Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Trst, Via F. Filzl 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 25Lir
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna Ur 500 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Sptdizione in abb. postale I. Kr.
ŠT. 93
TRST, ČETRTEK 1. MARCA 1956, GORICA
LET. V
STALINA SO SE ENKRAT POKOPALI
Zgodovinsko zasedanje komunistov v Moskvi
Stalin in Beneluks — Brez demokracije ni napredka
V Moskvi so zaključili 20. občni »bor komunistične stranke Sovjetske zveze, ki ga po pravici označujejo za najvažnejši občni zbor v zgodovini ruskega in s tem svetovnega komunizma po Leninovi smrti.
Kar daje moiskoivsikemiu zasedanju bistven in enoten pečat, je, da so vsi govorniki od Hruščeva do predsednika vlade Bulganina enodušno odklanjali in obsojali razne ideje, posebno pa sredstva, ki jih je pokojni Stalin zagovarjal in se jih desetletja posluževal v svoji politiki. Vera v nezmotljivega in »veleumnega očeta narodov« je v očeh komunističnega delavstva v svetu za vse čase uničena.
Kot nekak javni toižilec je na občnem zboru nastopil proti Slalinu Mikojan, ki je ravno tako kot Stalin neruskega rodu in je
dobil enako kot Stalin svojo mladostno vzgojo v duhovniškem semenišču.
Mikojan je dokazal, da je glavna misel slovite Stalinove knjige »Gospodarski problemi socializma v Sovjetski zvezi« v osnovi — zgrešena. V njej je Stalin napovedal, da bodo Združene države Amerike, Velika Britanija, Francija in druge kapitalistične dežele zabredle v doglednem času v težko in neizbežno gospodarsko krizo:	brž	ko	se
zaostali deli sveta začnejo gospodarsko osa mosvajati ter si ustvarjati lastno industrijo, zapadne velesile ne bodo več znale, kam prodajati svojih izdelkov. Njihova proizh vodnja ho čedalje bolj padala in med njimi bodo izbruhnili boji za svetovna tržišča. Te notranje razprtije med kapitalisti samimi bodo odločilno pomagale, da končno socializem in komunizem povsod zmagata.
Proti dogmatizmu
Kdor je bil drugega mnenja kot Stalin, je bil takoj izločen in končal običajno v ječi. Kar je samodržec napisal, je veljalo kot Sv. pismo in nihče ni smel niti črke spremeniti.
Toda živo življenje je postavilo Stalino-\a »znanstvena« prerokovanja na laž: Amerika je svojo industrijsko in poljedelsko proizvodnjo več iko podvojila, ravno tako mogočno je narastla proizvodnja v vseli ostalih zapadnih državah. Amerika in zapadna Evropa sta doživeli blaginjo, kakor še nikdar prej v preteklosti. V Nemčiji in Veliki Britaniji ni več brezposelnih, tam vlada nasprotno veliko pomanjkanje delovnih sil. O ostrih spopadih med kapitalističnimi državami ni nikjer ne duha ne sluha.
Ravnoi nasprotno: v zadnjih časih opažamo, kako se z ameriško pomočjo združujejo, kako so ustvarili v Evroipi premogovno in jeklarsko skupnost ter si na splošno v gospodarstvi! medsebojno pomagajo.
Zato se je moskovski občni zbor postavil na povsem pravilno stališče, da spisov in izij>aiv komun isti čini h voditeljev ni miogoče smatrati za nedotakljive verslke resnice ali dogme, zakaj vsak človek se labko moti. V svojih vrstah so napovedali boj tako zvane-mu dogmatizmu.
To je bilo potrebno, kajti marsikaj, kar je učil sam Karl Marx, se je izkazalo za popolnoma zgrešeno. On je na primer o razvoju kapitalistične družbe napovedal tole: v svetu bo na eni strani neprestano rasla moč kapitalistov, vse bogastvo zemlje se bo združevalo v rolkah čedalje manjšega števila velepodjetnikov, na drugi strani se bo pa delavstvo, ki predstavlja večino prebivalstva, čedalje bolj pogrezalo v bedo in brezposelnost.
Razvoj kapitalizma je pa šel povsem drugačno pot: v Ameriki se blaginja delavstva veča, vsak drugi ali tretji ima svoj avto, brezposelnost v zapadnih deželah čedalje bolj izginja. V resnično naprednih deželah razvoj gospodarstva ne gre le v korist kapitalistom, ampak tudi delavcem, saj je to edini način, da se vladajoči razredi izognejo revolucijam.
NAMESTO DEMOKRACIJE NASILJE
Vsaka javna razprava o teh samo po sebi umljivih rečeh je pa bila v Sovjetski zvezi pod Stalinom nemogoča. Kar je on trdil, je bilo sveto,-in gorje mu, kdor si je upal nasprotovati.
Stalin se ni obnašal oblastno samo s člani svoje stranke, temveč je hotel ukazovati tudi komunistom iz inozemsva.
Kako bolestno se je v zadnjih letih razvijal Stalinov značaj, je najbolje razvidno iz razgovorov, ki jih je 10. februarja 1948 vodil v Kremlju s predstavniki Bolgarije in Jugoslavije. Očital jim je, da delajo na združenju balkanskih držav ter da hočejo podreti medsebojne carinske meje.
Enotne carine — je pripomnil Kardelj — so se ponekod prav dobro obnesle. — Stalin ga je pozval, naj navede en primer. »Beneluks« — je rekel Kardelj.
To ni nič! — se je zaničljivo odrezal Stalin.
»Saj to so Belgija, Luksemburg . ..«
In nič več — je spet vpadal Stalin. »Tudi Nizoraemsika« — je dostavil Kardelj. — Ni res! — ga je popravil samodržec.
»Saj zato se imenuje Beneluks, 1o je Belgija, iVederland in JLufesemburig.«
Ni res, če rečem ... se je Stalin razhudil.
Jugoslovani so seveda razgovor prekinili, zakaj jasno je bilo, da nima nobenega smisla še razpravljati, če Stalin taji saim obstanek Beneluksa. Njegovi volji bi se moralo torej ulkloniti tudi zemljepisje.
Vsakdo si lahko predstavlja, kako težko je moralo šele bilti /zastopati drugo mno nje kot Stalin, kadar ni šlo1 za zemljepisje, temveč za politična in gospodarska vprašanja, ki se običajno lahko na ratzlične načine tolmačijo in rešujejo!
Kdor mu je nasprotoval, tega je dal nasilno odstraniti. Tako so si sledile v Sovjetski zvezi pod Salinom »čistka« za »čistko«, v katerih so izgubili življenje najvidnejši Leninovi sodelavci. Glave Stalinovih nasprotnikov so pa padale tudi v inozemstvu: na Ogrskem, Češkoslovaškem, v Bolgariji in Albaniji so šli v smrt stari in preizkušeni komunisti, ki se v tej ali oni stvari niso strinjali z vsemogočnim možem v Kremlju.
Napake« ki se rte dajo brž popraviti
Občni zbor v Moskvi je nasilna sredstva Stalinove politike enoglasno obsodil in skušal tudi marsikatero krivico popraviti. Tako je priznal, da je bil razpust komunistične stranke na Poljskem, Iki ga je Stalin ukazal 1. 1938, neupravičen. Vrnil je tudi čast voditelju ogrske revolucije iz 1. 1919 Beli Kumu, katerega je bil Stalin proglasil za izdajalca ter dal 1937. usmirtiti. Zadoščenje je priišlo nekoliko pozno, a je značilno za novo politiko Sovjetsike zveze.
Več sreče je imel Tito. Ker je bila Stalinova raka prekratka, da hi segla do Beograda in tu Tita umorila, so se jugoslovanski komunisti lahko- os uspehom iu|pr]i in Stalina preživeli. Občni zbor v Moskvi je dal Titu polno zadoščenje pred mednarodno javnostjo.
Enodušna obsodba p tal in ovili političnih metod in nekaterih njegovih temeljnih in vodilnih idej pomeni pravo revolucijo v komunistični miselnosti. Taika kritika bi bila še pred nekaj leti nezaslišana drznost in popolnoma nemogoča.
Povsem napačno bi pa bilo, če bi kdo iz tega sklepal, da se sedaj vrača Sovjetska zveza v demoikracijo in da bo odslej v Rusiji dovoljeno svobodno razpravljati o vseh političnih in gospodarskih vprašanjih.
Da na občnem zboru v Moskvi ni bilo demokracije, kakor si jo mi zamišljamo, se vidi že po tem,rda si ni na njem nihče upal vzeti niti z besedico v zaščito Stalina. In vendar je bil poikojnik kljub svoji krva-
Nadoljevanje na 3. strani
NOVICE Z VSEGA SVETA
PREDSEDNIK GRONCHI V AMERIKI
Predsednik republike Giovanni Grofnehi se nahaja na uradnem obisku' v Združenih državah. Potovanje je bilo potrebno, ker so nekateri vplivni možje naslikali Gronehi ja v Ameriki kot velikega levičarja, ki hoče sodelovati s komunisti ter ni posebno navdušen za pretesno- zvezo z zapadnimi velesilami. Saj je bi.l celo Scelba nasproten izvolitvi Gronchija, češ da bi to škodovalo I-t ali ji v zahodnem svetu.
V dolgem razgovoru, ki ga je imel Gron-chi z Eisenhowerjem, so bili vsi ti sumi razpršeni. Gronehi je z velikim poudarkom podčrtal, da hoče Italija ostati zvesta A-tlanitski zvezi ter braniti skupno z zapa.d-njaki demokracijo. Zahteval je le, da se sodelovanje med zapadnimi državami ne sme omejiti na skupno vojaško obrambo, temveč se mora raztegniti tudi na gospodarsko, politično in socialno področje.
To je posebno potrebno sedaj, ko je Sovjetska zveza začela z novo politiko »mirnega sožitja« med narodi ter se je borba med komunizmom in njegovimi nasprotniki spremenila predvsem v gospodarsko in politično tekmo med obema taboroma. Amerika se na žalost ne zaveda še v dovoljni meri te velike spremembe v svetovnem položaju. Gronehi je nadalje zahteval, naj se s hitrejšimi in učinkovitejšimi sredstvi podpre organiziranje Združene Evrope, da se tako zajamči in utrdi vsaj mir v tem delu sveta.
Eisenhovver in Gronehi sta se sporazumela. Ko je Gronehi zapuščal Belo hišo, je bil nasmejan in vidno zadovoljen. »Uspehi sestanka,« je dejal, »so bili zares plodonosni.« Razgovori se bodo nadaljevali.
V NEODVISNEM SUDANU
Komaj se je angleško-egiptovska afriška kolonija Sudan proglasila za samostojno državo, je njena vlada že zabredla v težave.
Zastran previsokih davkov so se v kraju Kosti kmetje uprli. Za kazen so jih oblast v a stlačila v tako tesne celice, da je vročina v njih zrasla čez 10 stopinj. Ko so reveži začeli razbijati okna, so stražniki začeli streljati v celico ter pobili 193 jetnikov. Po vsem Sudanu se je zaradi tega polastilo prebivalstva tako ogorčenje, da so izbruh n il i neredi in da je šele vojaštvo vzpostavilo mir v deželi.
TITO BO OBISKAL FRANCIJO
Predsednik jugoslovanske republike pojde prihodnjo pomlad na uradni obisk v Pariz. Verjetno s'e bo to zgodilo meseca maja. »Predsednik vlade Guy Mollet« — je izjavil francoski zunanji minister Pineau — »in jaz osebno sva izredno zadovoljna, da se bo naima ponudila priložnost spoznati in pozdraviti maršala Tita.
»SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE«
Preteklo nedeljo so se vsi učitelji in profesorji Tržaškega ozemlja ne glede na svojo strankarsko pripadnost in ideološko opredeljenost združili v enotno strokovno zvezo: Sindikat slovenske šole.
Združitev pozdravljamo, kajti dosedanja razcepljenost je bila le v škodo naši šoli. Deljeni nastop slovenskih šolnikov je ostajal pri oblastvih zelo pogostoma brez vsakega uspeha in večkrat celo brez odgovora.
Naš narodni obstanek je danes že tako o-grožen, da bi se Slovenci morali ne le v šolstvu, temveč tudi na drugih področjih z združenimi močmi braniti. To je vsesplošna zahteva ljudstva, ki hi jo morali vsi odgovorni voditelji resno upoštevati.
