Domoznanski oddelek 35 GLASILO občine 2009 352(497.4 Dornava) 6006629,2 SCMEie Mrl' 72] A jvD-0-O-Ck iieiiiiimu ii ii umi m [*! COBISS o Leto XI., številka 2 16. december 2009 Drage bralke, dragi bralci W»> of Čas mineva in pred vami je decembrska številka našega občinskega glasila. Upam, da vam bodo članki, ki so jih pripravili naši občani, društva in občinska uprava, polepšali dolge decembrske večere, obenem pa tudi razjasnili kakšno nejasnost. Letos ne bom v uvodu navajal investicij, ki jih je izpeljala Občina Dornava. Temu je namenjenih nekaj člankov v nadaljevanju. Vsak vidi, kar je postorjenega. Verjamem pa, da je nekaj tudi takšnih, ki stvari nočejo videti takšnih, kot so v resnici. Pa kaj bi se sekirali! Naš čas je preveč dragocen, da bi se obremenjevali z nepomembnostmi. »Dolgost našega življenja je kratka«, je že bilo nekoč nekje zapisano, zato je za vsakega izmed nas pomembno, da se držimo latinskega pregovora »carpe diem« ali »izkoristi dan«. Vendar ne v hedonističnem (uživaškem) duhu, pač pa v duhu krepostnega življenja v odnosu do družine, prijateljev, sovaščanov in vseh, s katerimi se srečujemo. Sam se velikokrat sprašujem, ali se je potrebno ukvarjati s politiko in sprejemati kakšne nepriljubljene ukrepe, vendar če hočemo dobro celotni skupnosti, je kdaj potrebno tudi to, prav tako, kot so grenka zdravila potrebna za marsikatero ozdravitev. V teh prazničnih dneh, ki so pred nami, vam iskreno želim vse dobro. Verjamem, da skorajda med nami ni posameznika, ki bi sebi želel slabo. Vsak si želi lepo praznovanje največjih družinskih praznikov v letu. Zato pa je potrebno, da imamo najprej radi sebe in potem tudi posledično vse okoli nas. Verjeli ali ne, kakršen koli napad na drugega škodi najbolj tistemu, ki ga povzroči, saj se njegova nejevolja, jeza, sovraštvo vrne zgolj nazaj k njemu. Drage občanke in občani, naj bo praznovanje božiča in novega leta za vas letos nekaj posebnega. Trudite se razveseliti svoje najbližje in tudi sosede ter vse ostale vsaj s toplo besedo, nasmehom, naklonjenostjo in videli boste, kako se vam bo to dobro obrestovalo. Če se vam bo tako obrestovalo, pa to prenesite tudi v naslednje leto. Rajko Janžekovič Vaš župan Obvestilo in opozorilo vsem lastnikom in posestnikom zemljišč Inšpekcija SKUPNE OBČINSKE UPRAVE PTUJ pre-ventivno obvešča lastnike in posestnike zemljišč, na spremembo Zakona o varstvu okolja, ki se je korenito spremenil v določbah v primeru nezakonito odloženih odpadkov, saj bo inšpekcija začela poostreno izvajati določbe omenjenega zakona. V Zakonu n spremembah in dopolnitvah Zakona n varstvu okolja (Ur. 1. RS, št. 70/08) je dodan k osnovnemu zakonu o varstvu okolja novi 157. a člen, ki določa, da mora lastnik oziroma upravljavec zemljišča, na čigar zemljišču se nahajajo odpadki, ne glede na to, kako so prispeli na zemljišče, te odpadke odstraniti sam na lastne stroške. Če se ugotovi povzročitelj odlaganja odpadkov, lahko lastnik ali upravljavec zemljišča terja povračilo stroškov odstranitve odpadkov od povzročitelja. V kolikor lastnik zemljišča to ne stori sam, mu odstranitev odpadkov naloži pristojni inšpektor, in sicer občinski inšpektor za odstranitev komunalnih odpadkov oziroma inšpektor za okolje za ostale odpadke. Stroške odstranitve plača lastnik ali upravljavec zemljišča, ki pa jih lahko terja od povzročitelja odlaganja odpadkov. mag. Olga FEKONJA Skupna občinska uprava Ločeno zbiranje odpadkov na pokopališčih Vse občanke in občane ter ostale uporabnike pokopališč v Dornavi in na Polenšaku obveščamo, da se s 1. januarjem 2010, začne uporabljati Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/07). Občina Dornava mora kot upravljavec omenjenih pokopališča zadeve urediti skladno s 4. členom zgoraj navedene uredbe. To pomeni, da bo potrebno odpadne sveče zbirati ločeno od ostalih odpadkov. Na pokopališčih bodo pripravljeni kontejnerji in zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. Prav tako bodo nameščena obvestila z navodili. Vse uporabnike pokopališč naprošamo, da navodila o ločenem odlaganju odpadkov na pokopališčih dosledno upoštevajo. V primeru, da odpadki ne bodo ločeni, nam bo prevzemnik odpadkov (Čisto mesto Ptuj) zaračunal sortiranje odpadkov. Občinska uprava Obvestilo o načinu priključevanja na kanalizacijsko omrežje Občane občine Dornava obveščamo, da je v letu 2009 začel veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin št. 31/2008). Ta odlok ureja na območju občine Dornava način opravljanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Predvsem občane naselij Dornava in Mezgovci želimo preventivno obvestiti, da bo Občina Dornava kot upravljalec objektov in naprav javne službe v letu 2010 začela poostreno izvajati določbe omenjenega odloka. S tem obvestilom želimo obvestiti vse bodoče uporabnike, ki so že sklenili pogodbo o priključitvi na kanalizacijsko omrežje, na sam sistem pa se še niso priključili, da to storijo v čim krajšem času. Vse tiste nosilce gospodinjstev v naselju Dornava in Mezgovci, ki še niso sklenili pogodbe o priključitvi na kanalizacijski sistem, pa pozivamo, da to storijo čim prej. V skladu z omenjenim odlokom bo Občina Dornava v začetku naslednjega leta vse, ki še niso priklopljeni na kanalizacijsko omrežje, jim pa je to z izgradnjo kanalizacijskega omrežja bilo omogočeno, pisno pozvala, da to storijo v roku 6 mesecev. V nasprotnem primeru ima Občina Dornava možnost zaračunati globo v višini 400 evrov. Odlok je dosegljiv na internetni strani www.lex-loca-lis/info. lažje razumevanje tega obvestila pa v nadaljevanju navajamo nekaj členov iz tega odloka. 10. člen Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Izvajalec mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku šest (6) mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi. Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom izvajalca. Stroški nadzora bremenijo uporabnika. 11. člen Priključitev stavbe na javno kanalizacijo je dovoljena samo na podlagi pisnega soglasja izvajalca ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. Tehnološke odpadne vode se lahko odvede v javno kanalizacijo izključno na podlagi posebne pogodbe z upravljavcem <*> m*- E ^ ; - M*~ F ■ Ostrešje Komasacije v Dornavi Republike Slovenije, da se nova razdelitev zemljišč izvede v letu 2010. Ker je bil takšen dogovor, ni bilo rezerviranih sredstev za komasacijske ceste, ki predstavljajo kar velik strošek za občinski proračun. Zato se bodo komasacijske ceste izvedle konec leta 2010, kot je bilo prvotno v planu in tudi dogovorjeno s komasacijskim odborom. Strošek komasacije v Dornavi znaša 297.647 evrov, od tega je pridobljenih sredstev 233.773 evrov, od katerih je evropskih sredstev 75%, 25% pa iz proračuna Republike Slovenije. Občina Dornava pa mora zagotavljati sredstva v višini 61.874 evrov. Strošek komasacijskih cest je prav tako strošek Občine Dornava. Občinska uprava Krožišče v Dornavi -pridobitev, ki je spremenila podobo Dornave V Dornavi je bila realizirana tudi komasacija, kljub temu da je bil prvoten dogovor oz. terminski plan, ki je sestavni del pogodbe in tudi potrjen s strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Q ■ Stanje pred komasacijo i : '3M....... ŽiSSfc ..:: ..............te.....».........-...J V mesecu oktobru in novembru je Cestno podjetje Ptuj gradilo novo krožišče v Dornavi, kije precej spremenilo podobo Dornave. Glavna pridobitev s tem krožiščem pa je vsekakor izboljšanje varnosti v cestnem prometu v tem delu Dornave. Predvsem so vozniki primorani zmanjšati hitrost vožnje, kar pripomore k varnosti. Ker so takrat, ko so izdelovali projekte, pozabili na avtobusno postajališče (za avtobuse, ki pripeljejo iz smeri Ptuja proti Polenšaku), smo dodatno morali poskrbeti za izgradnjo pločnika od krožišča pa skoraj do Bara Gams. Upajmo, da bo tudi to prispevek k varnosti naših občanov. Projekt je vreden okrog 150.000 evrov, od tega Občina Dornava prispeva slabih 50.000 evrov, saj se na regionalno cesto navezuje tudi lokalna občinska cesta, ostalo pa prispeva Direkcija za ceste Republike Slovenije. Občinska uprava Preplastitev in razširitev ceste v Dornavi V jesenskem času sta bili v Dornavi preplaščeni in razširjeni dve cesti. Cesta od križišča z regionalko pri Mercatorjevi trgovini, mimo občine in do krožišča pri cerkvi ter cesta od krožišča pri cerkvi, mimo šole in do križišča z regionalko pri Avtohiši Terbuc. Pri vaško-kulturni dvorani in nasproti cerkve pa so se uredila še parkirišča, kolikor jih je dopuščal prostor. Pred izvedbo tega projekta je bilo kar nekaj komentarjev, češ da razširitev ceste, ki bo omogočala tudi prostor za pešce in kolesarje, ki bo označen s črto, ni prava rešitev in da so bili projekti že enkrat narejeni za klasični pločnik. Vendar vse ni točno tako, kot se je govorilo. Projekti so bili, vendar ni bilo gradbenega dovoljenja, za katerega je Upravno enoto Občina Dornava v preteklem mandatu zaprosila, vendar ni vloge dopolnila, ko je bila k temu pozvana. Zato je Upravna enota postopek ustavila. In končno tudi dobro, daje bilo tako. Takšna rešitev, kot je bila sprejeta sedaj, je za kraj in njene prebivalce prav gotovo prijaznejša in bolj praktična. Upoštevati moramo, da je na tem odseku veliko starejših kolesarjev, ki jim visok robnik pločnika pomeni le dodatno nevarnost, obenem pa je tu veliko invalidov na vozičkih, katerim arhitektonske ovire prej pomenijo nevarnost in onemogočanje gibanja kot pa prijaznost njihovemu bivanju v kraju. Eno izmed dejstev za odločitev za takšno rešitev pa je tudi dejstvo, da bi izgradnja klasičnega pločnika predstavljala dosti večji finančni strošek, medtem pa bi cesta ostala še vedno brez preplastitve. Ob preplastitvi in širitvi je bila zgrajena tudi kanalizacija za električne vode od stavbe občine, kjer bo v kratkem postavljen tudi nov transformator, do krožišča pri cerkvi. Ob celi trasi pa je tudi vse pripravljeno za novo javno razsvetljavo. Občinska uprava Zdravstvena in zobozdravstvena oskrba v občini Dornava Od začetku oktobra lanskega leta smo v Občini Dornava bogatejši za zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto, ki za kraj predstavljata zelo veliko pridobitev. Sama izgradnja ambulant in pridobitev zdravnika in zobozdravnika je bila naloga župana in občinske uprave. To je bilo tudi uspešno realizirano. Sedaj pa je naloga na drugi strani. Na strani vas občanov. Potreben je namreč vpis k zdravnici in zobozdravniku. In to prej, preden potrebujemo zdravniško ZASEBNA ZOBNA AMBULANTA Zoran RIBIČ DR. DENT. MED. ORDINACIJSKI ČAS: PONEDELJEK, TOREK: 12.30 do 19.00 SREDA, ČETRTEK, PETEK: 7.00 do 13.30 . AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINE DORNAVA Nina M1LEUSNIČ db.mhj.u-h.dbulmu). tel.: 02 7S5 OO 40 ORDINACIJSKI ČAS: PON., TOR. IN ČET.: SREDA: PETEK: MALICA: dopoldan: 10.30 11.00 7.30 - 14.30 12.00 - 20.00 7.30 -13.30 popoldan: 15.30 16.00 PON.. TOR. IN ČET.: K 13.30 14.30 19.00 20.00 12.30 13.30 pomoč. Zdravnica in zobozdravnik namreč rabita zadostno število pacientov za svoje delovanje. In mislim, da si nihče ne želi, da bi se katera od ambulant morala zapreti, kot se je to zgodilo že nekaterim podeželskim ambulantam v Sloveniji. Zato vas prosim, da se vpišete v naše ambulante v Dornavi in tako tudi sami pripomorete k ohranitvi izvajanja zdravstvenih storitev v naši občini. V soseščini baročne graščine in pod okriljem štorklje Naša OE Center za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji je vse od nastanka delavnic v neposredni soseščini čarobne graščine ter pod okriljem štorkelj, ki se vsako pomlad zvesto vračajo