List Tečaj XLV1 i l Izhajajo -sako sredo po celi poli. Veljajo \ tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. old 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 cr 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 25. januarija 1888. Obseg: Kako urediti z dobičkom rejo kuretine. (Konec.) Govo r družbe grofa Tburna v seji deželnega zbora 23. decembra 1887 darske novice. — Razne reci. — Trgovinska in obrtna zbornica rodopisni obrazi. gosp. deželnega glavarja in predsednika c. kr. kmetijske (Konec.) Vprašanja in odgovori. Naši dopisi. Novičar. Nasledki „šnopsa u (Dal.) Gospo- Zemlje- in na Gospodarske stvari Kako urediti z dobičkom rejo kuretine. al H. 0. Hansen (Konec.) r » » Gnezda, v katerih ležejo kokoši jajca, postavi ob zadnj s ti m > če treba, ob stranskih straneh kakih deset. Za gnezda rabijo najbolj najceneje stari, na pol prerezani sodčki pr. od cementa. ((Hej pod. 4.) Podoba 4. Taka gnezda moreš tudi porabiti za valilna gnezda. Priporočam ti postaviti taka gnezda spomladi na planem pod kak grm, kjer kokoši neso in valijo jajca ve- liko raj se nego v hišici Piščetom služijo tudi prav dobro taki sodčki tere postavimo za hišico ograjen z mrežo od železne žice (glej podobo štirnajst dni naj bodo piščeta s kokljo vred prostoru, po noči pa naj prebivajo v sodčku. Poznej , kana piano. Ta prostor bodi . Prvih na tem se pa presele v hišico med drugo kuretino Da umno redimo kuretino moramo imeti tudi za boje za krmo, kakoršne kaže podoba 5. Ti zaboji so preko krme dolgi ter tako narejeni, da morejo živali do z glavo in vratom. Krme v takih zabojih ne onečedijo živali in se med seboj ne pulijo toliko Se ve da moraš imeti več takih zabojev v hišici in tudi na planem. Posode za pitno vodo a jo biti ali kovinaste ali pa lončene. Vsegdar glej, da bodo čiste; voda ne sme postati sluzna vsak dan kisla ali celo smrdeča ter jo zamenjaj po zimi kakor po leti. s svežo vodo Podoba Na planem si poišče kuretina sama primernega prostora, koder se koplje in valja po pesku ali po rahli zemlji. Ker pa pokvari dež ali mraz tudi take prostore, dobro je prirediti kuretini v ta namen prav ceno zelo lahko pokrite prostore, katere naspeš s peskom, pepelom ali s šotnim drobižem. Ta nastil pa moraš na leto najmanj po štirikrat premeniti. umne kuretinske reje podajam Glede dohodkov sedaj nekaj podatkov Za m 3 visoko ograjo okoli vseh ftrov »••••« Hišica z drogovi in z gnezdom Posode za vodo in zaboji za krmo (glej pod. 5.)....... Različni stroški za nasade in pose-janje prostora s travo in deteljo Za nakup 50 kokoši dobrega plemena ob pravem času . . . . 125 gld. ki 138 77 8b V) 20 83 11 20 ?? 83 5? 173 » 61 Torej je treba za začetek glavnine 478 gld. 15 kr. v Taka kuretinska reja donaša seveda dobička, zadeva pa tudi stroškov, kateri so označeni tukaj.^^^ ^ Dohodki: Dobimo od 50 kokoši, ki niso prestare, in katere vinorejce. (Klici: Tako menjamo vredna ob pravem času, 10.000 jajec. Prodamo staiih kokoši 295 gld ki so 14 kr. mije po 400 gld. skrbeti družba. M misterstvo daje za pre- na leto, za režijske stroške mora pa Koristno bode, ako dovoli dežela za in piščet vse leto za 138 88 n Vseh dohodkov skupaj premovanja stalno podporo (Klici: Dobro, dobro!; taka Ravnokar berem v „Tagespošti% da je dovolil koroški dlje po deželni zbor za premovanje bikov od 1888 434 gld. 02 ki 3000 gold. na leto. 1. Stroški: Krma 50 kokošim v Želeti je da bi imeli večo subvencijo za goveda v 165 zimskih stvo, da bi pomnož tevilo dobrih plemeuskin biko 90 27 dnevih, na dan po 70 kr. . . Krma 50 kokošim v 200 poletnih dnevih, na dan po 45 kr. . . . Različni slučajni stroški .... Veči stroški, ako porabimo prostor za rejo kuretine mimo porabe za vrt in polje........ 17 Vseh stroškov skupaj . Ako odštejemo od dohodkov stroške 115 „ 50 „ Državna pjdpora v znesku 2000 gold. nikakor ne za dostuj v ta namen, in tudi dežel 5• r nanji s plemenskim postave o rav biki ni moči sevati 7 7 prosi duje spuščati družba, da jo popravi deželni zbot Da konjarstvo tako zato je napre- epo prihaj tol ker licencevane zrebce mejo j k imeli tuli zadosti r 36 sposobnih bikov j bilo bi ravno tako z govedarstvom 250 gld. 63 daj kr. nam kii- a ubrambo trtne uši je uže ukrepal slavni zbor tem oziru treba bode pač velike požrtvovalnost retinska eja 183 gld. 39 kr. dobička dežel Ako odštejemo od tega dobička še 7°/ o od glav- Ko bi bila družba bolj podpi gmotnem oziru niče, s katero si uredimo rejo > z znessom 33 gold. storiti bi mogla veliko več za prevažno sadjarstvo 54 kr., in odškodnino za prostor z zneskom 20 gold. 83 kr., ostaja čistega dobička 120 gld. 2 kr ? ali od Družbena di deželi moi vsake kokoši 2 gld. 58 ki isnica ne bo zadostovala vsej deželi. Po ustanoviti ljudskim šolam drevesnice in snicam. Po teh dre