Proslava ob jubilejnem pohodu XIV.divizije Krajevna organizacija ZB NOB Ravne, Občinski odbor ZZB NOB Velenje, Izvršni svet in Skupščina občine Velenje vabijo na proslavo ob 50.obletnici prihoda 14. divizije na Štajersko in na območje občine Velenje. Spominska svečanost bo v nedeljo, 20. februarja, ob 15. uri pri spomeniku na OSRlvŠKIH PEČEH v Ravnah nad Šoštanjem. Velenje Izjemen glasbeni dogodek V soboto (19. februarja) ob 19.30 bo v dvorani Glasbene šole Velenje nastopil pianist svetovnega slovesa DIMITRIS SGOUROS, ki bo igral dela Beethovena in Li-szta. Koncert je pripravil Kulturni center Ivan Napotnik Velenje v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje in pod pokroviteljstvom podjetja Elektronika Velenje. Nadaljevalo se bo večinoma suho vreme, mraz bo nekoliko popustil. Navdušujoč Miranov prvenec Ob 50 - letnici smrti pesnika Karla Destovnika Kajuha »»»»»»»»»»»»»»»»»K »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»a*« Samo en cvet kazal že naslednji dan, v ponedeljek, na kombinacijskem smuku. Ta nastop si je priboril z odličnim nedeljskim prvencem in v "internem" dvoboju z Miklav-cem. Za svoj 22.rojstni je sebi in nam vsem v ponedeljek prispeval še lepše darilo - izredno 16.mesto in še bistveno manjši zaostanek za zmagovalcem, vsega 1,93 sekunde. Bil je krepko najboljši med našimi, premagal je odlične smu-kače, med njimi vse štiri Švicarje. Čestitke torej za oba smuka in za rojstni dan posebej, pa veliko sreče v kombinacijskem slalomu! lenjskem SKI JUMPING CHALLEN-GER-ju zvedeli vsi, ki so s smučarsko skakalnim športom kakorkoli povezani. ■ ah Velenje v Lillehammerju Na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju se Velenje predstavlja kar dvakrat. Prvič seveda na športnem področju, saj je član olimpijske reprezentance Ve-lenjčan Miran Rauter, drugič pa na marketinškem področju. Prizadevni člani 0K SKI JUMPING CHALLENGER, ki ga vodi Zdenko Lah,bodo letošnjo 4.tradicionalno športno prireditev predstavili v SLOVENSKI HIŠI v Lillehammerju. Takšna neposredna oblika predstavitve je zagotovilo, da bodo o ve- hanec, dr. Milan Ževart, dr. Matjaž Kmecl, Marko Stabej in dr. Marija Stanonik. Pri Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami bo krajša spominska slovesnost ob 16. uri. Slavnostni govornik bo Ivan Dolničar. Tudi v Velenju bosta dve prireditvi, in sicer bodo ob 18. uri v Knjižnici Velenje predstavili spominsko monografijo Kajuh - pesnik vseh letnih časov. Gost predstavitve bo republiški kulturni minister Ser-gej Pelhan. Jerca Mrzel pa bo predstavila audio kaseto "Kajuh". Splet prireditev ob 50 - letnici smrti rojaka Karla Destovnika Kajuha bodo sklenili s spominsko akademijo ob 19. uri v Domu kulture v Velenju. V umetniškem programu bodo nastopili Jurij Reja, Jerica Mrzel, Polde Bibič, Nina Mavec, Simfonični orkester Glasbene šole Velenje. Med gosti naj bi bila tudi predsednik države Milan Kučan in predsednik Državnega zbora Herman Rigelnik. ■ (tp) Pust Je pokopan? zima je (še) tu! Drži, daje v pustnem času vse obrnjeno na glavo. Veselje in norčavost, skrita za pustnimi maskami, so odganjali zimo - in jo na veselje mnogih priklicali. Drži, da tako veliko mask, kot smo jih lahko občudovali letos, že dolgo nismo videli. Tradicija se spet prebuja, sledi ji staro in mlado. Drži, da v Velenju nismo imeli velikega pustnega karnevala, je bil pa zato šoštanjski neverjeten. Tudi mozirski Pustnjaki niso zaostajali. Drži, da so se mnogi potrudili tudi pri organizaciji pustovanj, vsa so bila dobro obiskana, še posebej otroška pustovanja. Drži, da so na vseh osnovnih šolah torek preživeli drugače, veselo in pustno. Pust ni šel mimo nas, mimo mnogih tudi post ne, zime bo pa tudi enkrat konec. Tudi to drži. ■ (bš, vos) Miran Ravter, prvi olimpijec v zgodovini velenjskega športa, je imel tudi čast, daje na letošnjih olimpijskih igrah nastopil prvi izmed slovenskih reprezentantov in za Slovenijo na nek način tudi odprl igre. In v pravem smuku jih je odprl izredno. Osvojil je 35.mesto in pri tem premagal vrsto znanih imen svetovnega smučanja. Še pomembnejši in veljavnejši je njegov zaostanek, le 2,73 sekunde za zmagovalcem, veliko pove dejstvo, daje ta zaostanek od prvega treninga na progi do tekme za medalje zmanjšal za veliko sekund, kar samo priča o njegovih sposobnostih. Teh pa brez pravega treninga ne bo mogel uveljaviti. V torek, 22. februarja, bo minilo natanko 50 let, ko je pri Žlebnikovih v Šentvidu nad Zavodnjami za ideali svobode umrl ta veliki pesnik in veliki Slovenec. Na sam dan njegove smrti se bomo lahko občani velenjske občine spomnili rojaka z udeležbo na prireditvah. Pripravili jih bodo Skupščina občine Velenje, Mesto Šoštanj ter Kulturni center Ivana Napotnika Velenje. Kot pravijo organizatorji, te ne bodo zgolj komemorativne, ampak predvsem vsebinske, strokovne. Tako bodo ob 10. uri otvorili obnovljeno pesnikovo rojstno hišo -Kajuhov dom v Šoštanju. Ob tej priložnosti bodo šaleški likovniki pripravili razstavo "Kajuh na platnu", učenci osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj pa krajši kulturni program. Uro kasneje, ob ll.-tih, bodo v Domu kulture v Šoštanju začeli simpozij "Kajuh in literarnozgodovinska misel". Slavnostni govornik bo akademik Ciril Zlobec, udeležencem simpozija pa bodo med drugim spregovorili še dr. Emil Cesar, prof. Franček Bo- Pred tednom dni so v Gorenju Invalidsko podjetniškem centru začeli z delom v programu grafična dejavnost, kjer bo delalo 21 zaposlenih, v glavnem invalidov. Tiskarski stroj sta vključila magister Herman Rigelnik, predsednik Državnega zbora in Albina Prevalnik, zaposlena v Gorenju IPC od ustanovitve in tako simbolično obeležila začetek dela v tem programu. H (mkp, foto: Hinko Jerčič) Njegov dosežek je toliko večji, če vemo, daje lani smuk treniral trikrat, letos do iger le enkrat. Da vse to ni iz trte zvito, je do- DOGODKI Gasilsko društvo Velenje Vse priznanje za uspešno delo Odgovori na delegatska vprašanja "Naša največja želja se je končno uresničila in dobili smo novo hidravlično orodje Weber za reševanje ob prometnih nezgodah, kajti staro nam je že večkrat odpovedalo," je v svojem poročilu uvodoma povedal predsednik Gasilskega društva Velenje Boris Kovše na sobotnem občnem zboru v gasilskem domu GD Velenje. V nadaljevanju je še dejal, da društvo šteje 97 članov, 38 članic, 20 mladincev, 10 pionirjev in enega podpornega člana. Predstavniki društva so se udeležili tudi kongresa slovenskih gasilcev v Slovenj gradcu in mednarodnega kongresa gasilcev v francoskem mestu Vienne. Prav tako so bili na vseh obletnicah gasilskih društev v občini Velenje, maja lani so organizirali pionirsko gasilsko tekmovanje, ki ga želijo izvesti tudi letos. Gasilci GD Velenje so ponosni, da so po daljšem času uspeli ustanoviti žensko desetino - članice B. Tudi najmlajšim so lani namenili precej pozornosti. Svojo dejavnost so predstavili 5.in 6.razre-dom OŠ Gustav Šilih, oktobra pa so jih obiskali učenci 7.in 8.razredov OŠ Anton Aškerc. Končno je predsednik Boris Kovše poudaril, da so z novim letom dobili nov zakon o gasilstvu in zakon o varstvu pred požari. Dejal je, da gasilcem ostajajo enake naloge -gašenje in reševanje ob požarih, enako tudi pri naravnih in drugih nesrečah, ob tem pa preventive ne smemo zanemariti. Lani je GD Velenje aktivno Gasilski kipec so dobile nekoč aktivne gasilke In tekmovalke: Angela Valencl, Poldka VerdelJ, Julka Hudales In Zinka Meh sodelovalo pri 74 požarih in prometnih nezgodah oziroma drugače pomagalo reševati družbeno in zasebno premoženje. Zaradi znane suše in pomanjkanja pitne vode, zlasti v hribovitih predelih, so opravili ogromno prevozov te dragocene tekočine. Po branju poročil predsednika, poveljnika, blagajnika in nadzornega odbora društva je sledila pestra razprava. Ni bilo razpravljalca, ki ne bi pohvalil GD Velenje za aktivnost in uspešnost v preteklem letu. Vsi so bili soglasni, daje to društvo lani doseglo rezultate, na katere je lahko upravičeno ponosno. Med razpravljalci je bil tudi sekretar sekretariata za obrambo Boajan Trnovšek. Najprej je pohvalil delo društva, obenem pa izra- Gasilci med rudarji Pred nedavnim so se mudili v Velenju člani Poveljstva Gasilske zveze Slovenije na deljšem delovnem posvetu o aktualnih nalogah gasilstva in gasilske operative. V gasilskem domu v Velenju so bili gostje pri kolegih gasilske zveze Velenje, popoldne pa so bili sprejeti pri glavnem inženirju proizvodnje RLV, nato pa so si ogledovali delo v rudniku v jami Pre-loge. Po ogledu rudnika je dipl. inženir Tone Sentočnik, poveljnik Gasilske zveze Slovenije izjavil, "da je Rudnik lignita Velenje zares vrhunsko zaščiten in urejen glede požarne varnosti, da pa se moramo vsi zavedati, da je možnosti za nastanek požarov, eksplozij in nezgod pri delu še vedno precej in da je nujno biti na posledice pripravljen. Namen ogleda rudnika je bil tudi v tem, da se gasilski strokovnjaki seznanijo z možnostmi preventive ter ukrepanja v primeru tovrstnih nesreč." ■ Jože Miklavc JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje NI PROFITA -BREZ KREDITA EKSPRES POTROŠNIŠKI KREDITI I(GOTOVINI -BREZ POLOGA -BREZ DEPOZITA -ZA CELOTNO PODROČJE SLOVENIJE Če ste kreditno sposobni, vam TAKOJ odobrimo kredit na ekspoziturah: Šaleška v Velenju, v Šoštanju in v Mozirju ter v agenciji Preloge, obrazce za najem kredita pa dobite na vseh ekspoziturah. V kolikor ste lokacijsko oddaljeni, vam obrazce pošljemo po pošti. Vse ostale informacije lahko dobite v Službi kreditne dejavnosti prebivalstva tel. štev. 063-854-251, int. 243 in 289, v Mozirju 063-831-392 in v Šoštanju 063-881-132. zil zadovoljstvo, da ima društvo končno orodje za reševanje ob prometnih nesrečah, spregovoril pa je tudi o financiranju gasilstva v bodoče. Razpravljal je tudi predsednik Izvršnega sveta SO Velenje Srečko Meh. "O vlogi gasilcev ni potrebno govoriti, ta je vidna na vseh področjih" je dejal. "Organiziranost je močna, poznam jo, saj gasilce vedno spremljam pri njihovem delu. Sredstva, ki so po novem zakonu na razpolago, naj ostanejo tam, kjer so bila ustvarjena, seveda mislim na gasilska sredstva. Skratka, denar naj se usmeri tja, kjer je najbolj potreben." Srečko Meh je med drugim "spomnil" vse prisotne, da imamo v Velenju tudi zasebni gasilski muzej Mihe Valencija. Menil je, da glede na bogastvo, ne bi smeli prepustiti stroškov vzdrževanja le lastniku, ampak bi morali vsi poskrbeti, da bi muzej še naprej deloval nemoteno in brez težav. Na koncu seje zahvalil gasilcem za njihov trud in prizadevanja preko vsega leta. Sobotnega občnega zbora so se poleg predstavnikov gasilskih društev Kavče Podkraj, Vinska gora, Škale, Pesje, Šentilj, Šoštanj mesto, Šmartno ob Paki, IGD RLV in Gorenje, udeležili kot gostje še predstavniki pobratenega GD Hrastnik, Hrašen-skega vrha in Legna pri Slovenj gradcu. Bila sta tudi predstavnika Zdravstvenega centra in Reševalne postaje Velenje ter seveda predsednik Izvršnega sveta Srečko Meh in sekretar Sekretariata za obrambo in notranje zadeve Bojan Trnovšek. V nadaljevanju občnega zbora so sprejeli plan dela in imenovali delegate za letno konferenco OGZ Velenje. Prav na kraju so najzaslužnejšim gasilcem in dolgoletnim članom podelili priznanja, odlikovanja in gasilske kipce. ■ B.Mugerle Zasedanje SO Velenje tokrat izjemoma v četrtek Med drugim tudi o proračunu za letos Vsi trije zbori velenjske občinske skupščine se bodo tokrat sešli na skupni seji v četrtek, 24. februarja. Seja je bila prestavljena iz torka, 22. februarja, zaradi usklajevanja obiska navišjih predstavnikov političnega in kulturnega življenja države na obeležitvi 50.-te obletnice smrti pesnika Karla Destovnika-Kajuha. To bo 35. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje, na kateri bodo uvodoma potrdili mandate novoizvoljenim delegatom, za vse tri zbore pa bodo pomembne vse ostale točke dnevnega reda. Obravnavali bodo osnutek odloka o proračunu občine Velenje za letos, po skrajšanem postopku predlog odloka o zazidalnem načrtu Podkraj in ureditveni načrt za centralne predele mesta Velenja. Tudi ekološkemu "sanacijskemu programu za vode v občini se bodo posvetili in predlogu odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. Dnevni red bo obsežen, saj se bodo delegati seznanili tudi' z okvirnim programom dela Skupščine občine za leto 94, prisluhnili pa bodo tudi poročilu o poteku denacionalizacije v občini do konca preteklega leta. ■ bš Zakaj ni porok v Šoštanju? Lani maji je delegat Janko Zacirkovnik vložil pisno delegatsko vprašanje oziroma pobudo za organizacijo poročnih obredov v Šoštanju. Ustno je odgovor dobil že v mesecu decembru, pisno pa so ga objavili v sedanjem skupščinskem gradivu. Zgodba je dolga, začetek sega v februar 1987, ko je SO Velenje sprejela odlok, s katerim je bilo določeno, da naselje Šoštanj spada v matično občino Velenje. S tem je bilo sklepanje zakonskih zvez v Šoštanju ukinjeno, za območje Šoštanja so se zakonske zveze pričele sklepati na sedežu matičnega območja, torej v Velenju. 26. januarja lani je SO Velenje sprejela Odlok o določitvi uradnih prostorov za sklepanje zakonskih zvez v občini. Določeno je bilo, da se sklepajo v prostorih SO Velenje in praviloma vsako prvo soboto v mesecu tudi v prostorih velenjskega gradu. Poroke na gradu ne obremenjujejo občinskega proračuna, saj stroške v višini 6.000 SIT nosijo bodoči zakonci. Bojan Trnovšek, predstojnik Sekretariata za notranje zadeve, ki je odgovor pripravil, je zaključil: "Trenutno ne obstajajo zakonske podlage za sklepanje zakonskih zvez na območju naselja Šoštanj, poleg tega pa bi dodatni poročni prostori obremenjevali občinski proračun, oziroma bodoče zakonce." Parkirni prostori pred glasbeno šolo Delegat Ivan Marin je prvi odgovor na delegatsko vprašanje v zvezi s parkirnimi prostori pred Glasbeno šolo Fran Korun -Koželjski že dobil, vendar z njim ni bil zadovoljen. V dodatnem pojasnilu, ki gaje pripravil svetovalec za promet Peter Kosi, tiči pomanjklivost iz prvega odgovora. Ker je parkirnih prostorov zlasti v času prireditev tu res premalo, predlagajo dograditev manjkajočih parkirišč iz sredstev iz občinskega proračuna, celotno parkirišče bi potem razvrstili kot javno in ga nato predali v upravljanje Komunalnemu podjetju, ki bo parkirišče tudi vzdrževal. Kdaj obnova Saleka? Delegat Mirko Melanšek je na decemberski seji skupščine postavil delegatsko vprašanje v zvezi z urbanistično ureditvijo vasi Šalek. V odgovoru, ki ga je pripravil Marjan Kac, direktor Uprave za urejanje okolja izvemo, daje bil projekt izdelave posebnih strokovnih podlag za ureditev starega jedra vasi Šalek dokončan v drugi polovici leta 1993. Uprava za urejanje prostora ga bo v kratkem predložila izvršnemu svetu v obravnavo s predlogom, da se projekt javno razgrne za 14 dni, in da se v tem času organizira javna razprava - razgovor s krajani vasi Šalek. Na osnovi njihovih predlogov in pobud bo izvršni svet določil nadaljni postopek sprejemanja prostorsko ureditvenega načrta. Kje so lahko vrtički? Delegatka Milica Kovač je sicer postavila delegatsko vprašanje v zvezi z neurejenim vrtičkarstvom na področju KS Gorica, vendar je problem občinski in takšen je tudi odgovor kmetijske inšpektorice Irene Štumberger. Odlok o oddajanju in kontroli uporabe zemljišč za vrtičkarje je bil sprejet aprila 1984. Po njem lokacije za vrtičkarje določi s posebnim sklepom SO Velenje na podlagi predloga uporabnikov zemljišč - to je lastnika zemljišča na katerem naj bi se nahajali vrtovi. Do sedaj je posebej urejeno območje za vrtičkarje le ob velenjskem jezeru, kjer je tudi dovoljeno postavljati tipske objekte in ograje skladno s potrdilom o priglasitvi gradbenih del. Za vasa ostala območja, kjer se vrtovi nahajajo že vrsto let, pa SO velenje ni potrdila lokacije zemljišča namenjene za^rtičkarje, ker lastniki zemljišč skupščini tega predloga niso podali. Kmetijska inšpekcija je ugotovila, da je glede nato, da so vrtovi prav gotovo najbolj intenzivna raba kmetijskih zemljišč, nesmotrno omejevati takšno rabo, če so ljudje zainteresirani za obdelovanje. Zato je predlagala SO Velenje, ki izdaja sklep o določitvi zemljišč namenjenih za vrtičkarje, da vrtove legalizira, oz. v kolikor ti vrtovi motijo in kvarijo izgled mesta, naj skupščina naloži lastnikom zemljišč, da se vzpostavi prvotno stanje -travnik ali pašnik. ■ bš Kaj nam piše v zvezdah Zadnja naša moda je, da razni preroki ( s tem ne mislim politikov) s pomočjo zvezd napovedujejo usodo naše mlade države. Pred leti je prevladalo mnenje, da smo mi posebna Bogu ljuba država, zato jo bo čuval in nas z njo. Zadnji čas slišim že vse drugačne napovedi. Nič več niso tako lepe, kot da bi še Bog dvignil roke od nas in nas prepustil usodi, ki si jo bomo skovali sami. In kakršno si bomo s svojim obnašanjem in delom zaslužili. Kar nekaj različnih razlag slišim te dni, v katerem znamenju da je Slovenija. Eni pravijo, da je v znamenju raka, drugi, da v znamenju device. Po izkušnjah sodeč, bo bolj držalo prvo - saj res vse bolj nazadujemo, tako kakršna je rakova pot. Devičniki nedolžni pa vsekakor nismo. Le kdo naj bi sploh še bil pri nas nedolžen, če pa eni druge obkladamo s tako močnimi obtožbami. Je že res, da je človek nedolžen, dokler ni obsojen, ampak pri nas včasih obtožbe že kar zaležejo že toliko kot obsodbe. Še