DAVČNI VIJAK
Po uradnih podatkih so lansko leto italijanski državljani plačali za davke in razne druge dajatve lepo vsoto 3700 milijard. Čc upoštevamo dohodke, ki jih imajo prebivalci Italije, je s temi dajatvami dosežena meja, čez katero ni mogoče več iti. Italijani nosijo sorazmerno največje davčno breme v Evropi.
TAKE POTREBUJEMU
Vsi hišni posestniki na svetu se na žalost | na vse kriplje otepajo družin s številnimi otroki. To je doživel pred davnimi leti tudi sedanji ameriški bogataš Harry Smith. Tedaj je bil še revež in ni mogel nikjer najti stanovanja za svojo veliko družino.
Zato je sedaj sezidal velike hiše, v katere sprejema le ljudi z mnogo dece. Ko se rodi nov otrok, pošlje materi šopek cvetja, očetu škatlo cigar, novorojenček pa dobi 75 dolarjev, to je okoli 45.000 lir.
NESREČNA DRUŽINA
V Bassano del Grappa je srečno živel z ženo in tremi otroki pridni delavec Martina,to, ki je opravljal tudi nadure, da bi si kaj prihranil. Tožil je le, da je živčno bolan, in rekel ženi, da mora k zdravniku. Ko je naslednji dan šel z otroki na sprehod in prišel na visoki most čez naraslo Brento, se mu je nenadoma zmešalo. Pograbil je starejšega otroka in ga treščil v reko. Nato se je z enoletnim sinom v naročju še sam vrgel v globino.
NEZASLIŠANA PREDRZNOST
Vodstvo neofašistov ali misinov našega ozemlja se je odločno uprlo, da je italijanska vlada izplačala prvih 175 milijonov za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu, kakor je določeno v londonskem sporazumu. Vlada naj ne da Slovencem niti fioka, dokler ne bodo vse pravice zajamčene Italijanom v coni B. Protest so neofašisti poslali ministrskemu predsedniku Segniju, svojlim poslancem in generalnemu komisarju Palatmari. Istega mnenja kot misini je seveda Il Piccolo, kateremu se smilijo »nevedni davkoplačevalci!«, ki bodo morali odšteti te milijone.
Protest prihaja zares s prave prižnice! Prihaja ravno od fašistov, ki so 1. 1920 sežgali ob belem dnevu naš Narodni dom na sedanjem trgu Oberdank.
Sramotni zločin, s katerim so se pozneje celo javno bahali, je tedaj izzval ogorčenje vse Evrope in oblatil ugled Italije v svetu. Namesto da bi se nasledniki požigalcev sedaj skrivali po mišjih luknjah, si še drznejo odpirati usta.
Tržaški Slovenci so bili s požigom oškodovani, za milijarde, ki jim jih nihče ne bo več vrnil. Kar bodo sedaj dobili, je le del tega1, kar jim po pravici prftiče.
Za Upepelitev Narodnega doma bi tudi po našem ne smeli nositi posledic samo italijanski davkoplačevalci. Najprej bi morali občutiti posledice požigalci, med njimi predvsem, Francesco Giunta, ki je danes bogat človek in ga ni zaradi požiga še nihče klical na odgovornost. Njegovi fašistični pajdaši, ki so pri zločinu sodelovali, se še danes mirno sprehajajo po tržaških ulicah. Najprej bi se morala stegnili roka pravice nia požigalce, jim izprazniti žepe ter jih vtakniti povrhu v ječe, nato* naj bi šele vlada segla v žepe d a vkopi ačeva 1 ce v.
Tako hi moralo biti, če bi na svetu vladala pravica.
VSI SMO BRATJE
V Združenih državah bo 18. marca nad 15 milijonov črncev zapustilo delo, šole in urade in stopilo v stavko, da protestirajo zoper nekatere južne države, ker so* prepovedale črnim otrokom, da bi hodili v šolo skupaj z belimi. Ti protinaravni in proti-knščanski ukrepi so nagnili tudi katoliške škofe onih krajev, da so se vzdignili in zagrozili celo z izobčenjem iz Cerkve vsem o-nim, ki bi na grob način delali razliko med belim in črnopoltim človekom. Ker opomin ni še zalegel, bodo, kakor vidimo, segli črnci po samopomoči.
VOLKOVI NA SICILIJI
Pod ognjenikom Etno je talk mraz, da se je prikradlo z gora na stotine volkov. V velikih krdelih vdirajo v vasi in napadajo najraje' seveda kurnike. Listi pišejo, da so v lačnih žrelih zveri zginili že tisoči kokoši, piščancev in petelinov. Proti volkovom so morali klicati na pomoč celo vojaštvo.
SMRT VELIKEGA SKLADATELJA
Preteklo soboto je umrl v Ljubljani Marij Kogoj, največji glasbenik, kar jih je dala primorska zemljia. Rodil se je 27. aprila 1895 v Trstu. Njegovo največje delo je opera Črne maske. Sestri Ani in sinovoma izrekamo globoko občuteno sožalje.
Nedopusten molk
Našo javnost smo že pred 14 dnevi obvestili, kako je rimski dnevnik 11 Tempo obrekoval naše duhovnike, da se pretepajo po zakristijah ter groze na splošno z batinami svojim italijanskim sobratom. Povedali smo, da je te lepe laži zvedel list baje od samega voditelja tukajšnje Kršč. demokracije prof. Romana ter ga zalo že v dveh številkah pozvali, naj izjavi, ali to odgovarja resnici.
Prof. Romano pa še vedno trdovratno molči, kakor da je gluh in mutast in kakor da se njega vsa stvar nič ne tiče. Človek ima vtis, da sta dobro ime in čast slovenske duhovščine zanj deveta briga. Najnavadnejše-mu človeku z ulice je pa jasno, da za voditelja krščanske 'stranke tako obnašanje m ravno častno. Tako ravnanje mora spraviti Romanovo stranko ob vsak ugled med slovenskim ljudstvom ter ji dati pečat sovražnice slovenskih duhovnikov in vernikov. Kdor bi si upal kakor koli podpirati tukajšnjo Kršč. demokracijo, tega bi moralo naše ljudstvo imeli za pravega odpadnika.
Zakaj g. Romano navzlic vsemu temu molči? Ali naj ga šele sodnija prisili, da se drži predpisov katoliške morale?
NOVICE
NEMIRNA ARGENTINA
Prod enim tednom je v bližini prestolnice argentinske (republike Buenos Airesa zletela v zrak velika vojaška smodiliinica. Vlada trdi, da: so to naredili pristaši odstavljenega diktatorja Perona. Že prej je policija odkrila v deželi razne skupine, ki so pripravljale upor proti novim oblastnikom. Iz tega vidimo, s kolikimi težavami se mora borili vlada, da prebrodi gospodarsko krizo v držarvi. Obenem je vse to doikaz, da ima Peron kljub vsem krivdam preteklosti še precej pristašev v Argentini.
AMERIČANI IN ZDRAVJE
Ljudje v Ameriki silno gledajo na svoje zdravje in v tem celo pretiravajo. Mnogim je prišlo v navado, da že ob prehladu bite v bolnišnico. Za zdravnike in zdravila iz-dajo v Združenih državah vsako leto 11 mi-
Mnoge Tržačane nikoli ne zanese pot v labirint o/J kih in zlasti poleti, ne prav dišečih ulic starega mesta. Ulico Malcanton pa le vsak pozna, kdor je imel opravka z obnovitvijo osebne izkaznice in podobnim. Tam 'blizu je majhen trg, tilk za cerkvijo, odprt na Ulico rimskega gledališča, .in tam imajo svoje stojnice starinarji, (ki prodajajo stare knjige. Kdor ljubi 'knjige, ta kraj, izgubljen med stari mi hiša mi, prav dobro pozna.
V zimskih mesecih, ko je tulila burja o-krog vogalov, si je komaj upal kak starinar postaviti svojo stojnico, saj bi mu veter raztrgal in odnesel vse (knjige. Zdaj, ko smo že imeli nekiaj lepih dni in je začelo sonce v opoldanskih urah topilo božali skriti itrg, pa so se spet pojavili. In že so privabili tudi prve kupice — študente, ki nimajo denarja za nove knjige, mlada dekleta, šivilje, ki sramežljivo sprašujejo za — Moravio in prebirajo naslove na rumenih platnicah kriminalnih povesti, otroke iz okolice, ki zastonj prelistavajo stare »žurnaline« in slikanice, literate in vsakovrstne knjižne molje, ki se ne naveličajo tudi ure dolgo brskati med knjigami, (ki so zložene vse križem: slovarji poleg romanov, verske poleg marksističnih klasikov in poleg propagandnih priročnikov za nekdanje fašistične hie.rarhe, šolske, ki se jih je študent, ki je srečno izdelal, komaj znebil, poleg starih tiskov iz šestnajstega in sedemnajstega stoletja, ki jih morda že sto ali dve sto let ni nihče več odprl.
V največjem miru im slogi se tam tišče knjige vseli ver, političnih mišljenj in filozofskih struj. Človek se čudi, kakšne knjige je vse tam najti, pisane v najrazličnejših jezikih, celo v starinski švedščini, fin-ščini, letomščini — te zadnje so morda prodali na starini za nekaj lir kaki begunci — ,pa tudi v judovskem jeziiikju in arabščini. Vmes je pia najti tudi slovenske knjige, šolske, pa tudi druge. Navadno se jih pojavi po deset, dvajset ali še več skupaj. Verjetno je kdo umrl, pa so dediči, ki najbrž niti ne znajo več slovenski, brez pietete prodali
lijard dolarjev. Bolnišnic imajo 6500, zdravnikov pa nad 200.000.
ZELO PAMETNO
Od 15. marca dalje bodo med Francijo in Italijo odpravili potne liste. Za prehod čez mejo zadostuje navadna osebna izkaznica. Velja tudi za enomesečno bivanje v Franciji ali Italiji.
Čas bi že bil, da bi temu zgledu sledile tudi druge države in da lu bil prehod čez meje povsod prost.
NOVI KOVANCI
Prejšnji teden so spravili v obtok nov drobiž, in sicer kovance po 50 lir, lite iz tako zvanega akmonitiaila. Spredaj je vtisnjen obraz ženske — Italije, zadaj pa postava delavca ob nakovalu. Tega drobiža so izgotovili za 10 milijard lir.
NAS NI MARAL
Kakor simo slišali na slovenskem tržaškem radiu, je 20. februarja umrl v Rimu časnikar Atitilio Tamaro. Ukvarjal se je tudi z zgodovino ter največ pisal o Julijski
njegove knjige, ki jih je zbiral morda vse življenje, da si je nabral skromno, knjižnico. Ali pa je kdo počistil stare predale ali podstrešje. Toda vmes so tudi nove, povojne knjige in včasih celo iz zadnjega časa. To so povečini znane, ljudske izdaje, nič posebnega za knjižne molje, in vendar je človek vesel, ko na/jde tudi slovensko knjigo na tem pisanem semnju starih del. Vesel tudi tega, da se vedno najde (kdo, ki jih kupi. Te starinarne knjig imajo prav tako svoje stalne odjemalce kakor razkošne knjigarne na Korzu, ki prihajajo vsaj enkrat na teden pogledat, kaj je »novega«. In za sto, dve sto lir si odnesejo branja za ves teden in več.
Zgodovinsko zasedanje
Nadaljevanje s 1. strani
vi krutosti izredno močna osebnost in si je pridobil precejšnje zasluge za komunistično Rusijo. Pod njegovim vodstvom je postala Sovjetska zveza industrijsko najmočnejša dežela v Evropi in prodrla s svojim odločilnim vplivom do Prage in Budimpešte. Največja Stalinova zasluga pa je, da je v najnevarnejših časih organiziral in vodil zmagoviti odpor proti Hitlerju. Navzlic vsemu temu se ni v Moskvi nihče vzdignil, da hi ga kakorkoli branil.
Ravno tako ni bilo na občnem zboru slišati enega samega glasu, ki bi bil tudi na rahlo zastopal kaiko drugo mnenje kot sedanji voditelji. Prej so skozi desetletja navdušeno ploskali Stalinu, sedaj burno ploskajo Hruščevu in tovarišem: prej eni osebi, danes eni skupini. Ta za nas ni prava demokracija. Pregloboko tiči še v kosteh Rusov večstoletna diktatura carjev in njej sledeča diktatura boljševikov, da bi si upali svobodno govoriti.