ves - avno tako kmetijskim podru Gotovo je marsikaj mogoče urediti ceneje i nego nicali bi lahko kazali > kako je z smo tu določili, to je pa zavisno od kokošarja samega, ravnati drevjem pravilno za nakup gospodarskega orodja, katereg nekaterem kraji narediš potrebne stavbe za veliko manj denarja, zlasti pa moreš znižati stroške za krmo prav zelo. Kdor dobiva v ceno kuhinjske odpadke, činam v skupno porabo konjsko meso, ribe, hrošče itd., ta si prihrani posebno veliko s krmo Ako prideluješ veliko holandsko salato na polji, ki je izvrstna piča kuretini, prihraniš naj- Povekšano letno podporo porabili bi nekoliko tudi j dal za popravo potov na pla ob za nakup dobrega semena itd Kranjska dežela daje kmetijski družbi 1050 gol manj Vi imenovanih stroškov za krmo. letne podpore, za katei ekam visokemu zbot Pristavek uredništva. Spis je namenjen v pouk danskim kmetom, vendar moreš posneti z njega vse. kako je narediti rejo kuretine za naše razmere. Zraven tega treba ti toplejšo zahvalo v imenu družbe naj Stajarska dežela daj kmetijski družbi za premovanje goveje živine 900 o ld za zdavanje gospodarskega lista 2600 gld za pa še posebnega znanja o reji in o plemenih kuretine, kar hočemo ob priliki tudi še prijaviti. eči 4400 gld., za kulturnega iuženirja 1200 srld o skupaj torej 10.000 gld. Koroška dežela dajal ld plošne vsega je do- laj kmetijski družbi 2500 gld., a od letos naprej da / jala bode 4000 gld. več za govelarstvo in sadjarstvo Govor gosp. deželnega glavarja in predsed- kmetijske družbe grofa Thurna vsega skupaj torej 6500 gld nika c. kr. v seji deželnega zbora 22. decembra 1887. Še veliko (Konec) važnejše nego konjarstvo je govedar Kdo more tajiti, da niso slabe kmetijske razmere na Kranjskem in da kmetijstvo vedno bolj ne propada in ne hira?! Naša dežela ima uže v teritorijalnem oziru posebnosti, katere niso ugodne, na pr. močvirje pri Ljubljani, Kras na Notranjskem, pokrajine, ki trpe od povodenj itd. Na Gorenjskem izhaja kmetovalec stvo; ono more najbolj pomagati kmetu, prenašati te- laže, ako tudi ne prav dobro, kajti ima več priložnosti žave sedanje leto najmanj po i časa Dobro bi bilo, da bi imeli na premovanja po deželi, ali še bolj v to toliko, kolikor je konjskih. Štajarska dežela daj svrho 900 gold. na leto. Lansko leto je dovolil slavni nimajo niti potrebnega živeža, iščejo si dela zunaj do- da si kaj zasluži. Gorenec laglje proda pridelke svoje, njemu pa prinašajo denarja tudi tujci. Dolenjci so v dokaj slabšem položaji. Toča jim pobija redno, ljudje zboi za premovanje v Metliki in v Bohinjski Bisti ici movine ter se preseljujejo v Ameriko. Pridelke proda-300 gld. Navzoči sem bil pri obeh premovanjih in reči jejo težko in prav po ceni, (klici: Tako je!) in to naj- da je bila udeležba kaj živahna, da so gospo- več zategadel, ker je vožnja predraga, ker Dolenjska smem » darji prignali z veseljem živino azstavo. Ni dvombe 9 nima nobene železnice. (Klici: Tako je!) Gospodarske • • f . K * da tako premovanje vzpodbuja in dobro vpliva na ži- težave mora trpeti veliki kakor mali posestnik. Kmetijska družba je uverjena, da pozna slavni zboi * Glavni odbor c kr kmetijske težnje in da skuša zboljšati kmetovalčevo stanje, v Celovci je imel 1. decembra kmetijske družbe koroške (KI ki Res je.) Ob vsakem zborovanj store se ukrepi, posnemamo to-le: Pi seio imajo namen, pomagati kmetovalcu. Gotovo ne bo Iz zapisnika podružnice v Trgu (Feld- pozabil slavni zbor kmetijskega st8 ako se mu po- sreči konvertovanje zemljiškega odveznega dolga. (Klici: roškem Dobro, dobro!) Priporočam torej prav živo prošnjo kmetijske družbe kirchen) ža pomnožitev žebcev odbijejo. Tajnik sporoča boljšali lanarstvo na Ko- subvencij o neuspesnem naporu da Podružnici v Železni Kaplj dado ko in prosim, naj jo blagoizvoli uslišati slavni zbor, likor mu je le mogoče. (Živahno in dolgotrajno odobra vanje.) skega bika. Tajnik sporoča o kmetijski šoli v Celovci in o gospodinjski šoli v Marijinem dvorci; v prvo je vzprejetih 34 učencev, v drugo pa 10 učenk. Podruž- i, da je sklenila udeleževati niča „Krška dolina" javlj se zalaganja c. kr. vojne. Podružnica v Krappfeldu prosi naj gla odbor krbi da odpravijo mitnice in Vprašanja in odgovori. Vprašanje srenjski pašnik o. znižajo "bresti hranilničnega denarja. Odbor ukrene kupiti stroj, s katerim se dela stelja iz šote. Poskuse ki vas (Zasip) ima okoli vasi s tem strojem bodo naredili > kedar se vrne strokov meri 90 orali. Vseh posestnikov tega pašnika je 50; 20 posestnikov je. da bi razdelili njak ki se apotil za to reč v inozemstvo pašnik, 30 pa, da ne bi ga delili pašnik, zasadili bi sv On dele ki želij da bi raz- |Mpf> z Blagovolite svetovati ozdnim drevjem kako naj ravnajo ti posestniki namen svoj (J v Ako je pašnik občinska lastnina da dosežejo