posebno, ker do obsodb pride zelo redko. Ob tem bi človek pomislil, v kakšnem znamenju je kaj kaka posamezna občina. Objektivno vzeto naj bi bila velenjska občina v prihodnosti v znamenju rib. Saj pravijo, da smo na dobri poti, da očistimo naša jezera in reke in potoke in bodo po njihovih vodah spet plavale ribe. V Sosednji mozirski občini se ob raznih špetirih gotovo ne bi mogli kar tako dogovoriti, za kateri znamenji bi bili. Gotovo pa si ne želijo, da bi bili spet pod kakšnim premočnim znamenjem kakšnega vodnarja. Saj še doslej niso odpravili vseh posledic "predletne" vodne ujme. Raje bi bili v znamenju strelca, cla bi izstrelili puščice proti tistim, ki so jim tedaj obljubili pomoč, pa je od tistega ostalo bolj malo. Celjanom bi kdo kar pripisal znamenje leva. Ne zato, ker so tako možati in odločni, ampak ker se še marsikdaj v odnosu do drugih obnašajo tako gospodovalno. Kot da bi bila ta nekdanja enotna regija res še njihov revir; in bi spet pridobili vse tisto, kar so morda z leti počasi izgubiti. Če pa za ovne res velja trdoglavost in zvitost, kar kažejo njegovi rogovi, potem bi jim morda pristajalo tudi to znamenje. Zalčcinom bi - menijo nekateri -prisodili tehtnico. Ne zaradi razsodnosti, bolj zaradi tega, ker tehtnica niha levo in desno. Tudi v tej občini se masikdaj ne morejo odločiti, s kom bi potegnili: s tistimi levo ali tistimi desno. Za vsako območje bi tako lah- ko poiskali svoje nebesno znamenje, ki mu pristaja. Seveda ne bi bilo prav, če bi se preveč zanašali le na zvezde. Je le res, da smo bili navajeni, da smo se radi ozirali navzgor in od tam pričakovali rešitve, toda res je tudi, da smo že zdavnaj sklenili, da bomo stvari vzeti v svoje roke. Če smo nam pa pri tem še zvezde naklonjene, potem je seveda še bolje. Prerokbe raznih napovedovalcev so seveda lahko dobre, da nam dvignejo moralo, če so ugodne, ali da nas postavljajo bolj na trdna tla, če kažejo, da nam zvezde ne sijejo najbolj milo. Da pa bi živeli le med zvezdami, pa tudi ne bi bilo dobro. Zvezde namreč lahko lepo svetijo, lahko pa kot kometi tudi v koga treščijo! m Kr AKTUALNO Začetek dela programa grafične dejavnosti Gorenja IPC Invalidnost ni izhodišče za srečo, pa tudi za tragedijo ne V Gorenju Invalidsko podjetniškem centru so pred tednom dni, v četrtek, 10. februarja, začeli z delom na novem programu grafične dejavnosti. Ob tej priložnosti so pripravili krajšo slovesnost, v kateri je zapel mešani pevski zbor Gorenje. Tiskarski stroj, s katerim so simbolično obeležili začetek dela programa grafične dejavnosti Gorenja IPC, pa sta vključila mag. Herman Rigelnik, predsednik Državnega zbora in Albina Prevalnik, zaposlena v Gorenju IPC od njegove ustanovitve. Otvoritve so sc ob predsedniku Državnega zbora med drugimi gosti udeležila tudi poslanca v Državnem zboru Franc Horvat, ki predseduje tudi Odboru za gospodarstvo in Štefan Kociper, ki predseduje Odboru za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko ter Boris Šušteršič, predsednik združenja invalidskih podjetij Slovenije. V.d. predsednika poslovodnega odbora koncema Gorenje Jože Stanič je s ponosom poudaril, da Gorenje IPC v teh težkih, trdih gospodarskih časih odpira naložbo v novo tiskarno, išče nove programe, da bi čim ceneje prišli do novih proizvodov in to tudi tam, kjer so delovna mesta prilagojena delovnim zmožnostim invalidov. V Gorenju, kjer so v zadnjih letih doživljali velike spremembe, ki so jih narekovale gospodarske razmere in izguba jugoslovanskega trga, so vsako leto kljub temu investirali v proizvodnjo od 30 do 40 milijonov nemških mark. 6700 zaposlenih ustvari letno milijardo in 200 milijonov prometa in izvozi 95 odstotkov proizvodnje gospodinjskih aparatov. Njihov izvoz pa predstavlja 8 odstotkov vsega slovenskega izvoza. I Magister Herman Rigelnik v Gorenju ; Tudi potožili so mu malo Pred tednom dni, ko so se v Velenju med vodstvom in delavci Gorenja mudili visoki predstavniki republiškega parlamenta, predsednik Državnega zbora mag. Herman Rigelnik (to je bil njegov prvi obisk Gorenja po treh letih) ter poslanca Franc Horvat in Štefan Kociper, so v Gorenju tudi malo potožili predsedniku. Povedali so mu, da so obrestne mere previsoke, da so previsoki davki na osebne dohodke, in da so nezadovoljni, ker ni dodelana politika plač. Delavei Gorenja, je poudaril v.d. predsednika poslovodnega odbora koncema Gorenje Jože Stanič, ki so na lastnih plečih sanirali Gorenje in za kolektivno pogodbo pri plačah precej zaostajali, so razočarani. Še danes ne vedo, ali bodo lahko zaostajanje osebnih dohodkov poračunali pri lastninjenju. Predsednik Državnega zbora Herman Rigelnik, ki jim je prisluhnil in si potem tudi ogledal del proizvodnje pa na to pravi: "Gospodarstvo je seveda vedno tisto, ki ni zadovoljno s pogoji gospodarjenja. Če poslušate in gledate rezultate pa vidite, da se je Gorenje v štirih letih najprej preusmerilo iz jugoslovanskega trga popolnoma v izvoz, tako da danes lahko govorijo le o zunanjem trgu, ne o notranjem, in če so zadaj tudi pozitivni rezultati lahko rečem dvoje: da je to rezultat dela delavcev in vodilne garniture v Gorenju, na drugi strani pa tudi ekonomske politike, ki jo vodi vlada. Seveda pa bi lahko bila ta politika prijaznejša, predvsem v odnosu do izvoznikov in jaz upam, da v prihodnje tudi bo." ■ mkp I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J Direktor Gorenja Invalidsko podjetniškega centra Franc Plaskan paje povedal, da začetki organiziranega in strokovnega razreševanja invalidske problematike v Gorenju segajo v leto 1985. Takrat je podjetje združilo organizacijske in strokovne potenciale in ob pomoči zunanjih strokovnih sodelavcev, med njimi omenjajo dr. Janka Sušnika, začelo s projektom razreševanja invalidske problematike. Pri tem jim je bilo vodilo produktivno zaposlovanje invalidnih oseb in preprečevanje vzrokov za nastanek invalidnosti. Projekt je z leti dobival vse bolj zaokroženo podobo. 1. julija 1991 paje prišlo tako daleč, da so lahko ustanovili Gorenje IPC d.o.o., ki bo delovalo kot samostojen poslovni subjekt z natančno definiranim proizvodnim programom in notranjim socialnim poslanstvom. Danes je v Gorenju IPC zaposlenih 146 delavcev, med katerimi je 64 odstotkov invalidov. Osnovni program ob ustanovitvi je bila montaža podsklopov za program pralno pomivalne tehnike, že v prvem letu poslovanja pa so razvili program zaščitnih sredstev. Zdaj so uresničili projekt grafike. Naložba je stala 44 milijonov tolarjev, od tega je 12,5 milijonov v obliki nepovratnih sredstev prispeval SPIZ, drugo so predstavljala lastna sredstva. V programu grafike dela 21 delavcev, predvsem invalidov. Boris Šušteršič, predsednik združenja invalidskih podjetij Slovenije je ob tem pomembnem dogodku za Gorenje in Gorenje IPC v njem, ob koncu lepo rekel: "Ko človeka doleti invalidnost, to ne more biti izhodišče za srečo, pa tudi izhodišče za tragedijo ne, če se posveti ustvarjalnemu delu." In posebej ga veseli, kot je poudaril, da so v Gorenju invalidi nesebično podprti, podjetniško uspešni, in da celo sami ustvarjajo pogoje za nova delovna mesta. Herman Rigelnik paje z enim stavkom povedal vse: "Vesel in ponosen sem, da sem bil kdaj med vami." ■ Milena Krstič - Planine Era Velenje, delniška družba Odločitev je bila pravilna Iskanje najboljših poti v novih časih in novih razmerah je v marsikateri firmi zahtevalo veliko truda. Neusmiljenemu tržnemu gospodarstvu se je treba - hočeš ali nočeš - nenehno prilagajati, tako z organiziranostjo kot vsebino dejavnosti. Sledila morata razvojnim tokovom, sicer se firmi slabo piše. Tega so se v Eri, delniški družbi v Velenju pravočasno zavedali in pred dvema letoma sprejeli načrt strategije nadaljnjega razvoja firme. Kaj ugotavljajo danes? Kakšne načrte kujejo v prihodnje?... so vprašanja, ki smo jih zastavili direktorju Ere, delniška družba iz Velenja Gvidu Omladiču. Ugotavljate, da ste se pravilno odločili? Gvido Omladič: " Da. Jasno začrtano razvojno strategijo imamo, ta pa temelji na odločitvi, da bomo delali listo, za kar imamo znanje, sposobnosti in možnosti. Usmerili smo jo v tri smeri: na živilsko, neživi Isko področje ter na zunanjo trgovino. Tako v naših živilskih trgovinah ponujamo blago, ki v to trgovino sodi. Hkrati s tem razvijamo še druge oblike ponudbe oziroma prodaje. Osnova dejavnosti neživilskega programa so specializirane trgovine z določenimi blagovnimi skupinami tako v naših maloprodajnih kot grosističnih trgovinah. Spodbudne rezultate pa dajejo tudi naša prizadevanja v zunanji trgovini, tako pri izvozu kot uvozu blaga." Novi prijemi v poslovni politiki firme so najbrž zelo potrebni, saj drugače skorajda uresničevanje zastavljenih ciljev ni mogoče. Gvido Omladič: "Tako je. Že na samem začetku uresničevanja strategije firme smo se pojavili na trgu z novimi programi, tem so sledile nove oblike prodaje in potrebe po razvoju mreže tako doma kot v tujini. Znotraj tega velja omeniti pogodbeno obliko nastopa na trgu - "franehising sistem". Z vključitvijo zasebne pobude v naš poslovni sistem oziroma oddajo naših trgovin zasebnikom se ne želimo umakniti na določenem območju, ampak želimo predvsem povečati učinkovitost našega poslovanja. Nenazadnje so tu še precejšnja naložbena vlaganja, seveda prilagojena trenutnim denarnim zmožnostim. Za vse Gvido Omladič to ni dovolj le denar, potrebno je znanje, prilagodljivost, iznajdljivost in še kaj bi lahko omenil. Torej, še bodo potrebni novi prijemi." Sodi v ta splet prizadevanj sodelovanje z avstrijskim partnerjem? Gvido Omladič: "Seveda. Rezultati sodelovanja so ob koncu prve faze zadovoljivi. Z zaokrožitvijo naložbe v spodnjih prostorih Vis a Vis trgovine, ki bo prerasla v pravo trgovsko središče s približno 3000 kvadratnimi metri prodajnih površin, so pred nami nove naloge. Odločili smo se namreč, da bomo v naslednjih letih v Sloveniji in na Hrvaškem razvili še več takšnih trgovin." Nenehno prilagajanje tako potrošnikom kot dobaviteljem blaga je za uspešno trgovsko hišo kot je vaša pomembna naloga. Kje boste iskali nove oskrbne poti? Gvido Omladič: "Vprašanju v zadnjem času namenjamo precej pozornosti. Poleg že prej omen- jenih aktivnosti pri prodaji iščemo na nabavnem področju prave dobavitelje (število teh krčimo) in prave proizvajalce. V trgovini je prav zadnje področje tisto, od katerega jc odvisno marsikaj." Kaj konkretno boste na treh temeljnih področjih nadaljnjega razvoja firme počeli letos? Gvido Omladič: "Načrtov imamo veliko. V naših živilskih trgovinah - poleg posodobitev - načrtujemo popestritev ponudbe z novimi programi. Lani smo začeli s programom sadja in zelenjave, prav tako smo se žc ukvarjali s trgovanjem tako imenovanih strateških surovin: pšenica, koruza, sladkor, ... Podobne usmeritve veljajo tudi za neživilsko področje. Razlika bo le ta, da bomo v mestu Velenje ter v drugih predelih Slovenije in Hrvaške ponudili kupcem specializirane blagovne skupine. Pred nami je dokaj velik zalogaj na naložbenem področju - preureditev in obnova blagovnice Standard v Velenju. Pri zunanji trgovini pa bo imel prednost izvoz. Tu imam v mislih verigo 3E. Z vključitvijo vanjo bomo poskušali izvoziti čimveč slovenskih proizvodov." Kaj bi dejali ob koncu? Gvido Omladič: "Morda to, da prihajajo časi, ki tudi trgovini narekujejo povezovanje z različnimi dejavniki, ne glede na lastnino. To je nujnost, potrebna za nadaljnji razvoj trgovine in konec koncev tudi za preživetje. Upam, da bomo med tistimi, ki bomo to politiko pravočasno razumeli na takšen način." ■ tp Poslovne novice • Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za gospodarstvo in turizem vabi na posvet TRŽNE PRILOŽNOSTI SLOVENSKEGA TURIZMA, ki bo 17.2.1994 od 10.00 - 19.00 ure v Cankarjevem domu v Ljubljani. Posvet je brez kotizacije. Prijavnice lahko dobite na Območni zbornici Velenje. • Združenje za trgovino obvešča o rokih za preizkus strokovne usposobljenosti za trgovskega poslovodjo in prodajalca v mesecu marcu in aprilu. • Obveščamo vas, da je Tehnična fakulteta v Mariboru izdala priročnik ZA ZMANJŠEVANJE NASTAJANJA ODPADKOV IN EMISIJ. Priročnik je izdelan na osnovi ustreznih ameriških in nemških publikacij in metodologija je uporabna za vse vrste industrij in storitvene dejavnosti. • Območna gospodarska zbornica Velenje pripravlja srečanje s podjetji iz partnerskih mest. Vse, ki se zanimajo za razširitev poslovanja na ta področja, vabimo, da se oglasijo na GZS -Območni zbornici Velenje. Vse podrobnejše informacijo lahko dobite na GZS - Območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2, Velenje. Telefon : 063/856-920 Telcfax: 063/855-645. Društvo invalidov Velenje $ « m s » Zlato za delo, srebro za jubilej Naslov je sam po sebi dovolj zgovoren. Še bolj dejanja, ki jih v 25 - letnem delovanju Društva invalidov Velenje ni bilo malo. Na jubilejni srebrni skupščini so se člani društva zbrali minulo soboto v prostorih družbene prehrane šoštanjskih termoelektrarn. Med gosti je bil Ivo Verzolak, poslanec Državnega zbora in član pred nedavnim ustanovljene komisije za invalidska vprašanja pri omenjenem zboru. V letih obstoja društva so opra-vili mnogo nalog, s katerimi so poskušali pomagati invalidom pri premagovanju njihovih življenjskih stisk. Bodisi z nalogami s socialno - človekoljubno oznako (to področje predstavlja težišče delovanja organov društva in poverjenikov na terenu), bodisi z organiziranjem izletov, drugih družabnih dejavnosti, s takšno in drugačno skrbjo za ohranjanja zdravja invalidov, rekreativnimi akcijami. Nenazadnje pa tudi z nudenjem informacij, pravne pomoči, urejanju zdaj teh, drugič drugih vprašanj. Brez pretirane hvale, so menili, jih v Republiki Sloveniji upravičeno uvrščajo med najbolj marljiva tovrstna društva. 61 jih deluje v slovenskem prostoru, velenjsko društvo invalidov je največje. Šteje že 3494 članov. Pri pregledovanju uspehov oziroma uresničenih želja in ne- uresničenih hotenj, so ugotavljali na skupščini društva, so v danih možnostih naredili precej. Vsega seveda ne. Tudi zaradi tega ne, ker so bili vsa leta nazaj vedno na repu dogajanj. "Čez prag nas res ni nihče vrgel, kam dlje pa nismo V novih, Invalidom prav nič naklonjenih časih, bi radi opravili vsaj toliko nalog kot so Jih v minulem letu. Ni Jih bilo malo, vse pa so bile namenjene lažjemu premagovanju življenjskih stisk, ohranjanju zdravja, družabnemu prišli. Ker smo složni, marljivi nam vendarle marsikdo v družbi prizna, da nekaj veljamo in marsikaj zmoremo. Mi vemo, kaj v danih časih in okoliščinah lahko zahtevamo in kaj ne. Zal, to drugi premalo vedo" je v svojem govoru med drugim poudarila predsednica društva Lojzka Za- leznik. Vsaj takšnega razumevanja širše družbe kot so ga je ta imela v zadnjih nekaj letih, si želijo v prihodnje. Z drugimi besedami, radi bi ohranili to, kar imajo. Pri tem so mislili zlasti na vire financiranja. Loterija Slovenije jim je za dejavnost primaknila kar nekaj denarja. Če bodo sedaj morali zajemati iz proračunske "vreče", bodo bolj kot doslej lahko govorili le o simboliki. Tudi nova lokalna samouprava bo zanje nov izziv: ali razdeliti veliko "družino" na več manjših enot ali ostati skupaj. V razpravi so se udeleženci skupščine zavzeli za skupno nadaljnje delovanje. Če pa bo (po novem zakonu o društvih) moralo delovati več društev, pa naj bi tako družno in složno delovali v zvezi kot sedaj upokojenska društva. Storili bodo torej vse, da skupen trud 25 - letnega delovan-. ja v novih časih in okvirjih ne bi bil zaman. Ob želji, da bi vključili v svoje vrste čimveč ali vse osebe s statusom invalida (teh je v velenjski občini vedno več) bodo pozornost v tem letu namenili petim področjem: socialno - človekoljubnemu, ohranjanju zdravja, sledijo akcije za razvedrilo in izletništvo ter rekreacijo in šport. Ob koncu letne skupščine društva so izvedli še nadomestne volitve. Za eno leto so podaljšali mandat dosedanjim odbornikom. Tako bo na čelu društva še naprej Lojzka Zaleznik. Društveno proslavo ob 25 - letnici delovanja pa bodo pripravili 24. septembra. ■ tp _ _ m AKTUALNO Preoblikovanje lokalne samouprave se je začelo Občina proces ali muha enodnevnica V novo občino vstopamo po svoji volji in tveganju, vsaka pravica pa je obenem odgovornost Trdijo, da smo po državni osamosvojitvi zdaj na Slovenskem v novem prelomnem času, ki bo bistveno zarezal v žc kar dobro ustaljeno navado državljanov. Gre za reformo lokalne samouprave in za njeno uresničevanje v povsem preoblikovanih občinah in drugih lokalnih skupnostih. Preobrazba naj bi bila tako obsežna, daje nc bomo zmogli letos, niti ne v naslednjem letu, saj bo življensko izjemno težak proces, ki ga bomo postopoma urejevali še nadaljnje obdobje. Ponekod sc tega že zavedajo in jc začetna blaženost po ustanavljanju novih občin začela jenjati kmalu za sprejetima zakonoma za izvedbo reforme lokalne samouprave. Pa tudi prehod iz dosedanjega komunalnega sistema v lokalno samoupravo in njeno spremenjeno upravno organiziranost ni zanemarljiv in posplošen, zato jc dejanje vredno pametno premisliti, da jih občani v novi občini nc bi žc takoj na začetku dobili po grbi. Lokalna samouprava ni stikalo, ki bi ga obrnili in prešli v novo stanje, ampak jc izjemno pomembno dogajanje, ki bo povzročilo stresne preobrazbe po vsej državi. Nc smemo prezreti, daje bilo