USPEHI XX. OBČNEGA ZBORA
In vendar bi bilo napačno trditi, da je tudi po zadnjem občnem zboru ostalo vse pri starem v Sovjetski zvezi.
krajini. Iz njegovih spisov diha nenehno sovraštvo do Slovencev in njih pravic na tej zemlji. Zaradi narodnih zaslug gai je Mussolini imenoval za svojega poslanika v Švici. Pokojnik bi bil svoje talente lahko drugače in bolje uporabil.
DOBA SONČNE SILE
Zdi se, da naš čas ne bo samo stoletje a-t omske, temveč tudi sončne sile. Že stari Egipčani so ob Nilu lovili sončne žarke v velikanska votlia zrcala in jih usmerjali pod velike kotle, napolnjene z vodo. Francozi so sedaj v mestu Marseillu začeli graditi po istem načelu sončne centrale. Toplota, ki jo izžareva sonce na en kvadratni kilometer, postane s časom enako močna kot ona atomske bombe.
Razlika je le v tem, da je danes sonce dosti cenejše.
SLABO GOSPODARSTVO
Ogrska vlada je v težkih skrbeh. Dežela je pred vojno izvažala mast in moko, po vojni so se pa vrgli samo na (težko industrijo, tako da je nastalo pomanjkanje žita. Za prehrano prebivalstva morajo uvoziti letno 40.000 ton. Lani so oznanili, da bodo kmetijsko proizvodnjo zvišali za 7 odstotkov, v resnici je pa še bolj padla.
POŠAST V LONDONU
Angleži so zelo udarjeni nia strahove po srednjeveških gradovih in divje zmaje v jezerih. Te dni se je pa pojavila pošast kar sredi Londona v reki Temzi. Bila je kakih 9 metrov dolga s strašnimi, pol metra, visokimi bodicami na hrbtu. Prirodoslovec Herbert Floyd jo je celo fotografiral in listi so pisali, da spada v vrsto tako zvenih »dime-trodonov«.
Toda glej šmenta, naenkrat se je izkazalo, da je pošast narejena iz — lepenke. Še-gavi visokošolci so potegnili za nos učenjaka in ves London.
komunistov v Moskvi
Nesporen uspeh je že v tem, da so Stalinovi' nasledniki sklenili odpraviti krvave in surove oblike borbe, ki jih je bil pokojnik uvedel v svojo stranko in druge komunistične države. Saij so se skoro vse idejne raizlike med komunisti ikoničavale navadno tako, da je zmagujoča struja proglasila nasprotnike za izdajalce ter jih poslala v smrt.
Po zadnjem občnem zboru bo postalo politično življenje v Sovjetski zvezi verjetno bolj človeško in omikano. Da so Stalinovi nasledniki krenili na to pot, dokazuje že primer Malenikova: v prejšnjih časih bi ga bili po njegovem padcu ustrelili, danes je pa Malenkov član vlade in ostal je vodilen član Stranke.
Za zunanji svet je pa najpomembnejši uspeh zasedanja v Moskvi ta, da je bilo na njem zavrženo načelo o neizbežnosti vojne: komunistični in ostali svet lahko živita mir-no drug poleg drugega ter se lahko borita za svoje ideje zgolj z demokratičnimi sredstvi.
Ta nova smernica sovjetske zunanje politike bo zmanjšala napetost med državami in ublažila v množicah strah pred novo vojno.
SPET KNJIGARNE NA STOJNICAH
BARKOVLJE
MATIJA ŠKABAR — 80-LETNIK
Za tukajšnje Slovence je bil v nedeljo velik praznik, le škoda, da je bilo slabo vreme, ker bi ga drugače (praznovali v še večjem številu. Priljubljeni duhovnik Škabar Matija je slovesno praznoval svojo 80-1 etni co in nato še svoj 81. god. Ob tej priliki smo mu priredili skromno zakusko v gostilni Miramar. Tu mu je načelnik cerkvenega pevskega zbora držal kratek nagovor, v katerem je poudaril veliko ljubezen Barkov-ljanov do moža, ki si je znal pridobiti srca vseh vernikov. Č. g. Škabar je zdrav in še vedno poln duhovitih domislic. Zato smo prepričani, da bo učakal najmanj še 20 let, kar mu vsi iz vseiga srca želimo! Takrat se bomo zbrali še v minogo večjem številu, četudi bi pihala burja in padale raikle z neba.
Ob tej priliki mu tudi uredništvo Novega lista kliče: »Še na mnoga leta', starosta slovenskih duhovnikov na Tržaškem!«
O ZIMSKI POMOČI V NABREŽINI
V Novem listu z dne 9. februarja smo pisali, da med nekaterimi reveži de vinsko-nabrežinske občine vlada že dalj časa veliko razburjenje, ker niso bili do tedaj prejeli ni-kake podpore iz sklada za zimsko pomoč.
18. februarja nam je načelnik tiskovnega urada pri geneneralnem vladnem komisariatu g. Cristano Ridomi poslal pismo, v katerem nam obširno pojasnjuje delovanje pristojnega urada tržaške prefekture. Ker nočemo nikomur delali krivice, naj danes pojasnimo, da se naša opazka ni tikala onih 780 tisoč lir, ki jih je nabrežinska podporna ustanova prejela in razdelila brezposelnim že ob preteklem božiču. V člančiču smo mislili na tistih 151 podpore potrebnih starčkov, za katere je tukajšnja podporna ustanova že decembra prosila 755 tisoč lir iz sklada za zimsko pomoč. G. Ridomi trdi, da je ta znesek tržaški pododbor za zimsko pomoč odobril na seji v ponedeljek 13. januarja, ter ga še 'isti teden poslal v Nabrežino.
G. načelnik se je tu prav gotovo nekoliko zmotil. Ta seja ni mogla biti v ponedeljek, 13. januarja (13. januarja je bil petek), ker so omenjeni znesek v Nabrežini delili šele v soboto, 18. februarja in je zato seja bila najbrž v ponedeljek, 13. februarja.
Naša pritožba je zato bila popolnoma utemeljena. Tem bolj, če je pripomogla, da so se gospodje_na prefekturi podvizali.
G. Ridomiju se pa prav lepo zahvaljujemo za prijazno pojasnilo.
BRIŠČIKI
Nemalo smo se začudili, ko smo zvedeli, da se je na proseški železniški postaji ustanovila italijanska ljudska šola. Prav gotovo bi se v to zadevo ne vmešali, siaj nikakor nočemo italijanskim otrokom oporekati pravice do lastne šole, če ne bi tudi v Bri-ščikih živo občutili potrebo po slovenski šoli. Vvasi imamo od 15 do 20 šoloobveznih otrok, ki morajo dnevno pol ure pešačiti na Opčine. Če so za 9 laških otrok u-stan ovili šolo, morajo ob last v a isto narediti za 20 slo venskih.
Zato pozivamo zgoniško občino, naj v e-nega izmed bodočih gospodarskih načrtov vključijo tudi predlog za gradnjo šolskega poslopja v Briščikih. Upamo, da bo prefek-
tura to zahtevo podprla, saj resnična demokratična vlada ne sme poznati dvojne mere za državljane, ki vsi plačujejo davke in so pred zakonom enakopravni!
OPČINE
Vsi Openci smo lahko priče, kako se pri nas živahno razvija gradbena dejavnost. Pri najboljši volji pa na žalost ne moremo reči, da se ta dejavnost blagodejno odraža med vsemi sloji našega ljudstva. Oblastva seveda največ grade za begunce iz Istre, tu pa tam se opogumi tudi kak zasebnik. Nihče se pa ne zmeni za žal premnoge domačine, ki še danes, 11 let po vojni, bivajo v barakah. Opčine so med zadnjo vojno bile hudo bombardirane in so se zato mnogi zatekli v barake. Nedopustno' in sramotno pa je, da so se barake obranile do danes. Čudimo se, da je Zavod za ljudske hiše (IACP), ki je ponekod tako bogato gradil, bil na Opčinah tako skop. Takoj po vojni so sicer zgradili nekaj hiš ob kraški ulici, a to je vse. Pričakujemo, da bo IACP v bodočem poslovanju zgradil nekaj hiš v naši vasi in s lem popravil krivico, ki joi je naredil Opencem. Kaj pa tržaška občina? Zakaj ni imela srca za tiste občane, ki žive v za človeka nedostojnih stanovanjih? Za/kajl ni doslej' opozorila IACP na hudo stanovanjsko krizo na Opčinah? Ta njen nerazumljiv molk si bomo dobro zapomnili ob prihodnjih volitvah.
V stari vasi so ceste v obupnem stanju in je nujno potrebno, da se čimprej popravijo.
V noči med nedeljo in ponedeljkom se je pri Obelisku zgodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 28-letni Aldo Grmek iz Trsta. S prijateljem sta se na motorju vračala v Trst, ko sta iz še neznanih razlogov zavila s ceste ter treščila na tla. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je Grmek v bolnici izdihnil.
Naj v miru počiva! Težko prizadetim staršem globoko sožalje.
SV. JAKOB
Izredno liuda burja, ki je preteklo soboto in nedeljo divjala po Trstu, je povzročila celo vrsto nesreč. Najresnejša nezgoda se je pa preteklo nedeljo pripetila znanemu slovenskemu duhovniku msgr. Ivanu Omerzi. Močan sunek hurje ga je na ulici nepričakovano vrgel na tla, tako da si je duhovnik zlomil nogo v desnem gležnju ter zadoibil razne poškodbe na glavi. Odpeljali so ga v bolnico, kjer se bo moral zdraviti 40 dni.
Uglednemu dušnemu pastirju želijo njegovi prijatelji in znanci, da čimprej popolnoma okreva ter se vrne med zaupane mu ovčice.
NABREŽINA
Pretekli torek je velika množica Nabrežine ev in tudi okoličanov spremila k večnemu počitku 76-letnega Antona Cimadora. S pokojnikom je naša vas zgu/bila zadnjega predstavnika tistega pokolenja, ki je zoralo ledino ,v 'tukajšnji kaimmoslešflci industriji. Anton Cimiador je bil odličen kamnoseški mojster, ki je vzgojil kader delavcev, katerih zasluga je, da je nabrežinski kamen zaslovel široko po svetu. Pokojnik pa ni bil le mojster, temveč svoj čas tudi politični delavec, socialist, ki se je vsestransko bo-
ril za napredek in boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Bil je med drugim tudi ustanovitelj bolniške blagajne ter Delavskih zadrug v Nabrežini. Kljub svojim velikim zaslugam in svojemu 63-letmemu nepretrganemu delu v raznih industrijskih podjetjih je zadnja leta moral preživeti ob beraški pokojnini 5300 lir mesečno. Taka je usoda, ki jo po krivici morajo doživljati naši najstarejši in najbolj zaslužni delavci.
Naj njegovi plemeniti duši sveti večna luč! Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
GROPADA
Kakor lonjerske, bazovske in druge mlekarice s'e tudi naše ostro borijo s konkurenco, ki jo zadnja leta vodi podjetje grofa Marzotta na Tržaškem. Novi list je že napisal, kaj bi morala oblastva ukreniti, da se zaščitijo pravice in koristi domačih proizvajalcev mleka, vendar smo tudi Gropaj ci trdno prepričani, da bi le ustanovitev o-srednje mlekarne na tržaškem podeželju mogla rešiti to našo življenjsko važno vprašanje. Upamo, da se v bližnji bodočnosti najdejo ljudje, ki si bodo osvojili to misel ter jo tudi skušali uresničiti.
V Gropadi imamo še drugo važno vprašanje, ki je lettos postalo zelo pereče. Do konca preteklega leta simo Gropajei lahko nemoteno gnali živino na pašo ter sekali drva na svojem jusanslkem zemljišču, ki je po razmejitvi ostalo v Jugoslaviji. Letos pa nam tamkajšnja oblastva tega več ne dovole, ker so baje vsa jusarska zemljišča v Jugoslaviji postala last države. Najnovejši ukrep je vasi povzročil znatno škodo>, saj imamo Gropajei mnogo živine, sorazmerno celo več kot Bazovci. Mnenja smo, da bi se Italija in Jugoslavija morali domeniti tudi o tej zadevi, in sicer tako, da bi nihče ne trpel najmanjše škode. Zato naprošamo tukajšnje oblastnike, naj načino tudi to vprašanje.