Odgovor ukreniti občinski zbor, da se razdeli niti za to reč do deželnega odbora. Ako je pa pašnik ako Razne reči. Poraba žaganja. Tvrdka „H. Lattermann & Sohne in Morgenrothe bei Rautenki a se moi sme obr- sestavila je železno peč, katero je kuriti z žaganjem. Majhna peč ki do 80 3 velike prostor zgi stoj 35 gld veča 45 gld lastnina več posestnikov, sme se razdeliti so vsi lastniki zadovolj zelo težavna razdelitev. tedaj Časi zmrznejo ob prav hudem mrazu kuretiui Ker je v zadnjem slučaji rože na glavi. Tako zmrzlo rožo ozdraviš z narodno gospodarskega sta- žefi mažeš nekaj i ako jo ni 1A i po vrsti z zmesjo, ki jo narediš iz lišča pa zelo koristna, sklenil je kranjski deželni zbor tinkture (za lani postavo ki pospešuje tako razdelitev. Postava (za krajcarje), špirita od kafre kr.) in iz terpentina 5 kr.) je dobila uže najviše potrdilo, manjka le še ujočih naredeb. Tej novi postavi je naslov: „Zakon o raz- delbi skupnih zemljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja". zopet rdeča, oživi in ne odpade. — Zdravilna moč beljakova Roža postane Če se urežeš ali pa pečeš, nimaš boljšega zdravila mimo beljaka, in to Beljak je pa Ako beljak tem bolj, ker imaš jajce vedno pri roki. tudi izvrstno zdravilo proti hudi driski stolčeš in Gospodarske novice. * Službo tretjega učitelja na deželni kmetijski, Jajce pa tako ni samo zdravilo požreš, hitro s cukrorn ali pa brez njega ozdraviš od vnetice želodčne in črevesne. Dve ali največ tri jajca na dan zadostujejo proti navadni driski tudi hrana i ampak vinarski in sadjarski šoli v Grmu je razpisal kranjski kakoršna je ob tej bolezni najboljša deželni odbor. Plače je 600 gld. in brezplačno stano- Ako je goveja zivma zapečena to je j da ne vanje. Tretji učitelj bode poučeval o predmetih ljudske daje od sebe blata, pravijo, da je neki prav dobro šole in o čebelarstvu (?). zdravilo kuhan ječmen * Proti trtni uši. Zagrebški »Gospodarski list a Mravlje odpraviš iz čebelnjaka, ako namažeš potujoč učitelj za vinarstvo, vse lesene dele s scalnico, zemljo okoli čebelnjaka pa priobčil je koncem prošlega leta v „Nar. Novinah" ob- tudi napojiš s to tekočino. Mravlje precej izginejo. Ne- pise: Gospod A. Štriga. širno razlago, kako bi se dala preganjati, če ne popol- prijeten duh, ki se razvija, pa le iz začetka, ne škodi noma uničiti trtna uš s konopno vodo. Gospodarski nič čebelam. list obeta priobčiti najvažnejše reči iz imenovane raz- - lage, katere hočemo tudi mi posneti ob svojem času. * Pouka o gospodarstvu za preparandije. To je Seme pravega ruskega (rigaj skega) lanu naslov hrvatski knjigi, ki je ravnokar izišla v Zagrebu, prodajala bode c. kr. kmetijska družba v Ljubljani in katero je spisal naš rojak, gospod Fran Kuralt, tudi letos po znižani ceni. Da se družba ve ravnati tajnik hrv.-slav. gospodarskega društva. Knjigo je za- koliko naj naroči semena, oglase naj se dotični kranj > ložila deželna vlada, ter stoji gold. Sadna kupčija na Koroškem v 1. 1887. Po došlih do 15. februarija ski kmetovalci, ki želijo kupiti to seme, najpoznejši . ustno ali pismeno v pisarni nam sporočilih so prodali lani na Koroškem v druge kmetijske družbe v Ljubljani, dežele 750 železniških vagonov jabolk, vrednih 300.000 __ goldinarjev. ' • »»! ' »JUr A Trgovinska in obrtna zbornica. Za rezani in okrogli les (Dalje.) Ljubljana je o prejšnjih tarifnih polnoma izgubila posreduje tr ejednakostih po- plačalo se je do zdaj na južni žel Trsta 48 gold. od vagona, odkar čez Hrpelje, znižan od Ljubil do otvorj želez tarif b prim stran si ma vse tozemsko blago 3 preskrbeti led reekspedicij na notranjsko in se plača po drža lotranjske postaje na 40 gld. od vagona ) doči žel od Vižmarij do Trsta za od vagon rezanega lesa 32 gld. 20 k za ceneje \ izgubiti morejo državne znatno ceneje do bliže Trsta ležeč nego oa Ljubi) oljao trgo ne žele na Gorenjsko Trsta morejo čo tem mora tudi Koroško. ali vagon lesa v panjih 27 gld. 40 k Kamenje vsake vrste: taje tamkaj največ blaga Kam po južni želez bivati od Trsta od Trsta do Ljublj nego more to storiti za glavno mesto Ljubij vagon 30 gold obrtniki na nego v Ljubljani, takisto posestnim Zdi se toraj, da je Ljublj v to o južna želez ugonobe; celo c. kr. gl orenjskem imajo ugoduejše tarife gozdov in zemljišča. kern obziru obsojena Kamenje po državni železnici od Trsta do Vižmarij za vagon 23 gold. 20 kr. o (Dalje prihodnjič.) v in v tem obzi moči Kako nje tarifne nejednakosti vnateljstvo zdi se, da bilo drugače mogoče Podučite stvari. da se na državnem kolodvoru v Ljubljani ne sme odda jati uiti sprejemati blago za Trst in da Ljubljane in do južni železnici, meta za postaje e promet od po pogodbi popolnoma bil izročen Andrej Einapieler. dočim koj po otvor peaškega pro- oji bljubi v zadnjem stu n Novic" podajamo