v našo družbo na grajskem dvorišču. Lahko bi pomislili, da jih pritegne dinamika in pestrost dogajanja v naših delavnicah, kjer izvajamo program vodenja in varstva ter zaposlitev pod posebnimi pogoji. In rezultat tega so krasni izdelki, ki nastajajo v rokah uporabnikov vključenih v naš program, katere ponosno postavimo na ogled ob različnih priložnostih na razstavah ali prodajnih stojnicah. Rečemo lahko, da nas in naše izdelke poznajo širom po Sloveniji, saj se z kupci srečujemo na osrednji prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, občinskem prazniku v Dornavi, sejmu v Gornji Radgoni, v NC Qlandia Ptuj in NC Qlandia Maribor... Prav v Qlandii Maribor so to poletje mimoidoče kupce navduševale naše umetniške slike, ter izdelki OE VDC, ki so bili razstavljeni v osrednji avli centra. Likovna razstava in razstava ■ Prodajna stojnica v NC Qlandija Maribor In prav takšne aktivnosti nam omogočajo, da stopimo izven formalnih okvirjev, »izpod peruti štorklje« in se predstavimo širšemu krogu v javnosti, pokažemo naše spretnosti, zmožnosti ter naš prispevek družbi. Irena Oblak, uni.dipl.soc.ped. Vodja OE Center za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji ■ Delavnice Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava izdelkov je bila na ogled od junija pa vse do konca avgusta. Organizirali smo tudi razstavno-prodajno stojnico, hkrati pa so potekale različne delavnice, ki so omogočale obiskovalcem NC Qlandia, da se preizkusijo v likovnih in kreativnih spretnostih. Ob druženju z nami, našimi uporabniki so slikali na platno ter si izdelali modni nakit v kreativni delavnici. Sicer pa smo aktivni tudi na drugih področjih, saj sodelujemo v projektu Unicef in z šivanjem punčk pomagamo pri nakupu cepiva za otroke v Afriki, z veliko vnemo in veseljem se lotimo sezonskih opravil, kot je npr. obiranje sadja, trgatev, delo na polju ipd. Smo pa tudi predani prostovoljci in dobri družabniki stanovalcem v Centru starejših občanov Ormož, saj nas tovrstno druženje neizmerno bogati. Naše skupno sprehajanje, pomoč starejšim na vozičkih ter druženje ob različnih priložnostih nam daje možnost spoznanja o pomenu solidarnosti, medgeneracijske povezanosti ter doživljanju lastne vrednosti. Dogodki v župniji sv. Doroteje v Dornavi V letu Evharistije smo Telovski procesiji hoteli dati novo podobo. Tako smo na seji ŽPS-a, ustregli tistim, ki so tarnali, daje procesija predolga, daje starejši več ne zmorejo, mlajši pa nočejo sodelovati. Dolgo pot, ki je vodila do pokopališča, nato pa med polji v smeri Mezgovcev in nazaj do Dornave smo skrajšali. Določili smo krajšo pot in sicer samo do pokopališča in nazaj, pa vendar tudi s štirimi oltarji. Oltarje so vaščani lepo pripravili in okrasili. Možje so nosili bandere (zastave) in nebo, pevci prepevali, pritrkovalci pritrkovali, ministranti zvonili, vsi pa se veselili našega Odrešenika, da je med nami. Pravijo, da se je udeležba povečala. Bogu hvala. Rojak iz Mezgovec p. Jože Petek, ki je sedaj župnik na Prežganju in v Javorju, je obhajal 12. julija srebrni jubilej mašništva. Glavna slovesnost je bila je bila v lepo okrašeni cerkvi sv. Doroteje, faranke in tudi farani iz Mezgovec so namreč napletle 130 m vencev iz žingerla. Naj omenim da je to pletenje dobro razgibalo in povezalo farane v Mezgovcih. Večeri, ko se je pletlo, so bili enkratni. Po uvodnih pozdravih in čestitkah je sledila slovesna maša, pri kateri sta prepevala združena zbora iz Dornave in iz Prežganja. Somaševalo je lepo število duhovnikov. Slavnostni pridigar je bil p. Tarzicij Kolenko, ki je čestital slavljencu za opravljeno delo na vseh postojankah kjer je do sedaj deloval. Vernike pa je pozval naj še bolj goreče molijo za redovniške in duhovniške poklice. Posebej starše je povabil k velikodušnosti, če bi se njihov otrok odločil za duhovniški poklic. Po maši je sledilo okoli cerkve splošno rajanje ob kruhu, zaseki, ltiku, pecivi in dobri kapljici. To so pripravili člani ŠPS in Karitas. Za duhovnike, sorodnike, goste, povabljene... je sledilo kosilo v dvorani v Dornavi. Dvorano, kosilo in postrežbo je pripravil Aktiv kmečkih žena Občine Dornava. Mezgovčani pa so nekaj posebnega, dobro so med seboj povezani, enotni, zavzeti in iznajdljivi. Skup so spravili celo vas in se s srebrnomašnikom veselili, obujali spomine, prepevali, ter tudi dobro jedli in pili. Slavja kar ni hotelo biti konec. Slavljenec se je na koncu zahvaljeval in zahvaljeval. Naj omenim še to, da je p. Jožetu Petku na novi maši bil ceremoner sedaj že pokojni p. Mirko Veršič in tudi na srebrni maši je v veliki meri opravljal to službo. Ljudi je povezoval, razveseljeval in nagovarjal. Naj se sedaj veseli v Bogu. Z člani ŽPS, Gradbene komisije, pevci in Karitas smo ob začetku novega pastoralnega leta poromali k sv. Trojici v Slovenskih goricah v nedeljo 6. septembra in sicer le popoldan. V veličastni cerkvi smo imeli pete litanije Matere Božje in evharistični blagoslov. Nato smo se ustavili na kmečkem turizmu v Bišečkem vrhu, kjer smo občudovali lepo naravo, uživali dobro hrano in premlevali pretekle in prihodnje dogodke. Tudi na te načine si ljudje postajamo bližnji. Martinovo, drugo ali malo žegnanje smo imeli v nedeljo 8. novembra. Slavnostni pridigar in voditelj somaševanja je bil p. Jože Petek. V svojem nagovoru nas je spodbujal k posnemanju Martinove velikodušnosti in pomoči bližnjemu. Kljub dežju so se ljudje po mašah zadržali ob kruhu in vinu v prijetnem druženju in kramljanju. Slovesnost je povzdignila tudi dornavska Godba na pihala, za kar se ji tudi preko Glasila iskreno zahvaljujem. Vsem bralcem želim MIR IN DOBRO! P. Emil Križan ...in tudi to nam je letos uspelo... Pisalo se je 1964.V Rimu je potekal II. vatikanski koncil. Med mnogimi novitetami je bila tudi ta, da duhovnik obrnjen k ljudem mašuje v domačem jeziku. Pred koncilom je duhovnik bil s hrbtom obrnjen k ljudem. Škofje so priporočali duhovnikom da si čimprej dajo izdelati nove oltarne mize. Tako je g. Franc Veselič, župnik na Polenšaku, po lastnem načrtu naročil mizarju Habjanič Antonu iz Moškanjc izdelati lepo daritveno mizo in ambon (stojalo za branje BB) za tisti čas moderno, oblečeno v ultrapas. 22.januarja 1974 ju je slovesno blagoslovil dekan dekanij Ptuj - Zavrč, g. Martin Kristan. Več kot 3 desetletja sta služila svojemu namenu. Za časa župnikovanja g. Franca Obran je bil zamenjan ambon za lepšega in primernejšega z zgornjim delom v obliki knjige. Sedem duhovnikov - župnikov in kaplan so maševali, brali in razlagali BB. Vse tri nove maše so bile zapete ob njiju. Letošnjo pomlad je dozorela ideja za nov baročni oltar in ambon. Pobudnik je bil orgelski mojster g. Zlatko Munda. Idejni načrt je zasnoval restavrator g. Boštjan Roškar, ki ju je tudi izdelal. Strokovnjaki za barok in duhovniki smo nad izdelkoma navdušeni. Župljani so ponosni na nov oltar in ambon. Odlično se zlivata z ostalo baročno opremo svetišča. Pozlačena dajeta Mariji polenski čast in hvalo. Ob novih orglah, daritvenem oltarju in ambonu so nam šolske sestre iz Livna v Hercegovini izdelale 4 mašne plašče. Liturgična oblačila se odlično skladajo z novo baročno opremo. Hvala g. Zlatku in našima ključarjema Viktorju Štebih, Branku Petek in vsem župljanom. Slavko Štefko, župnik DRUŠTVO UPOKOJENCEV DORNAVA Tudi starost je lahko lepa Starejši občani smo vključeni v Društvo upokojencev in nekatera druga društva, kjer se nam nudi možnost druženja in srečevanja z ljudmi, ki imajo podobne interese. Naš upravni odbor se zaveda, da druženja starejšim občanom koristijo. Mnogi so osamljeni, odrezani od okolja, mučijo jih bolezni, zato smo v tem letu pristopili k projektu: »Starejši za višjo kakovost življenja doma.« Prijavljeni prostovoljci smo opravili tečaj in dobili potrdila iz ZDUSa. Opravili smo tudi ankete pri vseh občanih nad 69 let. Le nekaj redkih posameznikov ne želi, da bi jih obiskovali in jim pomagali. Naši poverjeniki v upravnem odboru obiščejo vse člane skoraj vsak mesec, ko imamo na programu kakšno aktivnost. Že več kot deset let pripravljamo letovanja v Izoli, organiziramo samoplačniške izlete in piknike. Vsako leto v oktobru pa povabimo vse občane ■ Starejši občani na srečanju v mesecu oktobru ■ Upokojenci na obisku v Oljarni v Središču ob Dravi na degustaciji jedil iz bučnic in iz bučnega olja starejše od 70 let v našo dvorano. Proti koncu decembra obiščemo in obdarimo nad 80 let stare občane s skromnim darilcem. Zaželimo jim zdravja in sreče še na mnoga leta. 27. decembra vsako leto zaključimo naš program dela ob toplem kosilu in prijetnih zvokih ansambla. Vsem članom in drugim občanom želimo v prihajajočem letu sreče, zdravja in mnogo zadovoljstva v krogu družin in v naši soseski. Marija Velikonja ZASEDLI SMO PARLAMENT Še upokojenci nismo več to, kar smo bili, vsaj tako ugotavljamo člani DU Polenšak V začetku letošnjega leta smo si na občnem zboru društva postavili zelo širok plan dela, ki pa smo ga danes ko to pišem že večji del realizirali. Številčno in aktivno smo sodelovali pri raznih akcijah (čistilnih, humanitarnih, izobraževalnih...), ki so v prid našemu okolju bivanja oziroma našemu kraju. Na ta način smo si ne samo polepšali te naše kraje ampak smo z druženjem poglobili naša čustva v medsebojnih odnosih, se dosti smejali in veselili, skratka polepšali smo si vsakdan. V okviru spomladanskega izleta smo po bliže spoznali našo prestolnico Ljubljano. Najprej smo obiskali Slovenski parlament. Ker pa smo pri pripravi izleta sodelovali direktno s službo za stike z javnostjo, ne da bi se najavili vsaj našim lokalnim poslancem, je že v preddverju nastala zmeda glede števila obiskovalcev. Pripeljali smo se namreč z dvema polnima avtobusoma. Vodiči so nas ravno pripravljali za posamezne skupine, ki naj bi jih potem vodili po zgradbi parlamenta, ko so začeli vstopati posamezni poslanci. Tisti, ki nas niso poznali in teh je bila večina so se začeli spraševati kdo nas je spustil v zgradbo in iz kakšnih vzrokov oziroma namenov smo dobesedno zasedli parlament. Skratka imeli so nas po izrazih na obrazu sodeč, vsaj za protestnike, če ne še kaj več. Mi pa bi radi samo maaalo večjo pokojnino (šalim se). No ta nesporazum, če temu tako rečemo je bil kaj kmalu rešen. Ko sta vstopila poslanca, ki sta tudi nas poznala in ne samo mi njih preko tv ekranov. G. Pukšič in g. Marinič sta nam potem po ogledu parlamenta v modrem salonu pripravila še krajšo predstavitev dela posameznih poslancev, g. Jerovšek pa nam je okvirno predstavil za kaj se trenutno zavzemajo posamezne poslanske skupine. Na srečo smo si v programu izleta določili zelo ohlapni enourni ogled parlamenta. Z vsemi peripetijami, kot so slikanje, poljubljanje in objemanje s poslanci (g. Jelinčič) pa smo za ogled porabili več kot dve uri. Tako smo bili prisiljeni skrajšati čas za malico in podobne stvari, da smo lahko ostali program izleta (ogled protokolarnih objektov Brdo pri Kranju,ogled ljubljanskega gradu in obisk živalskega vrta) izpeljali do konca v poznih večernih urah. Na tako imenovani jesenski izlet pa smo se odpravili na Pohorje. Na slivniškem delu smo imeli sprejem s pogostitvijo, na ruškem delu pa smo si ogledali kako se Maribor z megalomanskimi projekti pripravlja na Univerzijado. Bilo je poučno in veselo. Tudi na trgatvi smo bili. Kot vsako leto smo tudi letos organizirali trgatev pri g. Sobočanu. Letos je to potekalo v dveh dnevih z eno tedenskim zamikom, vsakokrat po en poln avtobus. Imeli smo se enkratno, tako, da nas je g. Sobočan povabil še na piknik proti koncu leta. Seveda smo se povabila zelo razveselili in se mu že v naprej