v naši deželi lokalno samoupravno življenje žc razvito in imamo izkušnje, ki so zgodovinsko pogojene. Sredi prejšnjega stoletja, natančneje, neposredno po marčni revoluciji 1.1848, jc ccsar podpisal nekakšen avstrijski zakon o občinah, dve leti kasneje pa so bila na Kranjskem izvoljena tudi prva občinska zastopstva. Čez štirinajst let jc ccsarjev zakon zamenjal okvirni državni zakon o občinah, na njegovi podlagi pa kasneje še deželni zakoni. Sledilo jc stalno zakonsko urejanje lokalne samouprave do leta 1955, ko je bila ta dejansko razpuščena z uvedenim komunalnim sistemom; občina pa je bila obenem oblastna in samoupravna skupnost, vendar jc več kot 3 tisoč nalog delala za državo. KAKŠNE OBČINE RABIMO Nove občine naj bodo v povprečju majhne, toda dovolj velike, da bodo njenim prebivalcevm zagotavljale osnovne življenske potrebščine in komunalno opremljenost ob ustreznem delovanju lokalnih javnih služb, predšolsko in šlirirazredno osnovno šolanje, dostopnost do zdravniške in socialne oskrbe, osnovno prometno in poštno storitev, osnovne pogoje za kulturno in športno dejavnost, delovanje denarnega in hranilniškega zavoda, civilno zaščito in požarno varnost, imele aktivno župnijo ter prostore za občinski urad in delovanje političnih strank. "Glede njihove velikosti veljajo zgolj sociološka stvarnost obstoja naseljenih krajev najrazličnejših velikosti in najrazličnejšega pomena, kakor jih je oblikoval razvoj v dolgih stoletjih," pravi mag. Stane Vlaj, namestnik vladne službe za reformo lokalne samouprave, in dodaja, da občina ni produkt zavestne in preračunane družbene organizacije ali reorganizacije. Občino je izoblikovalo življenje samo, njen daljni ali donedavni pospešeni razvoj, zakonodaja jo jc le sprejela in pravno potrdila njen obstoj. Kljub vsemu pa namestnik mag. Vlaj napoveduje, da bi po novem imeli od 163 do 230 občin. Ljudje morajo svojo občino sprejeti in jo občutiti kot naravno skupnost, ki ima image in dušo. Samo v pristni občini, ki jo bodo imeli krajani za svojo in jo vzljubili, bo življenje urejeno. Zatorej je vse to pogojeno tudi s številom prebivalstva, ki nc sme biti preveliko. Glede števila je dr. Albin Igličar, profesor na pravni fakulteti, določnejši. "Številčni obseg ljudi v občini pa zopet ne sme biti premajhen, ker bi potem prebivalci težko zbrali potrebna finančna sredstva, ki jih rabijo za normalno delovanje občine. Ob upoštevanju zgodovine, ki priča, da je bilo v kraljevini Jugoslaviji določeno najmanjše število prebivalcev za občino 3 tisoč in ob upoštevanju primerljivosti števila prebivalcev v občini po drugih evropskih državah danes bi bilo tudi za Slovenijo najbolj ustrezno oblikovanje občine s povprečno 3 tisoč prebivalci. To bi bila lahko praviloma tudi spodnja meja za oblikovanje občine, vendar bi zaradi zemljepisnih, zgodovinskih, gospodarskih ali obmejnih razlogov marsikatera občina imela tudi manj kot 3 tisoč prebivalcev," trdi profesor Igličar. In tudi po površini lokalna skupnost ne sme biti prevelika. Današnja slovenska občina jc bistveno prevelika, ker jc za čim bolj neposredne odnose med ljudmi potrebna prostorska bližina, ki ljudi zbližuje in jih oblikuje v zavedne pripadnike svoji občini. Na zahtevo mesta državni zbor odloča o ustanovitvi mestne občine, ki ima najmanj 10 tisoč prebivalcev in je zemljepisno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja. Slovenija je svojstvena dežela, v njej pa je več mejhnih mest zgodovinskega pomena. Tudi takšna mesta imajo možnosti, da postanejo meslne občine. Zaenkrat jc ugotovljeno, da osem slovenskih mest izpolnjuje pogoje, med njimi je tudi Velenje, verjetno pa se bodo sčasoma želje zbistrile, ko bodo v posameznih mestih razčlenili samokriterije in ugotovili, da mnogih nalog ne bodo zmogli. Poleg običajnih zadev lokalne samouprave bodo v mestni občini opravljali še naloge, katere terja narava mestnega središčnega naselja. Njena naloga je še posebej izražena v skrbi za celovit mestni razvoj in njegovo prometno povezanost ter za uspešno delovanje zdravstvenih, šolskih in kulturnih ustanov, ki imajo širši pomen za zaledje in mesto. Pomen mestne občine bo večji in vplivnejši tudi zavoljo tega, ker bo država na mestno občino prenesla opravljanje posameznih nalog iz njene pristojnosti, po vsej verjetnosti bodo to pomembne naloge za razvoj mesta. GRADITI MOČNO IN NE INVALIDSKO OBČINO V tem času, ko se še nismo odločili za novo občino in kje vse jih bomo ustanovili na slovenskem, ne bo odveč, če pokukamo preko sosedovega plota. V Avstriji in Nemčiji prevladuje manjša občina, toda občina z urejenim življenjem in ustvarjenimi pogoji za skupno in posamično blaginjo otrok, odraslih in ostarelih. Tam je urejenost življenskih pogojev sinonim za občino in jc ta dejansko temeljna oblika lokalne samouprave. V sosednji Avstriji, kjer prevladujejo manjše občine (povprečno število je 1.900 prebivalcev), so zelo natančno postavljene naloge, ki ne izpodrivajo kakovosti življenja ljudi. Nikoli ne bodo gradili teniškega igrišča ali plavalnega bazena, preden nc poskrbijo za ostarele in ne zagotovijo pogojev za osnovne naloge občine. Namestnik vladnega urada za reformo lokalne samouprave mag. Stane Vlaj pogojuje ustanovitev nove občine z njeno premožnostjo in pravi: "Predno se ustanovi nova občina, je potrebno na območju, kjer naj bi nastala, ugotoviti, kaj je v zemlji, pod njo in nad njo; s čim bo bodoča občina razpolagala. Pri tem ni potrebno, da ima nova občina že ob začetku izpolnjene vse osnovne pogoje. Lahko jih vidi v ne tako oddaljeni prihodnosti. Včasih celo prevladuje vrednota imeti lastno občino, čeprav bo siromašnejša." Ustavodajalec, zakoni o lokalni samoupravi, pa tudi stroka, zagotovo niso za "invalidne" občine, zato morajo prebivalci imeti pred odločitvijo o novi občini vse potrebne informacije, kakšne so njene perspektive razvoja v prihodnje." Občina nc more biti muha enodnevnica, ki danes jc, jutri pa je ne bo več. Poloma si aklerji, ki ljudi tako ali drugače privabljajo in prepričujejo o dobronamernosti, ne morejo privoščiti. Zato so neosno-vane pripovedi v posameznih okoljih, da že imajo novo občino, če so ljudje na zborih občanov navdušeno soglašali, saj se bo šele pri določanju območja občine z referendumom ugotavjala volja ljudi. Izvedba glasovanja na referendumu pa naj bi bila 22. maja, končno uradno poročilo republiške volitve komisije bo znano do 7. junija. Dokončno veljavo pa bo imela odločitev državnega zbora, ki bo upoštevaje uradne referendumske izzide določil območje občine. Seveda sme državni zbor izjemoma sprejeti popravke, če ugotovi, da so referendumske odločitve nasprotno od uzakonjenih in veljavnih, ker se pri določanju območja občine praviloma mora upoštevati meje katastrskih občin in sedanjih krajevnih skupnosti, tako da meje občine ne sekajo njihovih meja. POKRAJINE - ZGODOVINSKA IN ZEMLJEPISNA POGOJENOST SLOVENIJE Šele fiotem, ko bodo ustanovljene občine, se bodo te samostojno odločale o oblikovanju' pokrajin. Pri povezovanju občin v pokrajine bo potrebno upoštevati število prebivalcev in površino ozemlja, zgodovinsko pogojeno policentričnost Slovenije, oblikovanost regionalnih središč, gravitacijske trende prebivalstva oz..zaposlitvene tokove in možnosti . usklajevanja ter planiranja razvoja, ki bo omogočal gospodarsko, kulturno in socialno ravnotežje v pokrajini in republiki. Odločilnega pomena bo zanimanje prizadetih občin in njenih prebivalcev, če se bodo povezovali v pokrajine, saj imajo možnost, da se povežejo v večje ali manjše pokrajine, vsaka inačica pa ima prednosti in pomanjkljivosti. De- nimo, da bodo v večjih pokrajinah boljše opremljena pokrajinska središča, lažje bodo oblikovali enotno prostorsko politiko ali bo ccncjša izvedba upravljalskih procesov, pa bod v manjših pokrajinah bolj poudarjena povezanost med prebivalci, večja bo prisotnost interesov in tudi bolj decentralizirano bo odločanje o širših lokalnih zadevah. Mimo tega bodo v vsakem primeru pokrajine vmesna stopnja med občino in državo. ŽUPAN IN OBČINSKI SVET V občinah bodo organi lokalne samouprave bistveno drugačni od organov sedanje občine. Nc bo več tridomne skupščine in njenih predsednikov, nc bo predsednika skupščine, izvršnika in članov izvršnega sveta, skupščinskih komisij ali odborov ter druge oblastne navlake. Zakon o lokalni samoupravi določa, da so organi občine občinski svet, župan, po potrebi eden ali več občinskih odborov in nadzorni odbor. Občinski svetje najvišji organ odločanja o vseh zadevah glede na pravice in dolžnosti občine. Občinski svet opravlja poleg funkcije odločanja tudi volilno in nadzorno funkcijo in v tem svojst-vu nadzoruje delo odborov, župana, podžupana in občinske uprave. Občinski odbor ni obvezen organ občine, zato občinski svet sam presodi, če bo ustanovil občinski odbor ali nc. Kjer pa bodo občinske odbore ustanovili, bodo ti lahko občinskemu svetu predlagali sprejem odločitev iz preistojnosti sveta, nadzorovali in usmerjali delo občinske uprave, delovanje občinskih javnih služb ter sprejemali pravilnike in druge akte iz svoje pristojnosti. Zato ima občinski odbor položaj, da stoji med občinskim svetom in županom, ki jc vodja občinske uprave. Zupanove temeljne naloge so drugačne. Njegove pristojnosti so zlasti, da predstavlja in zastopa občino, skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in morebitnih občinskih odborov ter ' varuje zakonitost. Ker župana volimo rteposredno, ne odgovarja neposredno občinskemu svetu, temveč le samim volilcem. Zgoditi se zna, da bo večinska politčna usmeritev občinskega sveta drugačna kot županova, zavoljo česar lahko pride do nasprotovanja in napetosti med obema organoma. Zakon uvaja nadzorni odbor, ki nadzoruje razpolaganje s premoženjem občine in finančno poslovanje občine. "Ker bo nadzorni odbor nadzoroval predvsem občinske organe in druge uporabnike občinskih sredstev, je razumljivo, da njegovi člani že po zakonu ne smejo biti člani občinskega sveta, občinski uradniki in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki občinskih sredstev," tolmači dr. Franci Grad, profesor na pravni fakulteti in pojasnjuje: "Zakon tega sicer posebej ne določa, vendar bi moralo isto veljati tudi za člane občinskih odborov, še zlasti če so jim poverjene kakšne zadeve iz pristojnosti občinskega sveta, v okviru katerih bi imeli kakeršenkoli vpliv na razpolaganje z občinskim premoženjem ali na finančno poslovanje občine. Ker zakon tega ne določa, bo moral to določiti statut." Zakonsko so določena tudi temeljna načela glede organov pokrajine. Ti so pokrajinski svet, predsednik in po potrebi pokrajinski odbori. To jc povsem razumljivo, saj jc pokrajina prostovoljna skupnost, ki jo ustanovijo same občine. Položaj predsednika pokrajine je drugačen kot županov, saj ga izvoli pokrajinski svet in njemu odgovarja. LOKALNE VOLITVE PREDVIDOMA 27. NOVEMBRA Volilna pravica pri lokalnih volitvah je izenačena z ono pri državnih volitvah. Tudi pri lokalnih volitvah ima volilno pravico vsak polnoleten in poslovno sposoben državljan Republike Slovenije, seveda v občini, v kateri ima stalno bivališče. Lokalne volitve, ki bodo predvidoma v nedeljo, 27. novembra, morebitni drugi krog pa 1 I. decembra, ne bodo nobena neumnost. če pričakujemo večji politični pomp; takšnega kol smo ga v deželi že vajeni ob državnih volitvah, zdaj zagotovo nc bo. Tudi politične stranke na lokalni ravni si najbrž kaj posebnega nc bodo mogle privoščiti, saj bo njihov vpliv na volitve manjši. V lokalnih sredinah bodo prišli do veljave krajevno delujoči ljudje in njihova vplivnost. Ne smemo prezreti, da bo bodoča občina imela neprofesionalne voljene funkcionarje in racionalno profesionalno lokalno upravo. Nove občine pa bodo zagotovo konstituirane do konca decembra in bodo s 1. januarjem prihodnjega leta redno začeli delati občinski organi in lokalne uprave. ■ Lj. Naraks Potrošniki in velenjska Komunala "Odvisno od stranke!" Komunala Velenje - "prekleta"! Verjetno ne bom nc prvi in nc zadnji, ko bom odpovedal "toplotno ogrevanje" - tako začenja svoje pismo naš bralec Ivan Ojsteršek iz Šoštanja. V nadaljevanju pa: "Lasje ti gredo pokonci, ko vidiš, kaj delajo z nami potrošniki s svojimi uslugami. Dobiš račun za letošnji januar za 100 - odstotkov večji... Pa to še ni vse. Treba jc plačati takoj!" Prepričani, da omenjeni ni osamljen pri svojem negodovanju in valjenju besednega besa na velenjski Toplovod, smo zadevo preverjali na sedežu firme. Komunalnem podjetju Velenje. Nobena juha se ne poje tako vroča kot sc skuha, bi lahko povedali na kratko o tem, kar smo izvedeli "iz prve roke". Nevenka Apat, ki dela na obračunu komunalnih storitev široke porabe individualne hiše, je povedala, da je navedba o tolikšnem, kar za 100 -odstotkov večjem znesku, mogoča. Kajti, na to je vplivalo več dejavnikov: nastavljene nove količine (osnova za izračun teh jc bila poraba za obdobje julij - december 93), nekaj cena, ki jo potrdi velenjski izvršni svet, od letošnjega 1. januarja dalje (po sklepu, sprejetem na zborih velenjske občinske skupščine) pa morajo obračunavati šc prispevek za razširjeno reprodukcijo za vodooskrbo in kanališčico. Za porabljen kubični meter vode 10, za enako količino kanalščicc pa 5 tolarjev. Omenjeni prispevek morajo odvesti "občini", in sicer za uresničitev programa naložb za pridobitev vodnih virov in priključitev kanalizacijskega omrežja na centralno čistilno napravo. Odjemalci komunalnih dobrin ga bomo plačevali 5 let. Po besedah sogovornice, naj bi pri porabnikih prav ta povzročil kar precej negodovanja. "Takih naših strank, ki so dobile poleg redne akontacije še položnico za plačilo obračuna za obdobje julij - december 93, je precej. Od 4500 skoraj 90 - odstotkov. Vse nas so presenetile vremenske razmere, v akontacijskih zneskih jih res ni mogoče predvideti. Če ponazorim s številkami: v mesecu decembru lani je - na primer - odjemalec komunalnih dobrin plačeval akontacije za 3 Mwh toplotne energije ter za 18 m3 mrzle vode. Za mesec januar letos pa znaša - po novih nastavitvah - plačilo akontacije za 17,78 Mvvh toplotne energije in 26 m3 mrzle vode. Mi količinsko akontacij nikomur ne zmanjšujemo. To storimo le takrat, kadar nas stranke o manjši porabi obvestijo. Torej, od njih samih je odvisno, kakšne zneske bodo imele na položnici, ali bo odjemalec plačal dejansko porabo ali manj kot smo predvideli mi. In če je poraba večja od akontacijskih zneskov, je seveda tu poračun za razliko od akontacijske do dejanske porabe. Ob tem še to: vsa leta prej smo obračun opravljali enkrat na leto, od lani dalje ga dvakrat. Akontacije pa so različne zaradi tega, ker je količinsko porabo toplotne energije in vode težko predvideti." Števce popisujejo dvakrat na leto, torej ob obračunih. Nevenka Apat je prepričana, da "hude krvi" v takšnih primerih, kot smo ga opisali na začetku, ne bi bilo treba, če bi stranke same javljale stanje števca. To nekatere delajo, večina ne in... V dandanašnjih časih so prav drzni listi, ki zahtevajo plačilo storitev lakoj. Drzni zaradi vse večjih socialnih stisk posameznik- ov in družin. 30 tisočakov plačati samo za komunalne dobrine takoj res ni malo. S to ugotovitvijo jc naša sogovornica soglašala, ampak ... "Do praktično dveh obremenitev pride le takrat, ko je obračun. Seveda, če je stranka dolžna plačati storitev za nazaj. Sicer ostane le tekoča obremenitev. Torej, spet smo pri stranki, ki lahko predvsem sama pripomore, da do takšnih zadev ne pride. Če pa že, potem so tu še vedno poti. Stvar dogovora med nami in stranko je, v kakšnem roku pa bo lahko plačal." Tisti, ki plačujejo komunalne storitve s (rajniki na banki, so ob tekočih in morebilnih "zamudnih" plačilih na slabšem. Kajti, podatke morajo dostavili banki do 27. v mesecu. Rok plačila akontacije pa jc zadnji dan v mesecu. Nevenka Apat jc prepričana, da zapisanih toliko podatkov na obračunskem listu, mnoge porabnike komunalnih storitev prej zmede kol kaj drugega. Toda, sistem obračuna jc dogovorjen in skupaj s porabniki tudi sami upajo, da bo novi zakon s lega področja prinesel dovolj enostavne in nazorne podatke. Takšne, iz katerih se bo znašel vsak. Kaj pa "pavšalisti"? So mar li na boljšem, ker li ne poznajo količinskega poračuna, ampak le razliko v plačilih? Odgovor je : nc. Tisti, ki nimajo števca, žc plačujejo več kot naj bi bila normalna poraba. Pri teh pa kakršnikoli varčevalni ukrepi (zapiranje radiatorjev, manjša poraba vode,...) nimajo prav nikakršnega učinka. Če jc vsemu temu res tako, potem veste, kaj jc treba storili. Če nc, sc - dragi naši bralci in porabniki komunalnih storiiev - vsaj spet oglasite. ■ tp isai zanimivo H Društvo za pomoč duševno prizadetim Velenje % % m % ® % % % % m % % & % m m % m m m m m %i % ® % % % m ® m % % % Z dvignjeno glavo srečo v srcu "Dani so nam bili le naši prizadeti otroci. Vse drugo smo si morali urediti sami. Podali smo se na pot med normalnim življenjem in življenjem, prilagojenemu našim prizadetim otrokom. Naleteli smo na trde okope, velikokrat na nerazumevanje, a s svojo vztrajnostjo pri izpolnjevanju naših pravic in pravic prizadetih otrok smo danes lahko žc vedrejših obrazov. Prihodnosti nas ni več tako strah kot nas je bilo pred nekaj leti. Torej, trud ni bil zaman." S temi besedami je začel redni občni zbor predsednik velenjskega Društva za pomoč duševno prizadetim Andrej Grebenšek. Na zboru so se člani društva zbrali prejšnji petek v avli osnovne šole Šmartno v Velenju. Med drugimi so se ga udeležili še predsednik Zveze tovrstnih društev v Sloveniji Ivo Škof, d irektor zveze Tomaž Jereb, velenjski izvršnik Srečko Meh in Peter Kovač - sekretar občinskega sekretariata za družbene dejavnosti. In kaj je bilo za starše in njihove prizadete otroke tisto, kar je pripomoglo k temu, da lahko vsem težavam navkljub stopajo z dvignjeno glavo in s srečo v srcu med množico? Predvsem os-veščanje, informiranje, izobraževanje njih samih, tudi drugih na raznih seminarjih in predavanjih. Temu so v velenjskem društvu v minulem letu namenili precej pozornosti. Zbrali so se na seminarjih na Dobrni, izdali tri številke svojega glasila Vezi ljubezni in še bi lahko kaj omenili. Zanemarjali seveda niso društvenega, družabnega življenja. Veliko skrbi in dela paje bilo potrebnega še za ustanovitev varstveno - delovnega centra, ki že nekaj mesecev deluje pod okriljem osnovne šole Šmartno Velenje. Velik zalogaj je to bil in eden od dokazov, da kjer je volja in pripravljenost, se iz skoraj nemogočega da narediti mogoče. 