Divača, Celovec te Ljubno in Beljak Ka tukaj nekaj govorov, iz katerih je posnemati blagi značaj so ravno taKo postaje južne in državne železnice in delovanj koj D prvaka slovenskega v Korotauu bil uveden nov tarif po terem se sme bla mati in oddajati na obeh kolodvorih ter ima celo določbo da se morajo za blago b sprej pra je bil ravno pretekli teden v hladno mlj položen ali tovorno tako Zlatomašnik Eiuspieler sam govoril je pri slavnosti računiti naj cenej i tarifi, kateri se pokažejo po kal Predragi mi rojaki slovenski! Zbrali ste se danes kulaciji državnih tarifov, ako morda za nekatei ne bili ceueji tarifi južne železnice. # Od teh postaj morejo se v obče rabiti od Trsta blago od vseh strani slovenske emlje v starodavnem Korotan v moji rojstni vasi, da ste priča moji zlati maši Vam vsem zato iskrena zahvala > bodi Vesel sem, ko vidim v Trst tarifi državnih želez voznina za Trst-Sv. An za drej, Trst-Pristanišče, Divača, Celo Lj Beljak je povse jednaka, samo Ljubljana je izvzeta, ter ne more kako me obdaja od vseh strani moj ljubljeni narod, katerega je bilo moje srce, za katerega so delale moj< Vam še nekaj omenil roke; a preden se čim rad starih tarifnih nejednakosti ne tudi trpeti nove nejednakosti, dujejo. kar mi dpraviti, temveč mora na srci: Ravno danes 50 let kar zelo bčutno oško tam-le v cerkvi ko mladeneč pel svojo novo mašo pa opravljam kot siv starček svojo zlato mašo stariši Podp zgledih dovoljujejo si našteti te nejednakosti v telesni in duhovni oba cavmarja in sem danes Moji en a teta dozdanjih tarifov in navesti državnih železnic od Vižmarij do Trsta, merjajo tarifi južne železnice in narobe zdanj vsi so uže tam v večnosti! Koliko mojih tovarišev tarife in tovarišic, s katerimi smo ravno tu-le igrali, skakali katerim se pri- in se po otroŠKo veselili, koliko jih v koliko uže trohni v zemlji lična raz edba dovolj to prispodobo mene pa je Bog še ohranil pri življenji f Duhovnikov škofiji blizo 400, med vsemi pa le 15 zlato 149 kilometrov od Vižmarij v Trst in narobe državna železnica: je v naši mašnikov, in med temi zlatomašniki biti veliko srečo! se iz celeg » imam tudi jaz d Zatorej je danes moja prva dolžnost c Brzovozno blago normalno: 250 kr., znižano : 925 kr.; tako d komadov razred; I. 92 5 kr 45 kr., C. 30*5 kr.; posebni tarifi Izimni tarif I. 27 kr. & življ hvalim Bog k m dal 79 kr. j A. 57 kr., B. ljenji skazoval toliko milost in mi v tem dolgem ž 1. 41 kr., II. 32 2 dobrot! Čast kr.; in hvala bodi Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu, sedaj na večne čase i 148 kilometrov od Ljubljane v Trst in narobe, južna železnica: Brzovozno blago normalno: 292 kr.; znižano: 156 kr Zahvalo sem pa dolžan tudi Vam preljubi, visoko častiti moji bratje in sestre v Jezusu Kristusu! Mislim, da kar Sveče stojijo, še ni bilo toliko ljudi in iz tako serija 140 kr., II. 103 kr III J 52 kr., XIII. 30 kr., X. 52 kr 70 kr., IV. 62 kr tt T . raznih in daljnih krajev, kakor danes pri moji zlati maši To je VII. 44 kr., XIII. 30 kr zame največj lje, pa tudi moja največja Prispodobe voznine za posebno blago naj dopolnij to prispodobljanje. čast pred celim svetom. Zatorej sprejmite vsi moj najtoplejšo za celega srca ! hvalo Vam kam iz Slom saj ga poznate, tega škofa, saj gotovo je rekel v enem vt reči prebirate nje prvega slovenskeg zlate vencem d j zadnjih govor ste jim ljubi in d i rona Schmidt-Zabierov-a o prisilni delavnici kranj-spise: ta škof ski, katere je objavila graška „Tagespost" in o kateri govori v prejšnji seji izročena interpelacija dr. Poklu- Pustite Slo oči vero katoliško in besedo mat kakor svitle karja, ki se glasi tako: 3r; d o! To Vam danes tudi jaz priporočim: „Slovenci, bodite e zvesti katoliški cerkvi, r i m- verni, t a n i t skeinu papežu, naj pride karkoli drago. Vera je podlaga sreče za vsacega človeka, pa tudi za vsak narod; narod brez vere ne more biti stalno sreč en." SI k ste verni, bote ti svojemu cesariu, ko- ste verni, bote dobri gospodarji, gospodinje, zvesti posli pei in dekle, poslušni otroci bla bo verne spremljal Slovenci, o * t a n i t Vaših potih a 111 d i z ti besed materini, slovenskemu jeziku; ostanite S1 o- ti S airt nas n a- protniki p tom p a d k tavajo z b 1 a-v s e zastonj, mi smo in ostanemo Slovenci! Tema dvema svetinjama ostanite Slovenci zvesti: veri katoliški in besedi materini ! j Za vero katoliško in materni jeziK sem jaz delal in trpel celo svoje življenje; zato sicer ne zaslužim nobene hvale in zahvale, to je bila moja, to je vsacega Slovenca sveta dolžnost. In zato obljubim Vam tukaj vpričo Boga. do ki sliši moje besede, zato hočem delati neumore smrti. ..Toda masniKa n Toda pri teh besedah premagajo solze zlato dragi moji, jaz sem sam s a m m zato Vas prosim v imenu Boga pravične pomagajte mi tudi Vi, vsak po svoje i in skupno združeno dele bo Bog blagoslovil, da slednjič zmaga pravična stvar Slovenci. udite edini, še enkrat, bodite edini! In še nekaj. Predragi! Kmalu: prej ali pozneje bote ko to slišali: „Einspielerja so pokopali prosim Vas slišite, tedaj me nikar ne pozabite, tedaj za-me molite in obljubim Vam, da tudi jaz ? aiio pridem po božjem usmiljenji v nebesa, ne pozabim v nebesih Vas zabim nad vse mi dragega naroda slovenskega!