri dobro dpšel. Kdor se za stvar v resnici zanima, dobi v knjižici sami natančnejšega poučenja.	Kd.
S Tolminskega.
V odgovor na nesramne napade dr. Ant. Gregorčiča na učiteljski stan na shodu pri Sv. Luciji, kakor tudi na podle žalitve učiteljstva od strani klerikalnih listov naj dela učiteljstvo z vsemi silami za izvolitev naprednih kandidatov. Posebno pa poskrbimo, da pade Gregorčič, ki je v zvezi z Lahi, nasprotnik učiteljstva in sploh vsakega napredka med Slovenci.
Več učiteljev.
ne bi bil kot rojen Slovenec verjel nemškutarskim uradnikom, da so le nemške šole edini izvfr blaginje za Slovence. O njegovem dobrem srcu sem imel večkrat priliko prepričati se. Ko je bil zadnjo pozno jesen pred svojo smrtjo, ki je prihodnjo pomlad nastopila, že močno bolan, me je prišel obiskat v ta namen, da mi je povedal, kako je skrbel (ko je namreč delal oporoko), za meščanske učence, za katere je ustanovil 12 štipendij po 100 gld. Zaraditega sem z meščansko šolo in z mestom krškim vred žaloval, ko je bil 17. aprila 1886 preminul ta blagi mož.
Po prej navedenem hrepenenju in po postranskih zaslužkih bi se dalo sklepati, da sem bil precej sebičen. Kdor je pa opazoval natančno moje osebno gospodarstvo, mi bo moral potrditi za preteklost in . sedajnost, da sem skrbel edino le za ravnotežje v svojem in svoje familije gospodarstvu, t. j. ogibal sem se, da nisem zabredel v dolgove, o katerih sta mi tast in tašča pripovedovala, rekši: „Dolg pravi, naredi me, delal se bom pa sam". Da bi bil prišel do aktivnega imetja, to pa ni bilo mogoče. Rodovina me je že nekoliko stala, a veliko je šlo za knjige, časopise, neizmerno veliko v tiskarne, na pošto. — Neprimerno veliko so stale narodne veselice, zbori, poto-
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
= registrovana zadruga z omejenim jamstvom. =
Promet do konca mal. travna 1907 K 49.071'32. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Krivoverski klerikalizem — učiteljstvo te kliče pred sodbo ljudstva!
. v.
In kam naj pristopi učiteljstvo? Taktiko sedanjega liberalizma je obsodilo; to velja, dokler se narodno - napredna stranka temeljito ne organizuje, bodisi da so potem mladi ali stari na površju kot voditelji. O S. L. S. za učiteljstvo ne more biti govora. Socialni demokratizem še ni pri nas popolnoma razvit, razen v mestih in večjih trgih je na deželi ogromni večini prebivalstva še popolnoma neznan. Od taktike, dela in uspehov te struje je odvisna njena bodočnost. Učiteljstvu ne preostaja za sedaj nič drugega kakor da ostane zvesto svojim dosedanjim naprednim idejam pod varstvem šolskih zakonov in da pridno deluje v lastni organizaciji. V politiki smo bili že poprej prosti in nevezani, taki moramo ostati tudi v bodoče. Mi smo bili dosedaj najprej učitelji — odgojitelji našega naroda, neumorno delujoči v svoji stanovski organizaciji, v politiki pa svobodni. „Kdor je z nami, smo mi z njim," je bilo naše geslo do sedaj, in tako ostane tudi vbodoče. Kdor bo podpiral šolo in učiteljstvo, ta je naš in mi smo z njim, kdor bo pa nam in šoli nasproten, mu bomo nasprotni tudi mi, naj bo potem še tako mogočen, bili bomo z njim boj do skrajnosti, če sliši tudi na ime „Slovenske Ljudske Stranke".
„Učiteljstvo ima dolžnost vzgajati mladino verskonravno, jo navajati k ljubezni do svojega naroda, k spoštovanju do vladarja in do avktoritete sploh. Ali more učiteljstvo izvrševati svojo vzvišeno nalogo kot član brezverske narodne socialne demokracije, ki pobija vsako avktoriteto, zasebno last itd., ki tepta
vanja, zakaj moje največje veselje je bilo, udeleževati se okrajnih uradnih in neuradnih učiteljskih zborov, deželnih učiteljskih skupščin, občnih zborov slovenskih učiteljskih društev, „Zaveze" itd. Na teh zborih potegovati se za šolstvo, za slevenski jezik, za učiteljske pravice, je bilo od nekdaj moje načelo, moja živ-ljenska navada. Ne da bi se hvalil (ali pa tudi!), za svoje tovariše sem se vedno potegoval. Saj sem imel zato dovolj prilike, in sicer v raznih učiteljskih skupščinah in kot ud kraj nega in okrajnega šolskega sveta z besedo, po časopisih pa s peresom.
Z imenom bi lahko navedel toliko in toliko učiteljev, ki so z mojim priporočilom prišli do boljših služb, do večjih plač, do nagrad, zlasti pa do kvinkvenij, v kateri sledni stvari sem mel boje najprvo za svojo osebo in potlej pa za velik broj svojih tovarišev. Pri premišljevanju o tem, kako naj učitelj brani razne svoje pravice, sem prišel do prepričanjn, da je treba tudi v tej reči, da bi imeli učitelji kako navodilo. Zaraditega sem se podal na delo in spisal brošuro „Učiteljski pravnik", navodilo, ki se je tiskalo najprvo v Učit. Tovarišu". Kes nima to delce v vseh svojih oddelkih originalnih nasvetov, a je vendar menda edino te vrste v šolski literaturi v Avstriji; le v Nemčiji je izšlo prej dvoje sličnih knjižic.
z nogami vse vzvišene svetinje človeštva?! Ne, slovensko učiteljstvo je prepošteno, ker hoče brezmadežno ohraniti svetinje, ki jih je podedovalo od svojih očetov, ker hoče vzgajati nadebudno mladino v katoliški veri, za svoj mili narod, za svojega vladarja — — jo vzgojiti v koristne ude človeške družbe."