zahvaljujemo. V letnem programu imamo tudi še veliko drugih aktivnosti, ki jih tudi izvajamo (športne, kulturne in politične). Tako smo prisotni na vseh aktivnostih, ki jih izvaja naša zveza na pokrajinskem in državnem nivoju. Vse to pa peljemo v tesnem sodelovanju z ostalimi društvi in njihovimi aktivnostmi na Polenšaku, za kar smo jim seveda neizmerno hvaležni. Mi bi še pa nimamo časa!!!! Predsednik DU Polenšak Franc Hojnik Športna sekcija DU Polenšak Lahko bi rekli: "športno društvo babic in dedkov", tako se namreč tudi obnašamo in delujemo prvo leto. Najprej smo začeli z balinanjem, nato pa še s pikadom. Balinanje smo začeli osvajati v Dornavi, kjer nam je DU Dornava odstopilo igrišče za trening. Svojega namreč še nimamo, ga pa planiramo izgraditi v naslednjem letu, seveda v sodelovanju s ŠD Polenšak. Športna sekcija DU Polenšak se je začela prebijati brez sredstev, saj še svojih krogelj nismo imeli. Na pomoč nam je velikodušno priskočila naša članica Neža Masten - lastnica trgovine na Polenšaku. Donirala nam je prvo garnituro krogelj in tako smo dobili zagon. Na enak način smo pričeli tudi s pikadom. Prve zamahe smo začeli v baru Masten. Naslednji korak je bila nabiralna akcija med upokojenci, za "pikade", ki smo jih obesili na "gumno" TD Polenšak, seveda z njihovo privolitvijo. Za zimski čas smo si prostor za pikado priskrbeli najprej v domu TD, ker pa so nam ponudili ogrevan prostor v OŠ na Polenšaku, smo se preselili v njihove prostore. Ravnatelju in osebju OŠ Dornava smo za ponujeno zelo hvaležni. Čeprav smo brez finančnih sredstev, nam je lepo in se veselimo večerov, ko igramo, saj se veliko presmejimo. To pa je za nas že pol zdravja. Vsakega, ki bi se nam pridružil v bodoče, bomo zelo veseli. Gabriela Toplak Himna DU Polenšak Upravni odbor DU Polenšak je predlagal, člani pa so na občnem zboru društva, sprejeli naslednjo himno, ki jo bomo uporabljali pri vseh naših kulturnih prireditvah: Prav lepa je polenska fara, še lepši je polenski zvon. Prav lepo mi poje ta polenski zvon, Marija njegov je patron. Če kdo me vpraša, od kod si pa ti doma: "jaz sem s prelepega Polenšaka" Upravni odbor DU Polenšak Turizem smo ljudje, ki... Turizem smo ljudje, je opevana parola,ko razmišljamo o turizmu na naši sončni strani Alp ali občini. A ljudje smo vsi-turizma pa v občini ni ali je skromen. Torej smo skromni ali preskromni ljudje ali pa preskromno delamo. Se pa ob tem vprašamo zakaj pa bi delali za turizem. Da bi od tega nekaj imeli. Kdo, zakaj, čemu... Izzivov je mnogo in enega smo že poda- li v glasilu 18. dec. 2003, zato ga v celoti ponovno objavljamo, ker je še vedno aktualen: MOŽNOSTI TURIZMA V OBČINI DORNAVA Člani Odbora za obnovo dvorca se ob obiskih pogosto srečujemo z ljudmi, ki želijo širše spoznati našo občino. Znano nam je, da je v občini Dornava mnogo kultrno-zgodovinskih znamenitosti, da imamo lepo krajino, mnoge stare običaje, dejavna društva in posameznike, da vemo kaj narediti. Vse to bi bilo treba povezati, gostom ponuditi in tudi kaj iz tega iztržiti. Zato dajemo pobudo za širšo razpravo v občinskem svetu, društvih, med obrtniki, v OŠ, med posamezniki.... Dajemo tudi osnutek možnosti, ki so v občini Dornava: 1. Dvorec Dornava: ogled razstave, prodaja spominčkov, prireditve, poroke. 2. Kulturni spomeniki v občini: cerkvi na Polenšaku in v Dornavi, spominska obeležja, Čušekova domačija.... 3. Varovalna naravna dediščina: park dvorca Dornava, zaščitena območja v Strejacih in Bratislavcih... 4. VTC-13: Polenšak-Pread z odcepi 5. Gostinstvo 6. Kmečki turizmi 7. Prenočišča 8. Prireditve: praznik žetve, gobarski praznik, liikarski praznik, od paše do sira... 9. Popotniške in kolesarske poti, gobarjenje, ribištvo, igrišča... 10. Obrtništvo 11. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah 12. Izdelava in prodaja proizvodov in spominčkov 13. Povezava s širšo okolico: Ptuj, sosednje občine, letališče Moškanjci... 14. Priprava programov za različne skupine 15. Spoznavanje zanimivosti občine v OŠ. Dosedanje predstavitve značilnosti v občini Dornava: - zloženke, - razglednice, - Vrišarjev zbornik, - Glasilo občine Dornava, - KTV Dornava, - društva - prireditve (društvene, koncerti...), - turistični vodniki, - naloge (od osnovnošolskih do doktorskih disertacij). S tem želimo vzpodbuditi in vključiti čim širši krog posameznikov in institucij v programe turizma v občini Dornava. Odbor za obnovo dvorca Dornava Franc Zagoršak Glasilo občine ______________ K temu bi s časom lahko še kaj dodali, saj je v okolju polno pridnih rok,ki znajo mnogo narediti. Zato ugotavljamo,da imamo dobro podlago za turizem,a ni povezave med vsem tem. Zato naj bo to komu izziv ali poziv,da se kaj premakne. Ali pa bomo to prelagali na druge. Turizem smo ljudje, ki za to nekaj naredimo. Franc Zagoršak PREGOVORI: - V nas ostaja le tisto, kar darujemo drug drugemu. Nisi živel, če se nisi razdajal drugim. - Kako so lepe človekove oči, kadar začutiš v njih Zaupanje in prisrčnost. - Pravi dom ima človek tam, kjer ga kdo Pričakuje z resnično ljubeznijo. Ciril Jeglič - I. 1922-23 vrtnar in učitelj pri Pongratzu v Dornavi Na Polenšaku smo sadili lipo V nedeljo, 29.novembra 2009, za ta čas nenavadno lep dan, smo se zbrali pri Vršičevi kapeli na Polenšaku, bližnji in manj bližnji sosedje z namenom, da posadimo slovensko drevo - lipo. Podarjeno smo dobili od Čebelarskega društva Dornava. V Sloveniji se bo letos v okviru Čebelarske zveze Slovenije posadilo 6400 lip. Mesto smo ji določili pri kapeli, ki je bila letos na novo zgrajena in blagoslovljena na željo pokojne Vršičeve mame .Njeno željo sta izpolnila hčerka Frančka in sin Tona z družinama. Vsi prisotni smo se tega dogodka z veseljem udeležili. Vsak je moral pri sajenju sodelovati tako, da je šla lopata iz rok v roke. Po "napornem" delu smo bili deležni obilne malice, ki so jo pripravili domači. Družili smo se v pozno popoldne, vsi, od najmlajšega do najstarejšega. Želimo, da bi se pod zeleno lipo pri Vršičevi kapeli večkrat sestajali ali pa vsaj ob obletnici saditve. ■ Udeleženci saditve Za ltikari je uspešno delovno leto Glede na številne aktivnosti od začetka koledarskega leta, do decembra lahko z gotovostjo trdimo, da je to, kar smo zapisali v naslovu res. V bistvu smo imeli samo v mesecu juliju manj aktivnosti, saj je tudi statistično v tem obdobju največ dopustov. Vendar smo kljub temu v začetku meseca poželi žito in proti koncu meseca že spravili iz njive tudi luk. Pri spravilu je sodelovalo okrog štirideset članov . Letina je bila zadovoljiva, luk pa tudi dovolj debel in hud, tako kot mora biti. Priprave na lukarski praznik so potekale v avgustu, kjer se je ob pletenju krencev srečevalo veliko članov. Na Čušekovi domačiji smo pripravili tiskovno konferenco, tako kot vsako leto, zaradi medijskega obveščanja o naši prireditvi. Letos prvič, pa smo sodelovali tudi v radijski oddajo Orfejček, kjer je bilo predstavljeno celotno delo društva, gost pa je bil tudi g. Rudi Trojner član ansambla Slovenski muzikanti, ki je skrbel za družabni del lukarskega praznika. Vsebina letošnjega 16. Lukarskega praznika je bila ob postavitvi razstave v dvorani namenjena predstavitvi stare obrti lončarstva. Naš gost je bil g. Zelko, lončar iz Prekmurja, ki je prikazal izdelavo posode iz gline, na lončarskem kolesu, ter s svojim delom pritegnil tako mlajše kot starejše obiskovalce. Razstavo je pripravila sekcija za aranžiranje, ki jo vodi ga. Olga Zorko. Na zunanjem prostoru, pa je bil prikazan etnografski del pridelave in prodaje liika, s sodelovanjem domačih skupin in gostov. Da smo s svojim delom na pravi poti je potrdila tudi državna sekretarka za turizem mag. Karmen Burger, ki nas je obiskala na našem prazniku. V okviru koncerta, ki ga je v baročnem dvorcu Dornava pripravila Mariborska filharmonija, smo sodelovali pri pogostitvi. Se posebej pa je na nas naredila velik vtis skupina turistov iz Avstralije, ki so se udeležili koncerta, bili pa so tudi naši gostje na Čušekovi domačiji. Bili so navdušeni nad lepotami našega podeželja, gostoljubnostjo in lepo pesmijo naših ljudskih pevk. To pa ni čudno, kajti prihajajo iz okolja, ki je v glavnem urbanizirano in večina pozna samo način življenja v velikih mestih. Na koncu jezik sploh ni bil ovira pri sporazumevanju, saj so lukarska jtižina, kozarček domačega rdečega in pesem premostili vse težave . Oktober nas je skupaj s Pihalno godbo občine Dornava popeljal v sosednjo Avstrijo v Lipnico, kjer smo se pridružili številnim domači in tujim skupinam, ki so sodelovale v povorki, na tradicionalni prireditvi - zahvali jeseni. Kar smo člani društva še posebej opazili, je bilo veliko število mladih in starejših, cele družine so bile oblečene v značilno avstrijsko narodno nošo moški v usnjene kratke hlače, ženske pa v dindrli, kar dokazuje, da dajejo velik poudarek svoji kulturni dediščini. Letos smo imeli tudi prvo trgatev brajd, pri naši najstarejši članici društva ga. Mariji Čuš. Naprešali smo 300 1 vina in ga spravili v sod, ki nam ga je podarila družina Silva Kmeta iz Pacinja. Da bo z vinom vse v redu,pa bo poskrbel kletar g. Mirko Slodnjak. Najbolj sproščen in vesel dogodek, pa je bila uspešno izpeljana ekskurzija, kamor smo povabili vse, ki so na kakršenkoli način pomagali pri lukarskem prazniku in pripravi nanj. 17. novembra smo se odpravili z dvema do zadnjega sedeža polnima avtobusoma na enodnevno potepanje po Prekmurju. Pot nas je najprej vodila do energijskih točk ob Bukovniškem jezeru, sledil je ogled vzgoje orhidej in tropskega vrta v Dobrovniku. Potem smo se odpeljali v Krapje, kjer smo si z zanimanjem ogledali star čebelarski muzej z zanimivimi starimi eksponati in poskušali razne vrste medu, medice in sladkih medenjakov. Dan smo zaključili z družabnim srečanjem na kmečkem turizmu Med Jelšami v Malih Moravcih. ■ Na ekskurziji v Prekmurju Na Čušekovi domačiji je bilo letošnje leto zelo živahno. Člani društva smo se lotili sanacije, pleskanja društvenih miz in klopi, opravili manjša popravila, prepleskali svinjski hlev. Za urejanje okolice in objekta je tekom celega leta vestno skrbel naš gospodar, g. Stanko Hrga. Tudi obiskovalcev je bilo veliko, od Kompasovih upokojencev iz Ljubljane do najmlajših iz dornavskega vrtca. Tukaj smo pripravili tudi 3. martinovanje, ki je pritegnilo veliko domačinov in gostov. Zelo aktivne so bile tudi ljudske pevke, saj so opravile kar nekaj nastopov. Sekcijo vodi gospa Neža Čuš. Z veseljem smo se lukari odzvali povabilu gospe Aide Kralj iz oddaje Na zdravje in skupaj s Petro Kurnik našo kelnarco in z ostalimi skupinami iz Ptuja in okolice predstavili naše področje. Seznanili smo se kako se snema taka oddaja in pokukali v zakulisje. Spoznali smo veliko zanimivih ljudi na čelu z voditeljema Boštjanom Romihom in Jasno Kuljaj. Navezali smo nekaj novih poznanstev, skratka preživeli smo en krasen popoldan. Ker smo bili v lanskem letu organizatorji silvestrovanja v vaški dvorani v Dornavi,je bilo že veliko povpraševanja, kako bo letos. Pri sprejemanju programa dela smo se odločili, da letos prepustimo to možnost, kakšnemu drugemu društvu v občini, saj nas je veliko veliko. Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri naših aktivnostih, saj ste s tem dokazali, da vam ni vseeno, kaj se v domačem kraju dogaja. Vsem želim v prihajajočem letu še veliko zdravja, lepih trenutkov z domačimi in prijatelji, ter prijaznega sodelovanja z lukari. Predsednica Ted lukari Marija Belšak Druga polovica leta 2009 v TD Polenšak V drugi polovici letošnjega leta je bilo v TD Polenšak zopet zelo delovno, pestro, veselo ... 