* ne po (Dalj prihodnjič.) \ deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. današnji seji deželnega zbora kranjskega vprašali so narodni poslanci deželnega glavarja glede trditev de- / Koroškega o prisilni delavnici Ijub- želnega predsednika ljanski: Graška „Tagespost'< z dne 18. januarija t. 1., štev. 18, objavlja brzojavno poročilo iz koroškega deželnega zbora, po katerem se je vladni zastopnic, gosp. deželni predsednik baron Schmidt-Zabierow o priliki debate o napravi prisilne delavnice za Koroško jako ne povoljno izražal o prisilni delavnici ljubljanski. Če je poročilo tega lista istinito, dejal je koroški deželni predsednik, „dass arbeiuhause untergebrachten Karntnischen Zwanghnge deshalb nicht envarte, weil das in dieser slavisirteu An- Ta zastopnika prouzročila je še druge napade na naš deželni zavod ud strani koroških deželnih poslancev, češ, da se v ljubljanski prisilni delavnici žali enci celo v veronauku er eine Besserung der lin Laibacher Zwaugs- stalt herrscheude Idiom hiezu nicht geeignet sei" izjava vladnega jednakopravnost ter koroški poučujejo ne v svojem materinem nemškem, temveč v njim nerazumlj zopernem venskem jezik Ne da se zanikati pomenljivo, da je po * da je tako predbacivanje toliko vsem nemogoče prezirati ga. Če je vest „Tagespost-eu resnična, ter če se je v deželnem zastopu sosedne nam Koroške v i»tini tako bilo govo rilo o ljubljanski prisilni delavnici, potem je to obtožnica za vodstvo tega deželnega zavoda ob jednem pa hud pad na kranjski deželni odbo m njegovega po ročevalca o zadevah naše prisilne delavnice, kako tudi na ves deželni zastop tolče vanj slanec, so se č u n i bil kaj še le tedaj, če takih u a-stil kak posamezen slabo poučen o dotičnem predmetu, temveč če z merodajnega mest z dne g deža, tam, kjer vladni zastopnik drž gled arja prezentuj i n lad nazore l g Brzoj poročilo graškega lista je torej po vsej pra- vici razburilo podp deželne poslance. Vsem dežel- nim poslancem vojvodine kranjske ne glede na narod nost in politično stranko, mora biti po vsem znano, da se v ljubljanski prisilni delavnici strogo varuje jezikovna Zadnjo soboto zboroval je deželni zbor kranjski v jednakopravnost nasproti nemškim in italijanskim pri , v ponedeljek pa je imel svojo siljencem. Vodstvo tega zavoda, ter deželni odbor in dnevni in konečno sejo č seji Dnevni red sobotnih dveh sej bil njegov referent gospod D esc hm sam na sebi skrbno gledaj to jako obširen in zanimiv do polunoči. 7 J tako da je zborovanj trajalo da se pouk vrši v dotičnem materinem jeziku > na ter da se v istem jeziku tudi beseda božj oznanuje prisi Dnevni red bil je obširen in so se razun točke 14 i , * ' ki se je prenesla na ponedeljsko sejo, rešile vse. Ijencem nemške narodnosti Kak povod j deželni predsednik tedaj od dal koroškemu deželnem grd v j ej sednik Koj začetkom naznanil je deželnega zbora pred- odreka zmožnosti poboljšati izročene mu varovance Grasselli, glavarjev namestnik, telegram deželnega glavarja Koroške, kateri bistveno potrjuje one besede deželnega predsednika Koroške, ba- da mu da s takim neutemeljenim napadom vojvodino kranjsko materijalno oškoduje in zastopu njenemu nestrpnost pred-baciva nasproti tujim prisiliencem?! Upirajoč se toraj na ta razlog in nagib, stavljajo vitnejših občin gorenjskih, da se zopet ustanovi podpisani glavarja: sledečo interpelacijo do gospoda deželnega gimnazija Kranjska, in pa o zopetni zgradbi Ali mu je znano brzojavno poročilo graške r Ta deželnega gledališča v Ljubljani. obeh točkah poročal je dr. P oklu k Pri prvi gespost" o izjavi koroškega deželnega predsednika točki utemeljeval je v obširnem, mnogostransko odobra stran prisilne delavnice ljubljanske vanem govoru potrebo one gimnazije in pa to kaj namerava ukreniti, da se izve avtentičen tekst bilo napačno, vse učne zavode kopičiti v Ljublj te izjave, oziroma, da se zavrnejo neosnovana na- prijavimo prilično) tolcevanja na dobro ime tega deželnega zavoda V krepko poslanec K (Slede podpisi.) Ko je bil naznanjen po predsedniku da (go Ta predlog podpiral je prav rekoč, da je bil razpust gimna- zbornice od- zije velika zmota ter je izrekel nado, da bode „duševni an" minister Gautsch to zmoto sprevidel in go\] s Koroške, oglasil se je besedi takoj dr ki u k ar ter je utemelil ter stavil predlog v tej zadevi