Tako more pisati le hinavski klerikalizem, zakaj pred nekimi dnevi je svetu dokazal z lažjo in obrekovanjem, da je naše učiteljstvo brezversko, ki hoče vreči Boga iz šole, ki pohujšuje ljudi po cerkvah, gostilnicah in drugod. Hipoma je postalo naše učiteljstvo pošteno, verno in dobro. — Zakaj tako? — Ker smo dokazali, da je klerikalizem na krivoverski poti, malovredna in našem narodu silno nevarna struja. Odgovoriti nam in nas pobijati ne more, ker se resnica ne da ovreči, zato nas je sedaj hipoma začel hvaliti. Ali mi poznamo prav dobro volka v ovčji obleki! Stvarnega odgovora zahtevamo !
„Toda krenimo od tega visokega razmotrivanja na praktična tla! — Učiteljstvo je za svoje študije in za svoj trud preslabo plačano. To mora priznati vsakdo, ki pozna naše razmere. Zato pa mora biti glavni namen našega združevanja to, najti najkrajšo pot, kako priti do boljšega gmotnega položaja, zato se moramo ozirati na to, katera stranka nam more pripomoči do boljšega gmotnega položaja. — Brez dvoma bo v bližnji prihodnosti edina vladajoča S. L. S., ki poudarja odločno v svojem programu, da odklanja vsako predpravico in nadvlado, ker hoče združiti vse stanove v demokratičnem temelju k skupnemu delu. Ali ni ta ideja pametna? Slovenski narod nima plemstva, njegovo razumništvo in tudi učiteljstvo je vzraslo po večini iz ljudstva, zato bi bila le njegova čast, ponos in dobiček ako bi smelo stopiti v tabor S. L. S. in v njem delovati za mili slovenski narod. Ali niso zastopniki S. L. S. v svojem programu odločno poudarjali, da sprejmejo vsakogar z odprtimi rokami, ki hoče z njimi sodelovati na demokratični podlagi, ne da bi mu kdaj očitali, ako je imel kdaj kako drugo politično prepričanje?! Ali niso poudarjali, da so proti nadvladi posameznih stanov, najsi imajo morda vseučiliške študije, najsi se vozijo morda v mehkih kupejih prvega razreda, poudarjali, da so tudi proti duhovski nadvladi?! Ali ni tudi slovensko učiteljstvo po večini tega demokratičnega mišljenja?! Ali ne želi tudi slovensko učiteljstvo priti v kratkem času do boljšega gmotnega stanja ?! — Slovensko učiteljstvo stoji pred alternativo:
Ko je bilo to slovensko navodilo gotovo, sem še bil pripravljen, nekaj sličnega spisati še za nemške učitelje, pa Pichler, kateremu sem se bil ponudil, ni hotel prevzeti založbe.
Slovenski učitelji so mi bili za moj trud, kolikor sem ga imel zanje, za šolstvo in narod, hvaležni; zakaj pri vseh mojih podjetjih, literarnih, posojilniških, zborovalnih itd., so me zvesto podpirali. Na raznih učiteljskih skupščinah so se zame oglašali in mi izražali svoje simpatije. Med temi „komplementarji" so bili že večkrat tudi moji nekdanji učenci, kar mi je posebuo dobro delo. Kakor namreč veseli kmeta, da mu seme ne pade na nerodovitna tla, tako veseli učitelja še' v večji meri, ako je vzgojil čvrste državljane, ki so z njegovimi nauki in po lastni previdnosti in nadarjenosti prišli do dobrega kruha. In do dobrega kruha je prišlo mnogo nekdanjih mojih učencev, zlasti veliko tistih, ki se dovršili meščansko šolo v Krškem. Od teh je mnogo učiteljev, ki so me vedno hvaležno spominjajo. In prav imajo; zakaj imel sem v svojem učiteljskem življenju in v šolski praksi sploh to vzgojno sredstvo, da sem vedno obečal le zlate gradove fantom, ki se bodo ravnali po naukih dobre šole in dobrih staršev.	____(Dalje.)
Ali v .Slovensko Ljudsko Stranko' ali pa v socialno demokracijo. — Druge poti ni, odločimo se za časa!"
S tem nam je vrgel klerikalizem zopet vrv okolo vratu: z nami ali proti nam! To vrv mu vržemo zopet v obraz, da bo pomnil za vselej. Sedaj spozna hinavec, da smo preslabo plačani za svoj trud in svoje študije, zato nas vabi v svoj tabor zaradi boljšega gmotnega položaja. Pred nekaterimi dnevi je vpil, da niti vinarja naprednim učiteljem več, kar bo vedno priporočal poslancem S L. S., da naj napno vse strune zoper napredno učiteljstvo in šolo. To bi moralo biti slovensko učiteljstvo res brez uma, da bi sledilo tem sirenskim glasovom hinavskega klerikalizma, ki danes že noče nič vedeti, kar je včeraj slovesno obljubil. Kar se tiče našega gmotnega stanja, zahtevamo za svoje pošteno delo tudi pošteno plačilo od ljudstva, za katerega žrtvujemo vse svoje moči.
To ljudstvo nam privošči kos krvavo zasluženega kruha; ono nas pozna in mi poznamo njega. In ker smo z ljudstvom, nas ni prav nič strah pred klerikalizmom. Kolikor dlje časa bo zavlačeval to pereče vprašanje, tem slabše bo zanj. Kranjsko učiteljstvo je zaslovelo širom sveta zaradi svoje solidarnosti ob zadnji deželni konferenci, zaradi svoje društvene organizacije in delavnosti, zaslovelo bo drugič tudi zaradi nadaljnega postopanja, ki morda pride prej kakor bo klerikalizmu ljubo. Vedno se je delal klerikalizem norca, ko smo kaj takega povedali javnosti, morda se bo tudi sedaj. Kaj bomo naredili, to je naša že sklenjena stvar. Za danes povemo le toliko: svaka sila do vremena; vsak upor dobi odpor; ni je moči. da bi se ne unesla; ni sile, da bi ne omahnila.