25. junija, na dan slovenske državnosti, smo v TD organizirali 3. košnjo na starodavni način. Ponovno se je tega lepega običaja udeležilo veliko domačih koscev in kmečkih žena, nekaj koscev pa je bilo tudi od drugod. V mesecu juniju smo bili gostje oddaj TV Maribor »V dobri družbi« in TV Celje »Pod vaško lipo«, kjer smo imeli idealno priložnost slikovito predstaviti kraj, društvo in prireditve TD Polenšak, še posebej 46. praznika žetve kar precejšnjemu delu Slovenije. V tednu pred našo osrednjo prireditvijo je, kot vsako leto v četrtek, v goste prišel »Orfejček« in ponovno smo v živo posneli zelo zabavno oddajo, polno slikovitih predstavitev za Praznik žetve, v kateri ni manjkalo smeha in dobre glasbe. In že je prišel za TD Polenšak najpomembnejši konec tedna v vsem letu. Žetev. Vsi smo držali pesti, da bi vzdržalo vreme in bi bil poplačan trud, ki ga člani vse leto vlagamo v pripravo našega praznika. V soboto je bilo vreme resda malce muhasto, a najbolj vztrajnim to volje ni omajalo, pričakali smo jasnino in se ob odlični glasbi veselili pozno v noč. V nedeljo pa je bilo prelepo poletno vreme, najštevilčnejša množica obiskovalcev izmed vseh »Praznikov žetve« do sedaj in prireditev, polna kulturnih in etnografskih utrinkov, obogatena z raznoliko kulinarično in etnografsko razstavo, z dobro hrano in pijačo ter nenazadnje tudi z dobro glasbo, je tokrat maksimalno uspela. V prvi vrsti nam je to res omogočilo vreme, v drugi prekaljena ekipa organizatorjev, ki vsak po svoji moči prispeva svoj delež k dovršenosti, nenazadnje pa k odlični prireditvi največ prispevajo naši številni obiskovalci. Ker se vsako leto v mesecu septembru želimo zgoraj omenjeni organizacijski ekipi in vsem, ki kakorkoli pripomorejo k organizaciji naše osrednje prireditve, za njihov trud in delo nekako oddolžiti, člani UO organiziramo celodnevni izlet. Letos nas je v soboto, 12. septembra, pot vodila na Kras. Ogledali smo si Škocjanske jame, bližnji vojaški muzej, pršutarno,... Izleta seje udeležilo 127 potnikov, tako da smo spet napolnili tri avtobuse. Zopet je bilo zelo lepo! V mesecu oktobru smo priredili jesenski kostanjev piknik s kolesarjenjem, akcijo pobiranja orehov in si v sklopu starih običajev ponovno omislili nekaj novega - na star način smo 16. oktobra želi ajdo. V tekočem letu smo bili veseli vsake najmanjše pridobitve v samem turističnem domu, ki so potrebne za samo pripravo vseh večjih prireditev, kakor tudi kakšnega kosa orodja ali opreme k naši bogati etnografski zbirki muzeja. Kot vedno so bili v tem času tudi zelo aktivni naši pohodniki, Predice in Moški kvartet TD, ki jim ni manjkalo nastopov doma pa tudi preko meja naše občine ne. Člani društva aktivno sodelujemo z vsemi ostalimi društvi v našem kraju, posebej je ob izgradnji novega gasilsko-vaškega doma čutiti povezanost, ko prostori turističnega doma z veseljem nudijo zavetje in prostor za aktivnosti, seje in srečanja drugim društvom. Aktivno je društvo v letu 2009 preko posameznih projektov sodelovalo tudi z OŠ Polenšak in Dornava in upamo, da bo tako tudi v bodoče. Pred koncem leta nas čaka še praznično krašenje smreke in pročelja turističnega doma, v pripravi pa je tudi že dnevni red redne letne konference, ki bo januarja 2010. V prihajajočem letu želimo vsem občanom obilo sreče, uspehov in zdravja! Naj bodo časi, ki prihajajo, polni optimizma! Martina Horvat Dogajanja na Čuše ko vi domačiji Orači Dornava, etnografska pustna skupina, naj bi delovala v času fašenka - pusta. Vendar smo dornavski orači malo drugačni, aktivni smo čez vse leto. Delujemo v sklopu Ted Lukari. Prva prireditev v tekočem letu, ki jo organiziramo takoj po svečnici ob pol noči, je Prva brazda, ki oznanja začetek Fašenka po dornavsko, obenem pa začetek pomladi. Poteka izpred gasilskega doma v Mezgovcih do občinske stavbe v Dornavi. Na Prvi brazdi sodelujejo občani iz občine Dornava, največ pa krajani Dornave in Mezgovcev. Vabimo tudi skupine oračev iz sosednjih vasi Kicar, Podvinci in Zabovci. Orači orjemo za debelo repo - luk, dobro letino, na pragu hiš pa potresemo seme z željo, da bo dobro obrodilo. Letos smo izdelali presmec velikan, ki smo ga s pomočjo naših članov odnesli na blagoslov v našo farno cerkev v Dornavi. Presmec nam celo leto krasi našo turistično domačijo pri Čušeku. Ob pobudi oračev je župan občine Dornava g. Rajko Janžekovič zaprosil občino Maribor za cepič naj starejše trte žametne črnine. Po nekaj tednih smo dobili pozitiven odgovor. Takoj smo začeli s pripravo zemlje in nabavo materiala za brajde. V našo štajersko prestolnico Maribor smo potovali z gasilskim kombijem PGD Žamenci, šofer je bil g. Franc Zagoršak. Z nami orači je bil tudi direktor občinske uprave g. Vilijem Mar. Ljudske pevke Ted Lukari pa so poskrbele za lukarsko južno, ki so jo prijazno delile na svojem štantu ob predaji cepiča. Naše pevke so v Mariboru tudi zapele. ■ Martinovanje V mesecu aprilu 2009 smo s skupnimi močmi naših članov postavili brajde. V začetku maja pa smo uradno izvedli saditev cepiča potomke žametne črnine. Zasadili smo tudi avtohtono sorto našega področja, to sta kvinton in jurka. Nekateri posamezniki in društva so si označili svoj trs. Med letom smo orači skrbeli za sode in vinsko klet ter okopavali in zalivali novo posajene trse na Cušekovi domačiji. Prebarvali smo prostore zunanje kašče in kleti. Pričeli smo z obnovo stare preše, ki je poseben ponos na naši domačiji. Pri obnovi bomo potrebovali strokovne sodelavce, ki jih že sedaj naprošamo za pomoč. Upamo, da bo v času, ko bodo obrodile naše brajde, preša že pripravljena za stiskanje. Ob martinovanju, ki smo ga dvakrat izvedli v gasilskem domu v Dornavi, se predsedniku PGD Dornava in gasilcem, najlepše zahvaljujemo. Letošnje tretje martinovanje pa se je sedaj prvič dogajalo na Čušekovi domačiji, kar daje poseben čar. ■ Potomka stare trte Ob letošnjem martinovanju smo organizirali vožnjo s starodobnimi traktorji, ki je potekala v vasi Dornava in Mezgovci. Vas Dornava je bila med prvimi, kjer so traktorji zamenjali konjsko vprego, zato si tudi želimo, da bi ustanovili skupino starodobnikov. Orači se v zimskem času zbiramo vsak ponedeljek ob 18. uri, da zbiramo nove ideje. Zato vabim člane Ted Liikari, da se nam pridružijo. Ob koncu želim vsem članom Ted Liikari, občankam in občanom občine Dornava vesele, blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspeha polno novo leto 2010. Kletar Miroslav Slodnjak Žetev ajde na Polenšaku Poslanstvo in poglavitna naloga turističnega društva Polenšak je ohranjanje naravne in kulturne dediščine naših krajev. Tako se v društvu že skoraj pol stoletja trudijo prikazovati stara kmečka opravila in običaje. V mesecu juliju so letos pripravili že 46. praznik žetve z razstavo kruha in pogač, kjer se prikazujejo stari žetveni običaji ter vsa tista opravila, orodja in stroji, ki sodijo zraven. Poleg te prireditve so pred tremi leti na dan slovenske državnosti v mesecu juniju pričeli s tradicijo košnje trave na starodavni način, z ročnimi kosami, s srpi, grabljanju košenine z lesenimi grabljami.... Letos, natančneje 16. oktobra, pa so si znova omislili nekaj novega. Na delu njive, kjer vsa leta pridelujejo pšenico za praznik žetve, so imeli letos v kolobarju z lanskimi sončnicami posejano ajdo. Le-to so v petek, 16. oktobra, poželi. Ponovno je bila to starodavna žetev oz. košnja, s starim orodjem, pa tudi udeleženci opravila so bili pripadniki starejše generacije, ki imajo to opravilo še živo v spominu in so bili nalogi kos. Sodelovalo je 25 udeležencev, med katerimi so bili najštevilčnejši kosci, nekaj je bilo žanjic, ostale ženske pa so ajdo pobirale in jo vezale v snopje. A ni manjkalo tudi mlajših, ki so dogajanje predvsem opazovali in se učili, nekaj obiskovalcev pa je prišlo tudi od drugod, saj smo dogodek naznanili tudi prek medijev. Po žetvi je sledilo spravilo v gospodarsko poslopje turističnega društva, kjer se je snopje enajst dni sušilo, v sredo, 27. oktobra, pa so se možje vrnili in ajdo tudi zmlatili s «trešmašinom«, s cepmi in še s čim... ■ Martinovanje Slamo so podarili sosedu za krmo, zrnje pa skrbno spravili, da se naslednje leto ob prazniku žetve iz njega pripravi kaj dobrega, tokrat ajdovega. Martina Horvat Ali res našemu življenju gospodari čas? Če opazujemo naravo, jo občutimo, se nam skrivnostno odkriva nekaj lepih stvari. Velikokrat tega ne zaznamo, saj se čas okrog nas vrti z neizmerno hitrostjo. Zmanjkuje nam časa za znance, prijatelje, sorodnike in trenutke, ki se ne ponovijo. Ali našemu življenju res gospodari čas? Pa vendar nekje obstaja »brezčasen« prostor. Nekje v starem sadovnjaku, v mirnem kotičku med cvetjem, travniki, gozdovi, kjer ptice preletavajo iz veje na vejo, stoji čebelnjak poln marljivih čebelic. Opazujemo jih kako izletavajo iz panjev in se vračajo vanje s polnimi »koški« cvetnega prahu. To njihovo delo lahko opazujemo, opazujemo...in tako se čas počasi ustavi. Zaslugo, da ohranimo to delovno in pridno žuželko, od katere je odvisno življenje na zemlji, lahko pripišemo čebelarjem. Ti skrbimo zanjo in opozarjamo, kako pomembno vlogo ima in se borimo za njeno preživetje. V Sloveniji je čebelarska tradicija zelo bogata, saj lahko trdimo, da smo narod čebelarjev in je to že skoraj del naše kulture. Uvrščamo se med države, ki ima največ čebelarjev glede na število prebivalcev. Pohvalimo se lahko z avtohtono Kranjsko sivko, prvim učiteljem čebelarjenja Antonom Janša, prvim največjim čebelarskim združenjem na svetu ter z 110 let staro revijo Slovenski čebelar, ki izhaja vsak mesec. V Sloveniji je 202 čebelarskih društev, s 6420 čebelarji. Preko društev in zveze smo tesno povezani in s skupnimi močmi in s sodelovanjem skrbimo in ohranjamo tradicijo čebelarjenja. Čebela nas spremlja skozi vse življenje, nam je vzor pridnosti, varčnosti in skrbi za druge. Občudujemo njeno učinkovitost, red in gospodarnost. Za vsakega izmed nas pa je koristno, da si poišče konjičke, da se zanima še za kaj drugega, kot za službo in urejanja doma. Eden izmed konjičkov, ki krepi dušo in telo je prav gotovo čebelarjenje, saj tu se »čas ustavi«. V letu 2010 Vam čebelarji želimo veliko zdravja in vedimo vsi, da nam čebele lahko le pomagajo pri premagovanju bolezni. Pustimo jih v neokrnjeni naravi in jih NE uničujmo sami, s svojimi nepremišljenimi dejanji. Čebelarsko društvo Dornava Vajda Branko PGD Mezgovci ob Pesnici ■ »Mlodi mezgovski pastiri« V junijski številki našega občinskega glasila se od vas običajno poslovimo s povabilom na prireditev Od paše do sira, ki je ob izidu glasila ravno v največji pripravljalni mrzlici. Ob izidu te praznične številke smo že pozabili na poletno pripeko, na prijetne vtise z naše »Paše« pa še vsekakor ne. ■ Folklorna skupina OŠ Dornava. Prireditev smo tudi letos popestrili s kulturnim programom na katerem so sodelovali mladi plesalci folklorne skupine OŠ Dornava, Predice iz Polenšaka, Oktet iz Dornave in »mlodi mezgovske pastere«. V dvorani vas je pričakala razstava pripomočkov za predelavo mleka in sira. Upam si trditi, da je razstava iz leta v leto bogatejša, saj smo se po prvem letu »lovljenja« vsi zapodili na domača podstrešja in odkrili še veliko zakladov. ■ Skupinska fotografija ob 70. obletnici društva. ■ Tekmovanje na Matadorju. Na lanski prireditvi je velik uspeh požel matador, zato smo mu tudi na letošnji namenili svoj prostor in izvedli tekmovanje v jahanju Matadorja. V pripravo prireditvenega prostora je bilo vloženega veliko časa in prostovoljnega dela. Vsako leto dobimo nove ideje in pobude zato se trudimo prireditveni prostor urediti v stilu »paše« in »sira«. V mesecu juniju je prostovoljno gasilsko društvo Mezgovci praznovalo 70. letnico delovanja. Spomnili smo se ustanovnih članov, ki so pred sedemdesetimi leti imeli skupno vizijo še kako pomembno za naš kraj. S ponosom smo obeležili ta dan in se na kratko spomnili pomembnih mejnikov skozi sedemdesetletno zgodovino delovanja društva. S podelitvijo priznanj in zahval smo se zahvalili tudi najzaslužnejšim članom. Osrednja proslava je bila zaradi slabega vremena preložena na avgust. Memorial turnir v malem nogometu smo v lepem poletnem dnevu izpeljali na travnatem igrišču, kjer stoji nova brunarica. Oktobra smo tudi PGD Mezgovci ob Pesnici kot vsa ostala društva sodelovali v mesecu požarne varnosti. Na vasi smo gasilci pregledali in očistili hidrantne nastavke ter opravili preizkus delovanja. V novembru ......? Ja, prav ste uganili. Organizirali smo Martinovanje v gasilskem domu. Pokušali smo novo vino domačih pridelovalcev in ocenjevali letino 2009. Domače kuharice in mojstri peke so nam pripravili pogostitev iz krušne peči. Končana so dela v brunarici in ob njej ter tako dobila dokončno podobo. Idej za dodatno ureditev in popestritev ne zmanjka, vendar jih bomo spravili v življenje v naslednjih letih. Moram poudariti, da smo v Mezgovcih z ureditvijo brunarice in okolice travnatega igrišča pridobili v našem kraju dodatno središče druženja in zabave in prav to nam je manjkalo. Na koncu se moram zahvaliti vsem gasilskim članom in vaščanom, ki ste žrtvovali svoj prosti čas in z delom pripomogli k realizaciji naših skupnih ciljev in pridobitev tistega, kar je bila nekdaj le ideja in želja posameznikov. Na predbožično večer vas povabim, da se s baklami odpravimo k polnočnici v čim večjem številu in ohranimo idilo preteklosti, ki v Mezgovcih ne bo zamrla. Na koncu vam želimo gasilci iz Mezgovcev vesele božične in novoletne praznike, da jih lepo doživite, ter srečno v novem letu 2010. Z gasilskim pozdravom » NA POMOČ«! Članek pripravil: Robert Šacer ■ Pričetek slovesnosti ob 70. obletnici. PGD Polenšak Delo in dogajanja v društvu potekajo po planu, ki je bil sprejet na Občnem zboru. V drugi polovici leta je konec junija na Polenšaku gostoval »Orfejček«, kjer se je predstavilo naše Prostovoljno gasilsko društvo. Kljub dežju smo uspešno izpeljali gasilsko tekmova- nje in veselico. Sodelujemo z drugimi društvi v našem kraju. Ob Prazniku žetve urejamo parkiranje in redarstvo, pomagamo pa tudi na Poli maratonu, ki poteka tudi skozi naše območje. Veterani našega društva so se udeležili ekskurzije, katero je organiziralo GZO Dornava. V Metliki smo se udeležili 140 let gasilstva na slovenskem. Prisotni smo bili v Mezgovcih, kjer je potekal dan gasilca GZO Dornava in 70 let PGD Mezgovci. Izvedena je bila nenapovedana vaja operative PGD Polenšak na gospodarskem poslopju v Bratislavcih. V oktobru mesecu požarne varnosti smo izpeljali vajo operative in piknik članstva, sponzorjev in simpatizerjev društva. Udeležili smo se na vajah v Dornavi, ki je potekala v ZUDV Dornava, v Juršincih na Osnovni šoli ter na objektu trsničarstva Žiher v Zamušanih. Pregledalo se je hidrantno omrežje, redno vzdrževalo avtomobila in opremo, ter se nabavilo nekaj nove opreme, ki je bila potrebna. Pomagali smo pri požaru, ki ga je zanetila strela na gospodarskem poslopju v Sakušaku. Pri tekmovanju v ligi v hidrantni vaji sta naši tekmovalni desetini uspešno zaključili, saj so skupno ženske dosegle drugo mesto, moški pa četrto mesto. Ponosni smo tudi na našo pionirsko ekipo, katera niza lepe rezultate. Na področju izobraževanja je nekaj članov naredilo tečaj za uporabnike radijskih zvez ter nekaj članov tečaj za vodjo skupine. Ponosni smo tudi, da imamo v naših vrstah dva čana, ki sta praznovala 80 let, to sta Pisanec Franc ter Štebih Franc. Gradnja gasilsko - kulturnega doma poteka po planu, dom bo dobil nove garaže, da lahko garažiramo vozili in ju zavarujemo pred zimo. Upamo tudi, da bo celoten dom dobil čimprej lep izgled in da bo služil svojemu namenu. Ob koncu leta bomo na prostem okrasili božično drevesce in obiskali naše krajane s koledarji. Vsem občankam in občanom naj prihajajoči božični in novoletni prazniki prinesejo zdravja in sreče, osebnega zadovoljstva in notranjega miru! Z gasilskim pozdravom - NA POMOČ! Za PGD Polenšak Milena Sire Aktivnosti PGD Dornava Člani, članice, mladina društva smo kar, hitro v letu 2009 poprijeli za različne aktivnosti, kot so izobraževanja na operativnem področju gasilcev za »vodjo enote« so sodelovali 3 člani, na tečaju za »radijske zveze« je sodelovalo 11 članov. Vsi člani so uspešno zaključili izobraževanja, za kar so pridobili nazive specialnosti, s tem pa so se tudi odpovedovali svojemu prostemu času v prit razvoja gasilstva. Naj omenim, da tečaji trajajo nad 83 ur teoretičnega in praktičnega znanja. Društvo je pričelo z izvajanjem in pošiljanjem operativnih članov na zdravniške preglede, saj brez tegale ne bi smel sodelovati na intervenciji. ■ Ženska desetina članice A PGD Dornava Člani smo skozi vso leto sodelovali tudi z društvi na našem območju in se odzvali na njihova povabila ne glede na aktivnosti, ki sojih organizirali naj si bo delovne, jubilejne, tradicionalne ali kulturne prireditve. Tako smo organizirali postavitev »Majskega drevesa«, ki je kar tradicionalna glede na postavitev, saj se postavlja na način, kot so ga poznali nekoč - postavitev na »žapla«, kjer je potrebno večje število krajanov, kar pa se krajani v velikem število odzovejo. Saj nas to delo tudi druži in razveseljuje. Članska desetina je v spomladanskem delu pričela z rednimi vajami in udeležbo na tekmovanjih, kar je bil odraz na našem tradicionalnem tekmovanju za pokal »22. ustanoviteljev društva«, katerega se je udeležilo 17. gasilskih desetin od blizu in daleč. Člani so v svoje vrsti s svojim trudom in resnim delom do vaj pritegnili članice, ki trdo in pridno vadijo v prostorih doma, zato v naslednjem letu še več desetin na tekmovanju. Na okolico in čistost prostorov, prav tako nismo pozabili za kar so poskrbele članice društva. Na področju operative je bila tehnika redno servisirana, kontrolirana in praktično preizkušena. Člani društva smo s sklepom potrdili, da damo v predelavo vozilo Iveco in ga s tem tudi ustrezno opremili po tipizaciji gasilskih vozil GV-1. Vozilo služi za prevoz moštva v nem pa sta v zadnjem delu nameščene sanke za MB, tehnično orodje (krampi, lopate, lomilke, reflektorji,...), ob stranskih boksih so nameščene cevi, potopna črpalka, gasilniki, IDA aparata, lestev ... . Pri tem bi omenil, da je celotna investicija dodelave stala cca 9.500,00€. Že smo v mesecu oktobru, kar za gasilce predstavlja še poseben izziv, saj je to mesec požarne varnosti. V tem mesecu gasilci opravimo taktične gasilske vaje. V letošnjem letu smo v društvo pripravili dve taktični gasilski vaji in sicer v Zavodu Dornava, kjer so sodelovala vsa 4 gasilska društva ter vajo pri obrtniku Slodnjak Miroslavu, katere so se udeležili člani PGD Mezgovcev. Društvo je sodelovalo na skupni gasilski vaji, ki jo je organiziralo poveljstvo GZ Ormož in sicer v PGD Brsnica. Prav tako so člani izvedli pregled hidrantnega omrežja, pri čemer moram poudariti, da so hidranti v večini primerov izpravni, kar pa gre zahvala krajanom, ki jih na svojih zemljiščih ali pred svojimi parcelami redno očistijo in so s tem tudi bolj dostopni v primeru intervencije. Društvo je opravilo še veliko prostovoljnih ur dela na različnih manjših delih, ki ga zahtevajo pravila gasilske službe in kar je doprinos k razvoju gasilstva na našem območju. Leta prehitro minevajo saj bo v prihajajočem letu 2010 naše društvo praznovalo 110. letnico delovanje društva. Ob iztekajočem in v pričakovanju prihajajočega leta se krajanom, občanom, Občini Dornava in Vsem, ki nam na kakršen koli način pomagate uresničevati in zagotavljati požarno varnost na našem območju iskreno zahvaljujem in vam zaželim obilo zdravja, sreče v letu 2010 ter še naprej dobrega sodelovanja. Posebej zahvala članom, članicam, mladini saj brez njihovega truda ne bi bili to kar smo in kar smo dosegli. Poveljnik PGD Dornava Kondrič Srečko g. č. II. st. Dnevnik VO + PGD Žamenci Življenje v našem okolju poteka nemoteno in dokaj hitro zato je prav da nekatere dogodke tudi obelodanimo in jim s tem damo večji pečat njihove vrednosti. V mesecu maju so gasilske desetine pričele z gasilskim tekmovanjem v hitrostni hidrantni vaji ki jo organizirajo štiri gasilske zveze občin Dornava, Gorišnica, Ormož in Ptuj. Otvoritveno tekmovanje že več let poteka v našem društvu PGD Žamenci. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 14. Moških in 6. Ženskih desetin. Tekmovanje je potekalo v prijateljskem športnem vzdušju ob lepem vremenu. Po tekmovanju je sledilo meddruštveno srečanje ki se je končalo pozno v noč z trdicionalnimi dejavnostmi ki se dogajajo ob Binkoštni nedelji. Prav na ta dan je na pot krenila pohodniška sekcija in sicer na prelaz Vršič nadaljevala pot po Soški dolini (ogled večih slapov, Log pod Mangartom, okostnica in muzej 1. Sv. Vojne v Kobaridu). V mesecu juniju je tudi naša malonogometna ekipa sodelovala na občinskem turnirju na travi v Dornavi ter ga prvič osvojila. Na prireditveno-športnem pro- štoru smo tudi izgrajevali nov večnamenski objekt lesne konstrukcije. Obnovili smo tudi obstoječo barako in s tem polepšali ambient na tem prostoru. Zasadili smo tudi nekaj okrasnega drevja in grmičevja na tem prostoru. Za podarjene sadike se zahvaljujemo Vrtnarstvu Kovačec iz Žamenc. Priredili smo memo-rialni turnir /Franca Rižnar/v malem nogometu ki ga je osvojila ekipa Slomov. Sodelovalo je 14. tekmovalnih ekip in dve revialni NK Dornava (veterani)in NK Korotan (veterani). Turnir je potekal v prijateljskem vzdušju vseh sodelujočih. Po vsem tem so sledile naše pohodniške /ekspedicije/ v osvojitev vrha Triglava. Naši člani so z prijatelji ljubitelji planin in narave Triglav osvojili v štirih terminih in skupinah. Pohodniki planinci niso dolgo mirovali ter smo se zopet podajali v naše vrhe(Uršlja gora,Peca,Olševa gora, Krvavec, Velika Planina,Kum, Trdinov Vrh itd). Pridno so vadili in tekmovali tudi naši tekmovalci v hitrostni hidrantni ligi prinašali pokale in na koncu letnega tekmovanja osvojili skupno 3. Mesto. Čestitamo! Kljub vsem aktivnostim naših članov na raznih podrčjih je v ozadju vsega dogajanja že pripravljanje na 36. Gobarski praznik,ki se je odvijal 25+26 julija. Pripravili smo zopet veliko razstavo gob z več kot sto primerki. Svoje razstavne eksponate so rastavljali tudi člani LD Dornava-Polenšak, čebelarji ČD Dornava ter zeliščarji gobarskega društva Lisička iz Maribora. Glavno razstavo gob je nadziral in determiniral g. Anton Poler determinator pod okriljem Gimnazije Ptuj,ki se pridružuje z svojim šolskim raziskovalnim projektom (gobarski praznik Žamenci). V igrah brez meja smo se nasmejali šaljivim igram udeležencev. Slavila je ekipa iz Košakov pri Mariboru. Dvodnevno prireditev so popestrili že tradicionalno konjeniki Slovenijagoriške konjenice, harmonikaši Veseli Jožeki iz Vidma pri Ptuju, padalci AK Ptuj . Zaplesali pa smo lahko ob zvokih ansambla Koštruni, Korada in Brendija ter legendo slovenske narodne glazbe Lojzetom Slakom z svojim ansamblom. Prireditev je povsem uspela na kar smo vsi ponosni saj prireditev sega daleč izven meja naše občine. Organizirali smo si tudi tradicionalni izlet po naši osrednji prireditvi in sicer smo se popeljali v sosednjo Avstrijo na ogled mesta Graz. Ogledali smo si nekaj kulturno umetnostnih znamenitosti (grad Schlossberg, grad Eddeberg, romarsko cerkev