146 članov društva upa, da bo pri uresničevanju delovnega programa tudi letos za dežjem čim-večkrat posijalo sonce. Napovedujejo namreč nove "bitke", in sicer pri ustanavljanju mobilne službe za tiste težko prizadete, ki jih starši ne bodo mogli voziti v varstveno - delovni center. Ta služba naj bi precej pomagala prizadetim in njihovim staršem več ur na dan. V okviru Doma za varstvo odraslih bi radi postopoma razvili poseben oddelek. Študija o zdravju občanov Šaleške doline sicer obstaja, toda člani Ne bodo dopustili, da Društva za pomoč duševno prizadetim Velenje bi radi imeli jasno sliko o vzrokih in posledicah ekološke onesnaženosti, da bodo lažje zahtevali preventivo. Informiranje, osveščanje pa tako ali tako ostaja sestavni del vseh njihovih prizadevanj. Delovni program je okviren, kajti aktivnosti prilagajajo potrebam in zahtevam članov oziroma nekega področja bi lokalna samouprava okrnila to, kar jim je uspelo narediti doslej delovanja. V mednarodnem letu družine pa so predlagali, da bi Zveza društev za pomoč duševno prizadetim iz vsakega tovrstnega društva (v Sloveniji jih deluje 48) z izletom ali kako drugače nagradila po eno družino. V razpravi je Ivo Škof poudaril, da so želje članov društva uresničljive, če jim bo na zvezi uspelo ohraniti vire financiranja. Dobro delovanje društva, zadovoljni otroci in njihovi starši pa bo najbrž v večji meri odvisno od njihovega vestnega sodelovanja pri uresničevanju začrtanega programa. Kajti, "s srcem je treba delati za tiste, ki so nekoliko drugačni od večine, pa vendarle ne tako različni kot menijo nekateri." Povedal je še, da se bodo z vsemi štirimi oklepali bilke, ki ne bo dopuščala, da bi v novi organiziranosti reševanje invalidskih vprašanj prešlo v uradniške roke. Tudi Srečko Meh, predsednik velenjskega izvršnega sveta, je obljubil, da bo vlada pomagala vsaj toliko kot doslej, v okviru svojih pristojnosti seveda. Veliko je odvisno od tega, kako kdo svojo težavo predstavi. Zdravstvena študija, ki jo bo naredila ne odvisna organizacija, pa je pravzaprav ena od nalog sedanje vlade. Z optimizmom, smelejšim pogledom v prihodnost stopajo člani velenjskega Društva za pomoč duševno prizadetim. Prav s takšnim optimizmom se bodo lotili iskanja "všečnejšega" imena njihovega društva. Sedanji naziv namreč moti starše, otroke in še koga. ■ ^ Društvo upokojencev Pesje V Starem Velenju Nič več Velcnjčani prav gotovo poznate staro pekarno v Starem Velenju, pred leti, sedaj res že mnogimi, je bila to edina pekarna v mestu. Po dolgih letih sedaj stavba sameva povsem prazna. Zakaj? Stara pekarna je last Mlinsko predelovalnega podjetja Klasje, ki ima svoj sedež v Celju. Njihova poslovna enota je tudi nova pekarna (bivša Fidelinka), kamor so pred kratkim preselili 6 slaščičarjev, ki so v Starem Velenju pripravljali sveže slaščice. V času obnovitve Starega Velenja so v stavbi pričeli graditi tudi lasten lokal za slaščičarno, vendar ga ne diši še niso končali. Vzrok za izpraznitev stavbe je bila nerentabilna proizvodnja, stroški so pač pretirano narasli, nekaj pa je naredila tudi vsak dan večja konkurenca in manjša kupna moč. Sedaj v Klasju iščejo program, ki bi zapolnil vrzel in prostore stare pekarne. Kot nam je povedal direktor podjetja Klasje Edavard Ste-pišnik, bodo najprej iskali znotraj podjetja, ni pa še izključeno, da ne bodo prostorov oddali v najem, seveda, če bo zasebnik imel za Klasje odgovarjajoči program. Zato tudi v Klasju še ne vedo, kako dolgo bo stavba prazna. ■ bš Vodilo so pravice iz minulega dela Društvo upokojencev Pesje trenutno šteje 244 članov. Upokojencev v tem kraju je seveda več, zato si v društvu želijo, da bi postal član društva sleherni upokojenec in s tem lahko koristil vse prednosti in ugodnosti, ki jih imajo člani. Ne glede na to ugo-votitev, število članov vseeno narašča, v zadnjem času so vključili sedemnajst novih. Pogovarjali smo se s predsednikom društva Francem Borovni-kom, kije najprej povedal kako je društvo delovalo v preteklem letu. "Spričo vseh težav, ki jih upokojenci čutimo vsakodnevno in ob težavah v zvezi s financiranjem naših programov, lahko trdim, da smo bili lani še kar uspešni. Uresničili smo vse zastaveljene naleoge, tudi tiste, ki jih je v svoj program zapisala Zveza društev upokojencev Velenje." Čemu ste lani namenili naj- Franc Borovnik: "Bilten je zame najbolj informativno glasilo za upokojence v naši občini" več pozornosti? "Največ pozornosti smo namenili rekreaciji in zabavi naših članov, skratka, izletom, piknikom in družabnim srečanjem. Ob tem seveda nismo pozabili na resnejše zadeve. Zlasti to velja za pravice iz našega minulega dela. kar je tudi vodilo našega dela in bistvo obstoja društva upokojencev." Kako je s pravno in drugo pomočjo v vašem društvu? "Smo najmanjše društvo v občini in zato nimamo posebne pravne službe, čeprav bi jo včasih še kako potrebovali, je pa organizirana pri Zvezi društev upokojencev Velenje." Vaši člani vsako leto aktivno sodelujejo v vsakoletnem "tednu upokojencev". "Res se v velikem številu in vsako leto udeležujemo predvsem športno-rekreacijskih prireditev v tem tednu. Sodelujemo v balinanju, kegljanju, šahiranju in v streljanju z zračno puško, veliko naših članov se udeleži tudi zaključka na Rogli, ob tem pa se bojim, da bomo morali srečanje na Rogli opustiti, saj so stroški vse višji, sredstev pa vedno manj." Kakšni so načrti za letos? "V bistvu se ne razlikujejo od lanskih. Ohranili bomo približno enak program, kakršnega smo izvajali doslej. Predvsem si želimo, da bi v programu športa in rekreacije sodelovalo čim več naših članov. Še naprej se bomo zavzemali za sodelovanje z ostalimi društvi upokojencev, posebj s Šentjernejem, s katerim smo že dolgo časa pobrateni. Letos nameravamo z njimi organizirati tudi družabni piknik." Kakšno je vaše sodelovanje z ostalimi dejavniki v krajevni skupnosti? "Moram poudariti, da z vsemi dobro sodelujemo, zgledno, celo odlično. Seveda nikoli ne moremo reči, da sodelovanje ne bi moglo biti še boljše." B.Mugerle Obiskali smo podružnično osnovno šolo Paka ® Na podružnični osnovni šoli Paka so imeli prejšnji četrtek kulturni dan. Njegovo osnovno vodilo je bilo "kdor se uči brez knjige, zajema vodo s sitom." Ker ta podružnična šola že vrsto let uspešno sodeluje s Kulturnim centrom Ivan Napotnik, so tokrat na šolo povabili Marjana Marinška, ki je šolarjem najprej predstavil zbirko knjig Astrit, seznanil jih je tudi z novo knjigo Emil iz Lelinberga, na koncua pa so si ogledali še film. Po ogledu filma so učcnci odšli v učilnice in sc razdelili v štiri skupine. Prva jc imela nalogo, da predstavi knjigo Astrit in primerja resničnega junaka Emila z izmišljenim, to s Piko Nogavičko; druga skupina jc izdelovala senčne lutke, kot dodatno delo pa so imeli še dramatizacijo Pike Nogavičke; tretja skupina šolarjev je izdelala album poznanih naslovnic knjig, ki so jih za tem zvezali; četrta skupina, ki sojo sestavljali najmlajši šolarji,a paje izdelovala znamke z ilustracijo znanih Župančičevih pesmi, ki so jim blizu in so primerne za to stopnjo. Četrtkov kulturni dan so sklenili s predstavitvijo izdelkov in ureditvijo razstave. Domov so odšli s polno mero lepih občutkov in novih spoznanj o knjigi. Podobne Kulturni dan, ki ga bodo še ponovili dneve bodo na željo otrok še ponovili, je poudarila vodja šole Marjana Bračič. Predstavitev šole Paka leži na severnem delu Šaleške doline. Hiše so raztresene po ozki dolini in pobočjih Paškega Kozjaka. Na desnem bregu reke Pake stoji podružnična šola, v kateri ima sedež tudi krajevna skupnost. Šola je bila zgrajena pred 35 leti, točneje oktobra 1959, obnovili sojo leta 1983. S tem so pridobili nove prostore za male šolarje, novo učilnico, kuhinjo z jedilnico, letošnjo zimo pa so posodobili tudi kurilnico in jo preuredili na ogrevanje na olje. V tem šolskem letu obiskuje pouk v tej šoli 36 učencev. En oddelek tretješolcev se z učiteljico vozi iz Šaleka v OŠ Pako, da tamkajšnji tretješolci nimajo kombiniranega pouka. Čeprav je učenčeva na tej šoli malo, se z veseljem lotevajo številnih nalog in tako bogatijo življenje na šoli, pri opravljanju teh nalog pa jim z nasveti pridno pomagata učiteljici, tesno sodelujejo s pesko- Katarina, Slavi, Maja, Alja, Jelena in tovarišica Anica (z leve proti desni) lomom Paka, s Kulturnim centrom Ivan Napotnik, zlasti z Marjanom Marinškom, Kinom Velenje, Mileno Breznik in drugimi. Vsem so za dobro sodelovanje iskreno hvaležni in si tega želijo še naprej. Z njihovo poomočjo so izvedli tudi kulturni dan, ki je bil za vse nepozaben. Učenci so radi v šoli, se razumejo in si medsebojno pomagajo. O tem pričajo tudi naslednje misli, ki so jih prispevale Katarina Kotnik, Slava Majerič, Maja Paukovič, Alja Vuk in Jelena Ostojič. Katarina: "Hodim v OŠ Paka. V šolo hodijo tudi drugi otroci iz Velenja. So mi zelo všeč, ker so zelo prijazni. Moram povedati, da sta učiteljici enkratni. V šoli ne bi nič spremenila, vse je tako, kot mora biti." Slavi: "Letos obiskujem 3. razred v OŠ Paka. V šolo se vozimo z avtobusom. Je zelo prijetna šola, vendar je v njej premalo otrok. Imamo svoj vrt, zato komaj čakamo pomladi, da ga obdelamo. Telovadbo imamo v telovadnici, ki je žal premalo opremljena, razgibamo pa se tudi na čudovitem travnatem igrišču. Ob petkih si v knjižnici izposodimo lepe in poučne knjige. Najraje gremo v kuhinjo na toplo malico. V šolo rada hodim zaradi super šole, svojih sošolcev Šolarji so se porazdelili v štiri delavnice in pokazali kako so lahko ustvarjalni fantje kregajo in pretepajo. Tudi kadar slišim besedo Bosanec, me zelo boli pri srcu, ker mi otroci, nismo prav nič krivi, kaj smo po narodnosti. V naši šoli kaj takega ne slišiš." In kaj bi dodali tovarišici Marjana Bračič in Anica Mrak? "Misliva, da so otroci povedali dovolj, delo na podružnični šoli se razlikuje od dela na centralni šoli. Kljub temu, da so tu materialni pogoji malo slabši, imamo pa idealne pogoje za razvoj vseh kvalitet, ki naredijo človeka ZDRAVEGA." ■ B.Mugerle in prijazne tovarišice." Maja: "Rada se učim, zato mi je tretji razred "lahek". Šola v Paki mi je zelo všeč, tudi drugo leto bi hodila sem." Alja: "Naš razred se mi zdi najlepši razred kar jih obstaja. Mojih sošolcev, mojega razreda in moje tovarišice ne bi nikoli zamenjala. Vsako jutro se veselim vstopa v to prekrasno šolo. Tukaj ni nikoli dolgočasno in že sedaj se bojim, ker bom morala akmalu drugam." Jelena: "Imam zelo prijazne sošolke. Prav v tej šoli mi jc lepo, ker je tako mirno in je manj prerivanja. Ni mi všeč, če se dekleta in Skupščina občine Mozirje Končno popolno vodstvo Na četrtkovem skupnem zasedanju zborov mozirske občinske skupščine so končno i/.poplnili vodstvo skupščine in izvršnega sveta. Na januarski seji so po dolgih mesecih uspeli izvoliti župana, prav tako predsednika izvršnega sveta, saj so prejšnjemu predsedniku in izvršnemu svetu decembra izglasovali nezaupnico, v četrtek pa so izvolili še člane sveta. Ob tem je res, da še vedno nimajo pod-prednika skupščine, saj tudi na ponovnem glasovanju niti Mirko Zamernik, niti Zdravka Hri-beršek Ladinck nista dobila zadostnega števila glasov in bo postopek treba pričeti znova. Razprava o (nekaterih) kandidatih za člane izvršnega sveta je bila dokaj žolčna, precej je bilo pripomb, da med njimi ni predstavnikov nekaterih pomembnih področij (denimo kmetijstva in drobnega gospodarstva), na koncu paje le prevladal razum in odločili so se za majhen kompromis, ada bi le zagotovili normalno delovanje skupščine in seveda izvršnega sveta. Izmed enajstih kandidatov na odprti listi so jih izvolili sedem, kar je še vedno v skladu s statutom. Predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje je torej Jakob Preseč-nik (kasneje so ga razrešili dolžnosti direktorja Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje in za njegovega namestnika imenovali Alberta Tofa), profesionalni podpredsednik sveta je Jože Mutec, član pa Toni Breznik, Vida Petrin, Niko Purnat, Franc Pustoslemšek, Fanika Strašek, Peter Širko in Anton Vrhovnik. V nadaljevanju seje so obravnavali poročilo občinske komisije za lokalno samoupravo. Razprava je bila prav tako ostra, res paje, da poročilo ni bilo popolno, ker precej krajevnih skupnosti (od desetih) komisiji še ni poslalo zapisnikov z zborov krajanov, na katerih so se prebivalci (ob večinoma zelo slabi udeležbi) odločili za sedem novih občin. Še vedno je odprto vprašanje krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti, katere prebivalci se bodo konec februarja na lastnem referendumu izrekali med bodočo občino Gornji grad ali Nazarje. Še vedno je sporno naselje prihova, kjer si krajanei že precej let prizadevajo, da bi se iz sedanje krajevne skupnosti in bodoče občine Rečica ob Savinji priključili v bodočo občino Nazarje. Njihov zbor krajanov in odločitev na njem spet nista zadostovala, zato morajo zbor ponoviti, za to nedeljo pa gaje sklical predsednik občinske skupščine. Za tem so obravnavali še predlog sprememb in dopolnitev občinskega statuta. Bistvene novosti so, da za volitve v občinski skupščini poslej zadostuje večina prisotnih poslancev, razen za volitve predsednika skupščine in predsednika izvršnega sveta, da sekretarka skupščine poslej ni več avtomatično članiaca občinskega predsedstva in da na sejah predsedstva lahko sodelujejo tudi predstavniki v skupščini zastopanih strank, ki pa nimajo pravice glasovanja. Na redni 29.seji so obravnavali še nekaj kadrovskih zadev in delegatskih vprašanj, nato pa nadaljevali z decembra prekinjeno 27.sejo, pri tem paje najbolj pomembno, da so z dnevnega reda umaknili osnutek občinskega proračuna, saj mora izvršni svet v novi sestavi pripraviti nov osnutek. ■ yp Ljubno ob Savinji Kdaj uradno odprtje "De!o ve ga" mosta? Na Ljubnem ob Savinji se je v preteklem letu zgodilo marsikaj novega in pomembnega, dogaja se še sedaj in se bo skozi vse leto. Odprli so nov most in obvoznico, uredili uničeni strugi Savinje in Ljubnice in še bi lahko kaj našli. Kljub zimi je tudi v tem času precej živahno, čeprav mnogi menijo, da bi lahko bilo celo bolj, načrtov jim pa tudi ne manjka. Seveda gradnja ceste proti Lučam ni edini projekt, ki je trenutno pomemben. Izvajalec opravlja nekaj zahtevnih del, predvsem utrjuje spodnji ustroj in na Ljubnem pričakujejo, da bodo 1.700 metrov dolg odsek odprli. Ob tem se preko občinskih upravnih organov že pogovarjajo z lastniki zemljišč za gradnjo naslednjega odseka te ceste do meje s sedanjo krajevno skupnostjo Luče. Za začetek gradnje tega odseka sicer še nc vedo, zanašajo pa sc na zagotovilo podpredsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, da se bo to zgodilo čim prej. Zanimivo pri vsem tem je, daje bil "most solidarnosti" ali Delov most zgrajen precej pred obvoznico, uradno pa ga še vedno niso odprli. To bi seveda morali opravili že lani, a sc je nepredvideno zapletlo, Delo ni pristalo na skupno otvoritev z obvoznico, kljub icmu. daje težko najti za vse primeren datum, pa upajo, da se bo to Večnamenski objekt za krajevno skupnost in društva, predvsem gasilce, bodo kmalu gradili naprej zgodilo še v tem ali vsaj v prihodnjem mesecu. Še en objekt je pomemben v zvezi z odpravljanjem posledic katastrofalnih poplav v samem kraju. To je most preko Ljubnice v spodnjem delu kraja. Praktično je sicer že zgrajen, ven- dar so pri tehničnem prevzemu ugotovili nekatere pomanjkljivosti; ko bodo te odpravili, bodo most spomladi le izročili namenu. Vsa dejavnost na Ljubnem seveda ni vezana na poplave. Tudi sami gradijo za kraj pomemben objekt. Gre za večnamensko stavbo, ki jo gradijo krajevna skupnost in domači gasilci. V spodnjem ' delu bodo prostori za gasilska vozila, v zgornjem pa za delo krajevne skupnosti in društev. Praktično so izvajalci kar gasilci sami, pričeli so v drugi polovici lanskega leta, objekt pa bo kmalu pod streho, saj imajo ostrešje že pripravljeno. Načrtov tudi ne manjka, večinoma pa jih oblikujejo glede na pričakovane spremembe lokalne samouprave, saj so se na Ljubnem odločili za lastno občino. Najpomembnejše naloge bodo odvodnjavanje pokopališča, ki je že kar nekajletni