TRNOVCA
V časnikih se bolj poredko oglašamo, ker smo pač majhna vas, ki šteje komaj 17 hiš. Vendar imamo tudi mi svoje skrbi in težave, Iki bi jih radi povedali javnosti. Naši ljudje se pretežno bavijo s kmetijstvom, ki pa na žalost ne prinaša vsem dovolj dohodkov. Nekateri zalo delajo v nabrežinskih kamnolomih in v drugih industrijskih pod-
Letošnja zima nas je hudo prizadela. Zdi se, da je uničena skoraj vsa oizimna pšenica, katero moramo sedaj podse jati. Seveda bomo pri tein izgubili ogromno časa in i-rneli poleg tega tudi nove stroške.
Večkrat se nam pri živini zgodijo hude nesreče. Letos je nekemu vaščanu poginila junica, lani pa sta v vasi crknili dve kravi, ker sta požrli žeblje ali kos žice. S takimi nesrečami so naši kmetje zelo prizadeti. Temu bi lahko odipomogli, če bi se tudi v naših vaseh ustanovila zavarovalnica za živino. Slične ustanove že obstajajo na Tržaškem in se je izkaizalo, da SO' zelo koristne. Kaj čakajo naši kmetovalci?
Naj še obvestimo pristojna oblastva, da je pot za Zgonik v zelo slabem stanju in da jo je treba čimprej popraviti.
SPREMEMBA VOZNEGA REDA S 1. marcem je uprava državnih železnic ukinila naslednje vlake: Trst—Tržič, ki je odhajal iz Trsta ob 20. uri; Trst—Tržič ob 0.50 In Tržič— Trst, ki je privozil v Trst ob 22,16.
Vlak za Videm, ki je odhajal iz Trsta ob 19.40, pojde odslej ob 19.58.	___
»ATA« ZAHTEVA VIŠJE VOZNINE
V torek preteklega tedina je mestni u-pravni odbor imel sejo. Župan ie svoje tovariše iznenadil z razstavo 40 slik, ki jih mestna uprava namerava razdelili šolam in drugim ustanovam za bolj uspešno poučevanje.
Ko so' si gospodje ogledali slike, so se lotili obširnega dnevnega reda. Za nakup pohištva v novi ljudski šoli v Stražicali so določili 1,500.000 lir; nakupili bodo tudi nove uniforme za občinske stražnike.
Najdalje so se pa ustavili pri zahtevi avtobusnega podjetja ATA, naj se voznina zviša za 5 lir. Povišek je po mnenju podjetja potreben, ker so tri proge, in sicer št. 2 (bolnice), 5 (pokopališče in letališče) ter 8 (Pevma) popolnoma pasivne. Poleg tega se ATA sklicuje na znatno povišanje plač uslužbencem, na večji prometni davek itd. Zato naj bi bilo podjetje ali prisiljeno ukiniti tri proge ter vreči na cesto precejšnje število nameščencev ali pa se mu mora dovolili povišek 5 lir pri listku.
Novi list je že pred več meseci napovedal, da bo ATA v kratkem nekaj takega zahtevala. Že tedaj smo temu povišanju u-govarjali. Proge so bile prav tako pasivne, ko je vozil Ribi in morda še bolj kot danes. ATA je za to vedela.
Sodimo tudi, da je bilo občinstvo mnogo bolj zadovoljno z Ribijevimi avtobusi, ki so bili sicer na zunaj grši in bolj obrabljeni, a so imeli bržkone odličnejše stroje in prav gotovo niso tako »rukali« kot današnji. Ribiju niso hoteli v ničemer popustiti in ga je ATA s svojo grdo ponudbo, da ne rabimo hujšega izraza, izpodrinila.
Zakaj bi morala Gorica draže plačevati vozne listke, ko vemo, da jih po drugih mestih plačujejo celo po 20 lir. Naj poudarimo, da sta pri nas nafta in bencin cenejša, ker uživajo tukajšnja podjetja dobrote proste cone.
Upravni odbor v tej stvari še ničesar ni sklenil. Uprl pa se je, da bi bile tri pasivne proge ukinjene.
S to zadevo se bo moral pečati še občinski svet.
TRGOVINSKA ZBORNICA IN MEDNARODNI PROMET
Goriška trgovinska zbornica je pretekli tedfin ponovno razpravljala o mednarodnem prometu. Kot doslej je tudi to pot odločno zavrgla načrt, da bi se zgradila nova železniška proga Zagraj—Sv. Ivan ob Nadiži, o kateri smo že večkrat poročali. Zbornica je j soglasno odobrila resolucijo, ki jo je poslala vsem pristojnim ministrstvom. Priznati ' je treba, da je,zelo dobro utemeljena in da bo morda res prepričala tudi ministrstva, ki odločajo o tem za Gorico življenjsko važnem vprašanju. Skrajšanje proge med Avstrijo in Trstom bi bilo le tedaj pomembno, če bi ostala v veljavi tako imenovana jadranska tarifa, ki je pa zadnja mednarodna železniška konferenca na Dunaju ni podaljšala. Zato stopa ponovno v ospredje konkurenčna sposobnost jugoslovanskih in italijanskih železnic, kar je tudi potrdil zadnji železniški dogovor, ki sta ga 2. februarja sklenili v Mariboru Avstrija in Ju-
goslavija in stopi v veljavo 1. marca. Avstrija je po tem dogovoru dala prednost prometu po jugoslovanskih železnicah.
Italija more dvigniti sivojo konkurenčnost le z izboljšanjem železniškega prometa na progi Trst—Gorica—-Videm—Trbiž. To je mogoče doseči, aiko sc na tej progi zgradi dvojni tir, kjer ga še ni.
Gradnjo proge Zagraj—Sv. Ivan je treba opustiti, ker bi z njo ničesar ne dosegli. Obnoviti pa morajo železniški promet med Italijo in Jugoslavijo pri Gorici in Trbižu, saj sta se obe državi že lani v marcu dogovorili, da bosta to vprašanje proučili.
Ves blagovni promet med Italijo in Jugoslavijo bi bilo treba usmeriti po goriški železnici. Tudi avstrijsko, češko in madžarsko blago bi lahko prevažali po tej najkrajši progi: Beljak — Jesenice —■ Podbrdo — Gorica — Trst.
Iz tega sledi, dai je treba zgraditi novo železniško postajo na meji med Šempetrom in Gorico, saj je na tamkajšnji ravnini dovolj lepega prostora za carinske urade, pomožne tire in druge naprave, ki jih zahteva mednarodni promet. Novo' železniško postajo bi bilo treba preko Štandreža povezati z Rubijami in s progo’ za Trsi. Tako bi se proga skrajšala, pravi resolucija, za 4 hm in pol in bi bila nekoliko krajša kot ona iz Nove Gorice preko Opčin v Trst.
IZ SOVODENJ
Albinu Tomšiču lin njegovi mladi ženi Pavli se je rodil sinček, ki so mu dali ime Slavko.-Vaščani jima iskreno čestitajo.
Naši občini je odboT za zimsko pomoč o-dobril 250 tisoč lir podpore za reveže in brezposelne.
Ko se odboru zakvaljujemo za dano pomoč, pripominjamo, da je v Sovodnjah in v drugih vaseh naše občine še vedno nekaj družin brez doma. Tudi naše ceste so potrebne poprave. Zato bi bilo umestno, da se nas ohlastva prihodnjič spomnijo z večjim zneskom.
ŠTEVERJAN
Odbor za zimsko pomoč je v ponedeljek preteklega tedna odobril izplačilo nadaljnjih 50 tisoč lir za podporo revnim in brezposelnim. Poleg tega je naši občini nakazal še 459.657 lir za popravilo hiš in občinskih I cest. Naše ljudstvo je oblastvom zelo hva-1 ležno za podpore, vendar bi jih radi opozorili še na najbolj živo potrebo vseh vasi naše občine, in sicer na vodovod.
G. prefekt se je poleti sam prepričal, koliko trpljenja in imik nam povzroča pomanjkanje zdrave pitne vode. Zelo težko smo prenašali letošnji mraz, saj smo imeli zares pravi pekel zaradi pomanjkanja vode.
Kmalu bo 40 let, odkar smo v Italiji in ves ta čas moledujemo za vodovod. Med vsemi oblastmi pa je prav prefektura poklicana, da čiimprej ugodi našim potrebam. Prefektura naj poskrbi, da Rim reši to naše življenjsko vprašanje.
IZ PEVME
Čujemo, da je mestni upravni odbor na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o predlogu avtobusnega podjetja ATA, da se ukine pevmska proga, ali da se voznina zvi-
ša za 5 lir. Z zadovoljstvom smo- pa sprejeli vest, da so se odborniki in župan izrekli proti predlogu. Nimamo sicer vpogleda v knjige in račune podjetja, vendar zelo dvomimo, da je povišanje voznine zares opravičeno in utemeljeno. Z vso ogorčenostjo pa protestiramo proti morebitni ukinitvi naše proge.
JAZBINE
Svoj čas smo z velikim veseljem poročali, da je ministrstvo določilo pet milijonov lir za gradnjo nove ljudske šole v Jazbinah. To poslopje je nujno potrebno in želimo, da bi se čimprej pričelo graditi.
Sezidati pa ga je treba prav v naši vasi in ne morda Ikje na Valerišču, kamor bi imeli naši otroci uro hoda. Zato že danes opozarjamo vse tiste, ki nas hočejo ovirati pri gradnji toliko zaželene šole, naj bodo resnični demokratje in spoštujejo voljo vsega ljudstva v vasi. V kratkem bodo* blagoslovili novo cerkev. V njeno bližino spada tudi ljudska šola.
Tem delom bo sledila, tako upamo, tudi električna luč, za katero prosimo že leta in leta. V zadnjem času so nam začeli obljubljati tudi vodovod. Nobena briška vas ni zaradi pomanjkanja vode pretrpela v februarskem mrazu toliko gorja kot naša. To so trenutno naše žive gospodarske, zdravstvene in kulturne potrebe. Vsakomur bomo hvaležni, ki nam bo pomagal, da se čimprej uresničijo.
OBMEJNI PROMET
Obmejni promet postaja čedalje bolj živahen. Doslej so na Goriškem izdali skupno 42.221 prepustnic, in sicer 25.955 na jugoslovanski, 16.766 pa na italijanski strani.
Veliko Jugoslovanov je bilo v Gorici zla-sti v četrtek preteklega tedna, k0 je bil o-bičajni sejem.
Trgovci so bili, kakor se zdi, prav zadovoljni s kupčijo.
IZ DOBERDOBA
Preteklo soboto je imel občinski svet redno sejo. Svetovalci so razpravljali o javni razsvetljavi, nagradi za župana, nakupu nekega zemljišča v Dolu, o občinski vojni škodi, o seznamu občinskih revežev in drugih zadevah.
O odbor za zimsko pomoč je odobril naši občini 200.000 lir podpore za reveže in brezposelne.
Mraz in burja sta na® doslej precej mučila. Upamo pa, da se bo zima v kratkem od nas poslovila. Goriški in tržaški lovci nas skoro vsako nedeljo obiščejo; enkrat se ustavijo pri nas, drugič pa v Jamljah. Z zanimanjem; jih opazujemo, kako vneto zasledujejo prebrisano zvitorepko. Ko pa odhajajo domov, jih ne vidimo, in zato ne vemo, koliko uspeha imajo pri lovu.
IZ GRADIŠKE
V nedeljo je goriški nadškof insgr. Am-brosi blagoslovil novo mladinsko gledališče v našem mestu. Prisoten je bil tudi prefekt dr. De Zerbi. Poinen te kulturne ustanove sta orisala župan in mestni župnik, ob zaključku pa je spregovoril še nekaj besed tudi goriški nadpastir.
RODITELJSKI SESTANEK
Ravnateljstvo Nižje srednje Sole v Gorici želi spomniti starše dijakov, ki obiskujejo to šolo, da bo naslednji roditeljski sestanek v nedeljo, dne 4. marca, ob 10. url na šoli, kaikor je bilo soglasno sklenjeno na zadnjem sestanku.
IZ ČEDADA
Huda zima in sneg sta nam pokvarila pustne dneve. Vse hrupne maškarade, na katere so se s taiko vnemo (pripravljali po vaseh okoli Čedada, so morale odpasti.
