PODLISTEK. Spomini iz mojih vojaskih dni. Spisal M. J. Dol'DJski. Bilo je leta 189., ko sera služil na Ogrskem v mestu B. pri vojakih. Imel sem zadnje leto in vsak, ki je bil kedaj pri vojakih, si labko misli, kako vesel.]e sem obfiutil, ko sem se spomnil, da po,jdem v kratkem na dopust. V preobilici mojega veselja jo maknem v eno onih zakotnih gostiln, kojih je najti v velikih mestih v obilici. Niirofiim si vrček piva in se vsedem v kot. Ogledal sem si sobo in motril posamezne refti: nisem si so vsega ogledal, ko stopijo v sobo štirje Cibesi, to so znani ])retepafii, ki pridojo v gostilno, se ga prav poSteno nalezejo, na.redi.jo potem kraval in jo popitiajo, ne da bi placali. Stirje te vrste stopijo torej v sobo in se vseclejo k moji mizi. Meni ni bilo l.jubo, da so se vsedli k meni, kajti moja sablja je visela precej daleč od mene in kaj, ako se spoprimcmo. Take in enake misli so rai Svigalc po glavi. Dolgo nisem imel miru, kajti kmalu eden vstane, gre k meji sablji, potegne jo iz nožnice in jo jame ogledovati. ,Pusti sabljo pri miru!" zavpijem nanj. Zasmejal se je na glas in mi odgovoril: ,.Raj ti je ne bom snedel." ,,Sabljo nazaj!" Pogledal me je zanieljivo, potem pa vendar obesil sabljo nazaj. Jaz vstanem, si jo pripaSem in sedom zopet nazaj v kot. S temi sem sedaj gotov, sem si mislil; toda delal sem račun brez krčmarja.. Kajti odpro se vrata in v sobo stopi do deset honvedcev (ogrski pegci), bivgih Cibesov in znancev teb štirih, ki so sedeli pri moji mizi. Pozdravijo se ž njimi in se vsedejo k. bližnji mizi. Za-me ie bilo sedaj zelo slabo, kajti ako me sknpno napadejo, gla bi mi slaba. Nisera se motil, kajti komai se vsedejo, že vrže eden vrSek piva proti meni, da se mi razlije pivo po mojih hlaSali. Jaz si obrišem hlace ter mn rečem: ,,Gospod, jaz plaSam svoje pivo, ali ga plačate Vi?" ^Poberi se, ali ti pa vržem moj vrček v glavo!" Komaj, da je te besede izgovoril, je že priletel po zraku vr;v:ek in tregčil ravno zraven raere v zid. ,,KrSmar, prinesite revolver!" Toda on si ni upal k moji raizi. Pač pa so te liesede razkaeile raojo okolico. Steklenice, vrfiki. čaŠe in druge enake stvari. to je kar deževalo po zraku proti meni. .,Mir, ali potegnem sabljo!" Te besede pa niso prav nič pomagale, le gl:sen smeh mi je bil v odgovor. Jaz vstanem, zagrabim mizo ter jo prevržem, in kakor so sedeli okoli nje, tako so sedaj ležali na tleh. Potegnem sabljo ter zafinom mahati okoli sobe; skočil sem naprej ter udaril enega na ramo, da se je zvrnil po tlch. Pri tem sem prišel vcdno daljo od zida, in to jo bil moj pogin. Za-futil sem straŠno bolecino v hrbtu, kaJ<^or da bi me bil kdo s stragansko moftjo udaril po njom. Sli- šal sem tri ali gtiri strele in videl, kako so pridrvi1, policaji v sobo, potem sem se nezavesten zgrudil.* * Ko se zopet prebudim, ležal sem v postelji; rzrem se po sobi ter zapazim, da sem v boluišnici. V hrbtu sem začutil žgečo bolecino, da se nisem mogei ganiti. Zraven raene je stala usmiljena isestra, ter n>potolažila: ,,Bo kmalu boljše, kajti ni Vas nevarno zabodel!" Zaboden, to je bilo torej ondi, ko sem zacutil oni hud udarec. Pljuča so mi bila prebodena, ležal sem tri tedne v bolnignici, potem sem jo zapustil in kraalu nato tudi vojaško službo. Vsedel sem se na vlak ter se odpeljal v narofije mojih dragih doli na zeleno fitajersko. SmeSnice. Mesar se je hlidoval, da prihaja k njemu tako malo Ijudi kupovat. Opozoril sem ga, da ima proma.ihen šcit (desko z napisora) nad svojo mesnico. Da si {orej poklicati slikarja ter mu narofei: ,,Naslik.ajte mi na gčit velikega vola, da bo vsak znal, kdo da sera!" A.: ,,Kako vendar moroS mirno spati, ko imnš toliko dolgov?" — B.: ,,Temu se jaz ne čudim, temveč temu, k.ako morejo oni spati, katerim sem dolžen." A.: ,.Pa zakaj si danes tako stragno jezen?" B.: ,,Kdo bi se ne budoval! ? Pomisli samo, moi stric lioče vse moje dolgove poplačati!" A.: ,,Bodi vesel!" ; B.: ,,Jaz se samo jezim, da jili nisem več ncipravil."