Narod, ki ne zna ceniti svojih učiteljev; ki ne upošteva truda svojih odgojiteljev, ne bi bil vreden svojega obstanka. Naš narod ceni in upošteva oboje, le žal, da zaupa grabljivim volkovom, ki hočejo učiteljstvo zadaviti. Program S. L. S. nam je znan, ta je slepilo za ljudstvo in nič drugega. Mi sodimo to stranko po delih in ne po programu. Saj je tudi liberalna stranka imela krasen program, ali ta ji ni pomagal. Kar klerikalizem danes poudarja, jutri o tem ne ve ničesar. Glede doslednosti ne sme on nikdar nikomur očitati ničesar. Zlasti izjava, da je S. L. S. proti dubovski nadvladi, je tako neumna in smešna, da se ji mora res smejati vsaka krava. Učiteljstvo je res strogo demokraškega prepričanja, a na podlagi naše narodne individualnosti. Deluje za narodovo korist, kjer more ve in zna, ne iz sebičnosti, marveč iz ljubezni do narodne blaginje. Klerikalizem se pa peha za nadvlado za svojo korist in svoj žep, kar smo dokazali in bomo o priliki še.
Učiteljsvo želi res priti v kratkem do boljšega gmotnega stanja, a odločno povemo, da ne po poti, ki jo želi in ponuja naš klerikalizem. On se je do sedaj izkazal šoli in učiteljstvu smrtnega sovražnika, napovedal nam je boj na življenje in smrt, in sedaj naj se uklonimo ter prestopimo v njegov tabor? — Nikdar! Boj naj se izvojuje, učiteljstvo hoče častno zmagati ali častno pasti 1 Mi se opiramo na narod, zato čutimo življensko moč v sebi. Poguma, vztrajnosti in moči imamo tudi dovolj, da se klerikalizma, ki je na krivoverski poti, prav nič ne bojimo. Čas ozdravi vse, ozdravil bo tudi naš rane, ki nam jih je in bo še prizadel naš klerikalizem.
Vjeti nas je hotel v zanke z alternativo: Ali v S. L. S. ali pa — v socialno demokracijo. Čudno, da do sedaj še ni vedel, da smo mi učitelji — odgojitelji s svojo razvito in slovečo organizacijo svobodni — ne pa politikujoča struja, po zgledu naše duhovščine, ki s strastjo bije boj za duhovsko nadvlado.
Naša pot je: Kdor je z nami je naš, kdor je proti nam, temu boj do skrajnosti!
S krivoverskim klerikalizmom, ki ga je učiteljstvo poklicalo na odgovor pred ljudstvo, pa se je skril in si ne upa na dan, ne bo učiteljstvo soglašalo nikdar, dokler bo smrtno sovražil šolo in učiteljstvo ter hodil po dosedanjih potih, ki vodijo naš narod v pogubo.
- - mmm Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
Iz naše organizacije.
Goriško.
Iz odborove seje „Tolminskega učit. društva."
Na prošnjo našega društva je c. kr. dež. šol. svet pripravljen v Tolminu prirediti teden po Binkoštih risarski tečaj, če se oglasi vsaj 20 slušateljev. Tovariši in tovarišice, prijavite nemudoma svojo udeležbo c. kr. okr. šol. svetu! Dobrodošli tudi goriški tovariši, ki bi se tečaja udeležili; gotovo dobe potrebni dopust, naj se le oglasijo. S tečajem bodo združena znanstvena predavanja, ki prično binkoštni ponedeljek popoldne. Ta dan predavata gg. ravnatelja Bežek in Schreiner, a pri obč. zboru v četrtek, dne 23. maja, pa g. Fr. Pinšger, c. kr. okr. šol. nadzornik iz Gorice. (O brezžičnem brzojavu: predavanje bo pojasnjeval z aparati.)
Na veselo snidenje v Tolminu o Binkoštih! Tajnik.
Tolminsko učit. društvo ima izredni občni zbor v Tolminu dne 23. t. m. v četrtek ob 2. popoldne v ljudski šoli. Dnevni red; 1. Nagovor predsednikov. 2. „Brezžični brzojav", piedava in s poizkusi pojasni g. Fr. Finšger, c. kr. okr. šol. nadzornik. 3. Zapisnik zadnjega zborovanja. 4. Skupno naro-čevanje „Učit. Tovariša" in pristop k „Učit. tiskovnemu društvu".
5.	Volitev delegatov za „Zavezino" zborovanje. 6. Morebitni nasveti.
K obilni udeležbi vljudno vabi	odbor.
Istra.
Slovensko učiteljsko društvo za koprski okraj
ima svoj redni letni občni zbor v Boljuncu 16. maja t. 1. ob 10 uri predpoldne v prostorih g. Venturinija s sledečirti dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo odseka za izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva, Poroča g. A. Urbančič. 5. Poročilo blagajnika.
6.	Volitev 3 pregledovalcev računov. 7. Volitev novega odbora. 8. Poročilo o zborovanju „Zaveze" v Šoštajnu. Poroča g. F. Wajšel, 9. Volitev delegatov za prihodnje zborovanje „Zaveze". 10. Predlogi.
K obilni udeležbi vljudno vabi	odbor.
Književnost in umetnost.