Le v Šentlenartslki dolini so kljub hudemu mrazu počastili pusta z uspelo maškarado. Tam je že stara navada, da priredijo fantje komedijo, v kateri postavljajo v zasmeh kako tipično osebo ali kak zanimiv dogodek. Letos so jim prav prišli deloma zelo resni in žalostni, deloma pa smešni dogodki v Kosci, ki so čitateljem Novega lista že dobro znani. Zloglasni laški vikar Boldarino je moral to vas ziapustiti in se preseliti v Furlanijo. Ključev tamkajšnjega žuipnišča pa ni izročil, kakor bi moral storiti, gospodu dekanu v Šempetru, marveč nekemu svojemu podrepniku, ker je župnišče slučajno še vedno ivrpisano v katastru na njegovo ime. Ker je novi župnik g. Kja-čič Slovenec, mu lastnik ni hotel izročiti ključev. Upiral se je cerkvenim predstojnikom in trdo držal ključe, ker sta ga tako poučili Boldarino in »koimiltat«. Novi župnik je zato s svojim (pohištvom na cesti. Cerkvena oblast se ni upala dražiti gospodov ko-mitažev s cerkvenimi ukrepi in je vso zadevo izročila svetni oblasti. Nato se je začelo čudno romanje h ključarju v Kosci. O-
rožniki, sodnik, deželni poslanec in druga gospoda je živahno zahajala k domišljavemu možu in ga skušala »prepričati«, naj izroči ključe novemu župniku. Ta komedija se nadaljuje! Končno je nastopil tudi sam škof, seveda ne oni iz Vidma, marveč iz Concordie, male škofije med videmsko in beneško nadškofijo. Na pustni torek je prišel v K ose o v primerni škofovski obleki in v spremstvu svojega generalnega vikarja ler drugih gospodov .'z škofijske pisarne. Šel je od hiše do hiše in povedal, da govori ves svet o neslogi, ki vlada v Kosci, in da more samo on, ki je škof »Concordie«, prinesti slogo.
Pri Boldarinovcih je zagovarjal Boldari-na in obljubjal, da ga bo zopet poslal nazaj, ako se bodo dobro izkazali s klobasami in jajci; pri ostalih družinah pa je nasprotno trdil^. Vsa ta komedija je žela velik uspeh, ker je škof »sloge« odnesel iz Kosce vrliano pletnico klobas in jajc.
Ta lepo naučena in pomembna »maškarada« je predmet smeha in različnega tolmačenja po vseh nadiških dolinah, v našem mestu in po deželi. Medtem se pa v Kosci resnična komedija nadaljuje tudi v postnem času.
Novi g. župnik je še vedno na cesti, lastnik »ključev« se pa roga cerkvenim in po-
svetnim oblastem, kajti dobro ve, da se mu ne bo nič hudega zgodilo. Verno ljudstvo pa se boji nastopiti s silo, ker bi se mu lahko zgodilo tako' kot onim iz »Beneške čete«. Boldarino pa je trajno v zvezi z »lastnikom« župnišča in prireja razne sestanke v Vidim vi, Čedadu in drugod. Njegovo ime bo ostalo daleč naokoli in za vedno v zvezi z mrzlim pustom leta 1956.
IZ RABLJA
V torek preteklega tedna se je v našem rudniku smrtno- ponesrečil 57-letni rudar Maks Mlekuž iz Koritnice pri Bovcu. Po sporazumu med Italijo in Jugoslavijo je za-/pasVinJh v jrudniku iše precej rudarjev z Bovškega. Vsako soboto gredo domov in se v ponedeljek preko Predila zopet vračajo na delo.
Mlekuža je zasul plaz kamenja. Njegovi prijatelji mu miso mogli nič pomagati, čeprav so ga odkopali izpod grušča. Tudi pomoč zdravnika dr. Laura ga ni mogla več priklicati v življenje, ker ga je plaz zadušil ali pa je umrl za hudo notranjo izkrvavitvijo.
Na kraj nesreče so prišli tudi orožniki in upravitelji (rudnika ter pregledali vzroke nesreče. Pokojnika so pokapali v četrtek v domači vasi.
Naj mu sveti večna luč. Njegovi ženi in sinovoma izražamo globoko sožalje. Upa,-mo, da se jih bo uprava podjetja človekoljubno in velikodušno spomnila.
AKLETi C
Primca so iz Nairobija odpeljali sedemdeset kilometrov daleč v malaričen kraj. Stara gospa Mac Millan, ki je že dolgo let z možem živela v ikoloniji, je imela tam lovsko pristavo. Tja so zaprli moža, ki je s prestola padel v ujetništvo. Tri častnike so mu pustili kot spremstvo in za postrežbo. — Čudna podobnost z ujetim Maksimilijanom, s katerim so po njegovem padcu delili usodo zadnji trije zvesti častniki.
Stari Angležinji se je ujeti princ smilil. Nosila mu je čokolade in knjige. Tudi stari major Rov W.ititt je prihajal v vilo na obiske. Z ujetnikom Sta obujala spomine, fco sta še kot lovska tovariša lovila v Kongu tigre in leve. Dnevi so počasi minevali v brezdelju in brez poročil z doma. Na sprehode v ma-larično okolico n.i bilo mogoče hoditi.
Taiko se je približal božič leta 1941. Nič kaj ni bil vesel. Amadeja je vrgel na posteljo hud tifus. Ko si je mialo opomogel, so mu dovolili pisali ženi Ani v Miramar. 0 bolezni ni pisal; ženi in otrokoma je voščil le za novo leto ter povedal, da upa na gotovo svidenje. Prosil je, naj mu kmalu odgovorijo. Pismo je tako kot vsalkega preprostega vojaka, ki biva ločen od svojih dragih. V njem ni kakega dinastičnega sijaja. — Saj edino bolest je skupna vsem zeml janom brez razlike stanu ali oblasti. Zato lahko pišem o žaloigri kakega princa prav talko s človeškim sočutjem kot o življenju kogarkoli izmed nas. —
Prosil je družino, naj mu kmalu odpiše. Solze so kapale na papir, ko so žena in
hčerke pisale očetu. Pismo pa ga ni več našlo — bil je že mrtev.
Še bolan je preprosil angleško poveljstvo, da miu dovoli obiskati ujetniško taborišče svojih nekdanjih vojakov v Mitubiri. Noter ga niso pustili. Z avtom se je počasi vozil okrog visoke žične ograje, kjer so se drenjali njegovi vojni tovariši. Skozi mrežo so si podajali roke, enaki z enakimi, in se poslavljali — za vedno.
Bolan nia srcu in telesu se je princ, ki ga je politika vladajočih vrgla na dno življenja, vrnil v svojo kočo pred pragozdom. Proti koncu januarja ga je spet popadel tifus. Odpeljali so ga v vojaško bolnišnico v Nairobi. Ležal je na železnem posteljnja-ku; ker je bil prekratek, so bolniku podložili pod noge lesen sto1!. Prijatelj Wititt je dosegel, da so že težko bolnega prenesli na zasebno kliniko. Vsak dan je hodil Ik njemu in mu nosil sadja, ker je bolnika mučila neprestana žeja.
Prvega marca je pritisnila še močna pljučnica. Konec se je približeval z naglimi koraki. Naslednje jutro so britanska oblastva poklicala k nekdanjemu podkralju generala Nasija in Verina, upravitelja podkraljeve hiše. Temu je narekoval svojo poslednjo voljo. Zvečer je še s slabotnim glasom vprašal: »Je prišlo pismo od Ane in otrok?« Ko je zdravnik zanikal, se je umirajočemu potočila solza čez lice.
Prihajali so na obisk vsi angleški generali v prestolnici Kenije in so občutili nekak sram pred mirno vdanostjo že smrti zapihanega moža.
Proti polnoči je že šlo, ko je bolnik zaprosil vode. Popil je in vzdihni!. da so ga okoli stoječi še slišali: »Zakaj me ni zadela krogla na Ambi* — da bi ne umiral tu — tako sramotno —«. Nekaj trenutkov je še molčal, nato je, kot da obračunava s svojo vestjo, končal: »Ne, ne, gola nečimernost — znati je treba umreti tudi v bolnišnici — brez slave.«
V zgodnjih jutranjih urah 3. marca je zatisnil oči.
Tisti dan popoldne je prišlo toliko pričakovano pismo od družine iz Miramara. Prepozno! — Zakletev nekoč ponižanih in razžaljenih se je še enkrat izpolnila.
Čudna so pota usode in pravice narave že na tem svetu. Vladavina in oblastniki, ki so prekrižanih rok gledali, kako je padlo zagrinjalo ob koncu žaloigre v Abesiniji, so kmalu potem tudi sami občutili, da se vse hudo že v tem življenju poplača.
(Nadaljevanje)
J
TOVARNA
PVmcic
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
GOSPODARSTVO
Vrtnar
v marcu
Naših navodil za februar m najbrž nihče izpolnil. Saj jih tudi ni mogel zaradi hudega mraza, ki je povzročil v vrtnarstvu ogromno škodo. Kaj hočemo! Vrtnarstvo in kmetijstvo sita obrti, iki ju ne moremo opravljati v hiiši, zait o se moramo hote ali nehote sprijazniti z vsemi posledicami, ki jih pri'nese s seboj pomanjkanje strehe. Zaradi trenutnih neuspehov ne bomo klonili z glavo in izgubili veselja do idela. Saj velja tudi za nas napoved: V znoju svojega obraza si boš služil svoj kruh.
Česar nismo mogli izvršiti v februarju, moramo opraviti v marcu. Zato prečkaj še enkrat navodila za febuar. K temu se pa pridružujejo še mnoga nova opravila:
V tem mesecu sejemo na prosto poleg peteršilja, korenčka, špinače in vrtne pese še radi«, solato, blitev, mesečne redkvice, čebul-ček (seme) in črni koren. V toplo gredo — včasih zadostuje tudi sončna lega pod kakim zidom — sejemo ipa kapusnice, to je ohrovt (vrzote), kolerabice, zgodnji 'kapus in paradižnike.
Radiča (zelenega solatnika) posejemo na vsak kvadratni meter po 5—10 gramov. V vsakem gramu je okoli 700 semen, od katerih jih navadno izlkali 80% in tuidi več. Seme mora biti pokrito z 1 um debelo plastjo zemlje in izkali v 5 do 8 dneh. (Rdeči radič sejemo od aprila do konca junija.)
Solata ima v vsakem gramu okoli 800 semen, ki izkalijo kak dan pozneje kot radič. Navadno sejemo solato pregosto. Za sedanjo setev so priporočljive naslednje vrste solat: »kraljica majnilka«, »ljubljanska ledenka« in »trokadero«. Pozneje bomo močnejše sola-tice presadili, da dobimo trde glavice.
Blitev (blede) je vedno bolj cenjena povrtnina, ki jo uživaimo v raizmih oblikah skozi vse leto. Imamo dve vrsti blitev: zeleno katero sejemo bolj gosto in potem žanjemo kot špinačo, in orjaško sorto z močnim, belim steblom, pri kateri obiramo lisi e s stebli vred: tudi sama stebla so užitna, če so kuhana, zabeljena z olijein in okisana. Če hočemo imeti orjaško blitev, jo moramo primerno razredčiti. V gramu je 60 do 90 semen. Če so polkrita z dvema prstoma debelo plastjo zemlje, izika 1 ijo v 10 do 15 dneh.
Najbolj priporočljive vrste ohrovta (vrzot) so domače štandreške, ki spadajo k sorli »železna glava«. Če hočemo imeti bolj zgodnje sorte, sejemo zgodnjo »ulmsko«, ki je e-uaka »zgodnji i/_ Asti«. Za zgodnji kapus so priporočljive sorte »brunšviški«, »Enkui-zem« in »Dittnar«. Lahlko pa sejemo še bolj zgodnjo sorto, in sicer »volovslko srce Jersey«. V graimu kapusnic je nekaj nad 300 semen, ki izkalijo v 4 do 6 dneh, potem ko smo jih pokrili z 1 prstom debelo plastjo zemlje.
Ta mesec nehamo saditi česen, čebulček, šaljotko — strokarico. Zadnji čas je, da sa. dimo bob.
V marcu sadimo vse sorte grahov od najzgodnejšega »ekspres Alasika« in bolj priporočljivega »ekspres z dolginu stroki« (gene-roso, Beautiful) do grahov z zgrbančenini zrnjem, kot so »senator«, »telefon«, »alder-man« in drugi.
ČE JE VINO ŠE MOTNO
■Sedaj je že čas, da bi bila vina bistra, kri-slal.no čista. Tudi mraza je bilo dovolj, da bi se v vinu lahlko sitrd'le vse beljakovine in druge snovi ter padle v drožje. Če se to ni zgodilo in so vina še motna, imajo kako napako, mogoče pa tuidi bolezen.