Marijinega upanja) itd. Izlet smo zaključili v gostišču Ribičija v Meljah pri Mariboru. Gobarji smo tudi sodelovali na srečanjih gobarskih društev v Gorenju nad Zrečami ter na Muti (ježkarija-da). Posebej doživetje je bilo na Muti kjer smo doživeli veliko bero gob. V mesecu požarne varnosti smo tudi preverjali našo operativno usposobljenost v okviru društva ter sodelovali na vaji gasilske zveze občine Dornava. Uspešno smo dokončali finančni zalogaj gradnja vaško-gasil-skega doma z poplačilom vseh zaostalih obveznosti ter tudi z pridobitvijo gradbenega dovoljenja za ta naš projekt. Ob koncu tega miniaturnega dnevnika našega društva ter odbora vas pozdravljam in želim vse dobro v letu 2010. Predsednik PGD+VO Franc Suen Nepozabni trenutki primoske ekskurzije Letošnja jesen je bila prečudovita za opravilo vseh del, ki jih mora postoriti kmečka žena, mati, dekle. Ni pa nam zmanjkalo časa tudi za druženje in lepa doživetja, katere smo bile deležne na strokovni ekskurziji v Piranu. Vse je odvisno od nas samih, od tega kar bomo storili danes, da mi bo jutri bolje, kot mi je bilo včeraj. Da lahko zaslišimo svoj notranji, višji jaz, se moramo umiriti in usmerjati svojo pozornost v svojo notranjost. Vse to kljub velikim opravilom, skrbnostjo za druge zna prisluhniti in najti čas zase, za društvo in članice DKŽ Občine Dornava. To je naša predsednica gospa Angela Žgeč, katera nam je kot prejšnja leta tudi letošnjo organizirala ekskurzijo, vendar tokrat malo drugače - na primorsko. V predavalnici Minoritskega samostana v Piranu nam je predavala Emilija Pavlič o zdravi prehrani. Predstavila nam je tudi knjigo »Za otroke kuhajmo zdravo - za majhne in velike«, katere avtorica je gospa Emilija sama. V njej navaja, da prevzeti odgovornost za prehrano velikega in majhnega števila otrok, pomeni prevzeti odgovornost za njihovo zdravje. Tako, kot opis njene knjige, je tudi sama prevzemala odgovornost za zdravo hrano otrok v vrtcu kot kuharica. Danes pa Emilija Pavlič kot zelo preprosta kuharica, z večletnimi izkušnjami in nasveti ter praktičnim delom želi dokazati, da se da za otroke na področju prehrane marsikaj da spremeniti in izboljšati. Sama rada izmenjuje mnenja in izkušnje in upošteva strokovne nasvete tistih, ki so strokovno poučeni s tega področja. Pove, da pa brez nenehnega in sprotnega izobraževanja tudi znanja ni! Brez znanja torej ni uspehov. V začetku knjige ima še svoj ročni zapis, katerega je vredno omeniti. “V zdravi hrani, čisti vodi in dobroti, se skriva prava lepota." Prepričana sem, da so naše članice izkoristile trenutke ekskurzije lepo s prijetnim, tudi ob kasnejšem sončnem sprehodu piranske obale. Anica Vrabl, tajnica DKŽ Občine Dornava Krajevna organizacija rdečega križa Dornava Ob iztekajočem se letu, smo tudi v KO RK Dornava pregledali naš plan dela, katerega smo si zadali na prvi seji v mesecu januarju. Ugotovili smo, da smo ga pretežno izpolnili ter izpeljali vse zadane si cilje. Tako smo se udeleževali vseh občnih zborov ostalih društev, naše medicinske sestre so bile prisotne na vseh večjih prireditvah s prvo pomočjo, prav tako pa smo s plakati redno obveščali krvodajalce o krvodajalskih akcijah. Da se krvodajalskih akcij kar veliko udeležujejo, pa vendar bi želeli, da bi se le teh udeleževali v čim večjem številu. Predvsem opažamo, da izostaja mlajša populacija. Zavedati se moramo, da kri lahko prejemamo vsi, darujejo pa jo lahko le zdravi ljudje. Zato ob tej priliki vabimo vse mlade, ki so pripralje-ni darovati svojo zlato tekočino, da se udeležijo krvodajalskih akcij ter tako morebiti rešijo življenje svojega najdražjega. Za zahvalo vsem krvodajalcem organiziramo tudi dvodnevni izlet, katerega v pretežni meri sofinancirajo sami, tako smo se letos v maju odpravili na Krk v mesto Omišal, kjer smo se imeli lepo. Čez vso leto opravljamo vsako drugo nedeljo v mesecu merjenje krvnega tlaka v upokojenski sobi kulturne dvorane v Dornavi. Obiskali smo tudi bolne in ostarele vaščane ter jim ob tej priliki razdelili prehrambene pakete, katerih se zelo razveselijo, predvsem pa se zahvaljujejo za obisk, saj so hvaležni, da jih obiščemo in z njimi malo poklepetamo o vsakdanjih stvareh. Naslednji obisk bomo opravii v mesecu decembru, ko jim bomo tudi razdelili koledarje. Da lahko pomagamo vsem, ki so pomoči potrebni in da lahko delujemo, pa se moramo zahvaliti Občini Dornava predvsem pa krajanom vasi Dornave in Mezgove, ki nam s svojimi prostovoljnimi prispevki pomagajo. Ker se bližajo prazniki, želimo vsem krvodajalkam, krvodajalcem ter vsem občanom veliko zdravja, obenem pa VESELE, BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 2010. RK Dornava Marica Čeh Klub mladih občine Dornava Leto je naokrog in spet je pred vami nova številka glasila, v katerem smo svoj prostor našli tudi mi mladi. Tokrat vam želimo predstaviti vse, kar smo postorili v tekočem letu in vse tisto, kar za vas pripravljamo v prihodnosti. Naše potovanje po večjih projektih bomo pričeli s 5. tradicionalnim kolesarskim maratonom, ki je letos junija v Dornavo privabil veliko število rekreativnih kolesarjev. Vreme nam letos ni bilo naklonjeno, saj so prve kaplje dežja začele padati že pred prihodom na Polenšak. Kasneje je večino kolesarjev na njihovi poti ujela še prava nevihta, ki je marsikoga prisilila, da se je pred dežjem umaknil k najbližjim hišam in garažam. Organizatorji smo se morali prilagoditi nastali situaciji in tako smo vse kolesarje pogostili v preddverju baročnega dvorca. Drugi večji projekt smo izpeljali v sodelovanju z osnovno šolo Dornava, ki nam je že drugo leto zapored omogočila izvedbo tega dogodka, ki nastaja pod imenom Veter v laseh - s športom proti drogi. Gre za vseslovenski koncept prireditve, s katero smo želeli povečati ozaveščenost mladih o negativnih posledicah različnih vrst odvisnosti (alkohol, tobak, zdravila, hrana, marihuana...) in pozitivnih učinkih športne aktivnosti ter o zdravem načinu prehranjevanja in varovanju okolja. Ugotavljamo, da je prireditev dobro sprejeta med osnovnošolci in zato želimo v prihodnje mlade na različne načine odvračati od posameznih odvisnosti. Kmalu za tem je prišel na vrsto košarkarski turnir trojk, kjer se je med sabo pomerilo 12 ekip. Tudi tokrat nam vreme ni bilo naklonjeno, saj so temni oblaki na nebu grozili, da se bo iz njih vsak čas ulilo. A se ni. Tako smo uspešno izpeljali še en košarkarski dogodek, ki je služil kot promocija naše košarkarske ekipe. Sledil je krajši poletni premor v obliki počitnic, v katerih smo si morali napolniti baterije. Nekateri smo se odpravili na morje, spet drugi v toplice. Vsi pa smo že nestrpno pričakovali nogometni turnir v Mezgovcih ob Pesnici, ki se vsako leto odvija proti koncu avgusta. Za to priložnost smo iz bal in folije postavili bazen. Med samim turnirjem smo izpeljali še revijalno nogometno tekmo, v kateri so se pomerili starejši domačini proti večkratnim zmagovalcem turnirja. Ob dobrem vzdušju rezultat ni bil pomemben in zato vam ga tokrat ne bomo sporočili. V jeseni smo se odločili, da priredimo kostanjev piknik, kjer smo se mladi ponovno družili. Prav tako smo pričeli z igranjem namiznega tenisa, kart in gledanjem športnih prenosov v gasilsko-vaški dvorani v Mezgovcih ob Pesnici. Pridružite se nam lahko tudi vi. Za zaključek koledarskega leta smo izpeljali našo najbolj smešno prireditev, imenovano Impro liga. Gasilsko-vaška dvorana v Mezgovcih ob Pesnici je na odru gostila štiri improvizatorje, ki so polno dvorano nasmejali do solz. Ob dobrih predlogih publike smo imeli možnost spremljati Zmaga Jelinčiča, Salome in Popaja. Tudi prizori iz legendarnega filma Lesi se vrača niso izostali. Vse, kar je bilo rečeno in storjeno, je bilo ustvarjeno instantno pred našimi očmi, brez vnaprej pripravljenih scenarijev. To je največja odlika te predstave, ki vedno znova prikaže nasmeh na obrazu obiskovalcev. Po koncu prireditve smo se skupaj družili še ob vročem čaju in kuhanem vinu. Večer je prehitro minil in tako že gledamo v prihodnost. Začela se je košarkarska sezona in naša ekipa pridno trenira in igra svoje tekme. V drugi ptujski amaterski regijski košarkarski ligi letos nastopa šest ekip, ki se bodo pomerile med sabo doma in v gosteh. Vse domače tekme naša ekipa igra ob petkih. Popoln razpored tekem in poročila s posameznih tekem lahko najdete na internetnem portalu Kluba mladih občine Dornava, ki je dosegljiv na naslovu www.dornava.net V letu 2010 se bomo trudili, da bomo še bolje pripravili in izpeljali naše tradicionalne projekte. Želimo pa si, da bi se nam v prihodnjem letu pridružilo še več mladih, saj bomo le tako lahko dosegli vse naše visoko zastavljene cilje. Naj vam leto 2010 prinese mnogo sreče, veliko nasmehov, obilo zdravja, trajnega uspeha in zadovoljstva. Želimo vam vesele božične praznike ter srečno novo leto. Kristijan Pukšič član UO KMOD Mažuretni tvvirling in Športno društvo plesni klub Dornava Polenšak Smo Mažoretni tvvirling in plesni klub in delujemo kot samostojno društvo že od marca 2007. Meseca decembra bomo imeli že drugič prireditev z naslovom "Z MAŽORETKAMI V NOVO LETO", na katero se že od začetka šolskega leta intenzivno pripravljamo. Takoj po prireditvi se pa začnemo pripravljati na državno prvenstvo, ki bo drugo leto aprila v Benediktu. Letos smo skupine združili in tako imamo 3 tvvirling skupine in mažoretni vrtec. Vse treninge imamo v telovadnici osnovne šole, ker pa zaradi obveznosti do šole včasih ne moremo imeti treningov čez teden, jih imamo tudi med vikendi. Da lahko pridno treniramo se zahvaljujemo vodstvu šole in čistilkam. Sara Klemenčič Koledarsko leto 2009 se počasi izteka. Tako kot vsako leto smo tudi to bili uspešni. Trudili smo se in vse zadane cilje tudi izpolnili. Iz leta v leto naše društvo šteje več članov, kar pa je dokaz uspešnega delovanja. Imamo tudi podmladek, na kar smo zelo ponosni. Ugotavljamo, da smo cilj, kako mladim približati šport in kako pomembno je danes biti športnik, s tem tudi dosegli. Pohvalimo se lahko, da v tako majhnem kraju kot je Polenšak, skozi vso leto potekajo različne športne aktivnosti, ki pa jih ni malo: nogomet, ribolov, kegljanje, namizni tenis, alpsko smučanje, smučarski skoki... Iz leta v leto dodajamo še kakšno športno panogo in tako upamo, da bomo v naslednjem obdobju še nadaljnje strmeli k temu cilju. Veseli smo idej, ki se porajajo med mladimi, saj tako športni duh, prijateljstvo, druženje, skrb za zdravje živi med nami. Med uspešnimi prireditvami, ki smo jih letos izpeljali bi predstavili dva turnirja, ki sta ime Polenšak in Športno društvo Polenšak ponesla po vsej Sloveniji. To je bil dnevno - nočni turnir v malem nogometu, ki se odvijal v mesecu juliju. Na tem turnirju je sodelovalo 16 ekip iz vseh koncev naše države (Ljubljana, Kamnik, Velenje, Maribor, Žetale, Dornava, Polenšak...). Prav tako tudi tradicionalni, odprti turnir v namiznem tenisu v športni dvorani v Juršincih, kjer so se pomerili igralci iz vse vzhodne Slovenije. Obisk obeh turnirjev je bil zelo presenetljiv, tako med tekmovalci kot tudi gledalci. Še naprej si želimo, da bi naše uspešno delo nadaljevali in bili vzgled še drugim športnim društvom po Sloveniji saj »dober glas, seže v deveto vas«. Ob novem letu 2010 Vam želimo veliko zdravja in zadovoljstva, ki ga je moč pridobiti tudi s športom. Vsem, ki nam stojite ob strani in nam pomagate na razne načine, pa bi se Vam ob tej priložnosti zahvalili in Vas povabili še naprej k sodelovanju. Upravni odbor Športnega društva Polenšak STRELSKO DRUŠTVO DORNAVA Kljub težkim pogojem dela še vedno odlični Kljub težkim pogojem dela še