Zvonček objavlja v 5. letošnji številki to-le vsebino: Ci-ganček. E. Gangl. Pesem. — Zakaj hodijo Kranjci po svetu za denarjem? Kompoljski. Povest. — Prevara. Borisov. Pesem. — Beraška vas. Podoba. — Minka in račice. E. Gangl. Pesem s podobo. — Podlesna veternica. Avguštin Šabec. Poučni spis. — Zgode in nezgode. Iv. K i fe rje. Povest. — Zdravilo. Ivo Trošt. Povest s podobo. — Šmarnica. Avguštin Šabec. Poučni spis. — Prva piščalka. Podoba. — Cič in Kra-ševec. Ivo Trošt, Povest. — Pouk in zabava. Zastavica v podobah. Fr. Roječ. — Prva veselica. Ivan Kramar. — Kupčija z muhami. — Ptice — znanilke dežja. — Največja zastava. — Andfabeti. — V šoli. Iv. Kiferle. Uglasbena pesem. — Rešitev. — Kotiček gospoda Doropoljskega.
Politiški pregled.
*	Za poTzdigo Dalmacije. „N. Fr. Presse" piše: Potovanje ministra za trgovino, dr. Forta, zbuja nado, da se končno izvrši program za razvoj Dalmacije. Dalmacija bo spojena z Avstrijo s pomorsko zvezo, potom Lloyda in z državnimi sredstvi. Trgovinski minister proučuje sedaj različne predloge, odkod bodi odhod bodoče brze prcge, iz Trsta ali Pulja, oziroma Medolina ali Voloske. Ker je treba to vprašanje nujno rešiti, se stvar določi takoj, ko se minister povrne na Dunaj. — Dr. Fort je proučeval tudi razširjenje že obstoječih luk in zgradbo novih luk. V Šibeniku, kjer si je minister ogledal tamošnjo tvornico karburja, zgradijo v kratkem nov pomol. V Spljetu razširijo sedanji pomol ter zgradijo še drugi pomol; tozadevna dela se prično še tekom tega leta. Vlada hoče povzdigniti tudi ribarstvo in zlasti promet tujcev.
*	Izseljevanje t Ameriko. Iz Washingtona poročajo: Iz Avstrije se je v zadnjih štirih mesecih naselilo 15.621, iz Ogrske 27.367 oseb, to je 5000 oseb več qego lani v istem času. Iz Evrope se je skupno naselilo 132.137, tako da odpada na našo monarhijo tretjina evropskih naseljenikov. Iz Nemške se je naselilo 6304 osebe z gotovim denarjem 127.000 dolarjev, iz Ogrske pa 7976 Madjarov, ki so imeli 284.372 dolarjev imetka. Iz Ogrske došlih 4800 Slovakov je imelo vsega skupaj 70.236 dolarjev imetka. — To je napredek naše države!
*	Zidanje trdnjav na Benečanskem. Dunajski „Zeit" poročajo o tem iz Benetk: „Na tukajšnjih utrdbah delajo z mrzličavo naglostjo. Prezidavajo utrdbe na kopnem in na morju in razen tega gradijo vrsto novih fortov, katere opremljajo z vsemi sredstvi moderne tehnike. Oboroženi bodo s težkimi obrežnimi topovi. Zlasti pri Mestreu zidajo velikanske utrdbe. Tudi v Veroni hitijo kar se da s fortifikacijami. Okolo Verone napravijo cel trdnjavski pas, tako da bo tu zašancan tabor najmodernejšega zistema. — To so brez dvoma žalostna znamenja, in nekaj gotovo čaka nas, ki smo sosedi Italijanom.
*	Nova zbornica poslancev bo razpuščena? Niso še izvršene volitve za nov državni zbor, in že govore o njega razpustu. Tako je te dni bivši dunajski poslanec Steiner na nekem volilnem shodu rekel nastopno: „Ne verjamem, da bo mogla zbornica v tem letu storiti kaj dobrega. Štiri tedne bo treba, preden se bo nova zbornica konstituirala; na to predloži vlada proračun za drugo polletje. Gotovo je, da porečejo tedaj agrarci: Sedaj je čas žetve. In zahtevali bodo, da se takoj razpravlja o ogrskem vprašanju. In ker ne bomo odobrili pogajanj, ki se vrše sedaj med Avstrijo in^ Ogrsko, je možno, da bo zbornica razpuščena." — Hitro se je torej oglasil mrtvaški zvon, samo, če mu je kaj verjeti!
*	Slovanski dijaki pri ministra Pac&ku. Ko je bil češki minister dr. Pacak za cesarjevega bivanja v Pragi, so ga obiskali zastopniki slovanskega dijaštva. Češki dijaki so mu obrazložili svoje zahteve. Za slovensko narod no-radikalno dijaštvo je predsednik „Adrije", jurist Lipoid, obrazložil ministru zahteve in želje glede slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Minister je obljubil, da se hoče zavzemati za zahteve in želje Slovencev. V „Adriji" so ustanovili vseučiliški odsek, ki bo sporazumno s češkim dijaštvom izdelal obširen memorandum.
*	Sklicanje državnega zbora. Novi državni zbor skli-čejo najbrže na dan 18. junija t. 1. Zboroval bo baje do konca julija. Vlada mu predloži več manjših predlog in proračunski prpvizorij.
*	Splošna volilna pravica na Ogrskem. Ogrski ministrski predsednik je izjavil deputaciji agrarnih socialistov, da sedanja ogrska vlada na vsak način izvede splošno volilno pravico.
*	„Črne čete" y Rnsiji. — Pred nedavnim časom so umorili urednika „Buskih Vjedomosti", Jollosa, kar se pripisuje takozvanim „črnim četam". Značilno je, da je dobil zdaj že drugi poslanec, Hessen, ki je priporočal in predlagal v dumi odpravo smrtne kazni, smrtno obsodbo od teh „črnih čet".
*	Roosevelt — dosmrtni predsednik? Londonski „Daily Telegraph" poroča iz Bostona, da se je tamkaj pojavila živahna agitacija, ki stremi za tem, da izvolijo Boosevelta za dosmrtnega predsednika Združenih držav.
Vestnik.
Učiteljski dobrotniki. „Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani so darovali: Okrajna posojilnica v Kobaridu na račun pokroviteljine zadnji rok 100 K. Tvrdka Fran Ksav. Souvan v Ljubljani, 32 50 K. Živili učiteljski dobrotniki in naslednjiki! Bog plati!
Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Janko Likar, učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani, nadučitelj H. Skulj, A. Trošt in G. čersa, vsi iz Tržišča pri Mokronogu, nadučitelj Mavro Framšek, Ivana Framšek. Ludovik Petri č in Leo Bott, vsi iz Sromelj pri Brežicah, Franv Š i n i g o j iz Sv. Jerneja na Muti, Karol M a v r i č iz Ljutomera. Živili! Bog plati!
Odkritje Tomšičeve spominske plošče na Vinici. Dne 19. in 20. maja t. 1. odkrije svečano klub brače hrvatskega „Zmaja" rojenemu Slovencu Ljudevitu Tomšiču, hrvaškemu učitelju, pedagogu in književniku spominsko ploščo na Vinici, kjer se je dotičnik rodil, kot sin tedaj tam službujočega učitelja in narodnega pesnika Bernarda Tomšiča. Vsakega zavednega Slovenca dolžnost je, da se ta dan raduje z brati Hrvati, kateri prihite o tej priliki na slovenska tla. Pokažimo pri tej priložnosti, solidarnost in slogo na kulturnem polju z brati Hrvati! — Hrvati pridejo na Vinico dne 19. maja ob 5. popoludne, kjer jih slovesno sprejmo. Potem polože venec na grob očeta Tomšiča. Zvečer je razsvetljava in godba. Drugo jutro je ob 6. uri budnica in po deseti maši odkritje spominske plošče. Po odkritju je slovesni obhod po Vinici ter banket v Školnikovi gostilnici.
Načrt zakona o pravnik odnošajih učiteljstva v Istri. Skupni odbor hrvaškega, slovenskega in italijanskega učiteljstva v Istri je izdal načrt zakona, ki določa ureditev pravnih odnošajev istrskega učiteljstva.
Y svrho regulacije učiteljskih plač se bo poklonila dne 13. maja deputacija učiteljstva, obstoječa iz zastopnikov vseh avstrijskih učiteljskih zvez, naučnemu in finančnemu ministru. Našo „Zavezo" bo zastopal tovariš Luka Jelene, Pri tej priliki se bo položil temelj tudi „Avstrijski učiteljski zvezi."
Okrajna učiteljska konferenca slovenskih ljudskih šol v Ljubljani bo dne 16. maja v telovadnici I. m. d. lj. šole v Komenskega ulicah. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu še: 1. „Učni poizkus iz telovadbe" (gosp. J Furlan).
2.	„Prva pomoč pri nezgodah v šoli" (g. dr. 0. Krajec).
3.	Načrt „Šolskega reda" za učence in učenke mestnih ljudskih in meščanskih šol v smislu § 86. dokončnega šolskega in učnega reda (g. K. Wider). 4. Podrobni učni načrti za 6., 7. in 8. razred : a) za računstvo in geometrijsko oblikoslovje (gdč. F. Z e-metova); b) za prirodopisje in prirodoslovje (gdč. A. Sar-kova); c) za zemljepisje in zgodovino (gdč. E. Be k ar jeva).
Ali bo dan 14. maja pouka prost? Pred šestimi leti je deželni šolski svet odredil, da je bil dan državnozborske volitve pouka prost. Letos pa deželni šolski svet ni izdal take odredbe, pač pa nekateri okrajni šolski sveti za svoje okraje. Sicer pa govori § 115 dokočnega šolskega in učnega reda tudi o tem, ki pravi: „Šolski voditelj naj d& učiteljem svoboden čas, ki je potreben za izvrševanje volilne pravice v javna zastopstva." Torej sme vsakdo na volišče, četudi trpi pouk. V nekaterih krajih bodo dali krajni šolski sveti ta dan prosto, v drugih krajih bodo pa prestavili pouk na prihodnji četrtek. Zaradi šole torej ni nikomur treba zanemarjati svoje volilne pravice in naj se vsakdo udeleži volitve ter voli šoli in učite 1 j s t v u naklonjenega kandidata.
Klerikalna kadilnica. Kako znajo klerikalci vihteti kadilnice. naj pokaže citat iz „Gorice" (št 27): „Dr. Laharnar, velenadarjen sin planin, odličnjak na celi črti svojega šolanja od začetnega šolarčka do učenega doktorja, bistroumna glavica, kakor jih imamo Slovenci le malo, izurjen in izkušen v vseh manipulacijah našega političnega uradništva, izkratka: mož, kateremu so rojenice položile v rojstno zibelko nenavadno veliki dar nadarjenosti, pravi talent; mož izkušen . . ." Komur ni dovolj take hvale, temu ne moremo pomagati. To imponira!
Poročil se je v Babu g. Dragotin Pribil, c. kr. okrajni šol. nadzornik na Krku, z gdč. Bozo N i m i r o v o. Srčno čestitamo!
Umrl je v Kranju dne 3. t. m. gosp. Karol P1 o r i a n, veleposestnik in knjigotržec. Kot potomec ondotne stare narodne rodovine je bil ves čas vnet narodnjak. Njegovi starši so mnogo občevali s pesnikom Prešernom, zato je tudi on znal marsikatero anekdoto povedati. V družbi je bil vesel, ljubezniv in zgovoren, ker je sam mnogo bral. Bil je pa tudi odkrit prijatelj slovenskemu učiteljstvu, kar je pokazal s tem, da je bil med prvimi pokrovitelji našega „Učiteljskega konvikta" in je tudi še ob raznih prilikah rad odprl našim društvom svojo darežljivo roko. Zapustil je poleg žalujoče vdove še štiri vrle hčerke, od katerih se dve privatno učita na ondotni gimnaziji. Vrlemu možu blag spomin med nami!