Če imajo vina v sebi še kaj sladkobe, se nočejo ubrisati. Četudi bi taka vina čistili s kemičnimi sredistvi ali filtrirali, bi se motnost kljub temu kunalu zopet pojavila. Zato nimamo drugega izhoda, kot da vina prodamo ali jih hranimo do maja meseca, ko bodo ponovno vrela. Da pa se do tedaj ne pokvarijo, jim je potrebno takoj dodati po eno kocko »enososine« na hi.
Če je vino motno in ima nekoliko grenk-Ijat okus, in če ugotovimo, ko ga stresemo v steklenici, da se tvori mnogo plina, lahko sklepamo, da je godno za zavrelico. To vino moramo takoj pretočiti in mu med pretakanjem dodati po eno kocko »solfiitotanina« im eno kocko »enososine« na lil. Tudi na ta način se vino ne bo učistilo, a bo vsaj dobro za domačo rabo. Vzroka zavrelice sta pri nas navadno dva: prepozna ločitev vina od dro-žij, ki začnejo gniti, in sodi s staro grampo (vinskim kamnom); določene glivice pričnejo grampo — vinski kamen — razjedati in se tako stvori plin in ndka grenka snov, ki vino zagrenita. Taka viina bi bilo potrebno pasterizirati, a ker takih priprav nimamo, jih zdravimo s »solfitotaniinom« in »enoso-sino«. Zdraviti pa jili moramo, brž ko smo bolezen opazili. Vsako odlašanje ima lahko za posledico, da moramo vino pozneje zliti v jarek.
Če pa je vino drugače zdravo, okusno, primerno kislo, a motno, ga moramo le očistiti Čistil je vse polno: od svežega mleka in jajčnih beljakov do želatine, španske zemlje, prežgane goveje ikrvi in nekaterih kemičnih čistil, ki pa niso vsa dovoljena v Italiji, razen če čistimo vino za lastno rabo. V vsakem primeru moramo motnim vinom pred čiščenjem dodaiti po eno kocko »enososine« ali 10 gramov metabisulfita na hi in šele potem dodati določeno čistilo. Od čistil svetujemo predvsem želatino in špansko zemljo, za lastno rabo pa čistilo »lamipo« ali »rapid«.
Najbolj učinkovita je čista želatina v tankih lističih, katere vzamemo po 10 gramov na 100 litrov vina. Kako naj natančno ravnaš z želatino, ti pove oni, ki želatino prodaja. Opozoriti pa moramo, i'a želatina večkrat ne učinkuje, če ne dodamo prej vinu po 10 gramov čreslovine — tanina — na hi. Želatina se namreč v vinu veže s čreslovino.
Španska zemlja (terra du Lebrija) je posebne sorte ilovica, katero najprej namakamo v vodi, da se odstranijo vse umazane in slabo dišeče snovi, potem pa blatu dolijemo nekoliko vina in z roko vse dobro preinečka-mo, nato dolijemo še drugega vina, premešamo in vse skupaj zlijemo v sod k ostalemu vinu. V sodu moramo vino zopet dobro premešati in ga pustiti pri miru za 10 dni. Med tem časom se bo vino učistilo, nakar ga pretočimo.
Čistilo »lain/po« se nahaja v diveh zavitkih. Vsakega zase moramo raztopiti v vreli vodi in vsakega zase zliti v sod ter dobro premešati. Najprej moramo raztopiti št. 1 in, ko je ta že v sodu, raztopimo še št. 2. Če bi napra-| vili narobe, ne bi čistilo učinkovalo. To sredstvo deluje zelo hitro, navadno lahko pretG-Ičimo vino že 4. dan.
»
Cšportni p reg led
NOGOMET
Nogometaši italijanske prestolnice so doživeli črno in žalostno nedeljo. Obe njeni moštvi Lazio in Roma sta se slabo odrezali. Roma je izgubila na igrišču Sipala z 1:0, Lazio pa je doma igrala neodločeno s sicer nesrečno Triestino. Odkritosrčno laMco trdimo, da nag bodo ikar zadovoljni, da jih naši domačini niso oelo porazili. Tržačani so igrali bolje in bili polni pobud. Z veseljem ugotavljamo še to, da je 'biila ta nedelja že osma, odkar sd Triestina pribori vedno vsaj po eno točko. Le tako dalje, saj se klubu in igralcem iaplača ostati v prvi Migi! Zelo je presenetila s svojo odlično zmago (4:1) Atalanta, medtem ko ostali izidi odgovarjajo dejanski moči moštev.
V Jugoslaviji se nogometaši pridno pripravljajo na bližnje prvenstvo. V nedeljo sta se srečali v Zagrebu moštvi Dinama in Partizana. Zmagali so povsem zasluženo igralci Dinama, vendar ne smemo pozabiti, da sta manjkala Partizanu Milutinovič in Bobek. Namesto njih so preizkusili mlade igralce. Med temi se je sijajno izkazal v napadu Zagrebčan Kolonič; v golu pa Soškič, ki bo v prihodnjem prvenstvu verjetno branil Partizanova vrata.
DRSANJE
V Helsinkih so proglasili Rusa Grišina za najboljšega hitrostnega drsalca v Evropi. Zanimivo je to, da se je svetovni prvak Gončarenko uvrstili šele na 4. mesto.
V soboto in nedeljo so tekmovali v Ljubljani za naslov državnega prvaka v umetnem drsanju. Med moškimi je zmagal Resman, med ženskami pa Gala Nevenka. O njeni zmagi nihče ni dvomil, saj jo je na Dunaju več mesecev vadil priznani mojster Sohaefer. Od mladink se je najbolje odrezala Andrče, med mladinci pa Peršin. Nevenka
in Resman sta zmagala v tekmi starejših dvojic, med mlajšimi pa Peršin in Anidrče.
SMUČANJE
Letošnji olimpijski zmagovalec Hyvarinen se je v Holmenikolleniu maščeval nad tem, da se je slabo uvrstil na finskem državnem prvenstvu v skokih. Z veliko prednostjo je pustil za sabo vse najboljše finske in norveške skakalce. Poleg njega se je posebno izkazal Nemec Lesser s tem, da je casedel odlično 3. mesto skupno s Kallakorpijem in pred Kirjonenom.
V Ljubljani so se slabo odrezali jugoslovanski Skakalci, ki so si pustili pred nosom iztrgati prvo in drugo mesto od Avstrijcev. Zmagal je mladi Miiller, slede mu Bradi, Rogelj in šele na 4. mestu Zidar.
KOŠARKA
Tržaška Gjnnasbica je zgubila proti Reyerju iz Benetk. Tako je le malo upanja, da bi v prihodnjem prvenstvu igrala še naprej v A-ligi. Zelo pomemben uspeh so dosegli francoski košarkarji 9 tem, da so v krasni igri porazili izbrano moštvo SZ z 61:55. Pred tekmo sta se pomerili tudi ženski reprezentanci. Rusinje so se odrezale bolje kot moški rojaki, saj so premagale Francozinje z 39: 30. 2e v Pragi so nekaj dni prej Rusi igrali precej slabo, šele v podaljšku jim je usspelo premagati borbene Cehe s 74-67.
ATLETIKA
Osemnajstletni Avstralki Dawn Fraser je uspelo pred kratkim izboljšati svetovni rekord na 100 metrov. 2e 20 let se to ni posrečilo nikomur. Sedaj pa je porušila še dva svetovna rekorda, in sicer na 220 y v oaisu 2:21,2 in na 200 m v času 2:20.6.
Ker so dokazali, da je eden izmed najiboljših a-meriških tekačev na srednjih progah Wes Santee prejemal visoko plačillo za svoje nastope, ga je ameriška atletska zveza s težkim srcem diskvalificirala za vse življenje. Na bližnjih olimpiadah bodo Amerikanci to izgubo težko nadomestili.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
lllfi'i!j lifijtij ititVtl
V 61. letu starosti je umrl preteklo soboto v LJiulblJaimL skladatelj Marij Kogoj. Rojen je bil 27. aprila 1895 v Trstu. Ko mu je bilo tri leta, mu je umrl oče. Odslej je živel pri sorodnikih v očetovem rojstnem kraju Kanalu. Srednjo Solo je o-biskoval v Gorici, a jo je kot osmošolec zapustil, da bi se psvetiil izključno glasbi, čeprav niso bila njegova otroška in dijašk leta lahka (študiral je ob podporah znancev in pokroviteljev, ki so verjeli v njegov talent), se je komaj tedaj začel njegov križev pot. V težkih razmerah je med prvo svetovno vojno odšeil na Dunaj študirat na glasbeno akademijo. Preživljal se je večkrat celo s težkim tovarniškim delom. hkrati se je pa učil pri znanih dunajskih Skladateljih in pedagogih Schrec-kerjiu in Schoenbergu. Po končani vojni se je za stalno preselil v Ljubljano, kjer pa ni našel ne razumevanja ne lažjega življenja V neprestani borhi za zaslužek, da bi preživljal sebe, ženo in tri otroke, je pisal lepe, zahtevne, dovršene skladbe.	----
Poleg redkih skladb, ki so mu jih založile U-metniška založba Treh labodov in druge ustanove, je nekatere objavil v samozaložbi, vendar pa
Kulturno sodelovanje v Zg. Kašlju
V Vestniku, periodičnem glasilu koprske založbe Lipa, je pisatelj Miško Kranjec objavil razmišljanje kulturnem delovanju v slovenskih obrobnih pokrajinah. Znake takšnega kulturnega delovanja je našel v Črnomlju v Kopru, celo v Celovcu, 'e za Trst ni imel besede, ko da Trst ne obstaja. Da je bil Trst torej' po voj mi kulturno res tako za luno? Da ostanemo samo pri publicistiki: kaj pa vrsta od Razgledov preko Setve >n Stvarnosti do Sidra in Literarnih vaj, ki, kolikor vemo, nimajo nič vzporednega niti y osrednji Sloveniji? In vse te publikacije razen epe so nastale brez vsakih podpor iz Lastnega nagiba skupin ljudi, ki jim je bilo kljub tveganju za svoj žep na tem, da slovenska beseda prospeva tudi v Trstu Zamolčevati kulturno delo v Trstu je bilo ves čas po vojni nekako tiho gealio ljubljanske kulturne srenje. Čudno pa je, da se po vsem sodeč tega geislla drži naprej tudi Miško Kranjec, kd bii moral kot človek z obrobja še bolje čutiti, kaj ’ahko Trst doprinose slovenski kulturi ne glede na to, v katerem državnem sklopu se nahaja. Kot kulturnemu človeku mu ne bomo klicali v spomin tega, kar je rekel zadevno Itvan Cankar. Ali pa bi se po njegovem morala nehata slllovenska kulturna meja na bloku pri Pla-vjah? Takšno gledanje bi presenečalo celo pri strojepiski. kaj šele pri akademaku-nesmrtniku, ki je vrh tega sam vključil eno od islovenskih obrobnih pokrajin v slovensko osrednja kulturo. Vsekakor je čudno, da bi raje iztaknil kaj kulturnega življenja v Zgornjem Kašlju kot pa v Trstu, in to v istem časopisu, kjj v dolgem člank najavlja novo delo tržaškega pisatelja.
POLIKARP
Cinemascope in Slovenci
Ponedeljkov Slovenski Poročevalec. Osmrtnica slovenskega skladatelja Marija Kogoja (25 besed vštevši pokojnikovo ime). V istem listu članek UMRL JE IZUMITELJ CINEMASCOPA. Pol stolpca. Kaj je res — si mislim — pomembnejši za slovensko kulturo izumitelj Clinamascopa? Menda je razlog drugje: izumitelja Oinemascopa so Slovenci že odkrili, Kogoj pa še vedno čaka, da ga bodo.
DEVIN
Razstava Bogdana Groma
Naš rojak slikar Bogdan Grom razstavlja svoja dela v tržaški občinski umetnostni galeriji na Velikem trgu. Vabimo občinstvo, naj si zanimivo in lepo razstavo ogleda.
Podrobno oceno njegovih razstavljenih del bo Novi list objavil enkrat prihodnjič.
je še mnogo njegovih pomembnih del neobjavljenih in javnosti neznanih. Najobsežnejše njegovo delo je opera črne maske, ki je doživela svoj krst v Ljubljani 1929. leta. Kmalu za tem ga je ovil umski mrak. Od tedaj je živel pozabljen in odmaknjen.