problem. To je seveda precejšen finančni zalogaj in če ga bodo zmogli, bodo skušali preurediti še staro mrliško vežico, prednostne naloge so še krajevne ceste, zaključek kanalizacijskega sistema, ureditev Savinje ob prireditvenem prostoru v Vrbju, ureditev Ljubnice više kraja in še kaj. Novosti v zakonu o dohodnini, ki se nanašajo na kmetijstvo Ob koncu preteklega lata je bil sprejel nov zakon o dohodnini. Ta zakon velja od I januarja leta 1994. Dohodnino za preteklo leto bomo torej napovedali še po starem zakonu. Akontacijo davka v letošnjem letu pa bomo plačevali že po določbah novega zakona. Nov zakon prinaša kar nekaj sprememb, ki so pomembne za kmete. Osnova za davek iz kme-lijstva je šc naprej katastrski dohodek (KD) kmetijskih in gozdnih zemljišč. Davek iz kmetijstva pa plačajo le tisti, ki imajo dolčeno višino KD. Kmetje, katerih KD je nižji od 30% poprečne lelnc plače zaposlenih v Republiki Sloveniji (RS) v preteklem letu, nc plačajo davka. Če pa njihova višina KD presega 30% poprečne letne plače zaposlenih v RS, potem plačajo davek po stopnji 8% od višine KD, ki presega to osnovo. Ta meja za obdavčenje seje z novim zakonom znižala. Po prejšnjem zakonu je bila meja za plačilo davka nad 50% poprečne letne plače. Akontacija davka bo torej letos višja in jo bo plačalo več kmetov kot lani. Davek iz kmetijstva mora biti odmerjen do 31. decembra v letu, za katero se odmerja (po starem zakonu je bil ta rok 31. maj). Davek odmerja izpostava Republiške uprave za javne prihodke v občini kmetovega stalnega bivališča (po starem zakonu pa v občini, kjer zemljišče leži). Možna znižanja osnove (KD) za vlaganja: Zakon območja uveljavitev znižanje KD v višini 25% vloženih sredstev za dobo štirih let za razna vlaganja lastnih sredstev. Med drugim se lahko uvel- javlja znižanje tudi za vlaganja sredstev v nabavo kmetijske in gozdarske mehanizacije in naprav (po starem zakonu ni bila vključena gozdarska mehanizacija in naprave), ter v gozdove, razen za pogozdovanje. Znižanje KD se uveljavlja v 30 dneh po vložitvi sredstev. Znižanje sc lahko uveljavlja do konca tekočega leta (po starem zakonu seje lahko uveljavilo znižanje do 31. maja). Možna začasna znižanja katastrskega dohodka: Novost zakona je začasno znižanje KD za kmetijskega zemljišča, ki se pogozdijo (za dobo 20 let). Znižanje KD se uveljavlja do konca leta, na katerem so nastali pogoji za oprostitev. Davek od dohodkov iz dejavnosti: Plačujejo ga fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (zasebniki). Zakon določa za nekatere zasebnike, ki to želijo, da si lahko poenostavijo poslovanje. Lahko podajo zahtevo, da se pri ugotavljanju dobička upoštevajo normirani stroški. Pogoj za to je, da ne zaposlujejo delavcev. Postopek odmere davka je enostavnejši: Od ustvarjenih prrhodkov se odštejejo odhodki v višini 60% ustvarjenih prihodkov; to pa predstavlja osnovo za obdavčitev. Stopnja davka je 25%. Po novem zakonu imajo to možnost tudi zavezanci, ki dosegajo dohodke z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo. ■ Darko Simončič, dipl. inž. kmet., 22 V Celje, Kmetijska svetovalna služba Lubadar spet grozi odpraviti zdaj Po veliki škodi, ki jo je lubadar v naših gozdovih povzročil zlasti v lanskem letu, obstaja velika in še večja nevarnost tudi letos. Ob lanskih in še neodpravljenih žariščih v dokaj mili zimi nastajajo nova, saj je bilo vreme zelo primerno za nove sečnje. Zato je nujno, da lastniki gozdov zdaj in v vsem letu namenijo vso potrebno pozornost zatiranju bioloških škodljivcev, to je pod-lubnikov. Med vsemi največ preglavic povzročata osmerozobi (veliki) in šesterozobi (mali) smrekov lubadar. Ker v jesenskem času niso bila pravočasno sanirana vsa žarišča lubadarja in uničeni vsi sečni ostanki ter izvršen gozdni red, obstaja v letošnjem letu ponovno velika možnost prenamnožitve lubadarja. Lubadar večinoma prezimuje kot hrošč na napadenih drevesih, v panjih ali v tleh; pod lubjem cesto tudi kot ličinka ali buba. Ko spomladi nastopijo zanj ugodni vremenski pogoji, ponovno začne svoj uničevalni pohod. Zato gozdarji lastnike gozdov ponovno opozarjajo, da pregledajo svoje gozdove in ugotovijo stanje v njih. Predvsem je treba sanirati lanska žarišča; sanirati sečne ostanke, ki jih niso v lanskem letu; posekati in izdelati poškodovana drevesa zaradi vetroloma, snegoloma ali pri spravilu poškodovana drevesa; posekati bolna in oslabela drevesa; zagotoviti popoln gozdni red z beljenjem panjev in zlaganjem vej; zagotoviti čim krajši čas od poseka do izvoza lesa iz gozdov v lubju. Predvsem gozdarji lastnikom gozdov priporočajo, da načrtovane redne sečnje opravijo v času zimske sečnje, to je do 31. marca, ali jih prestavijo na jesenski čas. V času letne sečnje je treba iglavce obeliti najkasneje v 21 dneh po sečnji, ne glede na to, ali so bili posekani v gozdu, ali izven njega. Predvsem pa gozdarji lastnikom priporočajo, da poiščejo strokovne nasvete pri javni gozdarski službi oziroma pri območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije. MALOMARNOST ALI ZLONAMERNOST? Pravzaprav je (skoraj) vseeno, kdo in zakaj je zanetil požar v zabojniku za odpadke v središču Mozirja. Bolj pomembno je, da je s tem povzročil škodo in bi lahko še večjo, če...Če ne bi bili gasilci kot vedno hitro pri roki in poskrbeli, da je zabojnik ostal cel in se smrdeči dim ni več širil naokrog (je pa že žlahtnejši vonj po svežih žemljah in kruhu v bližnji pekarni). LASTEN REFERENDUM ZA NOVO OBČINO Pri odločanju za oblikovanje referendumskega območja, se pravi za novo občino, se je svet te krajevne skupnosti odločil za Nazarje, druga možnost je bila Gornji grad. Na zboru krajanov se potem niso uspeli opredeliti glede tega predloga in so se po navzkrižnih mnenjih na koncu odločili, da se bodo o vsem tem izrekli vsi krajani na predhodnem referendumu, ki ga bodo opravili prihodnjo nedeljo, 27.marca. Aktualni politični komentar Trasa avtoceste skozi Savinjsko dolino potrjena Prepričevanje prepričanih Žalec, 10. februarja - Oktobra se bodo začela dela na J4 trasi avtoceste - Po vroči razpravi in glasovanju skupščina postala nesklepčna Prejšnji četrtek so žalski poslanci na skupnem zasedanju zborov končno odločali o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine oziroma o trasi odseka avtoceste Arja vas - Vransko. Skupščinska dvorana je bila nabilo polna ne lc poslancev in novinarjev, pač pa tudi najodgovornejših za projekt izgradnje avtocest v Sloveniji, med njimi sta bila direktor republiškega zavoda za prostorsko planiranje Jože Novak in direktor delniške družbe za izgradnjo avtocest Dars Metod Debatista. Približno tri ure trajajoča razprava o predlagani trasi avtoceste se je pričela s predlogom nekaterih poslancev, da se ta točka dnevnega reda razdeli na dva dela. V prvem bi odločali o spremembah dolgoročnega plana, kjer se spremeni obseg kmetijskih zemljišč in gozdov, v drugem delu pa o prostorskih sestavinah tega plana oziroma o postavitvi avtoceste v Savinjsko dolino. Izrazili so boja- zen, da se v teh spremembah skrivajo še kakšni drugi hektari zemljišč in ne le tisti, ki bodo izgubljeni zaradi avtoceste. Potem, ko je sekretar za okolje Vinko Debelak zatrdil, da gre izključno samo za prostor, ki ga bo zasedla avtocesta, je bil ta predlog zavrnjen. Prvi je nato spregovoril Jože Novak, ki je pojasnil dosedanje postopke načrtovanja tega odseka in odločitev, da občinski skupščini kljub nasprotovanju kmetov in ekologov predlagajo prav J4 traso. Poudaril je, da avtoceste ni mogoče speljati zgolj po obronkih severnega hribovja, ker leži dolina prečno na traso avtoccstc in jojc v vsakem primeru potrebno prečkati. Izdelana je bila ekološka presoja za pet variant tega prehoda. Glede na celoto kriterijev nobena od teh nima izrazite prednosti, po posameznih kriterijih pa se vendarle razlikujejo med sabo. J4 sicer res povozi več najboljših kmetijskih zemljišč, je pa zato toliko boljša s prometno-tehničnega vidika. Metod Debatista je povedal, da je čistega tranzita skozi Slovenijo le 17 odstotkov in zato ni res, da bo cesta namenjena samo tujcem. Poudaril je, da bo Dars kar najbolj Sklepi o povišanju cen Izvršni svet je na svoji prejšnji seji sprejel sklep o novi povprečni gradbeni ceni za kvadratni meter stanovanjske površine. Ta je znašala na zadnji dan lanskega leta brez upoštevanja stroškov komunalnega urejanja in za vrednost zemljišča na območju žalske občine 76.832,00 tolarjev. Ker se v lanskem letu ni zgradilo nobeno stanovanje, je upravni organ to ceno izračunal na podlagi revalorizacije povprečne gradbene cene z dne 31. 12. 92. Na isti seji je izvršni svet povišal tudi letna povračila za up- orabo cest, ki jih plačujejo lastniki traktorjev in njihovih priklopnih vozil ob registraciji. To znaša za traktorje do 30 kw moči 2.500 tolarjev, nad 81 kw pa 5.600 tolarjev. Za vsako tono nosilnosti traktorske prikolice pa bo poslej treba plačati 2.500 tolarjev. Člani izvršnega sveta so še ugotovili, da bi bilo verjetno bolj kot zviševanje nadomestila za uporabo cest smotrno zagotoviti, da bi vsi lastniki traktorjev res sviden-tirali svoja vozila in plačali to nadomestilo. ■ rox Dohodninska statistika Lani je napoved za odmero dohodnine za leto 92 v žalski občini vložilo 25.385 zavezancev. 10.879 od njih je moralo dohodnino v skjupnem znesku 121,3 milijona tolarjev še doplačati, povprečno na zavezanca 11.152 tolarjev. Najvišje doplačilo dohodnine v občini je znašalo 1,6 milijonov tolarjev. 8.297 zavezancem je država vrnila preveč plačan davek v skupnem znesku V spomin a ^ m ® « ® * Vinko Kolenc V velikem številu so se v nedeljo poleg domačih poslovili od Vinka Kolencci njegovi sovaščani, Polzelani, prijatelji in nekdanji sodelavci. Vinko Kolenc, malo jih je v Savinjski dolini, ki ga niso poznali. Poznan je bil kot odličen kmetijski strokovnjak, predvsem na področju hmeljarstva, ki je bilo vse njegovo življenje njegova velika ljubezen, pa tudi sicer kot človek, kije bil sposoben organizator ter vedno tako ali drugače pripravljen pomagti sočloveku. Rodil se je teta 1921 v Ločici pri Polzeli, kjer je s krajšimi presledki preživel vse življenje. Po poklicu je bil inženir agronomije. Delal je na mnogih odgovornih in vodilnih delavnih mestih v podjetju Hmezad. od njegove ustanovitve do svoje upokojitve, preko trideset let. Tudi po njegovi zaslugi je to podjetje doseglo tako v živinoreji kot hmeljarstvu evropske rezultate. Dve leti je bil predsednik Internacionalnega hmeljarskega biroja in pri tem dosegel pomembne rezultate, tako, da je sprejel najvišji priznanji red Orden I. in II. stopnje hmeljarskega viteza. Ta čas je izkoristil tudi za uveljavitev savinjskega in slovenskega hmelja v svetu. Sovaščani in sokrajani pa se ga bomo spominjali predvsem kot predanega funkcionarja pri vaškem gasilskem društvu pri združenju šoferjev in avtomehanikov, kot predsednika Krajevne skupnosti Polzela, ki je znal povezati vse dejavnike v kraju v skupnem in uspešnem delu. V tistem času se je resnično veliko naredilo. Spominjali pa se ga bomo predvsem kot dobrega človeka in zvestega prijatelja. Imeli smo ga radi. Svoja upokojenska leta pa je posvetil vinogradu, ki ga je obdeloval z resnično ljubeznijo. Bil je deloven človek in brezdelje, v katero ga je prisilila bolezen, je najtežje prenašal. ■ T. Tavčar pravično povrnil vso odškodnino tistim, ki bodo zaradi gradnje najbolj prizadeti in poslance prosil, da sprejmejo predlagano traso avtoceste. Vinko Debelak je med drugim povedal, da so pri pripravi tega dokumenta sodelovale vse organizacije, ki dajejo pogoje in so-glaseje na osnutek. Z J4 so naposled soglašala tudi vodstva vseh desetih prizadetih krajevnih skupnosti ter vse kmetijske zadruge razen Tmave in Šempetra. Trasa ni idealna, je pa najboljša med slabimi. Vsi ponovno povedani argumenti tudi tokrat niso prepričali predvsem predstavnike kmetov in zelenili, ki so trdili, daje izbrana (rasa najslabša za Savinjsko dolino, da se vsiljuje kratkoročno najcenejša varianta, ki bo dolino presekala na polovico in jo krajinsko popačila. Žrtvovana bodo najboljša hmeljišča, s tem pa tudi identiteta doline. Kmetje so protestirali, da se je ponekod že začelo mejičenje zemljišč, čeprav noben ustrezen dokument še ni bil sprejet. Kljub zagotovilom, da že potekajo pogovori s Hmezad Kmetijstvom o odstopu nekaterih hmeljišč za nadomeščanje, so prepričani, da bodo v zameno dobili najslabšo zemljo. Le redki poslanci so povedali, da bodo glasovali za predlagano traso in poudarili, da mora Savinjska dolina tudi finančno čimveč iztržiti od avtoceste. Ko je prišel končno čas za glasovanje, je sedem od triinpetdese-tih poslancev zapustilo dvorano. Štiriintrideset jih je glasovalo za J4 traso, sedem jih je bilo proti, 5 pa vzdržanih. Po tej točki dnevnega reda bi morali razpravljati še o osnutku proračuna za letošnje leto, o odloku o gospodarskih javnih službah ter o odloku o varstvenih pasovih virov pitne vode v Letušu in Podvinu, vendar so po nekajminutnem odmoru zbori postali nesklepčni. Med skupščinskim odmorom je tiskovno konferenco sklical župan Milan Dobnik. Poleg Jožeta Novaka in Metoda Debatista je bil na njej prisoten še vodja projekta tega odseka avtoceste Vili Ževarlan. Vsi so bili seveda zelo zadovoljni z izidom glasovanja, Metod Debatista paje še povedal, da so res že začeli z meritvami na terenu in mejičenjem. Ker jc še ogromno dela do oktobra, ko naj bi začeli z gradnjo, so prehiteli s postopki tam, kjer po njihovem mnenju trasa ni bila sporna. Sicer pa so na to odločitev skupščine težko čakali, saj je ta odsek ključen za celoten program izgradnje avtocest v smeri vzhod - zahod. ■ K. Rozman 78,9 milijona tolarjev, povprečno na zavezanca 9.505 tolarjev. Na odločbo o odmeri dohodnine se je pritožilo 538 zavezancev, 310 jih je vložilo prošnjo za odpis. Doslej je bilo rešenih samo 5 pritožb, 110 zavezancem paje bil davek odpisan. 36 zavezancev ni vložilo napovedi in je bila zoper njih predlagana uvedba postopka o prekršku po 123. členu zakona o dohodnini. ■ rox Rekli so: Valerija Pukl, Prešernova nagrajenka za študente OŠ Polzela "Pred približno pol leta sem končala študij na Filozofski fakulteti, oddelek za pedagogiko in za diplomo prejela letošnjo Prešernovo nagrado. Čez nekaj dni pa bo pri Zavodu za Šolstvu Republike Slovenije izšla knjiga z naslovom Kvaliteta učenja in znanja ob projektnem delu. Ki je nekoliko prirejena po diplomi. Posvetila sem jo vsem učiteljem, ki si želijo drugačno šolo in iščejo nove oblike in metode pri svojem vzgojno izobraževalnem delu. Nastajala je dve leti in sicer v okviru projekta Spremljanje in evalvacija učinkov projektnega dela pri njihovem uvajanju v pouk, ki ga vodi prof. Vera Žužej in sem ji za njene spodbude zelo hvaležna. Seveda pa tudi vsem mojim kolegicam, ki so sodelovale v projektu." ■ Besedilo In slika: -er Kulturni praznik na OŠ Polzela k m & Projekt zdrava šola V jietek je potekala na OŠ Vera Šlander Polzela prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki je bila hkrati sklepna prireditev polletnega projekta v okviru bralne značke. Petošolci so ga posvetili pisateljici Branki Ju-rci, ob njeni osemdesetletnici, šestošolci in sedmošolci Prežiho-vem Vorancu, ob sto letnici njegovega rojstva, osmošolci, pred katerimi je neznani svet, svet novih preizkušenj, pa so se odločili za projekt o zasvojenosti s pomenljivim naslovom: Če Odprta pot avtocesti Na četrkovem zasedanju žalskega parlamenta seje pod tretjo točko dnevnega reda odločalo o sprejemu sporne trase J4 variante avtoceste skozi Savinjsko dolino. Trasa, ki bi naj bila skončana v letu 1996, prva dela pa naj bi stekla že jeseni letos, je bila sprejeta s 34 glasovi za, 7 proti in 5 vzdržanimi. Odkod sploh huda kri okoli avtoceste! Začetke je potrebno iskati kar daleč nazaj. 