K državnozborskim volitvam. Od načelništva učit. društva za mariborsko okolico smo prejeli: Učiteljstvo mariborske okolice prizna in ceni v veliki meri zasluge preblag. g. Robiča, profesorja, dež. odbornika i. dr., ki si jih je pridobil za povzdigo ljudskega šolstva na Štajerskem. Imenovano učiteljstvo strmi nad nepričakovanim prevratom in obžaluje močno, da veleza-služni g. Robič ne kandidira več v mariborskem okraju.
Učiteljska tiskarna se priporoča šolskim vodstvom, ki bodo izdala koncem šolskega leta tiskana „Letna poročila", za tisk teh poročil.
Popravek k poročila Iz seje c. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico v št. 18 „Učit. Tov." V navedenem poročilu je rečeno: „Slednjič se je prešlo na dnevni red preko pritožbe proti neki učiteljici, ker ni bilo povoda za disciplinarno postopanje." Podpisani konštatujem, da to ni res. Iz odloka c. kr. okr. šol. sveta z dne 20. aprila t. 1., št. 958, je razvidno, da se preko pritožbe ni prešlo na dnevni red, ampak da se je sklenilo, ne uvesti proti dotični učiteljici disciplinarne preiskave — katere tožitelj ni ne zahteval, ne prosil — pač pa je opomniti, „da se ima po določbah § 119. šolskega in učnega reda pokoriti ukazom in naročilom šol. voditelja, ozir. izvršiti pravilno storjen in ne ustavljen sklep učiteljske konference (§ 147). Ako pa misli, da nalog, ozir. sklep ni postaven, se sme pritožiti na c. kr. okr. šol. svet, s čemer pa se izvršitev naloga (sklepa) ne zadržuje." S to rešitvijo se protistranka popolnoma ujema. Ako bi se bila sklenila disciplinarna preiskava, bi se morali za-¡-lišati proti dotični učiteljici šolski otroci; takih zasliševanj se je pa poslužiti le v skrajni potrebi, ker silno rušijo učiteljski ugled. Isto velja glede klasifikacij, pri katerih so učitelji(ce) avtonomni^). Gorje učiteljstvu, ako bi se moglo proti resnični ali dozdevni krivični klasifikaciji tako pritoževati, da bi šolske oblastnije z odloki prisilile to ali ono učno osebo, da mora dani red preklicati in ga predrugačiti; odprla bi se pot neznosnim razmeram. Iz tega pa ne sledi, da se šolsko vodstvo v gotovih slučajih, kjer je krivica očitna in se s prijaznim opominom ne da nič doseči, ne bi smelo pritožiti na kompetentno mesto. Iz tega tudi ne sledi, da dotična šolska oblastnija odobruje krivično klasifikacijo. Učna oseba, ki katerega otroka krivično kla-sifikuje, se obsodi sama, ker otroci to zapazijo in izgubijo o njej dobro mnenje.
Ajdovščina, 5. maja 1905.	„ „ .. , ... ..
Fr. B a j t, naducitelj.
Mednarodna razstava v Madridu. Od meseca septembra do decembra 1.1. bo v Madridu mednarodna razstava zdravstva, umetnosti, obrti in industrije.
Razgled po šolskem svetu.
—	Madjarske šole na Hrvaškem. V Budimpešti je bil hrvaški sekcijski načelnik za uk in bogočastje M. Roje, ter je imel daljšo konferenco z ministrskim predsednikom dr. Wekerlom glede madjarskih šol na Hrvaškem. Wekerle je izjavil Rojcu, da je o tej stvari govoril z ministrom Košutom, ki je izrazil željo in pristal na to, da imajo madjarske šole obiskovati samo madjarski otroci. Sekcijski načelnik je odločno zastopal svoj9 mnenje o madjarskih šolah, ki ga je večkrat zastopal tudi v saboru. Novih madjarskih šol se ne bo otvarjalo, a obstoječe se odpravijo, v kolikor ne odgovarjajo zakonu.
—	Vseučilišče v Hamburgu. Hamburška znanstvena ustanova je nabrala za ustanovitev tamošnjega vseučilišča že štiri milijone mark. Da bo vseučilišče tem moderneje, je omenjeno društvo izdalo proglas za nabiranje denarnih prispevkov.
—	Deset milijonov v naučne svrhe. Nedavno v Parizu umrli bankir Comerey je v svoji oporoki zapustil pariškemu vseučilišču deset milijonov frankov. Obresti od te vsote se imajo porabiti zlasti za štipendije mladim učenjakom.
—	Zakon proti kajenju. V danskem državnem zboru je sprejeta zakonska osnova, po kateri je prčpovedano kajenje v starosti do 16. leta.
Raznoterosti.
X Kitajska in svetovna književnost. Tudi Kitajska namerava pristopiti svetovni književni konvenciji. To misel je izprožil znani pisatelj reform, generalni guverner v Kupeju Cingči-Tung, samo da se Kitajska čim prej seznani z znanostjo in književnimi deli Evrope.
X Najstareje človeško pleme živi na otoku Cejlonu in se zove Vedda. To so ostanki prvotnih prebivalcev Indije. Pleme je nizke rasti, nima ni verske, ni etiške, ni društvene organizacije, živi v gozdih, se hrani z mesom žab, kač in drugih živali, ki jih je možno loviti brez posebne spretnosti. Orožja namreč nimajo nikakega. Barv ne razločujejo, ne smejejo se nikdar in tudi nimajo nikakega pojma o glasbi. To čudno pleme stanuje v vztočnem delu otoka ter bo kmalu popolnoma izmrlo. Zato je poslana na otok posebna komisija, da s fonografom in kinematografom ohrani nekatere običaje in jezik tega plemena.