s temi besedami: Gospoda moja, tukaj stojimo pred slučajem se menda do sedaj še nikdar Potrdilo se je, da je istinito, kateri er ni pripetil (tako je) kar smo čitali v nemških velikan" popravil. Govoril je dalje baron Schwegel; svoj govor po čenši s tem, da nikakor ni nasprotnik kranjske gimna • • zije, pozneje pa je ta zavod vendar-le imenoval „Straf gimnasium za Gorenj in za učitelje, in je konečno nam isprotnih listih. Potrdilo se je, da prvi državni tudi glasoval z vsemi svojimi pristaši proti pred uradnik so-edne nam dežele hujska nost slovensko in da svoj kar ie opira !) na narod Horensagen" gom p r a v n e g d s e k a , ki se glasč » gotovo za takega dostojanstvenika največjega ob 1. Deželni zbor prizna potrebo kranjske gimnazije; . deželnemu odboru se naroča, storiti še dalje vse žalovanja vredno. (Dobro, dobro!) Gospoda moja mi bodete pritrdili in izrekoma sem pooblašče gospodov somišljenikov predlagati, od naj dežel ! vsi svojih odbor korake, da se ta gimnazija zopet oživi Baro Schwe n igovarjal je poslanec Detel temeljito in krepko. da se bode gosp. deželni predsednik koroški o tej skrbi, stvari nadrobno poučil in skrbi potom ministerstva Konečno govoril je šeDeschmann, kasor naravno da bode v prihodnje nekoliko bolj varno ževal izjave proti predlogu, v resnici pa o vsem drugem, Kočevcih" itd., le o kranjski gimnaziji ne. „o blagih » katere so pripravne, nemi naše. sejati med narodnosti dežele (Živahni dobro-klici!) Potem oglasi se poslanec Desch umivati deželnega predsednika Koroške češ i in skuša da je lahko mogel misliti, da je kaj slovenskega v prisilni delavnici Konečni odgovor poročevalcev zoper ugovore barona Schwegel-a in pa Deschmanna bili so stvarni in deloma zelo ojstri. Predlog odborov sprejela je večina deželnega zbora, gospodje, ki se imenujejo liberalce in omikance, obse- Ker se svoj čas vpeljal v deželne zavode slovenski deli so. uradni jezik Na to odgovori mu dr. P oklu k ar tako: Gospoda! jaz zelo obžalujem, da se je gosp. Desch- Prav tako živahna je bila razpravu o predlogu glede zgradbe pogorelega gledališča. tnann dan sam s seboj skregal. (Dobro, dobro! Smeh.) Kdor ga je poslušal v zadnji seji kakor je, brez vsakega pripravljanja potrdil silni delalnici ko da naraven e v pri- Pri tej razpravi bila sta odsekov, ki je meril na to: si v nasprotji predlog da zgradbo novega gledališča v rokah obdrži de- žel b sam vse nemško, da se niti beseda ne vsiluj škim prisiljencem mislil, ako ga je danes po slušal: „to vendar ni res". Gosp. deželnega predsednika, ki je grozovito lahkomišljeno govoril o naših razmerah vom Horensagen", hoče pod svoje krilo spraviti in bra- ti niti Gospoda mi nimamo braniti narodnosti, ampak za da v ta namen obrne prav oni del premoženja gledališkega zaklada, kateri je bil do sedaj v gledališkem poslopji, in kar je poglavitno, da se za vselej od deželnega gledališča ločijo zasebne lože. > vod in njegovo veljavo pri vnanjih deželah in čudim se da gospod poročevalec Deschmann svoje stališče iz zadnje seje presukava in pravi, stvar je rešena. Danes se nam je potrdilo, pa je tako, kot so časniki pisali in s tem ta stvar ni rešena. (Dobro! dobro!) Moj predlog meri na to, da se primerno reši, in vsak, kdor zastopa v tem zboru zavod dežele, mu zamore ]) ritrditi. e reševale so se temeljito druge točke dnevnega Predlog barona Schwegel-a meril je na to, da se katero se vse gledališko poslopje s staviščem vred izroči posestnikom lož oziroma s posebnim društvom, ustanovilo v namen zgradbe gledališča. Po ojstri in primeroma dolgi razpravi sprejel se je predlog finančnega odseka. Obši toda večinoma malo pomenljiva bila raz prava pri deželnem prorač Tukaj se je zopet Deschmann odlikoval zmedenimi govori o ubogi zane eda, malo pred 3. uro pretrgala se je seja ter se zvečer marjeni nemški kočevski deželi. Sploh opazujemo ? da daljevala od 6. do 12. ure. Deschmann novejši čas ne more uže skoraj stavka iz- Najburnejša postala je razprava pri poročilu o govoriti, da bi ne imenoval ali ubogih u ali pa pleme p r o š n j mesta Kranjskega in 37 druzih najpogla nitih u ali pa bogatih" Kočevcev zadnj sej minuli ponedeljek, odgovoril je pred viua je kakaova mast zrnu jo te masti 45—49 po- vsem pod deželui predsednik baron Wink Ud obe stotkov. Slišali smo, da navadno ostane v čokoladi. Iz- interpelaciji. zadevajoče itev kočevsko Odgovor je v ločena kakaova mast prihaja jako pogosto v trgovino. obče potrdil vse nerede pri in po so bile navedene v interpelaciji, prijavimo prihodnjič, olitvi kočevski, kakor ter se upotrebljuje v medici Da je čokolada ne samo Odgovor do besede oživljajoča pijača, temveč Udi doora hraua, to je zato ker je v kakaovem zrnju mnogo beljakovine in škroba Ta seja trajala je do 3/49. ure zvečer (pričeta zju- . Zadnja