25 let seje hranila določena trasa kot bodoči del prostora, kjer bodo potekale nove slovenske cestne povezave. Nekje od druge polovice lanskega leta je postala naenkratv prvem planu J4 varianta. Slednjo so tudi na zadnji seji parlamenta argumentirano in skrbno zagovorili predstavniki Zavoda RS za planiranje (g. Novak), predstavnik Družbe za izgradnjo avtocest (g. di Batista) ter tudi vodja projekta (g. Žavarljan) in predstavnica republiške uprave za ceste (ga. Pcterlin). Če izločimo pozivanje predstavnice Zelenih, da naj se glasuje proti J4 varianti, ki je bilo ponekod močno skregano z ekološko logiko, so bile razprave na parlamentu stvarne in ekonomične. Avtocesto potrebujemo. Večina jo potrebuje skoraj za vsako ceno, neprizadeti kmetje so podprli tudi to kmetje (ne seveda vsi), prizadeti Trnavčani in kmetje iz Gomiljskcga so glasovali proti. Kot pri vsakem glasovanju je bil nekdo prizadet, drugi zadovoljni. V našem primeru so bili slednji Vranščani in Šentjurčani. Sposobnost KS Vransko na dogovarjanje jc nujno prišla do izraza, saj je trasa J4 v glavnem od osnutka spremenjena še najbolj v korist Vranskega, ki ga v celoti po dolini zaobide. Seveda je močno sporno, ali je varianta skozi gozd ekološko res boljša od variante po zemlji (kjer se goji intezivna monokultura). Te sposobnosti KS Vransko ni imela občinska nomenklatura, ko se je trasa odločila. Vedno pa se v končni fazi odloča o eni varianti. Lahko pa, da bo čas pokazal, daje J4 varianta res najboljša, tista, ki bo najmanj negativno vplivala bivalne pogoje ljudi. Vsekakor jc potrebno pohvaliti odločenost ZA avtocesto, kije pomembnejša za ZGODOVINO Slovencev, kot bi bilo poskus boja z mlini na veter, kjer bi nam lahko marsikaj izpuhtelo iz rok. ■ Gregor Vovk I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J Od Dobrovelj do Žalca sovražnika poznaš, se lažje braniš. Nosilec projekta je bil knjižničarski krožek, ki je skupaj z osmošolci zasnoval načrt. Glavni namen projekta je bil spoznati vse vrste zasvojenosti, ovrednotili posledice in spremeniti odnos do nezdravih navad. Na sklepni prireditvi, ob slovenskem kulturnem prazniku, so učenci predstavili celoten projekt in prejeli bralne značke. Svoje ustvarjalne dosežke pa so predstavili še na razstavi in v glasbi. ■ Besedilo in slika: -er Tabor tudi občina Tudi v KS Tabor je potekala razprava v krajevni skupnosti okoli novih lokalnih skupnosti. Krajani niso niti najmanj zainteresirani, da bi se Tabor znašel v okviru nove občine Vransko. Po obeh variantah, osem ali devet novih občin iz stare žalske, pa Tabor pade pod Vransko. Kraj s 1400 prebivalci, po površini pa tretja največja krajevna skupnost, se bo otepal s celim kupom finančnih težav z novo lokalno ureditvijo. Nekatere stranke in posamezniki odkrito populistično prepričujejo krajane, da naj se odločijo za novo občino, ne glede na zakonska določila. Odvisno paje od zakona, ljudi samih in od finančnih zmožnosti, ali bodo Šentjurčani, kot se krajani Tabora imenujejo, odločili za samostojno pol. ■ vuf Nove telefonske številke Petrovče, Žalec, Šempeter - Posodobitev telefonskega omrežja v žalski občini se že nekaj časa nadaljuje. Od prejšnje srede imajo v Petrovčah novo digitalno telefonsko centralo, zato so tam spremenili telefonske številke vsem 780 naročnikom. Prav tako so delavci PTT-ja pred dnevi zamenjali okrog 150 telefonskih številk v Žalcu in 25 v Šempetru. K obstoječim telefonskim centralam so delavci PTT-ja dogradili oziroma dodali nove digitalne dele in nanje priključili tiste naročnike, ki imajo najbolj zasedane linije. Podobne zamnejave bodo opravili tudi na katerih drugih centaralah v žalski občini. ■ - er Posvet finančnikov Žalec - Zveza finančnikov, računovodij in revizorjev Slovenije je v tem času organizirala več posvetovanj o letnem obračunu za leto 93 po vsej Sloveniji. Dvodnevni posvet je med drugim potekal tudi v Žalcu. V četrtek in petek sta v polni dvorani kulturnega doma računovodjem in drugim finančnikom predavala Franc Prodnik in Vlado Štrekclj. ■ rox Zastonj osemletka Žalec - Na UPI - ljudski univerzi iz Žalca poteka v letošnjem letu zadnjič zastonj šolanje za odrasle za dokončanje osemletne osnovne šole. Tečaje obiskuje 15 odraslih oseb od tega jih je zgolj osem vpisanih v sedmi razred. Prof. Ivan Gvajc je mnenja, da je to zadnja ugodna priložnost za odrasle, ki še nimajo osemletke, da končajo osnovno šolo. ■ vuf Za praznik čitalnica Braslovče - Tudi v Braslovčah so proslavili letošnji kulturni praznik, vendar so to praznovanje združili še z odprtjem čitalnice. Po besedah knjižničarke Irene Kurner imajo v šolski knjižnici več kot 12 tisoč knjig, ki zajemajo vsa področja. V knjižnici imajo tudi računalnik, tako, da imajo vse podatke iz različnih virov. Za otvoritev nove čitalnice ima veliko zaslug podjetje Garant s Polzele. ■ Besedilo in slika: -er v ***** Krajevna skupnost Ravne "Naš žulj so ceste in voda" Ujeta med griči, prepredena s številnimi cestami in nekaj več kot 1000 krajani - to je krajevna skupnost Ravne. To je tisti kraj, skozi katerega so stopali borci XIV. divizije. V spomin na legendarno Štirinajsto so krajani dolga leta prav v teh dneh slavili krajevni praznik. Pred tremi leti pa so - ob osamosvojitvi Slovenije - zasadili lipo in ta dan združili s krajevnim praznikom. Tako ga bodo letos tretjič zapored proslavili 25. junija. Čeprav so do tega dne Se štirje mcscci, krajani delajo tako kot da bodo ocenjevali dosežke in sprejemali načrte ob krajevnem prazniku danes. Bolj skromni so, nekaj pajih vendarle imajo. Na nedavni seji sveta KS so svoje želje in potrebe združili v štiri točke. Prednost bodo dali cestam, še posebej cesti od Strnaka do ravenske podružnične šole v dolžini 1300 Viktor Potočnik je prepričan, da bi moralo dosedanje dob/o sodelovanje obroditi željene sadove. Teh si želijo največ pri posodobitvi cest In pri ureditvi težav s pitno vodo metrov in s predračunsko vrednostjo približno 12 milijonov tolarjev. Težave pri oskrbi s pitno vodo v 50 gospodinjstvih bi radi rešili s povezavo oziroma priključitvijo na mestni vodovod. Čakanje na avtobus v deževnem vremenu brez strehe nad glavo ni prijetno. Da bi bilo drugače, bodo krajani poskušali postaviti čakalno hišico pri Joževem mlinu. Uresničevanja zadnje naloge iz letošnjega delovnega programa -varstvo okolja - pa so se že lotili. Ob pomoči občinskega sekretariata za varstvo okolja, predvsem pa z lastnim deležem porabnikov, so kupili 37 zabojev za smeti in tako od minulega četrtka uredili odvoz teh od Kotnika do žage Oblak. Na takšen način nameravajo poskrbeti za urejeno in čisto okolje še na desnem kraku, levi pride na vrsto malo kasneje. Krajanom Pristave in Vasi pa sta za to na voljo zabojnika. "Naše potrebe so sk- romne, vendar brez kakšnega "botra", bodo vsemu navkljub ostale zapisane le na papirju. Upam, da naših vlog na velenjskem izvršnem svetu ne bodo zaobšli, saj marsikdo zelo dobro ve, kako dobesedno capljamo za življenjsko ravnijo krajanov v mestnih KS. Mnogo prekratki smo, če bi hoteli posodobiti večino naših cest, kajšele poskrbeti za vse drugo, kar sodi k lepšemu življenju ljudi na vasi. Dosedanje sodelovanje z velenjsko vlado je bilo dobro, zakaj ne bi bilo v prihodnje," se sprašuje predsednik sveta KS Kavne Viktor Potočnik. Razpravo o lokalni samoupravi so v tej krajevni skupnosti pravzaprav že pripeljali do konca. Na razširjeni seji sveta KS so se namreč dogovorili: če bo občina Šoštanj, bomo s svojimi 133 kmečkimi gospodarstvi, 262 gospodinjstvi in 254 stanovanji tvorili novo občino Šoštanj. tp Stara vas se pripravlja na praznik Obnova doma krajanov je prva V krajevni skupnosti Stara vas imajo krajani že nekaj časa prostorske težave, sploh za aktivnosti, ki jih želijo prebuditi. Po besedah predsednika sveta KS Jožeta Lekšeta se (i časi iztekajo: " Mi smo dom krajanov odkupili od HPH-ja, ga do neke mere obnovili, potem pa je zaradi pomanjkanja sredstev za nekaj časa vse zastalo. Sedaj lahko z veseljem rečem, da z deli nadaljujemo, urejujemo in posodabljamo notranje prostore. Obnovili bomo tudi fasado in uredili okolico. Prepričan sem, da bo dom do 30. aprila, ko bomo v kraju obe-leželili krajevni praznik, nared. Na ta dan bo minilo 50. let od napada na Rudnik in staro elektrarno." Finančna sredstav je KS nekaj prihranila, nekaj pa pridobi- la s pomočjo sponzorjev. Seveda pa bodo s tem v kraju odpravili le eno pomanjkljivost, vrsta težav še ostaja. "Problemov je veliko, kot verjetno prav v vsaki krajevni skupnosti. To so ceste, še vedno ekologija, deponija odpadkov. Sedaj, ko je zgrajena cesta ob železnici, kjer že delajo oznake in upam, da bo kmalu odprta, je naslednja naloga posodobitev Kidričeve ceste, najbolj pereča pa je cesta skozi park, križišče pri Erini Nami in pri Ki-nodvorani. To je sicer projekt komunalne skupnosti in občinskega proračuni, mi pa živimo ob teh cestah, to si seveda želimo, da se čim , ej sanirajo." V preteklih dneh so člani sveta KS govorili tudi o povabilu v morebitno bodočo občino Staro Ve- lenje. Jože Lekšeje o tem povedal: "Jaz sem se neformalno pogovarjal z gospodom Severjem in on mi je tudi na kratko opisal njegova videnja prihodnosti, ki so javnosti že znana. To so njegovi pogledi, vendar se na našem svetu zavzemamo za velike, močne občine, ki bodo v slovenskem prostoru tudi nekaj pomenile. Zato smo za enotno, močno občino Velenje." Stara vas bo, če bo šlo vse po načrtih, dobilo tudi obrtno cono. "Z obrtno cono je bilo precej zapletov, vendar so v lanskem letu bili sprejeti vsi ureditveni načrti. V spomladanskem času se bodo dela pričela. Najprej bo razpis za komunalna dela, potem pa tudi za ostale interesente." In kaj o tem menijo krajani? "Večina jih spre- jema, posamezniki ji nasprotujejo. Vendar sedaj, ko je planirana gradnja le ob cesti in bodo ostala zasebna kmetijska zemljišča nedotaknjena, mislim, da problemov ne bi smelo biti. V KS Stara vas pa že danes opozarjajo še na en problem. Leta 1999 se mora v občini Velenje prenehati odlaganje komunalnih odpadkov na sedanji deponiji. Zato pravijo, daje treba lokacijo iskati že sedaj, saj po potečenem roku krajani ne bodo več pustili odlaganja smeti na sedanji lokaciji. Čas pač hitro in včasih vse prehitro teče. bš ent Naj IBc Maskam vstop prepovedan Valentinovo je zelo lep praznik. Vse je v rdečem in polno je srčkov. Mladi si pošiljamo presenečenja in vsi se imamo zelo radi. To je zelo star običaj, ki se pri nas, v Sloveniji, praznuje že od nekdaj. No, čc smo bolj natančni..., ki se v Sloveniji tako praznuje že pet let. Že pet let so trgovine za Sv. Valentina dan polne majhnih simpatičnih darličkič, na radio se pesmi mešajo z imam te rad in na MTV je love weekend. Nekoč je bilo bolj zanimivo. Rekli so, da Valentin da kluč od korenin. Takrat ni bilo čestitk in pisem. Fantje so hodili v gozd in tresli drevje. Tako so zbudili korenine in huda mrzla zima je odšla. In če je kdo, če je kakšen fant imel koga rad, je šel in tresel drevesa okrog njene domačije. Tako je ubil dve muhi na en mah. Zbudil je pomlad in mogoče tudi kašno srce. Ali si predstavljate, kako bi to zgledalo na koncu tisočletja. Sedaj, ko se imamo lako radi, kot še ni- koli. Hodili bi po mestu in pred vsako stolpnico bi 10 fantov treslo tisto bogo okrasno grmovje. In če bi v tem živele štiri "pri tele pa mam sigurno šanse" in "mater ma dober rušt", bi morali bogi občudovalci tresti cel dan. Lahko bi se pojavil kakšen nadobuden učitel športne vzgoje in naredil šprtni dan. Fantje bi tresli drevesa, dekleta pa bi odšla na smučanje. Ja sedaj, ko se imamo tako radi. Ko vsak teden čakamo na nove dogodivščine ko... Saj ste že bili kdav v MAX-u, tampred enajsto. Ko otroci, 16 letniki gospodarijo na tehno plesišču in dekleta so tesno oblečena, fantje (in tudi moški) pa prešerno pijani. In vsi poznamo Jonasa, ki zna vse tako lepo razložiti (Mimogrede v Velenju imamo spet erotični šov). Vsak izgovor je dober. Tudi valentinovo, ki je kar naenkrat vzklilo iz pozabe. Samo imejmo se naprej tako radi in na banki so se malo zmotili. V soboto je tam pisa- lo, da je maskam vstop prepovedan. Oziroma, na banki je vse bilo prav, drugje so na to pozabili. Pred kakšno trgovino (polno daril) ali lokalom (polnim pijače). Jure, to ti je vse napaka! Ali ne poznaš freudovske psihoanalize? Sex je ja bistvo temeljnega bistva z valentinovim ali brez. In čas romantike je že zdavnaj zginil. Pa kakšna drevesa? Bodi no malo resen. Datum akademskega plesa je že določen. 26.marca, hotel Vesna, večerna garderoba, polne denarnice, pivska kondicija in nova RIT (sicer v bruširani izvedbi ampak vseeno) Po uspešnem nastop ŠŠKZ-ja so pevci s podvojenimi močmi pljunili v roke. Pripravljajo se na občinsko revijo, ki bo na začetku marca. Če si član ŠŠK-ja in če imaš medijske sposobnosti in če je tvoja glava polna domišlije in če boš naredil avdicijo pred strogo komisijo (sestavljeno iz predsedstva ŠŠK-ja) in če... potem je tu nekaj možnosti, da se bo tvoj obraz pojavil na televiziji. Prihaja pomlad in pomladi bo Plač spremenil svojo dekoracijo. Prišla bo nova razstava. Jure Trampuš Nagradni natečaj Šaleškega literarnega društva Hotenja Pravljica za 100 DEM Šaleško literarno društvo Hotenja razpisuje nagradni natečaj za najlepšo pravljico. Razpisni pogoji so sledeči: Ni nujno, daje pravljica namenjena olrokom: tekst naj ne presega pol avtorske pole (šest tipkanih strani); teksi naj bo čitljiv, tipkan, lahko je tudi na disketi s priloženim printom. Tekst naj bo označen s šifro. Zraven priložite kuverto, označeno z isto šifro, v kuverti naj bodo razvidni avtorjevi podatki (ime, priimek, naslov, telefon, starost, izobrazba, poklic, številka žiro računa). Se to. Natečaja se lahko udeležijo vsi pismeni. V nagradnem natečaju bodo sodelovali vsi prispevki, poslani na naslov urednitva, najkasneje do 31. marca 1994. Žirija bo med prispelimi teksti upoštevala le tiste, ki bodo odgovarjali pogojem po razpisu. Žirija si pridržuje pravico, da razpisane nagrade ne podeli. Rezultati natečaja bodo znani največ tri tedne po končanem razpisu in objavljeni v medijih javnega obveščanja. Najlepše pravljice bodo objavljene v posebni publikaciji pri založništvu Hotenj ali v kateri drugi publikaciji. Vse je namreč odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. In od vas. Lepega in velikega pisanja, pa četudi za marke, Vam želijo HOTENJA. Še njihov naslov: Titov trg 4, p.p. 144, 63320 Velenje. Naš dokaz ■ ljubezen ni le beseda Štefka in Andrej Golavšek iz Skornega V soboto znova DA - po 65 letih "Saj sem kar zadovoljen z njo. No ja, saj jo imam še vedno rad, a ne Štefka!" - "Kuham mu še, Andrej pa vse poje!" Se boste tudi vi tako pogovarjali, ko boste imeli štiriin-osemdeset oziroma osemin-osemdeset let? Štefka in Andrej jih danes ne kažeta. Šc sama nc verjameta, verjeli ali nc, tudi jaz nisem mogel verjeti, da sta 11. februarja letos praznovala častitljivih 65 let skupnega življenja. Pri tem Andrej pove, da bi se šc vedno peljal s kolesom kot včasih, ko je bil občinski kurir. Vendar se ne more. Pa nc zalo, ker tega nc bi zmogel, le do kolesa nc more, ker mu gaje sin dobesedno skril. Ko bo prišlo poletje, se bo lahko spet zavihtel nanj in pri 88-i h zakolesaril naokoli. Štefka se še danes pominju kako je bilo na poroki. Bila je preprosto oblečena, še bele obleke ni imela. Svatov je bilo malo, le najožji krog domačih. Pa kl- jub temu je bilo lepo in če bi še enakrat izbirala, bi znova izbrala Andreja. Ljubosumna pa ni, četudi bi si izbral drugo, pa jo naj ima! Petinšestdeset let skupnega življenja, sedem otrok, devetnajst vnukov, štirindvajset pra-vnukov - sc vam nc zdi, drage bralke in bralci, daje bilo vredno in lepo živeti teh 84 oziroma 88 let!? Kako pa kaj njuno zdravje? "Če bi rekla, da se počutiva kot dvajsetletnika, nama nihče ne bi verjel. Mene daje rev-ma, Andreja naduha, drugače sva pa zdrava," pravi Štefka. V soboto, 19.februarja, si bosta Štefka in Andrej Golavšek po 65 letih ponovno izmenjala prstana. Diamantni poročni obred bo najprej na Skupščini občine Velenje, potem pa še v cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju. Štefka in Andrej - ČESTITAMO! B.Mugerle Danes sta zadovoljna. Lepo jima je. Biserna poroka Ljudmile in Jožeta Ježovnik iz Šoštanja Že četrtič pred matičarjem Najbrž Ljudmila in Jože Ježovnik iz Šoštanja pri obljubljanju zvestobe "do groba" pred 60 - leti nista razmišljala o tem, da bosta to pred matičarjem ponovila še trikrat. Pa sta. Minulo soboto sta si žc četrtič rekla DA. Hčerka Jožica in sin Milan sta polepšala njuno življenje. Jožica jc vsa ta leta doma gospodinjila, mož Jože pa je pridno služil kruh kot mesar. Po vojni je moral lastno mesarijo zapreti. Lotil se je avtoprevozništva in to dejavnost opravljal vse do upokojitve. Na vse tiste neprijetne trenutke, kijih v njunem skupnem življenju ni bilo tako malo, sta slavljenca pozabila. Jesen življenja preživljata lepo in še lepše sta v krogu svojih najdražjih proslavila redek jubilej - biserno poroko. Prešerno sta se zavrtela v avli velenjske občinske skupščine ob zvokih polke in valčka in menda so se njuni občudovalci prej utrudili kot slavljenca sama. Iskrene čestitke tudi v imenu našega uredništva. L. Ojsteršek _KULTURA Monografija ob 50 - ietnici Kajuhove smrti Ne bo draga, bo pa dragocena Tako pravi Vlado Vrbič, v.d. ravnatelja Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje, firme, ki je izdala Spominsko monografijo ob 50 - letnici smrti rojaka Karla Destovnika Kajuha. Izšla bo jutri (v petek) v nakladi 2000 izvodov. Njen izid je omogočila tudi Skupščina občine Velenje. Nekatere resnice so večne, pravijo. Ena njih je, daje Kajuh velik pesnik in velik Slovenec. In ob okrogli obletnici si takšno spominsko monografijo potemtakem zasluži. "Avtor knjige je pravzaprav Kajuh sam. Dr. Emil Cesar, ki je za to spominsko monografijo prispeval precej dokumentarnega gradiva, Stane Hafner kot oblikovalec, ter Ivo Stropnik in sam smo obdelali tisto, kar je Kajuh napisal. Vse skupaj smo povezali v knjigo, ki predstavl- ja pesnika na nekoliko drugačen način kot smo navajeni. Pesnika vseh štirih letnih časov v nekakšni mešanici poezije in nekaterih neobjavljenih fotografij," pravi Vlado Vrbič. Omenjeni so prepričani, da se jim je zamisel in njena izvedba posrečila, in da bo spominska monografija lahko tudi lepo darilo "zaljubljenega zaljubljeni." Predstavljala naj bi Kajuha v njegovih življenjskih obdobjih, z ljubeznimi in težavami vred, za naslednjih 100 let. V monografiji je nekaj prevodov njegovih pesmi v tujih jezikih, z njimi pa so želeli samo pokazati, kako so velikega pesnika in velikega Slovenca cenili tudi v tujini. Naj še zapišemo, da bodo monografijo predstavili na sam dan Kajuhove smrti v velenjski knjižnici. Ob tej priložnosti bodo dr. Emilu Cesarju podelili tudi posebno priznanje. Knjigo pa bodo