X Fiksiranje velikonočnih praznikov v katoliški cerkvi. Ze dolgo časa se dela na to, da se za stalno določi dan velikonočnih praznikov. V rimski kuriji so sprejeli predlog, naj pade Velika noč na tretjo nedeljo po pomladnem ekvinokciju, torej bi bila Velika noč med 4. in 11. aprilom. S tem bi bil ta praznik nekako stalno določen, a obenem pridržan tudi stari premakljivi značaj njegov. Za fiksiranje tega praznika so se izjavili tudi Luterani na Nemškem. Sedaj mislijo o tem vprašati tudi Rusijo, ki itak misli v svoji državi uvesti koledarsko reformo. Ideja, ki je prišla iz koledarske redakcije rimske kurije, gre za tem, da pridejo v krščanski cerkvi prazniki — vsaj veliki skupni — na en in isti dan.
X Latinsko pismo na Japonskem. Neki trgovec iz Tokija je izročil japonskemu društvu za uvedenje latinskih črk v japonski jezik 5000 jenov v svrho te propagande. Sedaj so osnovali že podružnice v Osaki in Takasaku. Toda na Japonskem je tudi mnogo nazadnjakov, ki nočejo ničesar slišati o tem, da bi se komplicirane japonske črke poenostavile. Zato pa delajo z vsemi možnimi sredstvi proti temu pametnemu prizadevanju. Nazadnjaki so povsod na svetu!
Poslano.*)
Resnično smilite se nam, gospod Oblak, da ste tako nizko padli pred ljudstvo. Hoteli ste razgrniti svojo črno suknjo župnika nad vsem ljudstvom, gospodariti ste hoteli nad nevedno maso — tako ste si mislili — a speklo vas je.
Z visokih sfer ste padli na trda tla, nizko, nizko je vaše stališče pred ljudstvom. In to vas boli. Vso krivdo, seveda, me-čete na našega tovariša nadučit. g. Potokarja. Boli vas in jezi, ker uživa on ugled in ljubezen med ljudstvom, zato vam je on trn v peti. Radi bi ga vi spravili proč, a uvažujte, g. Oblak, da ima on trdno stališče, a tla pod vami se že mogočno in dolgo majejo.
V „Domoljubu" pišete: „Kdor je cerkveni kruh, se mora tudi po cerkvenih željah in zapovedih ravnati." Vprašamo vas, kdaj ste mu dali kruha vi ali vaša cerkev? To, kar dobi letno od orglanja, je trdo zasluženo, a tudi tega plačali niste ne vi ne vaša cerkev, plačalo ga je ljudstvo; z veseljem in ljubeznijo so ga plačevali. — Da bi se ravnal po vaših ukazih! Ha! Ha! Kako bujna je vaša domišljija! Pomislite vendar, da so že davno minuli za vas tako srečni časi, ko so učitelji klečali pred vašimi predniki in si ranjevali kolena pred njihovimi nogami, proseč kake milosti. Vse to je minilo, mipilo ! Oh, škoda, kaj ne?
Hvalite se tudi nekako, da so vas prišli možje prosit odpuščanja ter pišete: „Pri vseh je bilo odločeno, Potokar ne bo in ne sme biti več organist." To je podla laž. Želeli ste si pač sami tega najbolj in v tej svoji bujni fantaziji ste mislili, da je to resnica. — Pišete dalje: „Zahtevali so, naj se tak učitelj stran spravi, ker mu ne zaupajo več svojih otrok." — V tem stavku, ki je izrodek vaše črne duše, je i z -lito vse, za čemer hrepene vaše vrste ljudje. Iz-podkopati učiteljstvu trda tla, po tem stremite. Zbuditi v ljudsvu nezaupanje do poštenega učitelj stva, oropati ga dobrega imena in ugleda.
Prepričani bodite, da do tega ne pride nikdar. Dokaz temu je tesna vez ljubezni med ljudstvom in nadučiteljem. — Opustite dalje te podle napade ter se držite rajši (ako vam je to sploh m®goče!) izreka: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe", potem bodete spoznali, kako globoko jamo vam je izkopala dosedaj vaša strankarska strast pod vašimi nogami! Poboljšajte se, če ne — gorje!
Učiteljstvo
v Sv. Lovrencu ob Temenici na Dolenjskem.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St- 761-	Kranjsko.	61 (1)
V Krškem okraja se razpisuje s tem na v petrazrednico razširjeni ljudski šoli v Mokronogu učiteljska služba v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 4. junija 1907.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
0. kr. okr. šolski svet v Krškem, 30. maja 1907.
t
Potrti najglobokejše žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, tovarišem, znancem in prijateljem pretužno vest, da se je naš prisrčno ljubljeni, nepozabni sinček, oziroma bratec
Milanček
v nežni mladosti 5 let preselil v nebesa k svoji zlati mamici. Pudob pri Starem trgu, dne 9. maja 1907.
Ferdo VVigele, učitelj	(68) i
oče.
Mimica	Ferko
sestrica.
bratec.
Naprednemu in zavednemu učiteljstvu!
Vsakdo bodi naročnik „Zavezinih" listov, ki so:
Učiteljski Tovariš Popotnik	Zvonček
Domače ognjišče.
^fffffffffffffffffffff
«gg»'""
S»-«iS
i»-«® s»-«®








„Učiteljska tiskarna"
last „Učiteljskega tiskovnega društva", registrovane zadruge z
omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 * Ljubljana > Gradišče št 4
priporoča slav. krajnim šolskim svetom, šolskim vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine
iz svoje zaloge.	■
t
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj.	Postrežba točna.
Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah.
Izvrševanje tiskovin v enobarvnem in večbarvnem tisku.
Tiskanje muzikalij in časopisov.	(5) 12-6
—	1 Litograiija. |	—

Telefon št. 118.	Poštna hranilnica št. 76.307.
«sfgs» «m»
S»«® «iS»
a»«®

Naš denarni zavod.
i ■
(7) 24—7	Geslo: Kar plodonosno naložim,
v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5,—*/97. ure zvečer ali pa dan potom postne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za drugače storjena
vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5°/„, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok In plačnik), zastava premičnin, zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo.
Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
'Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h B "	to "
e
D
s F
M
Zadružni lokal je v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 17.