vedno odlični! Ja, saj smo v tem letu izgubili lastno strelišče in bili postavljeni čez noč na ulico. Dokončne rešitve glede novih klubskih prostorov in strelišča, kljub številnim pogovorom z županom, še ni. Na srečo v nesreči, so naši strelci z vseh vetrov in trenirajo na njim bližnjim streliščih, domači strelci pa se vozimo na treninge na Ptuj, v Juršince in v Kidričevo. Ker imamo v društvu zelo perspektivno športnico, ki je tudi državna reprezentantka, se le ta občasno z očetom odpeljeta na treninge celo v Zagreb k selektorju in trenerju hrvaške članske reprezentance. Dornavski strelci srčno upamo, da se težava s streliščem čim prej reši in se spet omogočijo normalni pogoji treningov in prirejanja strelskih tekmovanj za občane Dornave in širše. Zaradi t.i. recesije so se zmanjšali tudi finančni prihodki društva. Tako kot drugje, je tudi pri nas občina morala pripreti svojo malho, denar od sponzorjev za strelski šport, pa je že od nekdaj zelo zelo težko dobiti. Kljub vsemu in veliki volji strelcev po čim boljših rezultatih, smo se strelci v društvu izkazali in čez celo sezono dosegali odlične rezultate na državnem in celo na mednarodnem nivoju. Občino Dornavo poznajo tudi drugje v Evropi. O nekaj najbolj odmevnih doseženih rezultatih SD Dornava v minuli sezoni si lahko preberete spodaj. ■ Staša Simonič -SD Dornava Zelo perspektivna športnica, ki se je odločila, da bo tekmovala pod okriljem Strelskega društva Dornava in s tem promovirala občino tudi izven državne meje, mladinka Staša Simonič je v sezoni 2008/09 dosegla naslednje rezultate: ° 2. mesto državno prvenstvo z zračnim orožjem -Poljane, ° skupno 2. mesto državna mladinska liga, o 3. mesto državno prvenstvo z malim kalibrom na 25m v članski konkurenci - Ljubljana, ° postavila je nov državni rekord z malim kalibrom na 25m za kadetinje - 525 krogov - Ljubljana, ° 3. mesto na mednarodnem turnirju - Hotinja vas, ° postavila je nov državni rekord za zračno pištolo kadetinje - 372 krogov - Hotinja vas, ° 11. mesto mednarodni turnir v Beogradu, v članski konkurenci (tekmovalo je 29 članic iz držav: Bolgarija, Madžarska, Ciper, Moldavija, Srbija, Hrvaška, Črna gora, Makedonija in Slovenija), ° na mednarodnem turnirju v Hotinji vasi je za športno potezo, ko je sodnike opozorila, da so sotekmovalki (Romunki) povzročili krivico, dobila posebno priznanje na Ministrstvu za šolstvo in šport za fer potezo v decembru, o reprezentantka republike Slovenije. ■ Slavko Ivanovič -SD Dornava Slavko Ivanovič je kljub svojim visokim letom, šteje jih 71 let, še vedno aktiven strelec in srce domačega društva, saj živi za strelski šport in njegov razvoj. V minuli sezoni je postal državni prvak v veteranski konkurenci. Nova pridobitev iz Hrvaške, hrvaški državni reprezentant Božidar Kolarič, je prvak v posamični konkurenci 1. B državne lige v konkurenci 38 članov. ■ Prva postava pištolske ekipe - od leve proti desni: Božo Kolarič, Staša Simonič in Jernej Peteršič Pištolska ekipa SD Dornava je dosegla v 1. B državni ligi odlično 6. mesto v konkurenci 12 ekip iz cele Slovenije (na zadnjem turnirju je zmagala) in 12. mesto v mednarodni FIRST ligi v močni konkurenci prvoligašev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. 1. B liga EKIPNO 1 SD Mrož Velenje 2 SD Vremščica 3 SD Štefan Kovač Turnišče 4 SD Kamnik 5 SD Moris 6 SD Dornava 7 SD Trzin 8 SD Domžale 9 SD Gorenja vas 10 SD Celje 11 SD Škofja Loka 12 SD Juteks Žalec l.B liga POSAMEZNO (38 članov) Priimek in ime Ekipa 1 Kolarič Božidar SD Dornava 2 BanovšekJure SD Mrož Velenje 3 Hreščak Andrej SD Vremščica 4 Vnuk Dominik SD Štefan Kovač Turnišče 5 Grohar Miha SD Domžale 6 Gaber Franci SD Moris 7 Johannson Stellan SD Kamnik 8 Šterman Renato SD Mrož Velenje 9 Vinko Srečko SD Trzin 10 Knez Olga SD Vremščica Čeprav smo ostali brez strelišča in so se nam zaradi tega zelo poslabšali pogoji dela, nekateri so me celo spraševali, če še sploh streljamo, kot vidite sami, še vedno smo tukaj in ostajamo aktivni na državnem in celo mednarodnem nivoju. Upamo samo na večjo pomoč s strani občine in sponzorjev, ko gre za mednarodna tekmovanja in se ime Dornava nese po Evropi. Upamo tudi, da se nam čim prej omogočijo boljši pogoji dela, kajti samo tako in edino tako bomo lahko ime Dornava nesli še dlje. Mednarodna FIRST liga v močni konkurenci s prvoligaši (nastopajo prvoligaši iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije) 1. SD Juršinci A Juršinci 2. SD Alzas Čakovec 3. SK Ptuj A Ptuj 4. SD Jože Kerenčič A Miklavž pri Ormožu 5. SD Kidričevo Kidričevo 6. TU S Fehring Austrija 7. PLE Zalaegerszeg A Zalaegerszeg 8. PLE Zalaegerszeg B Zalaegerszeg 9. SSK Coal Petišovci 10. SK Ptuj B Ptuj 11. SD Turnišče Turnišče 12. SD Dornava Dornava 13. SD Juršinci B Juršinci 14. SD Jože Kerenčič B Miklavž pri Ormožu 15. SD Varstroj Lendava 16. SD Jezero Dobrovnik Predsednik SD Dornava Bruno Šincek Srečanje otroških in mladinskih cerkvenih pevskih zborov naše dekanije Lani, ko smo takšno srečanje na Polenšaku organizirali prvič, smo zborčkom, dekaniji in drugim obljubili, da bo srečanje postalo tradicionalno in da se prihodnje leto na Polenšaku ponovno srečamo. Obljubo smo držali in v nedeljo dne 15. novembra k nam, v našo cerkev povabili tri otroške oz. mladinske cerkvene pevske zbore naše dekanije enega pa iz sosednje župnije sv. Lenart v Podgorcih. Od dekanijski zborčkov so se vabilu odzvali mladi pevci iz župnije Sv. Marko v Markovcih, zborček iz župnije sv. Urban v Destrniku, naši zahodni sosedje iz župnije sv. Doroteja v Dornavi, nastopili pa smo tudi domačini iz Polenšaka. ■ Gostitelji srečanja - OCPZ Polenšak Vsak zborček se je predstavil z dvema pesmima, na koncu pa je sledila skupna pesem. Pred skupno pesmijo nam je nekaj vzpodbudnih besed namenil naddekan gospod Marijan Fesel. Cerkev je bila vnovič polna, prišli so dekanijski duhovniki, starši, stari starši... Bilo je domače, prisrčno, lepo. ■ Nastopil je tudi zborček iz sosednje župnije sv. Doroteja Dornava - Dorotejini otroci In tako se je nadaljevalo tudi po srečanju v cerkvi, kjer smo v veroučni učilnici in na prostoru med cerkvijo in župniščem s pomočjo naših mam in gospa iz župnijske Karitas nadaljevali s krajšim družabnim delom ob skromnem prigrizku. Vsekakor smo ob koncu rekli Bogu hvala in Mariji polenski za prelepo popoldne in nasvidenje do prihodnjega leta! Martina Horvat Projekt Potujemo v ... V letošnjem šolskem letu smo se v 1. in 3. skupini oddelka podaljšanega bivanja, v kateri so vključeni učenci L, 3., delno tudi 4. in 5. razreda, skupaj z učenci in v soglasju s starši, odločili, da bomo izvaja- li večmesečni projekt, v katerem bomo spoznali zanimive države različnih celin celega sveta. Projekt smo pričeli v mesecu oktobru in ga izvajamo tri ure tedensko v usmerjenem prostem času. Namen projekta je spoznati simbole izbrane države, življenje tamkajšnjih ljudi skozi zgodovino in danes, spoznati in okusiti njihovo hrano, na različne načine -z raziskovanjem, brskanjem po različnih virih ter praktičnim in izkustvenim delom - spoznavati umetnost, instrumente, plese in pesmi neznanega sveta. Prvi mesec je za nami. Spoznavali smo Kitajsko. Reči morava, da so bili učenci navdušeni, polni vedoželjnosti, pripravljeni delati in spoznavati novo. K sodelovanju smo pritegnili tudi starše. la 1 1F1 1M . Ih Najprej smo si v zemljepisni učilnici ogledali globus in zemljevid sveta, poiskali Azijo in Kitajsko, državo primerjali s Slovenijo, spoznali videz in število ljudi, ki tam živijo. Znamenitosti, kot so kitajski zid, pred več kot tisočletjem zakopana glinena armada kitajskega cesarja v naravni velikosti, kitajske palače in templji, predvsem pa zgodbe o njihovem nastanku, so na učence naredile velik vtis in želeli so vedeti še več. Učili smo se jesti s palčkami, kar sploh ni enostavno, naročili in poskusili smo več vrst kitajske hrane, poslušali kitajsko glasbo in poklepetali s Kitajcem, ki živi na Ptuju. Vsak učenec je svoje ime zapisal v kitajščini. Vsak zna povedati, v katerem znamenju je rojen po kitaj- skem horoskopu. Iz kitajskih znamenj smo izdelali igro Spomin in jo tudi igrali. Kitajci so izdelovali pečatnike, zato smo se v tej veščini tudi sami poskusili. Večji učenci so iz lesa in mossgumija izdelali enkratne pečatnike, na katere so zelo ponosni. Prvošolci pa so se izkazali pri oblikovanju ljubke pande iz slanega testa. Znate sestavljati tangrame? Ni tako enostavno, a vaja dela mojstra. Tudi kitajske zmaje smo upodobili na ličnih pahljačah. Učenec Tadej nam je prinesel pokazat kitajske bankovce in kovance, znamke, oljne slike na blagu, več desetletij staro kitajsko keramično posodo, pahljače ... Ob gledanju smo si prižgali dišave, značilne za Azijo, in si tako pričarali pravo azijsko ozračje. Učili smo se izdelati plakat kot miselni vzorec, slike so učenci poiskali sami. Delo in izdelke smo predstavili na razstavi na hodniku. Zdaj smo že na drugi celini - v vroči, črni Afriki, v državi Gana. Tja so nas popeljali zanimivi in prijazni ljudje, banane in kakavovci, iz katerih delajo čokolado, uniformirani vrstniki v tamkajšnjih šolah ... Sedaj komaj čakamo, da si poslikamo obraze in na obisk Roka, ki nam bo z bobni pričaral malo afriškega ritma. Morda bodo tudi učenci lahko poskusili. Pustimo se presenetiti. Suzana Cmrekar Vesna Čerček Projekt v šolskem letu 2009/10 v vrtcu Dornava Spoznavam svoj kraj Človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje. Da bi lahko otroci sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga pozneje tudi aktivno spreminjali, bi I naj postopoma spoznali bližnje in širše družbeno okolje. V ciljih različnih področij dejavnosti je zaznati priložnost za spodbujanje dejavnosti in projektov : tudi v vsakdanu vrtca, družinskega življenja in v krajevnem okolju. Pri tem je izrednega pomena sodelovanje vrtca, društev, osnovne šole in drugih dejavnikov. Pomembna sta tudi sodelovanje in podpora občine. Dejavnosti: - otrok odkriva in spoznava svoj kraj in življenje v njem - sodeluje pri ogledu videa Naš kraj Dornava, sreča se z županom občine Dornava (slika)] - skupaj s starši otrok spoznava znamenitosti šege in navade svojega kraja - kmečka opravila; - sodeluje z društvi našega kraja: se sreča z gasilci, ribiči, lukarji, cigani, obrtniki - umetniško podoživlja znamenitosti: literarne vsebine, likovni izdelki, ples, glasba in pesmi - izdeluje fotoalbume - sodeluje pri organizaciji in izvedbi razstave: spozna objekte, pripravi razstavo na temo projekta na občini - si ogleda baročni dvorec Dornava: posluša koncert glasbene šole Munda - si ogleda cerkev sv. Doroteje - spozna širše družbeno okolje: izlet na Polenšak- spoznavanje kraja Projekt bomo zaključili z kolesarjenjem s starši in otroci po našem kraju Dornava. Zahvaljujemo se vsem, ki so že in bodo sodelovali v našem projektu, še posebej staršem otrok in gospodu županu Rajku Janžekoviču. Vzgojiteljice vrtca Dornava Živa hiša - podružnica Polenšak Kaj je novega na podružnici na Polenšaku? Nič. Veliko. Malo. Sedem učencev z učiteljico še ni iznašlo nobenega recepta za izdelavo robota, voda še vedno teče navzdol, brez zraka ni življenja, poštevanke ne odnese povodni mož, črke so še vedno iste, vse pravljice imajo še vedno srečen konec. Torej: nič novega, vse po starem. Pa je res tako? Kamor koli grem, mi povedo, da smo zanimivi, da smo nekaj posebnega, da smo drugačni. Pa smo res? V čem vidijo drugačnost? Imamo enake učbenike in delovne zvezke, učimo se brati, računati, spoznavamo okolje, pojemo, rišemo. Počnemo vse, kar se pač v šoli mora početi. Kaj je potem vzrok za našo drugačnost? Seveda! Kombiniran pouk treh različnih razredov nas dela drugačne. Ena učiteljica na šoli je res nekaj posebnega. Pa vendar! Mi se ne počutimo drugačni. Pouk opravimo, odmor je ravno tako sladek kot drugod, tudi malce tekanja po šoli si privoščimo. Nekoč je šola pokala po šivih od gneče. Bila je prava »živa hiša«. Ne vem, kdaj, in vem, zakaj se je to spremenilo. Kaj tako presunljivega se je zgodilo nekdanjim učencem te šole, da ji ne zaupajo svojih otrok? So se premalo naučili? So premalo dosegli v življenju? Je za to odgovorna hiša? Mogoče jih moti starost hiše? Nekoč smo skupaj gradili poštenost, pridnost, prijateljstvo, prve delovne navade, vztrajnost. Resje, da so šolske klopi gulili še po drugih šolah in v različnih krajih. Povsod so nadgrajevali svoja znanja. Vsi pa vemo, da so najbolj občutljiva prav prva leta šolanja. Postavljamo temelj odraslosti. Danes otroci prihajajo v šolo, ko so stari še ne 6 let. »Pet pa nekaj,« kot reče moja prvošolka. Kaj potrebuje malo bitje, ki je staro »pet pa nekaj?