po izjemno ugodni ceni (le proizvodni stroški) ponudili vsem zvestim naročnikom Šaleških razgledov. ■ t p Najprej so nameravali samo ponatisniti zbirko Kajuhovlh pesmi. Ker pa so želeli nekaj boljšega za velikega slovenskega pesnika in velikega Slovenca ob njegovi 50 - letnici smrti, je nastala monografija Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje MALA CAROVNICA ZA NAJMLAJŠE V petek, 18. februarja, ob 17.00 bo dan za naše najmlajše. V goste bo namreč prišlo Mariborsko Lutkovno gledališče skupaj z MALO ČAROVNICO. Mala čarovnica Mikulka je stara komaj dvesto štiriinsedem-deset let. Starejše čarovnice jo imajo za otroka in sploh mislijo o njej tako, kakor znajo misliti starejši o nekom, ki ga imajo za otroka. Mikulka zna čarati, o ja, samo vse seji nc posreči tako, kakor hoče in zaradi vsega tega še ne sme poleteti z metlo na ples čarovnic. A vseeno gre.. Predstava je za Pikin lutkovni abonma in izven. Cena vstopnice 200 SIT. TRETJI DRUŽINSKI VEČER V četrtek, 24. februarja, ob 19.00 bo v knjižnici Velenje pogovor z Jelko Reichman, ilustratorko in njeno hčerko Darjo Re-ichman, gledališko igralko. Pogovor bo vodila Bojana Špegel. CARMEN V soboto, 26. februarja, ob 16.00 bo izpred Rdeče dvorane zapeljal poseben avtobus na operno predstavo CARMEN v Ljubljano. Dirigent bo Loris Voltolini, naslovno vlogo pa bo pela Di-ana Hilhe, prvakinja zagrebške opere. Cena aranžmana 2.600 SIT. Prijave in informacije - dom kulture pisarna 53/1 tel. 853 574. Oživljanje folklore v Žalcu V februarju poleg proslav slovenskega kulturnega praznika potekajo tudi letni občni zbori v vseh delavsko prosvetnih društvih Svobode v občini. V Zvezo kulturnih organizacij seveda sodijo tudi šolska kulturna društva. Svoj občni zbor so tako v petek imeli mladi kulturniki na žalski osnovni šoli. Na njem so predstavili široko paleto raznovrstnih dejavnosti, od glasbenih, literarnih, plesnih do likovnih. Približno dvajset jih je, od tega jc najbolj množična bralna značka. Letošnje šolsko leto je začela delovati tudi folklorna skupina, ki seji glede na bučno ploskanje učencev ni treba bati za plesalce niti za občudovalce. Kot se za tako priložnost spodobi, so podelili petnajst priznanj tistim posameznikom, ki so bili glede na rezultate ankete med učenci najbolj kulturno dejavni in uspešni. Od najbolj priljubljenih skupin pa sta priznanje prejela šolski radio in literarno-novinars-ki krožek. Sicer paje šolsko kulturno društvo v svoje vrste sprejelo še stodvajset prvošocev, ki pridno delujejo na kulturnem področju že od začetka šolskega leta in so to pokazali tudi pred starejšimi člani. ■ rox Kulturno društvo Mislinja Dober glas seže v deveto vas Peter Tovšak Vsak dan odpre nov list upanja, pričakovanja in veselja, je med drugim zapisal na gledališki list ob premierni predstavi mladinske igre Srečna hiša Doberdan predsednik Kulturnega društva Mislinja Peter Tovšak. Besede je namenil predvsem tamkajšnjim mladim kulturnim zanesenjakom. Ničmanj globoko pa najbrž niso segle tudi do starejših ustvarjalcev. Nov list upanja, veselja obračajo v omenjenem kulturnem društvu že več kot 50 let oziroma vsaj od leta 1939 dalje, ko so v Mislinji zgradili kulturni dom. Vneto s kulturo prijateljujejo v vseh njenih zvrsteh: gledališki, literarni, glasbeni, likovni,... "Širok izbor ponudbe je razumljiv, kajti naša želja je v kraj in izven njega ponesti stvaritve, ki so jih pesniki, pisatelji, dramaturgi, glasbeniki ustvarili v Sloveniji. Jih predstaviti na kar najbolj razumljiv način ljudem, hkrati pa v kraju in predvsem v ljudeh vzbuditi željo po kulturnem ustvarjanju. Tako od 40 do 50 članov našega društva neguje te vrednote in moram reči, da ne zaman. Osamljenosti ob naših nastopih ne poznamo," pravi Peter Tovšak. Po njegovih besedah si je mis-linjsko kulturno društvo v svojem kraju in izven njega pridobilo ugled, veljavo, saj vsi kulturni zanesenjaki jemljejo delo v njem resno in tudi kolikor se le da poklicno. Uspehov jim ne manjka. Mimogrede lani so se uvrstili na Linhartova srečanja amaterskih gledališč, Peter Tovšak je prejel Linhartovo priznanje za delo na amaterskem odru. Bolj kot to je članom kulturnega društva Mislinja v veselje teden kulture. Letos so ga pripravili že šestič zapored, z njim pa nekako začenjajo sezono oziroma predstavijo širšemu krogu, kaj so počeli v jesenskih in zimskih dneh. Vsako leto ga obogatijo z novimi gosti, nastopajočimi in še čim. Društveno življenje je v Mislinji razgibano in kadar je potrebno, društva pomagajo drug drugemu, da sporočilo prireditve doseže svoj namen. Z roko v roki bodo kulturniki z vsemi delali tudi v prihodnje. Za letos pa snujejo sodelovanje mladinske gledališke skupine na Linhartovem srečanju (nanj se že pripravljajo), starejši mislinjski gledališčniki bodo v začetku letošnjega marca "dali" na oder Desetega brata, sodelovali bodo pri organizaciji Linhartovega srečanja, ki naj bi bilo letošnjo jesen v Slovenj Gradcu. Njihova Babnikova godba - godba na pihala - letos slavi častitljivih 90 let delovanja. In mislinjski kulturniki jo bodo obeležili kot se spodobi. Ali ob vsem tem še preseneča dejstvo, da o kulturnikih iz Mislin-je vedo marsikje, kako pridni so? ■ t p Slovensko ljudsko Gledališče Pk Celje Drevi (v četrtek) ob 10. in 12. uri B. Veras: Zelena kapica. Celjski gledališčniki jo bodo zaigrali za abonma Čebelica IV., druga predstava paje zaključena. V petek, 18. februarja, ob 10. in 19.30 uri: C. Goldoni - A. Rozman: Sluga dveh gospodov. V soboto, 19. februarja, prav tako ob 10. uri Sluga dveh gospodov v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje ob 19. 30 uri pa na celjskem odru - v okviru "Dnevov komedije 94" -gostuje SNG Drama iz Ljubljane, in sicer z W. Allenovim delom Zaigraj še enkrat, sam. (K LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV Kanalu 8, opciji 87 ali 88 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 13. februarja, ste glasovali takole: 1. DAN IN NOČ: "Pesem dobrih ljudi" 2. IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Ne grem domov" 3. LEGNAR: "Veseli godec" 5. FLERE: "Naj zdravice zadone" 5. HENČEK: "Ne hiti na Tahiti" Predlogi za nedeljo, 20. februarja: 1. AVSEN1KI: "O, svet Florijan" 2. BRATJE POLJANŠEK: ' 'To ti pravim draga žena" 3. CVERLE: "Za dobro voljo" 4. Alfi NIP1Č: "Za nas je sveto" 5. VESNA: "Rumena podmornica" 7 glasov 4 glasovi 3 glasovi 0 glasov 0 glasov Vili Grabner "J GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE Kulturni praznik, pust in Valentinovo so za nami. Približno tri tedne bomo sedaj čakali na 8. marec in nato še nekaj na velikonočne praznike, 1. maj... itd. Lepo, res. Verjetno mi boste očitali, da se ponavljam, saj sem v tej smeri nekaj kracal že v prejšnji številki. Najbrž imate prav, a človek pač ne more iz svoje kože in če se bom kdaj ponavljal, se bom pač ponavljal. Sicer pa je ponavljanje mati modrosti, pravijo. No, kakorkoli že, praznikov in s tem razlogov za veselje imamo pri nas pač vedno dovolj. Dober razlog za veselje je pred kratkim dočakal tudi ve- liki Michael Jackson. Kot kaže mu je uspelo rešiti problem, ki je mučil ne samo njega, pač pa dobršen del celotne svetovne javnosti. "Michael se ponovno smeje", "Michael končno rešen...". Taki in podobni naslovi so preplavili časopisne stolpce vseh najpomembnejših (pa tudi tistih popolnoma nepomembnih) svetovnih časopisov in za kratko celo potisnili novice o svetovnih vojnih in kriznih žariščih v drugi plan. Vsi so prinašali novice o njegovi "rešitvi", pri tem pa jih dejstvo, da si je Michael svobodo pravzaprav kupil (in to ne poceni) ni popolnoma nič motilo. No kljub temu je vendarle treba priznati, daje Michael s tem, ko je plačal astronomskih pet milion-ov dolarjev odškodnine in si kupil "mir", pravzaprav priznal svojo krivdo. Štirinajstletni Jordan Chandler (predvsem pa njegovi starši) je kot kaže tudi zadovoljen. Zahteval je sicer šestkrat več kot je na koncu dobil, a seje zadovoljil tudi s tem. Kako se tudi ne bi. Denar bo vendar modro porabil. Del gaje namreč namenjenega tudi za njegov študij na univerzi in pridobitev ustreznega poklica. Za pravico mu očitno ni več mar. Vsaka stvar ima pač svojo ceno in za pet milionov dolarjev se kot kaže da pozabiti tudi vse tisto, o čemer je še nekaj mesecev prej prizadeto govoril preiskovalcem, ko jim je razkrival svoje in Michaelove "skrivnosti". Komu gre torej postaviti spomenik? Jordanu, ki je bil za dolarje pripravljen vse pozabiti, ali Michaelu, ki je bil pripravljen dolarje dati, zato da bi drugi pozabili? Michael lahko še naprej trdi, da jc nedolžen. Jprdan, oziroma njegovi odvetniki, Michaela (vsaj uradno) ne smejo več obtoževati. To paje tudi njegova edina prednost. Stala gaje pet milionov dolarjev, kar je, verjemite, tudi zanj kar precej denarja. Toliko, da bi ga, če bi bil prepričan o svoji nedolžnosti, prav gotovo raje porabil za kaj drugega. Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... MARKV MARK Znani beli rapper je v težavah. 26-letna Sandra Gas-ner je namreč proti njemu sprožila postopek, v katerem zahteva odškodnino za poškodbe in prestan strah, potem ko je v splošni zmešnjavi med njegovim nastopom v Port-landu padla (v množici). Zmešnjavo je povzročil Marky sam, ko je med nastopom odložil kavbojke in v samih hlačkah vabil občinstvo na oder. EAST 17 Popularna skupina iz Walthamstowa, ki je tako poimenovala tudi svoj album, načrtuje v mesecu februarju opraviti še zadnje korake pri pripravi novega albuma, ki naj bi izšel aprila. Njihov član Tony pa poleg tega v svojem domačem studiu pripravlja še sa- mostojni singlc z naslovom "Home". Popolnoma je spremenil način življenja: nič cigaret in nič alkohola, namesto tega pa redni obiski fitnesa. Čisto drugačne probleme pa ima Brian. Britanska policija gaje namreč prijela zaradi posedovanja marihuane. OZZY OSBOURNE Najprej se je želel tiho umakniti. Nato se je ponovno želel pridružiti svoji nekdanji skupini Blackk Sabbath. No, nič od tega se ni uresničilo, Ozzy v Los Angelesu pripravlja nov album. Pri tem mu pomagata kitarist Zakk Wylde in bobnar Randy Castillo, iščejo pa basista, saj je Mike Inez medtem prestopil k skupini Alice in chains. Nova plošča naj bi izšla poleti, ko naj bi se začela tudi Ozzyeva svetovna turneja. JAM & SPOON Skupaj z odlično ameriško pevko nekoliko nenavadnega imena, Plavko, sta nemška disc jockeya, Rolf Elmer in Markus Loefell, bolj znana pod imenom Jam & Spoon, posnela plesno skladbo "Right in the night", ki postaja vse večji hit. Prej sta se oba DJ-a proslavila z remixi skladb za tao znane izvajalce kot so Dr. Alban in Pet Shop Boys. MOTLEY CRUE 21. februarja bi moral iziti novi single znane težkometalne skupine Motiey Crue. Naslov sin-gla bo "Hooligan holiday". Marca pa bo po dveh letih nestrpnega pričakovanjja končno izšel tudi njihov novi album, ki bo prav gotovo razveselil njihove zveste oboževalcc. BRYAN ADAMS Bryan Adams je pred kratkim kot prvi zahodni pop zvezdnik smel nastopiti v Vietnamu, državi v kateri je po končani vojni leta 1975 zavladal strog komunistični režim. Nastopil je v mestu Ho Ši Min (Saigon), na koncertu pa gaje pozdravilo 3000 Vietnamcev. Število vstopnic je bilo omejeno, kljub relativno visoki ceni 50 DEM, pa so bile vse razprodane že tri mesece pred nastopom. Za varnost je skrbelo 200 do zob oboroženih vietnamskih vojakov, ki pa jih je Bryan, prav tako kot vse občinstvo, s svojim nastopom navdušil. ■ Mitja Čretnik 10 KAS CAS P I Šoštanjski karneval: 17. februarja 1994 Ja, pleh mora biti povsod zraven... Hodila zraven brez larlin krofov: Milena Krstič - Planine in Stane Vovk Množičen, zanimiv, smešen... To je pravi župan! Najprej je poskrbel za službeno vozilo, fikus in tajnico Občina Šoštanj je doživela že tudi prvi visok državniški obisk, pripeljal Pa menda ja ne še kakšno potrdilo za novega državljana? pa tako že ima. se je Milan Kučan osebno. Le kaj skriva v kovčku? Topolsica je predstavila toplo navezo vrocevoda v Topolsico... Hudo mrzlo je bilo na pustno nedeljo popoldne tudi v Šoštanju. Pa to ni motilo niti organizatorjev šoštanjskega pustnega karnevala (Turistično društvo Šoštanj ob vrsti prizadevnih posameznikov in skupin), niti Šoštanjčanov in okoličanov, da si ga ne bi prišli ogledat Prišlo je ljudi, da seje trlo, imeli so kaj videti in imeli so se čemu smejati. Šoštanjčani so rodili novo občino. Čez noč je bil odstopljen stari župan in postavljen novi. Ta je vedel, kako se stvarem streže, da bo ljudem po godu: Geodetski upravi je zaukazal prinesti mapo z mejami Šoštanja, da ne bo dvomov o velikosti. Kar 100 tisoč hektarjev meri, meje pa segajo vse do tovarne Gorenja. Iz blata je dvignil ...in ukazal dvigniti šoštanjsko za- ...mobiliziral vod, kije razstrelil 800 let staro, razpokano nadlogo stavo..., - Pusti grad. Šoštanjsko zastavo, na zborovanje povabil vse državljane Slovenije, sprejel prvi visok državniški obisk, kar predsednika Kučana je pripeljal in se lotil Pustega gradu. Specialni, prav v te namene izurjeni topničarji so poskrbeli, da Pusti grad ne bo predstavljal več nevarnosti za mesto: sestrelili so ga, in to je bil spektakel, kakršnega Šoštanj še ni doživel. Poseben gost Šoštanjskega pusta je bil Pust mozirski z znamenitim orkestrom BOJ - SE -GA, na obisk so prišli znani občinski pusti iz sosednjih občin: Lokovice, Raven, Skornega, Gaberk. Nastopili so šoštanjski plehi... Bilo je ah in sploh. Šoštanjski pust je na hitro "skinu" starega župana In postavil novega. Pokazal se Je kot človek akcije, takoj , je pri Geodetski upravi naročil mapo s šoštanjskimi mejami... Šoštanjčani so se veliko naučili iz napak storjenih pri sosedih. Ceste bodo imeli poštimane, da bo kaj in niti slučajno ne bodo dovolili kosom, da bi sr... po njihovih cestah, pa tudi po gabrških ne! V ta namen so menda svojemu stručkotu odobrili postdiolomski študij. ...Gabrški pustni komite pa je uprizoril reprizo kravjih dirk... , Pustne W ceste 17. februarja 1994 i r \ T- J i i t ! t r t i i j f i > Pustna nedelja po "velenjsko" Nori, razigrani, veseljaški pust je za nami. Najmlajši, ki so v njem najbolj uživali, skoraj vsi skriti za maskami, se že sedaj veselijo prihodnjega, pa se stari še ni dobro ohladil v "grobu". Veselili smo se vsi, pa čeprav smo z maskami, namesto da bi zimo odgnali, priklicali sneg in mraz... Pustna sobota seje pustno odela šele zvečer, ko so "maškore" hitele na različna pustovanja v bližnji in daljni okolici. Nedeljsko popoldne paje bilo namenjeno otrokom, ki so skupaj s starši napolnili Rdečo dvorano skoraj do zadnjega kotička. Verjamete ali ne, preko 3000 glava množica je rajala, pela skupaj z gostom Andrejem Sifrerjem, ansamblom in otroškim pevskim zborom iz OŠ Šalek, šminko na licih pa so mazali pravi pustni krofi. Nekaj mask je bilo zelo izvirnih, večina pripravljenih skrbno in z veliko domišljije. Med njimi je hodil velik gospod z še večjim metuljčkom in rdečim nosom, ki je pridno fotografiral. Kar je ujel, smo mu "zaplenili", da boste tudi vi vedeli, kako je bilo v Velenju na pustno nedeljo. ■ bš,fotovos Veselo je bilo tudi v tretji bodoči občini Trimarji iz Kavč 8i®('8iRBS8SBiK88{i8858f8SB(SS8S8ii8SS8l88 Poroka za dva dni Takole bomo odpravili prostorsko stisko v Podkraju... Počak mal; samo še v Šahca stopim. Pa Imate vi sploh dovoljenje za tale shod? Tako kot v Velenju, še bolj pa v Šoštanju, je bilo minulo nedeljo veselo v Šmartnem ob Paki, in sicer na otroški maškaradi, ki stajo že po tradiciji pripravila šmarško turistično društvo in tamkajšnje društvo prijateljev mladine. Dvorana kulturnega doma je bila polna, saj so se zabave, za katero so poskrbeli Sanja in Urban Mlinar ter njuna plesna skupina, udeležili starši dimnikarjev, pikapolonic, klovnov, princesk, palčkov, mišk,... Nekateri so zaplesali družno in tako dali prednost pravim norčijam, ki jih je v vsakdanjem življenju zagotovo premalo. ■ (tp) občina Kavče Podkraj in kako si zamišljajo lasten krematorij. Za posladek so omožili Staro Velenje in Franca Severja s "trimarsko" nevesto. Žal je ta zakon trajal le dva dni, kajti Staro Velenje absolutno želi postati samostojna občina. V povorki je sodelovalo okoli 50 mask, gledalcev v Starem Velenju pa zelo, zelo malo; morda tudi zato, ker so "trimarji" napovedovali-za pustni torek, ne pa v nedeljo. ■ B.M. Kavški "trimarji" se tudi letos niso odrekli dolgoletnemu izročilu in so svečano proslavili pusta, ki odganja zimo. Spet so organizirali pustni sprevod od zaselka Pahljije, tako se tudi imenuje njihov pust, do Kavč in naprej do Starega-Velenja. Res je bil sprevod skromnejši, kot prejšnja leta, izročilo pa vendarle nekaj velja. Prav v Starem Velenju so imeli daljši postanek in se predstavili v vsem svojem "aktualnem" sijaju. Prikazali so, kakšna bo bodoča Žejni čez vodo... Tako nekako bi lahko rekli za vsestranska prizadevanja naših vrlih politikov glede bodoče občinske samouprave. Stvari postajajo groteskne in smešne, če bi ne bile v bistvu zelo resne. Blagopokojni cesar Franci Još-ko je že v davnem letu 1850 velel ustanoviti, po vesoljnem avstrijskem cesarstvu občine, te so dobro delovale vse do druge svetovne vojne, med njo so okupatorji upoštevali krajinsko razporeditev občin, kot so bile, le da so jih nemško poimenovali. Po koncu druge svetovne vojne pa so se pričeli dolgotrajni preizkusi živcev prebivalstva, vse