sto delih k i moke 13 do 18 delov beliako traj ob 9. uri s pretrganjem ene ure od vine in 14 do 18 delov škroba Tudi točka dnevnega eda bile ste cestna postava in pa je znamenita množina beljakovine, ali v kavi in v čaju ta beljakovina ne ona o uvrstitvi deželnih cest. Sprejele ste se obe po- prihaja v vodo, in zato nima niti kava niti čaj rediluosti. stavi bistveno nespremenjeni. Ugovarjalo se njima deloma od poslanca proti Krsnika z druzega sta- (Konee prihodnjič.) lišča pa od Deschmanna. Koncem seje zahvalil se je deželni glavar grof Thurn deželnemu preasedniku in deželnemu zboru. Enako zahvalil se je gospod deželni predsednik s stališča vlade deželnemu zboru za skazano udanost proti cesarju in za sklenenje postave Dr. Poklukarpa se je zahvalil imenom deželnega zbora gosp predsedniku in glavarju. deželnemu Naši dopisi. Iz Ljubljane. — Deželni zbor kranjski sklenil je svoje zborovanje minuli ponedeljek po dvamesečnem zborovanji. Zbor rešil je dolgo vrsto važnih in za deželno gospodarstvo pomenljivih predlogov hočemo prilično spregovoriti obširnejše. deželno deputacijo, katera ima cesarju izreči ? o katerih čestitanje dežele kranjske k 401etnici vladanja Njego- Zemljepisni in narodopisni obrazi. vega m pa prošnj da doideta slovesnemu otvor Nabral Fr. J aro sla v. 75. Kakao in čokolada. jenju deželnega muzeja v Ljubljani ce^arjevič Rudolf in cesaričina Štefanija, izvolil je deželni zbor deželnega glavarja grofa T h u r n a , in barona Schwegel-a. dr. P o k 1 u k (Dalje) Osepnice v Ljubljani postale so tako hude da Kakao je treba zmljeti v moko, ter jo s prime sinami uobličiti v čokolado. Koj bodemo zvedeli, da je v kakaovem zruju vrlo mnogo masti, to je olja, ki se pri navadni toplini ne raztopi Ke leznimi 40° po moki ljci melje. tedaj se celo se kakao med že-narodje ugreje do in pri tem se kakaova mast raztopi, spusti se in naredi se gnjetivo testo, katero se po volji so se minulo soboto zaprle vse javne šole v Ljubljani. Več oseb je umrlo, obolevalo pa jih je po 10 do 20 na dan. Največje število obolelih spada na one dni po razglašenji bolezni kot epidemične, ker se je do onega dne mnogo za kozami obolelih prikrivalo. Gospod deželni predsednik baron Winkler roval je za uboge ljubljanske in druge dobrodejne na da- uobličiti dade. Kedar se uobličeno testo ohladi, tedaj se strdi in obdrži svojo obliko. No, za prirejanje čokolade ne jemijo nikdar sum kakao, temveč mešajo vanj slador, vanilijo, cimet, iu ta zmes prihaja v mene 500 gold., namesto da stanovanji navaden preddustni priredil v svojem Vreme. Minuli ponedeljek nastalo je po hudem trgovino z imenom nič drugega razen mi (imeli sme do 15° mraza) zopet gorko vreme čokolada. Če v kakao ne primešavajo sladorja, tedaj nazivajo tako čokolado zdravstveno čokolado. jih bolniki raje iu Sneg se tajal da je voda s streh tekala v potokih Kmetijsko potovalno predavanje v Mengšu ima nekatero čokolado pomešavajo raznih zdravil, da in tako čokolado nazivajo tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav F nedeljo 29. t. m. popoludne po cerkvenem opravil v PU° medicinsko želodečno čokolado pomešajo bikarbo Gorice dohaja nam od tsmošnjega deželnega sode. Za ljudi slabega želodca so začeli v novejšem času ta namen sti- prirejati čokolado brez masti ali olja. skajo ugret in zdrobljen kakao toliko časa, da mu večino masti iztisnejo. odbora sledeči poziv: Na pomoč ! Po dolgi vrsti slabih letin je letošnja dolgotraj suša potisnila obilno polovico prebivalcev naše dežele Kolike je vrednosti in cene kakao, moremo najbolje v strašno revščino. spoznati po njegovih sestavinah. Najznamenitejša sesta Siromakom, kateri se ne morejo odtrgati od domače vina kakaovega zrnja je Theobromin ta se v se- zemlje, ker jo preveč ljubijo, nego bi se dali po zapeljivih stavu svojem zelo malo kuje od Coffeina, ali Theina, nadah izvabiti unstran morja, preti v sedanji hudi zimi ali v delovanju jima je povsem slič v veči množini deluje kot strup, prav tako Coffein, dočim v mali množini, kakor ga v čokoladi pijemo, deluje vrlo lag ugodno na človeške živce, ter oživljuje in razbistruje. Čist Theobromin bleda lakota z vsemi njenimi groznimi nasledki, ki do sezajo svoj vrhunec v straŠDi, človeški um blodeči pe Zato kličemo v prvi vrsti na pomoč naše rojake zrnju ga je nekaj čez en postotek. Druga važna sesta- kterim je mila osoda privoščila boljše razmere naši skromni domači viri hoteli se žalibog prekmalo posušili, ako samo iz niih zajemati v olajšanje reve. nistru v takih ogromne Ako česki ]isti devah rekati z veliko previdnost]' zagovarjajo trializem, storiti I držav Da je državni zbor tako blagohotno sprejel klic po prav tisto tudi hrvatski listi, in ako mogli se potem hotela pomoči in da so se celo Spodnjeavstrijskem deželnem zboru visokoduŠD