« A res nujno potrebuje 25 sošolcev, ki jih mora spoznati, se jim prilagoditi, se naenkrat iz mirnega domačega okolja vklopiti v množico, si izboriti trenutek, ko bo lahko to bitje kaj povedalo? Potrebuje družbo vrstnikov. Želi si tudi malce ali pa veliko pozornosti, nežnosti, počitka v ljubem mu kotičku. Na velikih šolah imajo ogromno obšolskih dejavnosti. Tako je prav. Toda malček v prvem triletju še ne zmore veliko. Najraje ima takšno dejavnost, ko se preseli v svet pravljic,ko z drobcenimi in nerodnimi rokicami poskuša ustvariti kar nekaj, ko zapoje pesmico ob malem instrumentu. Lahko ga posadimo pred drag računalnik in ga naučimo, daje to najbolj zanimiva stvar na svetu. Lahko se tudi zabava na umetni trati ali asfaltiranem igrišču sredi prometnega vrveža. Odhod do bližnjega travnika, sprehod skozi domačo vas in pozdrav človeku, ki ga pozna, pa verjetno več niso moderni in več niso del sodobnega pouka. Delo v kombiniranem oddelku je zahtevno za učence in učiteljico. Nekje je bilo zapisano, da ni enako kvalitetno. Seveda se strinjam. Dovolj imam pedagoških izkušenj, da to presodim, in dovolj poguma, da to priznam. Dodajam pa še, da je delo drugačno. Ni pa nujno, da je manj uspešno in manj kvalitetno. Doseči moramo cilje učnega načrta. In mi vedno pridemo na cilj. Recimo, da malo po drugačni poti kot večina učencev. Osnovna šola na Polenšaku je zaradi le nekaj učencev nesmiselna. Stroški vzdrževanja so visoki ... Sicer pa! Nismo edini, in tudi ne želimo biti edini, uporabniki te stavbe, biti strošek in breme širši javnosti. Z nami so v pritličju šole še številni učenci glasbene šole. Pridružili so se še upokojenci s svojimi srečanji. Prostora pa je dovolj še za kaj in še za koga. Z našo Silvo Petek, ki skrbi za nas, se zelo trudiva hiši vdihniti malce svežine. Želiva, da bi stari hiši zaupali, da bi vam bila všeč. Če pa se ne bo izteklo tako, kot si želimo, bo zaprla svoja vrata dostojanstveno in ponosno. Mogoče pa je 110 let mejnik, ko je dobro dati prednost mlajšim, lepim, modernim hišam. Toda hiši dajo srce ljudje. Verjetno nihče ne pomisli, kako se počutimo ob razpravi, kdo smo, kaj delamo, koliko smo dobri oz. slabi, koliko smo pravzaprav na podružnici Polenšak vredni. Zahvaljujem se ljudem, ki so mi zaupali svoje otroke, in ljudem, ki so mi zaupali »hišo«. Zlatka Zelenik, podružnica Polenšak Ekskurzija po občini Dornava Naša domovina je Republika Slovenija in je majhna država v srednji Evropi. Je čudovita. V sebi skriva veliko zanimivosti in takšno jo imamo radi. Le redkokje v svetu lahko najdemo na tako majhnem ozemlju toliko različnih tipov pokrajin. V Sloveniji jih najdemo in petošolci pri predmetu družba podrobno spoznavamo naravne in družbene značilnosti pokrajin v Sloveniji. Začeli pa smo seveda s spoznavanjem domače pokrajine. Del naše domače pokrajine, ki je ravninska in rahlo gričevnata, je tudi občina Dornava. Da bi bolje spoznali našo občino in si ogledali pokrajino ter proučili njen relief, smo se odločili, da se z avtobusom odpeljemo po vseh dvanajstih vaseh domače občine. Presenečeni smo ugotovili, da sploh nismo vedeli, v kako lepih krajih živimo. Nad pokrajino smo bili navdušeni. Na njene lepote smo morali biti opozorjeni in danes jo vidimo drugačno. Ponosni smo na obdelana polja, na vinograde, sadovnjake, na njeno naravno in kulturno dediščino, na ljudi, ki se trudijo, da ju ohranjajo. Na tej ekskurziji smo se naučili veliko novega in pri tem zelo uživali. Škoda je le, da se na ekskurzijo nismo podali s kolesi. Učiteljica je o tem sicer razmišljala, vendar je ocenila, da to ni mogoče, ker še nismo vešči vožnje s kolesi po prometnih poteh in bi to bilo za nas preveč nevarno. Takšno učenje je pravo učenje in čim večkrat naj bo tako. Petošolke Erika Hameršak, Eva Lajh, Nika Serban in Maja Petek. Na ptujski gimnaziji ustanovili gobarsko društvo Dveletno projektno delo Gobe in gobarjenje smo nadgradili z ustanovitvijo gobarskega društva in s tem uresničili dolgoletno željo Ptujčanov, ki so čutili potrebo po varovanju naše naravne dediščine, širjenju znanja o gobah, druženju in zdravem načinu življenja. V četrtek, 12. 11. 2009, je v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj potekal ustanovni zbor Gobarskega društva Ptuj. Na sestanek smo povabili gospoda Antona Polerja, ki nam je ves čas projekta Gobe in gobarjenje stal ob strani, gospoda Stojana Kerblerja, ki je vodil fotografsko delavnico Gobe skozi fotografovo oko, gospoda Franca Zagorška in Franca Šuena kot predstavnika gasilskega društva Žamenci, s katerim smo v času projekta odlično sodelovali, člane gobarskega društva Ježek z Mute s predsednico Anemarijo Kotnik in 40 zainteresiranih bodočih članov gobarskega društva. Uvodne besede je nastajajočemu gobarskemu društvu namenila ravnateljica ptujske gimnazije Melani Centrih, ki je društvu zaželela lepo prihodnost in mu izkazala vso podporo, saj se bomo lahko sestajali v prostorih Gimnazije. Prvi del sestanka je bil namenjen predstavitvi dveletnega projekta Gobe in gobarjenje. Po ogledu filma, ki ga je posnel Dejan Veselič med našo ekskurzijo v Zamencih, so dijakinje povzele ugotovitve svojih seminarskih nalog: o gospodarskem pomenu gliv in gob, gobji kulinariki, zakonodaji, gobjih strupih, o motivih gob v umetnosti, analizi ankete o gobah in gobarjenju, o poimenovanju gob v nemščini, fotografski delavnici, predstavljena pa je bila tudi raziskovalna naloga Gobe in gobarjenje v Žamencih, ki je na regijskem tekmovanju dosegla zlato in na državnem srebrno priznanje. Zbrani so si lahko ogledali razstavo fotografij Gobe, gobe, gobice .... razstavljene seminarske naloge, navodila za fotografiranje, literaturo o gobah in kroniko dogodkov in aktivnosti omenjenega projekta. Naše druženje pa so posladkali keksi v obliki gobic. Drugi del sestanka pa je bil namenjen sprejemanju statuta in izvolitvi organov društva. Predsednica društva je postala Alenka Plohl Podgorelec, podpredsednica pa Dušanka Pešec. Alenka Plohl Podgorelec Dušanka Pešec Jelka Kosi Koncert vseh koncertov ...ki se je zgodil septembra v Dvorcu Dornava, ob zvokih Godalnega orkestra slovenske filharmonije, mednarodni udeležbi in polni slavnostni dvorani, je dober znak, kamor dvorec Dornava sodi. Hvala vsem, posebej Festivalu Maribor, Občini Dornava, Društvu kmečkih žena in Ltikarcam. Odbor za obnovo Dornava Franc Zagoršak Po večletnem petju v Dornavskem oktetu so izbrali svojo pot Ja, niso še za staro šaro, niso še rekli zadnje besede na pevskem področju. Tako nekako bi lahko dejali za novonastalo pevsko skupino na našem lokalnem območju. Pred dvema letoma sta od okteta odšla pevca Jože Peteršič in Drago Zupanič. Letos pa zaradi spleta okoliščin tudi Franc Slodnjak in Srečko Valenko. Ker brez petja očitno ne morejo, so se srečali na klepetu in ob kozarčku rujnega in porodila se je želja: »Kaj pa, če bi mi nadaljevali s petjem kot manjša zasedba?« Vsi so bili »za« in začeli so se dobivati na vajah, začeli so tudi nastopati. Določili so si tudi ime skupine, ki se ji uradno reče - vokalna skupina TOTI ŠTIRJE iz okolice Ptuja. Strokovnega vodje zaenkrat nimajo, tako da vse stvari rešujejo sami. V tem trenutku jih najbolj zanima štiriglasno fantovsko petje, ki ga ljudje tudi zelo radi poslušajo. V glavnem prepevajo slovenske narodne in tudi dalmatinske pesmi radi zapojejo. V tem iztekajočem se letu so posneli tudi svoj prvi CD. Pravijo, da so na ta projekt zelo ponosni, čeprav je še daleč od tega, kar si sami želijo. Nekje je pač treba začeti in prvi koraki so narejeni. Njihov CD ni v prodaji, ampak ga kar poklanjajo svojim prijateljem in oboževalcem. Celoten projekt so finančno pokrili sami. Skupina deluje povsem samostojno, niso odvisni od lokalnega proračuna, tako da imajo glede nastopov in vsega ostalega popolnoma odprto pot. S svojim ubranim petjem želijo nastopati povsod, kamor bodo povabljeni, se pravi na raznih zasebnih slavjih kakor tudi na prireditvah, ki jih organizirajo domača društva in lokalna skupnost. Njihov moto se glasi: »Naj živi lepa slovenska pesem!« Franc Slodnjak ~ \ OMsill® ©ib®l>$ie J D_rJ 1121 721 Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava Uredništvo: Franc Slodnjak, Stanislav Ciglar, Franc Zagoršak, Martina Horvat in Viljem Mar Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno Medij GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 314. Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 135/a, 2252 Dornava Telefon: 02 754 01 10 Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 900 izvodov Lektorica: Terezija Majcenovič Za izdajo odgovoren: Viljem Mar Oblikovanje in Tiskarna GRAFIS, priprava za tisk: Požeg 4, RAČE Tisk: Tiskarna GRAFIS, www.grafis.si SLIKOPLESKARSTVO IZDELAVA FASAD R O Fl X Janez Clgula, s.p. Dornava 106 a 2252 Dornava Tel.i 02/755 33-41 GSM: 041/771-915 Se priporočamo! irečno 2010 MESARSTVO HERGA, d.o.o. MEZGOVCI 67/A 2252 DORNAVA @02/754 01 16 /Vv° SE PRIPOROČAMO! AM AVTOSERVIS AVTOLIČARSTVO AVTOKLEPARSTVO MIROSLAV SLODNJAK s.p. Dornava 24 Tel.: 02/755 25 31 GSM: 041/755 253 E-mail: slodnjak@gmail.com Se piiptnočunu*! KROVSTVO, KLEPARSTVO SPLOŠNA GRADBENA DELA POSREDNIŠTVO £jc Janez Lah, s.p. Mezgovci ob Pesnici 70/c 2252 Dornava Tel.: 02/755 74 21 faks: 02/755 74 20 GSM: 041/375-838 KGERAROI ROSER CREATONI i D=i=r±iArA^>a NARAVNO VODILNO' --1 KLČBER««.,™ EESEESSl kuuf Villas ® Jungmeier Srečno 2Utfi VZDRŽEVANJE, UREJANJE, ZASAJANJE OKOLIC proizvodnja okrasnega grmičevja, sadik za balkone in enoletnic za cvetlične grede, urejanje okolic, skalnjakov,... Jožica Kovačec s.p. Tel : 02/7551711, GSM: 041 345 746 PRIPOROČAMO SE! KRISTIJAN SLODNJAK s.p. J miziuM Nahajamo se v občinski stavbi občine Dornava. Ponujamo vam • zavarovanja: AVTOMOBILSKA [do 60 % bonusa), PREMOŽENJSKA, ŽIVLJENJSKA, NEZGODNA, KOLEKTIVNA, TURISTIČNA; • dopolnilna zdravstvena zavarovanja; • varčevanja (pokojninska, štipendijsko, stanovanjska)-, • posredovanje kreditov in bančnih računov. Poslujemo z Gravve zavarovalnico, Zavarovalnico Maribor, Zavarovalnico Triglav, Generali zavarovalnico. Odpiralni čas: PON., TOR., ČET., PET.: od 9. 00 do 16. 00 SREDA: od 14. 00 do 19. 00 KONTAKT: 040 46Z 109 avtoprevozništvo IN STORITVE I GRADBENO MEHANIZACIJO Branko Ciglar, s. p. Dornava 117 d W 02/755 04 11 GSM: 041 692 033 . l- 2 VI V J pf&V&Ž/ e LUKARIJA tours Aleksander Belšak, s.p. Mezgovci ob Pesnici 4 2252 Dornava GSM: 041/793-451 v-K Se priporočamoi MGSARSTVOVV' VALENKO Jurij Valenko, s.p. Dornava 32/a 2252 Dornava @ 02/755 03 01 Obiščite nas in se prepričajte o naši kvaliteti! Se priporočamo! Srecn