Njegovo delo je dovolj obsežno in značilno, da mu lahko že zdaj določimo mesto, ki mu pripada v zgodovini slovenske glasbe. Kogoj je izrazit ekspresionist, ki je obvladal glasbeno umetnost kot malokdo prj nas v zadnjih dvajsetih letih, ter je eden najgendalnejših in naj popolnejših skladateljev, kar smo jih Slovenci imeli. Izmed skladateljev ki jih je dal Sloveniji Trst, je gotovo najpomembnejši.
Velike zasluge za posredovanje njegovih del javnosti je imel njegov prijatelj pokojni zborovodja in pianist Srečko Kumar iz Kojskega, ki je še nekaj let po prvi svetovni vojni deloval v Trstu. Na koncertih, ki jih je prirejal v Trstu, po Italiji in pozneje v Jugoslaviji, je izvajal številna Kogojeva dela.	ALOJZ KUMER
))
I
Po sklepu odbora za mednarodne festivale bo Jugoslavija poslala v Caomeisi novi bosanski film »Hanko«, ki so ga začeli te dni predvajati tudi v Ljubljani. Posnel ga je bosanski režiser Slavko Vorkapič, ki je bil izseljenec v Ameriki in delal v Hollywooda. Zato se spozna na filmsko tehniko in je v tem pogledu najboljši režiser v Jugoslaviji. V precejšni metri je ravno njegova zasluga da je bosanska flmska. industrija zadnja leta tako napredovala, da je pustila za seboj hrvatsko ‘n slovensko.
Po mnenju nekaterih kritikov v Jugoslaviji ima »Hanka« res nekaj holllywoodsklih potez. Zgodba je napeta in preračunana n;a okus povprečnega filmskega občinstva. Zato' v splošnem ugaja. Zajeta je iz cigansko-mohamedanskega okolij a v Bosni in precej eksotična. Srbski časopisi so se že oglasii proti temu. da bi »Hanka« predstavljala jugoslovansko filmsko proizvodnjo na festivalu v Cannesu, češ »da ne predstavlja dovolj jasno prizadevanj jugoslovanskega filma«. Ker pa kaj boljšega nimajo prikazati, zato bo verjetno ostalo, pri »Hanki«. Scenarij zanjo je napisal bosansko-ju-dovski pisatelj Jakov Samokoviliija.
J. M.
V.. Meh,lcu:
Mad&ice	tti	IctcM/d*
Zbirka, ki jo je naš rojak Pavle Merku’ izdal, je namenjena vsem, katere uvajamo v skrivnostni svet glasbe. Na videz je vse, kar ie tam napisano, tako enostavno in lahko, da premaga težave kar vsak začetnik. Violinski del je zares zelo lahek; če se pa ozremo na spremljavo je v njej toliko nenavadnega, da stojimo naenkrat pred čisto novimi in zelo zanimivimi problemi, ki odpirajo naši glasbi popolnoma nove poti.
Skladbic je osem: Kadenca, ddatonska pesem, preludij, narodna' pesem, lento, pastorale, molitev in studio. Po obsegu in obliki je vse skrajno jasno. Kar zadeva pa harmonična sredstva, so tu na nenavaden način nakopičena: disonantni glasovi, akordi, hromatika, istočasni dur in mol.. .
Skladatelj nas tu uvaja v svoj posebni svat glasbe. ki ga je treba razumeti in občutiti, kakor ga je on izsanjal. Vse je porojeno iz poezije, lepote in sanj. Ako si zaigramo na tak nežen način, kakor skladbice zahtevajo, bo iz njiiih vel duh skrivnostne rože, ki cvete opolnoči ob luninem svitu. Fantastične barve akordov so včasih sive, motne in nejasne, nerazrešene, kakor :e nerazrešena u-ganka življenja — naenkrat pa svetle kakor sončna luč. Drugod so drobcene kakor prah na metu-
ljih krilih in, če se jih le dotaknemo, smo najlepše pomendrali...
S svojo vsebino je ta zbirka pni nas prva stopila iz navadne glasbe na področje impresionizma. Ako se bo pni svojem nadaljevanju uveljavljala v tako plemeniti obliki, nam bo ustvarila neko novo glasbeno obdobje.	IVAN	GRBEC
STUDI GORIZIANI
Goriška Državna knjižnica izdaj a v uredništvu njenega ravnatelja dr. Manzinija že več let znanstveno reviji »Studi Goriziami«. Pred dnevi je izšla decembrska številka. V njej Objavlja mons. Valdemanin dolg članek o stari goriški cerkvi Brezmadežne (Immacolata) in o ženski bolnišnici, ki je stala ob njej. Pisec raziskuje letnico nastanka in spremembe v cerkvi v zvezi z marsikaterimi zanimivimi drobci iz gorniške preteklosti. Drugi članki razpravljajo o Slataperju (Manzini), o gra-deškem pesniku Scaramuzzi (Spessiot) in o starem furlanskem družinskem pravu (Lenardi). Spisi so sestavljeni s precejšnjo zgodovinsko natančnostjo, vendar številka ni tako razgibana, kot so bile prejšnje.
Atavistični nauki v Avstriji
Neki ugledni dunajski dnevnik je prinesel v zadnjem času že več člankov, v katerih se zavzema za poživitev slavističnih naukov v Avstriji. Za svoje vzhodne in južpe sosede se mora Avstrija zanimati in jih spoznavati že zaradi svojega zemljepisnega položaja, poudarja dunajski list. V desetletjih med obema svetovnima vojnama so slavistične in vzhodno evropske študije v Avstriji skoro čisto zanemarili, delno iz nacionalističnih razlogov, ker je zavel nacionalistični veter tudi v znanosti, delpo pa zaradi tega, ker si Avstrija ni bila več svesta svoje posredniške vloge med evropskim vzhodom in zaho dom, ki jo je opravljala več kot tisoč let. Sele zdaj, ko se je rešila tuje zasedbe, se spet začenja zavedati te svoje vloge. Vendar pa je študij slovanskih jezikov in zgodovine slovanskih narodov še vedno zanemarjen. V vsej Avstriji je le en sam vseučiliški profesor za slavistiko, in sicer dr. Rudolf Jagodilisch. Clankarji v dunajskem dnevniku predlagajo razni možnosti za poživitev slavističnih naukov, predvsem pa se jjm zdi nujno poklicati od drugod a!i izobraziti zadostno število mladih znanstvenikov, ki se bo do z novo močjo in domiselnostjo lotili dela. Pri lem opozarjajo dopisniki na to, kolik obseg je zavzel zadnjih deset let slavistični študij v Ameriki in P° nekod drugod. Po podatkih iz leta 1953 predavajo ruščino na 214 ameriških univerzah, poljščino na oseminštiridesetih, češko na trinajstih in podobno pa zornost posvečajo drugim slovanskim in vzhodnoevropskim jezikom. Slovarskih jezikov se uči okrog pet tisoč ameriških študentov, pri čemer niso upo-
števane vojaške šole za' tolmače in razni večerni in poletni tečaji. Posebno pridno se učijo ruščine ameriški prirodoslovni, da bi ilahko v izvirniku študirali ruska znanstvena dela s tega področja. Nekateri ameriški dijaki so prišli celo na Dunaj študirat slavistiko, kar je vzbudilo pozornost.
Podobno pažnjo posvečajo slavistiki in vzhodnoevropskim vprašanjem v Nemčiji, kjer skušajo razne univerze nadomestiti v tem pogledu nekdanjo vlogo praškega, bratislavskega in konigsberškega vseučilišča.
'Na Dupaju začnejo v kratkem izdajati Arhiv za zgodovino vzhodne Evrope, od leta 1950 pa letnol izhaja na Dunaju slavistični zbornik pod imenom »Wiener siavvistisches Jahnbuch«.	Z.	M.
GRAJA IN POHVALA
V Moskvi so 10, februarja slovesno obhajali 75 letnico smrti velikega pisatelja Fjodora M. Dostojevskega. Zadnjih dvajset let so slavnega romanopisca in poznavalca globin ruske duše odklanjali, češ da je preveč buržujski. Zdaj se je pa mnenje obrnilo, čeprav je na svečanosti akademik Ernnilov še poudarjal, da je Dostojevski ustvaril nekaj tragičnih zmot in da je 'bil celo pretiran nacionalist. »Vendar vse to izgine v nič« — je nadaljeval — »spričo veličine njegovih del«- Ko so najboljši igralci podali takoj po govoru nekaj odlomkov iz romana »Bratje Karamazovj«, se navdušenje občinstva kar ni hotelo poleči.
GLEJTRDONJA, NATE ŽENE KNi PRIHA-f-n^J TAJO!. J
TOŽENI NAJHUJŠE, TODA Tl LE ‘bTRAŽAR.-31 Ml NISO Nit VŽEt)
TVOJA DARILA SO NAJU OSREČILA, O,VELIKI SEJK.TODA SEDAT SVA U* TRUTEN A ,ZATO NAMA POKAŽI H ISO,
•  -----------v----?	IT3ERSI
 	^ODPOČITE*
TIHO BODI,ZVITOREPEC! PREMIŠLJUJ RA3ŠI,KAKO SE IZVLE= ČEVA IZ TE KAŠE L.PONOČI TIN gMnAarf POBEGNEVA!
P žE,ŽE,1a? TODA KAKO?
DOBRO ZABAVI BABE! O —
- T -
KMALU NATO STA	C
SEPOJAVILI OBE ŽENI,OBLOŽENI BTEŽ RIMI CULAMI,IN IZGINILI PROTI 'REKI..,
UPAM,DA STA STRAŽAR3A SLIžALA.KAR SEM REKEL, NO, NASE CULE SO GOTOVE; NA DELO, PRIJATELJ!,
TOLE BO VAT IN DOM VSE VATINESTVARI i SOŽEVNJEM.rV ŽELIM VAMA r~ — PRIJETEN POČITEK. <
HVALA Tl ZA SKBB
fer lahko Not m
GEJ K TE PREBRISAN,,.STRAŽO 3EPOSTAVIL,M MU NE BI PO BEGNIL A ,„ PA MU NE BO USPE LOl,, POsLu žAl! „.
ZTTRDONTA TE RAZLOŽIL SVOJ tal NAČRT ZVITOREPCU
UH KONČNO SVA SAMAI.NATRATŽIBI Mil i VSA TA DARILA V
GLAVO TREŠČIL!./) Aa £5
r
SLTK TE OBDARIL ZVITOREPCA IN TR-DONTO MED DRUGIM TUDI Z MNOŽICO DEKLET, KI BITIM MORALA ROROČ ITI..
PREPRIČAN SEM,DA VAMA BODO OSLADILE ilVI.TE
VVHM„.NE SMEVA l L</\ ODKLONITI DARIL, ] i\3> > KER NAM A TEGA | NE BI ODPUSTIL,,, 1)/MENI PREPUSTI STVAR, 1A JAZ BOM GOVORIL!,, t
ITAKO JEL.NO,ŽENŠČINI,ZLOŽITA VSE| NAŠE OROŽJE IN OBLEKE TER NESITA ČISTIT!.. IN TO TA KOT.'! •
S A (SLIŠIŠ?TALE 3E> .PA HUD.,.KAR ’ čtS/SSsL PONOČI TIH NAŽE BfAV&NE PRAT, H IH I.. 1
NE BI BIL RADVJf NJUNI J KOžL.i
• 7 b==--~ n n i it i
NA TIROLSKEM GRADU
Tudi Marlena je vstala in prijela Mihca za roko. Le staTa gospa je obsedela. »Tako — tako —« je momljala, kot da je sinovo ponašanje le potrdilo njene sumnje. »Glej, glej, nežno golobičico«, je nadaljevala.
»Oprostite, gospa baronica, Vaše sumničenje je napačno«, je ostro poudarila Marlena. Z Mihcem je odšla iz sobe. Na hodnik jo je še spremljal zaničljivi starkin glas.
Marlena je položila k počitku Milica, ki je v napetosti in strahu poslušal prepiT. Potem je šla v gozd, da bi se pomirila. Kako je neki mogla priti baronica na nespametno misel, da ona in Andrej . . . ?
Sunkoma je obstala kot okamenda. Naslonila se je na drevo in si zakrila lice.
Zvečer jo je baron spet prosil, naj pride v njegovo sobo. Obstala
je pri vratih. Baron je hodil gor in dol po sobi in šele nato izpre-govoril.