potegnili možje v za avstrijska vlada utikati iz tega povoda v naše zadeve nesrečne deželane, to nam daj naše anesljivo poroštvo, da kaj temu rekel poslanec da mene Jaz kot minister bi takega vtikanj vpraša. v naše zadeve ui- smemo čuniti tudi na blago sočutje sodržavlj kakor ne trpel Vse po kaj druzega bi bilo, ko se drugih deželah našega cesarstva Zato obračamo prošnjo do vseh človekoljubov kaj tacega hotelo sprejeti v ustavo, kakor čas grofa Andrassv-a. to bilo za naj nam blagovole poslati milodarov, da bomo mogli pomagati povsod, koder sila najhuje pritiska. -jeni smo, da nismo zastonj na pomoč klicali To je govorj ne misli vtikati jasno: v pisavo časuiko preskušene radodarnosti; zato se Preverjeni javne uže mnogokrat uže zdaj iskreno zahvaljujemo vsem blagim dobrotnikom, tudi v imenu nesrečnih naših siromakov. Gorici 15. decembra 1887. C o r o n i n i, deželni glavar. (Sledijo podpisi več druzih poslancev.) usta No pač pa pri vprašanji premembe Tisza naše morebiti se kmalu ponudi. prilika da ogerskim državnikom vrnemo prav z njihovimi besedami. Bolgarska* — Po novejših poročilih odložil je knez , in to knezove bolj ver- Ferdinand in mati njegova potovanje v Fllipopel po poročilih s Sofije zarad tega ker treba dvorske zelezniške vago nekaj popraviti jetno pa je, da zato ke so nastali v Filipoplu nemiri Ni še na drobno znano, kako kaj pa ako nemirov knez ne upa v Izhodno Rumelijo, videti je rad da Novičar iz domačih in tujih dežel. se j vendar našel dru o Nabokov/ kateri bil z ve Dunaja. Danes prične se zborovanje držav- čjem vspehom poskusil vstreči gorki želji Ruske, da tam nega zbora in v prihodnjem listu poročati imeli bodemo z novega vede uski Francoska priliko o nega zbora. vpliv. Minister tem, kar se je godilo pri tem pa kar otvorjenji držav- poslanika Laške. Kaže se da je jih zadev sprejel je v obče desnica dr- godba s Florenca do žavnega zbora bržčas znala sprožiti glede šolstva, pa ne- • __ kako senco prihodnjih korakov kažeta dva, v češkem in v gališkem deželnem zboru oglašena predloga, katera merita nato, da naj se državni šolski zakon pre-naredi v smislu člena XI. državnih temeljnih zakonov tako, da določuje v resnici samo vodila in načela ured- gnana. Laški pretor (sodnik ) Tosini bode premeščen ii zapuščina Husseinova vredila se bode v smislu Laško Tuneške konvencije. Telegram Novicami lenja rom. tem šolstva, vse drugo pa prepušča se deželnim zbo- Ako bi se dosegel tak državni šolski zakon, po- s se gotovo tudi izvršilna oblast naučnesa mini- Z Dunaja 25. januarija ob 1. uri 50 minut popoludne. Državni poslanci došli skoraj vsi, tudi Greuter Vladini predlogi: Trgovinska pogodba z Laško in Nemško, sklicevanje reservistov vajam o Verstva omejila tako, da ne smel več brez pritrditve deželnega avtonomnega oblastva "k zavode. razpustiti javne šolske Vojni minister grof Bilandt obolel je in so zdrav- niki pri bolezni vmes segli z • • operacijo. Ogerska. V ogerskem državnem zboru obrnil se .je poslanec Fenyvessy izmed stranke, katera se imenuje zmerna opozicija pod vodstvom grofa Apony-a v dolgem za mišljenje nekaterih ogerskih političnih krogov značljivim govorom, v katerem naravnost zahteva od družbah dijakov, polajšavah pristojbinskih pri jubilejskih ustanovah, advokatni tarifi. Derschatta interpelira zarad ostravskemu premogu znižane voznine. Vsled tožbe poslanca Gregorca zahteva deželna sodnija ljubljanska dovoljenja zarad ža-ljenja časti postopati proti slovenskim poslancem: Ferjaneič, Hren, Klun, Nabergoj, Pfeifer, Poklu-kar, Suklje, Tonkli. Desnica miluje tožnika. Lich-tenstein in Rapp predložila sta načrt avtonomno-verskega zakona ljudske šole. Taaffe odgovoril rninisterskega predsednika Tisza, da naj se utika v je vrsto interpelacij tudi Poklukarjevo glede naše, to stranske zadeve, ker nekateri česki časniki brez prikrivanja delajo na razširjenje avtonomije, po kateri Daj bi se sedanji dualizem prevstrojil v trializem. Govornik je konečno požara in železnice kamniške, rekši , da po novejši ponudbi konsorcija bode pri veči njegovi voljnosti železnica kmalu gotova. trdil do besede: Ako danes na mestu Tiszovem sedel grof Andrassy, vložil bi v Avstriji panslavistično trialistično priza- svoj veto zoper vse devanje. Na to vprašanje odgovoril je Tisza dne 19. t. m. rekoč: Vprašanje vtikanja v zadeve druge države je zelo Žitna cena • - v Ljubljaui 21. januarija 1888. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 8^ kr. 6 gold. 20 kr. turšice 5 gold. 36 kr. banaske soršice 6 gold. kr. rži 4 gold. 6 kr. ječmena 3 gold. 41 kr. prosa 3 gold. 74 kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 2 gold. kočljivo in zato se je ne le poslancu, ampak še bolj mi- 44 kr. Krompir 2 gold. 67 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.