18 „	n n n	17	n n	6	n	-	n	18.	»	3	n	56	n
24 „	n n n	23	n n	4	n	50	n	24.	W	4	n	—	n
38 „	rt n n	37	n n	3	n	—	n	38.	n	—	n	66	n
46 „	n n n	45	n n	2	n	50	n	46.	n	1	n	81	n
60 „	n n n	59	n »	2	n	—	n	60.	n	—	n	70	n
70 „	n n n	69	n n	1	n	75	n	70.	n	1	n	42	n
85 „	n n n	84	n n	1	n	50	n	85.	n	1	n	26	n
Poskusite
in priporočite = izdelke =
Tydrortparne hranil
VIII.
z petdelnim kovinskim stojalom, Extra-rapid-aplanatom Ser. G. z usnjatim koničnim mehom in dobrim mo-mentnim zapiralom, se proda pe zelo nizki ceni.
Naslov pove Učiteljska tiskarna.	(62) 3—1
ti
(59) 3-3
Naznanilo!
Za posojilnice Rajfeisenovke
ima potrebne tiskovine v slovenskem jeziku v zalogi —	,— edino le —========—
Ant. Umek v Brežicah in v Krškem.
za vsakega učitelja in učiteljske knjižnice:
Leveč Janez: Nepopisne vaje. Navodilo za pisanje brez lineature. K 2-—.
Maier Anton: Učne slike iz domoznan-stva. (Podrobni učni načrt za III. šol. leto.) K 1'40.
--Učne slike iz nazornega nauka
za I. in II. razred. Drugi natis. K 2-50.
--Učne slike iz zemljepisja. „Vojvodina
Kranjska". K 2—.
--Učne slike iz prirodoslovja za III.,
IV. in V. razred. (Podrobni učni načrt.) K 2"50.
--Učne slike iz zemljepisja. „Avstrija".
(Podrobni učni načrt.) K 1*50.
Majcen Gabr., Metodika zemljepisnega pouka v ljudski šoli, razkazana na svojem razvoju. K 2-—.
StiasnyLjudevit, Prva zbirka učnih slik. K —-70.
--I>ruga zbirka učnih slik. K 1*—.
--Tretja zbirka učnih slik. K 1 50.
--Četrta zbirka učnih slik. K 150.
Pedagogiški letopis, IV. zvezek K 3 —.
lične slike k Ijudskošolskim berilom, II. del
2.	snopič: Učne slike k berilom v Schreinerjevi-Hubadovi Čitanki za obče ljudske šole izdaja, v štirih delih. II. del, in v Josinovem-Ganglovem drugem berilu. K 2'40.
Apih J., Zgodovinska učna snov za ljudske šole, 4. snopič. (Realna knjižnica I. del.) K 2-20.
Pedagogiški letopis, V. zvezek K 2 50.
Učne slike k Ijudskošolskim berilom, II. del,
3.	snopič: Učne slike k berilom v Schreinerjevi-Hubadovi čitanki za obče ljudske šole, izdaja v štirih delih, II. del, in v Josinovem-Ganglovem drugem berilu. K 2-—.
Majcen Gabriel: Nazorni nauk za prvo šolsko leto, 1. snopič. (Pomnožene knjige za ljudskošolske učitelje. Nazorni nauk. Zbirka učne snovi za nazorni nauk I. del.) K 2--.
Apih J. in Potočnik dr. M.: Zgodovinska učna snov za ljudske šole, 5. snopič. (Bralna knjižnica. I. del.) K 2 20.
Pedagogiški letopis, VI. zvezek. K 3 —.
Bez jak dr. J.: Posebno ukosloTje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli, 1. snopič. (Didaktika. [Obče in posebno ukoslovje.] I. del.) K 2 20.
Druzovič Hinko: Posebno ukoslovje petja v ljudski šoli. (Didaktika, II. del.) K 2 50.
Majcen Gabriel: Nazorni nauk za prvo šolsko leto, 2. snopič. (Konec I. dela.) Pomožne knjige za ljudskošolske učitelje. Nazorni nauk. Zbirka učne snovi za nazorni nauk. (I. del.) K 2'—.
Potočnik dr. Makož: Zgodovinska učna snov za ljudske šole, 6. snopič. (Konec.) (Realna knjižnica I. del.) K 2--.	••
S t up ar Fr.: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki, iz kemije itd. K 1 50
Javen telovadni nastop za ljudske šole višje stopnje ali meščanske šole. Sestavil in ilustroval J. Kren. Poslovenil J. Bajzelj. Cena K — 60
Vedno v zalogi knjigarne:
Ig. pl. Kleinmajr & Fed. Bamberg
T7- ZLij-o/blja-ni. (40) io-8
g
B
O
VI ■•H
ca
, 1—1	ca
L*—' CCS	ČS
P***«	"o M f-i
ep	
ct3	& O m
	ca
S
ož «
SiD
<D t-i
a
Ö cö iaO
»N
O Ö tiče
ä ¡3
»o
03
na
fH
tU >za ■i i
O f-l
—t fH
Ph
"S5 n o a .-ä
O >M
Ustanovljeno 1842.
Električna sila.
Telefon 154.
BRATA EBERL
(8) 52-19 tovarna oljnatih barv, laka in iirneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice štev. 6
nasproti Kotela, „XJn.ion."
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli
lak za šolske table.
G. CADEZ
&9>	Mestni trg št. 14
(poleg stare g. Urbaneeve trgovine)
priporoča v veliki izberi
klobuke, cilindre in čepice;
tudi raznovrstno	(l) 52—19
iJŠ	moško perilo, kravate itd.
po zmernih cenah.
Za gg. učitelje 10% popusta!
za šolske table, črn in medel
proti prahu, priznano najboljše
prodaja	(16) 50-15
A doli IliHipiiiiami,
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja v Ljubljani. ~~
"CTstano-vljeM.© 1. 1S32.