»Prositi vas moram oproščen j a za opazko, ki jo je opoldne izustila moja mati. Stara je,« je z muko nadaljeval, »nikoli v živ-ljenju se ni znala obvladati ali imela obzira do drugih. Poleg tega — je marsikaj doživela in dostikrat sama ne ve, kaj govori. Torej, prosim, oprostite ji.«
»Da —,« je tiho odgovorila.
»Vem — moral bi od nje zahtevati, naj z Varni govori. Toda —« in se je grenko posmejal, »prej hi skalo premaknil kolt kaj takega od nje dosegel. Zaupam v Vaše razumevanje in potrpljenje.«
»Seveda — prav dobro razumem.«
»Hvala Vam —. Ne bom Vas dalje zadrževal,« je uradno izrekel in Marlena se je poslovila.
Od tega dne dalje se je vedno redkeje zgodilo, da bi se baron zvečer z njo razgovarjal. Polna grenkobe je občutila njegovo hladnost, ki je bila še večja kot prve dni, ko je prišla na grad. Takrat je mislila, da mora tako hiti in ne drugače. Zdaj se ji je pa zdelo, da ji hoče jasno pokazati: jaz sem tu gospodar, ti si le uslužbenka. Tudi nočem dati nobenega povoda, da bi mati izrekla spet kakšne domneve, kot jih je že.
Toda baronica je našla nove poti, da je Marleno lahko mučila. Prišlo ji je na misel, da bi ji Marlena prihajala na glas čitat. Do-
RADIO TRST A
Nedelja, 4. marca, ob 9.00: Kmetijska oddaja. 11.30: Vera in naš čas. 12.00: Oddaja za najmlajše. 13.30: Glasba po željah. 17.00: Moški zbor iz šempolaja. 20.30: Verdi: OTELLO, oipera v 4 dej.
Ponedeljek, 5. marca, ob: 18.30: Z začarane police. 19.15: Radijska univerza. 21.00: Znanost in tehnika. 2il.30: Pevski diuet in harmonika. 22.00: Iz italijanske književnosti im umetnosti.
Torek, 6. marca, ob: 13.30: Glasba po željah. 19.15: Zdravniški vedež. 20.30:	Slovenski oktet.
21.00: Radijski oder — Ugo Betti: NA POČITNICAH, igra v 3 dejanjih.
Sreda, 7. marca, ob: 12.55: Jugoslovanski motivi. 18.30: Radijska mamioa. 18.40: Kioncert sopranistke Vide Jagodič. 20.30: Vokalni tercet Metulj-čeik. 21.15: Smetana: stavki iz opere »Prodana nevesta«.
četrtek. 8. marca, ob: 12.55: Vaški kvartet iz Doline. 19.15: Šola im vzgoja. 20.30: Svetovno priljubljene melodije poje sopranistka Ondina Otta. 21.00: Dramatiziran a zgodba — N. Kuret: MARLJIVI BLATNICARJI.
Petek, 9. marca, ob: 18.30: Z začarane police. 19.15: Radijska univerza. 20.30: Zbor slovenske Filharmonije. 21.00: Umetnost in prireditve v Trstu. 21.30: Vokalni kvintet. 22.00: Postna razmišljanja.	----
Sobota, 10. miaroa, ob: 12.55: Jugoslovanski motivi 14.45: Ritmični orkester Swinging Brothers. 16.00: Sobotna novela. 16.40: Kavarniški koncert arikestra Carla Pacchiorija. 19.15: Sestanek s poslušalkami. 20.30: Moški kvintet Niko Štritof.
TEDENSKI KOLEDARČEK
4. marca, nedelja: 3. posta., Kazimir
5. marca, ponedeljek: Bogoljub
6. marca, torek: Perpetua in Felicita
7. marca, sreda: Tomaž Akvinski, Teofil
8. marca, četrtek: Julijan
9. marca, petelk: Frančiška Rimska, Gregorij 10. marca, sobota: 40 mučencev, Makarij
tAAAAAAAAAAAAAAMAAAAAAAMAAAAAAAAA/^AAAAAAAAAAAAAAAMAAAAAAAAAAj
izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« z o. *. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
VALUTA -	- TUJ DENAK
Dne 29. februarja si	dobil oz. dal za:
ameriški dolar	635—739 Ur
avstrijski šiling	23.50—24.50 lir
100 dinarjev	85—88 lir
100 francoskih frankov 158—161 lir	
funt šterling	1630—1690 lir
nemško marko	147.75—149 lir
pesos	13—15 lir
švicarski frank	148,25—149,29 lir
zlato	730—733 lir
napol e on	4600—4700 lir
VPRAŠANJA IH' Dlllilllllitt	
Vprašanje št. 209: Rad bi vedel kako le z tx> gastvom Vatikana? Nekateri trdijo, da je ogromno, nekdo mi je pa rekel, da je Vatikaniskal država u-boga, Kaj je resnica? Ce morete, mi povejte, Mika je papeževa oborožena silla?
Odgovor: Glede na bogastvo Vatikana imaijo prav prvi in drugi. Prvi zato ker je v Vatikanu in v vatikanskih poslopjih nakopičeno neprecenljivo bogastvo, to so umetnine, in starine ki so res mnogo vredne, a navadno ne prinašajo toliko dohodkov, kot ie stroškov za vzdrževanje. Za največje umetnine na vsem svetu imajo starogrški kirp trojanskega duhovnika Laokoona. za katerega bi Amerikanci gotovo odšteli težke milijone dolarjev da bi ga le dobili To umetnitno si 1'ahko vsak obiskovalec Vatikana zastonj ogleda. Enaiko je tudm z drugimj umetninami. Preceniti vrednost vatikanskega bogastva ni mlogoče, ker ni na prodaj, temveč je do gotove meje na razpolago vsemu človeštvu, posebno pa umetniškemu naraščaju, ki isie uči na starih vzorih. — Ločiti mlorarno vedno med bogastvom in dohodlki. Zato pa ima prav tudi tisti, ki trdi da je vatikanska država uboga, ker iima zelio malo dohodkov. V vatikanski drržaVi — okoli 1000 državljanov-ni 'nobenih davkov in ne carin. Vatikan živi predvsem od miloščine, skoraj bli rekli, da živi samo od podpore katoličanov v ZDA. Ves ostal j katoliški svet ne daruje niti ‘A toliko. Ameriški katoličani podpirajo tudi vse papeževe podporne akcije za, lajšanje bede po svetu. Edini redni dohodek ima Vatikan od ovojih naložb v nekaterih podjetjih. Te naložbe izvirajo iz 1. 1929, Ko
je bila dosežena pomiritev med1 Italijo ini Vatikanom in je Italija izroftilal Vatikanu 2 milijardi lir v gotovini in v vrednostnih papirjih, katerih pa Vatikan za določeno dobo ni smel prodat1, — Lastnih bank Vatikan nima. Iz krogov okoli Vatikana izvemo, da letnj dohodki niso krili stroškov. — Toliko na kratko o vatikanskem bogastvu in dohodkih!. O vsem tem bi se dale napisati! dlebele knjiige. Papeški armadi sta dve in sicer garda Švicarjev, ki šteje 150 mož in ki je oborožena s Bulicami, torej nma ne topov, ne strojnic ne tankov ne atomske bombe n|e letali Druga obstoji i vatikanskih orožnikov katerih je baje 50.
V soboto, 10. marca, ob 21. uri bo v dvorani na stadionu 1. maj
PLANINSKI PLES
Igra »Veseli tržiški kvintet« z Gorenjskega.
Vstopnice se prodajajo v Tržaški knjigarni v Trstu, ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338. od ponedeljka, 5. marca dalje. Tu se rezervirajo tudi mize.
Zaželena je temna obleka.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE % za Tržaška ozemlje
V »aboto, 3. marca, oh 211.30 o Borštu
J. B. Priastleg
Sreča, kje si?
V nodcljo, 4. marcu, nb 16 uri na Kaniovnln J. B. PricHtlai/
Sreča, kje sl?
V tor«k, B. marca, ob 20.30 v Šhnrin|n
Hduardu da Pilippo
Glasovi vesti
stikrat ji je ukazala, da mora priti z Mihcem v njeno sobo. Tam je morala Marlena sesti k njej in ji na glas citati ali iz časnikov ali iz starih romanov. Pri ljubezenskih zgodbah ni varčevala s pikrimi opazkami, ne meneč se za prisotnega otroka.
Marlena se je naučila preslišati take besede. Nadaljevala je s čitanjem, tudi če jo je v duši ranilo in trlo. Nekoč si je upala pripomniti: »Gospa baronica, vsebina te knjige ni za Miličeva ušesa. Ne bi česa drugega izbrali?«
Starka je mahnila zaničljivo z roko. »Ah, kaj, poba se bo že tako vrgel — po materi. Tista je že zgodaj okusila ljubezen. Ne bo se polnijšal.«
Neka knjiga je posebno prijala baronici in Marlena je morala nekatera poglavja ponavljati. Opisana je bila lahkoživa igralka, ki je na vse načine skušala premamiti mladega grofa. Končno je že upala, da ji bo uspelo postati gospa grofica, ker je od njega pričakovala otroka. Tedaj pa stopi vmes mlada grofica in grof spozna, kje je njegova prava ljubezen. Ko je igralka opazila, da so se njeni upi zrušili, si je vzela življenje. Zadevo z otrokom je hlinila.
»Zelo ste nervozni,« je vreščala starka. »Zrak tu gori Vam bržkone ne ugaja! Berite dalje! Čemu ste pa končno plačani?«
Marlena se je silila s čitanjem. Oh, ta ženska je zmožna pri-tirati človeka na rob obupa.
Neke nedelje popoldne je obiskala v vasi učiteljevo družino. 2e dolgo ni bila pri njih.
»Kako lepo je, da nas obiščete,« jo je pozdravljala gospa učiteljeva in ji nudila roko v pozdrav. Hipoma je obstrmela. »Toda bledi in suhi »te postali v teh tednih, odkar se nismo videli. Ste bili bolni?«
»Ne — nič m' ne manjka. . Gotovo je mraz, ki je že pritisnil,« se je izgovarjala Marlena s prisiljenim smehom.
»Kako je pa z Mihcem,« je vprašal učitelj. »Lepo napreduje?«
»O, da — igraje se uči. Pravo veselje je z njim,« je hitela Mar-
lena in hvalila fanta. Medtem se je učiteljeva gospa vrnila s kavo. Marlena se je počutila vedno bolj sproščeno. Gospa je vprašala: »Na gradu ni vse v redu, kot se sliši: Je res kaj na tem ali se širijo samo marnje?«
»Kaj mislite s tem?« je v zadregi pozvedovala Marlena.
»No — saj pravijo, da hoče baron prodati pristavo pri Bocnu in še nekaj zemljišča poleg. Toda, če vi o tem ničesar ne veste —«.
»Ne, o tein ne vem nič«, je zmedena odgovorila. Tako daleč je že, je premišljevala in njegova mati ne ve 'nič o tem. Še vedno misli, da je bogata baronica, ki lahiko brezobzirno ukazuje uslužbencem na gradu. Kaj bi bilo, če bi vedela? Marlena je brž obrnila pogovor, a v mislih je bila oddaljena od kramljanja.
* * *
Tema je bila, ko se je vračala domov. Malo pred križipotjcm na grad, jo je srečal baron, ki je bil tudi na poti v grad. Marlena je še tako močno bila pod vtisom razgovora pri učiteljevih, da ga je po pozdravu brez ovinkov vprašala: »Ali hočete res prodati pristavo v Bocnu, gospod baron?«
»Se že o tem okrog govori?« Kratko se je zasmejal. »Da — brž ko' se dobi dober kuipee.« »Hm, pomislite, potrebujem denarja za dolgove,« je malomarno pristavil.
Nenadoma se je rešila vseh ozirov do njega in je razdražena odgovorila: »Vi se ne brigate za posestvo. Tičite le v knjigah ali gozdovih. To bi se ,ne zgodilo, če bi se ne pustili slepariti od upravnika in bi včasih pregledali račune. »Obmolknila je, ker se je zavedla, da nima nikake pravice talko govoriti.
On je obstal na oaki stezi in jo-je pogledal. V mraku sta se komaj videla in Marlena je pričakovala odrezane besede. Toda on se je zasmejal. »Kako se Vi vmešavate v zadevo! Saj govorite kot moj0 mati — če bi ona vedela. Toda — zvedela ne bo nikdar,« je resno potrdil.
(Nadaljevanje)