staro je bilo "gnilo", novo pa domala vsake kvatre spet zastarelo.... Imeli smo okrožja, okraje, občine in seveda slovito KLO, MLO, OLO in tako dalje. Potem je izbruhnila demokracija in spet je vse staro bilo "gnilo", nemogoče in obupno slabo. Novatorska žilica je spet zaživela. Toda kaj malo je teh no-votarij uspešno, bi rekel stric, če bi iz groba vstal... Pa pomembno je, daje novo, pa čeprav ne po meri ljudi za katere "milo" skrbijo preštevalni politiki, ki to so ali pa bi radi postali. Njihova skrb velja seveda poglavitnemu namenu, ostati pri koritu, dokler je to polno! Izumili so znanost o študiju lokalne samouprave, čeprav je stvar povsem jasna in nikakor ne bi bilo potrebno iskati vzorov po svetu, najemati druge eksperte, potovati po daljnih deželah, saj take stvari smo že vse imeli, mi pa se nikakor nočemo zagledati po domačih izkušnjah. Seveda ne, ker bi potem odpadla draga potovanja, ki bolj dišijo po turizmu, kot pa po resnem prizadevanju za dobro nas prizadetih, ki si obetamo v novih občinah odločujočo besedo, toda že sedaj vemo, da bo glavna in edina "velika občina" Ljubljana, ki nam bo odmerila pravice in jemala denar, mi pa bomo smeli odločati na sestankih, toda to pa bo le glas vpijočega v puščavi. Znani celjski profesor zgodovine nas jc učil, da ne bi bilo sedanjega časa, brez preteklega, sedanjih razmer brez predhodnih, sedanjih dosežkov brez prejšnjih, torej zgodovina nas bi morala učiti, ne pa politično turistična prizadevanja (pre)štcviolnih komisij, ekspertov in znanstvenih turistov.... MA. Videčnik pa kar lajajo! Mnogojcbilože napisanega in verjetno še bo o raznih ljubiteljih domačih živali, ki jih ni malo. Predvsem imam v mislih ljubitelje psov, s katerimi nam je usojeno skupno bivanje v blokovnem naselju. Nekateri imetniki teh psov pa si skupno domovanje razlagajo čisto po svoje. Za njih je na prvem mestu ljubljenček, potem pa smo ostali stanovalci. Do tega zapisa verjetno nc bi prišlo, če ne bi ena izmed strank uprizorila v ponedeljek zvečer pravo pasjo igrico. Naj na kratko opišem svoje doživetje (in morda še koga) na večer ob letošnjem kulturnem prazniku. Kmalu po začetku TV prenosa o podelitvi Prešernovih nagrad iz CD jc pred sosednim blokom, ki jc oddaljen kakšnih 50 m, nastal takšen lajež, da sem sprva menil, da sta se spopadla dva psa. Ker je lajež postajal vse močnejšii, sem stopil k oknu in "kaj vidim". Deklica se gre s svojim psom igrici "Ti loviš!" Pes, očitno vnet za to igrico, se odziva z glasnim lajanjem, ki para živce! Ne morem posredovati, ker me daje vročina, telefona nimam, sosedov zaradi pozne ure ne nadlegujem, da bi poklicali policijo in se vdam v usodo. Prenos iz Ljubljane je že končan. Sedaj se lajež oglasi tik pod mojim oknom. Pogled skozi okno mi razkriva, da deklica sedi na klopi in se pogovarja s prišlekom, ki za njenega psa predstavlja nevarnost in temu primerno se pes tudi odziva. Rad bi odprl okno, pa si premislim, ko se spomnim, da sem to storil že enkrat lani, ko sem jo vljudno opomnil naj se odstrani izpod okna, ker me lajanje njenega psa moti. Odgovorila mi je s takšnimi besedami, da jih na tem mestu ne smem navajati. Končno nastane mir. Ura kaže 22 in 5 minut. Toda mir ni trajal dolgo. Znova sc oglasi lajež. Po prodornem, tankem laježu ugotovim, da se je lastnica vrnila domov in izpustila svojo malo ljubljenko na "sveži zrak", da opravi svoje pasje potrebe in se izlaja v tiho noč. Lahko sem srečen, da ta pasja "rekreacija" ne traja dolgo. Končno vse utihne in se lahko odpravim k počitku, saj je že čas za to; ura kaže 22 in 30 minut! Zjutraj bi še spal, pa me že pred sedmo uro prebudi lajež mojega tretjega pasjega soseda. Stopim k oknu, da bi si ogledal novega in pred nedavnim vseljenega cucka v sosednji blok. To pot se nisem zmotil, lajež bo trajal tako dolgo, da lastnica pokadi cigareto. Dovolj, da je z laježem prebudil še koga, ki je slučajno še spal! Po zajtrku se zaprem v dnevni prostor, da v miru prelistam časopisje. Toda motil se bi tisti bralec, ki bi pričakoval mirno dopoldne! Zdaj se oglasi moj četrti pasji sosed. Stanuje v sosednjem četver-čku. Ta prične izvajati svoj pasji "koncert" z balkona v prvem nadstropju. Tako ima lep razgled nad naseljem, obenem pa zaradi zvi-šanega "pediestala" seže njegovo lajanje dalj, kot si sam to želi. Kljub turobnemu vremenu traja ta koncert kar debelo uro, kar v primerjavi z drugimi niti ni tako dolgo. Pač pasji pozdrav dnevu kulture! Tako iz dneva v dan. Sprašujem se, kako dolgo bo še tako. Pa ne samo jaz, tudi mnogi stanovalci v Cankarjevem naselju menijo, da bo morala inšpekcijska služba napraviti potrebne korake! Nisem navedel polnih imen lastnikov psov, ker sem prepričan, da se bodo sami prepoznali, če bodo ta zapis prebrali. Priporočam pa jim, da si preberejo tudi Uradni vestnik občine Velenje št. 9/78 ali izvleček, ki je bil objavljen v časopisu Naš čas št. 14 z dne 15.4.1993. ■F. Topolšek, Šoštanj Stari običaji in nov problem Bralci Našega časa smo se že kar naveličali brati stalna zbadanja in obrekovanja med g. Severjem, g. Mehom, g. Kosijem in ostalimi. Dogodek, ki ga bom opisal, sodi ravno v ta presneti predpust-ni čas. Eden izmed mnogih starih slovenskih običajev je bil, da so sosedu med kolino zmaknili svinjsko glavo in mu jo okrašeno vrnili v spremstvu glasbe. Prav to se je zgodilo v soboto, 5. februarja, v zaselku Arnače V Šeentilju. Na naši kmetiji smo se odločili, da bomo v soboto trosili na njive hlevski gnoj. Prišel je sosed T.S. z nakladalko in je s trosilcem vozil gnoj, jaz pa sem se pripravljal vse potrebno za oranje. Po kosilu okrog 13. ure smo se malo oddahnili na soncu pred kletjo. Pridružila sta se nam še P.S. in T.A. A, glej ga zlomka, drugi sosed Janko je imel domači praznik koline in kot nalašč je obesil svinjsko glavo kar precej daleč od svojega hleva. Takoj je "padel" predlog, da mu jo izmaknemo. Sinje šel naprej trosit gnoj, jaz orat, ostal paje nagajivi T.S., ki je sosedu izmaknil svinjsko glavo in jo prinesel k nam. Ob njegovi "korajži" smo se pošteno nasmejali.Veselja je bilo konec, ko je sosed Janko pogrešil glavo.. Zadri se je na ves glas: "Stanko, pet minut imaš časa, da prineseš glavo nazaj, če ne pokličem policijo." Iste besede je znova ponovil čez nekaj minut. Čeprav glave še nismo imeli "okrenclane", jo je sin vseeno dal v avto, da ne bi bila prevelika zamera. Zanimivo je bilo gledati, ko je iz ene strani proti sosedu hitel policijski avtomobil, z druge pa sinov. Ker se policista z oškodovancem nista mogla do konca pogovoriti, sta se oglasila še pri nas in le s ležavo zaradi svoje službe zadrževala smeh. Verjetno pa sta se od srca nasmejala med potjo, ko sta se vračala v Velenje. ■Jože Kopitar Pripomba urednika: Gornje pismo smo dobili le pred prejšnjo številko, vendar ga nismo objavili zaradi pomanjkanja prostora. Nadaljevanka o Jari kači in... Dragi stanovalci blokov na Koželjskega ulici, pokesajte se za svoje grehe, ki ste jih napravili s tem, ko ste dvignili svoj glas proti vse-višnjem v KS. Dokler so ostali krajani v individualnih hišah potili krvavi pot pri urejanju prometne preobleke, ste vi razmišljali samo o tem, kako bi stvar zatežili. "Poštena" večina v KS, na čelu z obema predsednikoma, dneve in noči prebedi in nas iz svojih bivališč na okoliških gričkih čuva, da nas ne bi avto povozil. In eden od njiju se mora zato vsak dan pripeljati sem, ker že nekaj časa ne stanuje tukaj. Oprostita spoštovana gospoda predsednika, ker smo krajani blokov na Koželjskega ulici upali javno polemizirati o prometuu mimo naših bivališč ter s tem motiti vajin zimski počitek. Poskušali smo to delati tiho, da vaju ne bi zbudili, vendar pa med temi zidovi že od takrat, ko sta še stanovala med nami, odzvanjata vajini imeni. Verjemita, da smo se pošteno ustrašili, ko smo čitali članek o vajinih hvalospevih premišljenega, strokovnega in ^govornega dela, ki sta ga opravila za nas ponižne "priseljence". Takšne stvari se ponavadi ljudem izrekajo posthumno. Je pa zelo poučno za vse občestvo KS Gorica, da sta nas tako samozavestno okrcala, še posebej poimensko. To, da sta zraven natrosila tudi nekaj izmišljotin, da ne rečem laži, je pa čisto postranskega pomena. O tem,kdo želi uveljaviti kakšen vpliv, pa lahko bralci sami ustvarijo sodbo. Kajti svoj vpliv sta uveljavila najbolj vidva, sploh pri preimenovanju ulic. Kot sta ugotovila, sem bil član iniciativnega odbora, vendar pa sem bil tudi član komisije, kije preštevala glasove ankete. Že samo prispelo število anketnih listov je dalo vedeti, še posebej pa vsebina, kaj si ljudje mislijo o vodstvu KS. In če takrat komisija ne bi bila delala zares vestno in pošteno, bi bila Koželjskega ulica Goriška. To pa zato, ker nismo dovolili nobene dvoumnosti med Goriško cesto in Goriško ulico. Če bi te predloge združili, kar bi tudi lahko bilo logično, bi jih bilo več kot za Koželjskega ulico. Sedaj pa še o analizi bivalnega standarda v naših blokih in o tem, kako zelo ste si ga prizadevali izboljšati. Sama omenjata, daje samouprava hišnih svetov slabo delovala. Z vami gospod Naraks sem bil v bloku Koželjskega ul. 5 sostanovalec. In verjemite, da teh vaših prizadevanj nisem opazil. Če pa so stanovalci kaj opazili sedaj, ko vas ni več tukaj, jih pa vprašajte. V prispevku, kije bil objavljen 3. februaija, z ničemer ne zanikam svojih pripomb o projektu prometne ureditve. Vendar tam piše, da bo tudi Koželjskega ulica pri številki 7 zaprta po potrebi. Vi pa ste vanjo spustili dvosmerni promet. In s tem se strinjajo tudi stanovalci v individualnih hišah, ki se bojijo, da jim bo otroke avto povozil na njihovi cesti. Ko pa na poti v šolo pridejo na našo cesto, pa izgleda ni več važno, saj bo verjetno tudi katerega od naših. Saj poznate tisto "Če meni krava crkne....". Zanima me, kdo si sploh upa javno izreči, da MORA biti cesta mimo blokov odprta. Zato prosim, ne govorita mi o sprenevedanju, Laž in sprenevedanje je vajina trditev, da sem projekt prometne ureditve dobil v roke takrat kot vidva. Pa naštevanje seznama imen iniciativnega odbora, če ni popoln. Pa mešanje mojega imena z imeni članov stranke NSZS. Niti v prejšnjem režimu, niti sedaj nisem bil član nobene stranke, zato je moj plašč vedno obrnjen v eno smer. Kaj pa vajin? To kar menita o protestnem zboru krajanov, ki se gospodom iz sekretariata zajavne gospodarske zadeve ni zdel nepomemben in tako velik prekršek, da bi ga bilo trcba sankcionirati, pa tudi nekaj pove o vodstvu KS. Najmanj to, da tam nimata več kaj iskati, in nas ne obmetavati več s "spoštovani", saj smo vendar priseljenci. Stanovalcem Koželjskega ulice, ki so se podpisali kot "Krajani Gorice", pa tole! Tresete se samo za svojo rit, zanas pa vam ni mar. Več nas je in smo tudi več prispevali v cestno infrastrukturo tukaj. In nismo mi naredili povezave med "našo" in "vašo" cesto pri Živkoviču. Tudi vam je bilo pogodu, ker ste se po bližnici vozili v Celje. In ne nameščajte nam "mitingov resnice" in izrazov "en človek-en glas". Ve se, kam merite. Mi se svojih sosedov, ki niso vsi po rodu Slovenci, ne sramujemo. Vi pa očitno imate pomisleke. M Franc Mihevc Za varnost otrok Čeprav nisem krajan Gorice, spremljam delo in življenje v KS. Veliko razmišljam o problemih, uspehih in aktivnostih, ki vodijo k boljšemu in prijaznejšemu sožitju. Najbolje poznam odnose med KS in šolo. Povedati moram, da sedanje vodstvo KS zelo dobro sodel uje s šolo - marsikje ni tako. Naša šola je bogatejša za računalnik, videorekorder, kasetofon itd. Veliko starejših krajanov se spomni vsakoletnega srečanja na naši šoli, tudi krajevni praznik smo nekoč praznovali, pa športna in kulturna srečanja. Vsa ta dobra dela vodstva KS zasenči cestna problematika. Čudijo me trditve - Naš čas 10.2.1994, ki nimajo nobenih konkretnih osnov in ne vodijo k mirnejšemu in kvalitetnejšemu življenju. Trdim, da se je vodstvo KS Gorica vedno prizadevalo za varnost vseh prebivalcev KS še posebej otrok. Pri razgrnitvi načrtov o prometni ureditvi je šola sodelovala, predvsem z vidika varnosti prihoda in odhoda otrok iz šole. Otroci so pa že sami večkrat opozorili na črne točke (križišče pri Živkoviču, steza za pešce iz Goriške ceste do šole...) V šoli zaupamo stroki in dobrim ljudem. Ne želim polemizirati, vendar izražam podporo vodstvu KS Gorica in strokovnim službam pri prizadevanjih za varno in mirno življenje vseh krajank in krajanov, še posebej naših otrok. Prepričan sem, da se da s kulturnim dialogom, z upoštevanjem različnosti in dobro voljo, razrešiti še tak hud problem kot je cestna zapora. Ker nam gre za varnost otrok, vas spoštovane krajanke in krajani naj opozorim še na en problem. Šolsko igrišče se spreminja v pasje sprehajališče. Do sedaj opozarjanja niso bila uspešna. Še malo pa bo to poligon za pse, otroci pa se bodo morali umakniti - kam? Pouk športne vzgoje na prostem je močno moten. Tisti, ki ste stalni gostje naših igrišč zamislite se malo in pustite otrokom, da se brezskrbno igrajo na zelenicah. Že sedaj vas vabim, da se nam v marcu pridružite pri očiščevalni akci- Ce bomo storili vsaj majhen korak pri prizadevanjih za cestno varnost otrok, bomo osrečili marsikatero otroško srce. Vsi bomo zadovoljni. ■ Ivan Planine OŠ bratov Mravljakov POLZELA 38 informacije (063) 721-052 FIAT cena do reg. v DEM CIN0UECENT0 že od 13.540 dalje PANDA že od 12.390 dalje TIP0 že od 19.860 dalje UNO že od 15.670 dalje TEMPRA že od 22.920 dalje CR0MA že od 28.990 dalje ALFA ROMEO 33 že od 20.890 dalje 155 T. SPARK 2,0 92 CAT 30.400 SUBARU JUSTY J12 4WD 22.560 IMPREZA C0MPACT GL/BX1,6 2WD 31.850 LEGACY RANGER DL 36.000 M0BITEL-N0VE NIŽJE CENE" ŽE OD 2.290 DEM + PD NA LEASING ŽE OD 496 DEM dalje POSREDUJEMO PRI PRODAJI RABLJENIH VOZIL 1. LADA SAMARA 1500 90 6.600 2. ŠKODA FAVORIT XL 93 11.000 3. R5 CAMPUS 92 11.900 4. OPEL KADETI ,4 LS 90 14.700 5. FORD 160D TRANSIT 89 28.400 6. RENAULT CHAMADE 16S 1,8 92 28.500 7. LAND ROVER DISC0VERY V8 i CAT 90 51.000 Mercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Sporoča, da ima v vseh svojih poslovalnicah široko izbiro raznovrstnega trgovskega blaga po konkurenčnih cenah. Ob nakupu predvsem tehničnega blaga pa lahko vse to plačate z zelo ugodnimi kreditnimi pogoji, ki vam jih nudimo: •7. na 5 čekov brez obresti •2. na 1 + 4 obrokov na kreditne pole brez obresti •3. na 1 + 6 obrokov na kreditne pole s 6% fiksnimi obrestmi •4. na 1 + 12 obrokov na kreditne pole s 16% fiksnimi obrestmi OGLASITE SE IN SE PREPRIČAJTE! MODRO KRONIKA Policijska postaja Velenje Teden minil dokaj mirno Na velenjski Policijski postaji ugotavljajo, da je prejšnji teden minil dokaj mirno. Pripetilo seje devet prometnih nezgod, ki so se k sreči končale le z materialno škodo, neznanci so na parkirnih prostorih poškodovali šest osebnih avtomobilov. Zabeležili so petnajst kršitev javnega reda in miru ter osemnajst kaznivih dejanj. V prostorih za pridržanje pa je prenočil en občan. Pustna sobota "vzela" pet vozniških dovoljenj 12. februarja, na Pustno soboto, so se velenjski policisti odločili za poostren nadzor prometa. Akcija je bila napovedana. Med 21. uro v soboto in 5. uro zjutraj v nedeljo, so ustavili 68 vozil. Policisti so trinajstim voznikom odredili preizkus al-koholiziranosti in pri petih voznikih "namerili" v izdihanem zraku več alkohola kot je dovoljeno. Zanimivo, da so bila tudi pri teh, "preseganja" še sprejemljive meje minimalna, vseeno pa dovolj velika, da so se policisti odločili za začasen odvzem vozniškega dovoljenja. Ob teh preizkusih so v akciji pri desetih voznikih ugotavljali tudi tehnično brezhibnost vozil in enemu od voznikov zaradi pomanjkljivosti, ki so jih opazili, vzeli prometno dovoljenje. Opazili pa so še sedem drugih prekrškov, zaradi katerih bodo voznike predlagali v ustrezen postopek. Velenjski policisti so ocenili akcijo kot uspešno predvsem z enega vidika: kljub povečanemu prometu zaradi množice pusto-vanj, je bilo relativno malo voznikov vinjenih za volanom. Zgodilo se je tudi manj prometnih nezgod, kar pripisujejo dejstvu, da je bila tokratna akcija policistov napovedana in so bili vozniki pazljivejši. To pa je bil tudi namen. Pomiril se je v prostorih za pridržanje Celih 14 dni, od 30. januarja pa do 13. februarja, velenjski policisti v svojih posebnih prostorih niso gostili nobenega od kršiteljev javnega reda in miru. Zatišje je "presekal" Robert M. iz Velenja, ki so ga v te prostore napotili, ker je v nedeljo, 13. februarja, popoldne v bloku na Ser-cerjevi vinjen pretepal svojo izvenzakonsko družico. Zdaj ga bo počakal še sodnik za prekrške. Zapeljala v Pako V nedeljo, 13. februrja, okrog 17.30 je Mira Tomič, 32 let, iz Šoštanja, vozila osebni avto po Partizanski cesti. V bližini upravne zgradbe RLV je zaradi hitrosti, ki ni bila prilagojena spolzkemu in mokremu ccstišču, zapeljala v reko Pako. V nezgodi je nastala materialna škoda. Razbijala v sanitarijah V nedeljo, 13. februarja, ob 6.35 so velenjske policiste poklicali iz diskoteke Duo v Silovi, kjer sta Dušan R. iz Pariželj in Zlatko P. iz Polzele razbila v sanitarnih prostorih več inventarja. Oba sta bila, kot so ugotovili policisti, vinjena in ju bo v kratkem zaradi kršitev povabil na obisk sodnik za prekrške. O prekoračenem obratovalnem času diskoteke pa bodo policisti seznanili ustrezne inšpekcijske službe. Pretepel naj bi ga najemnik lokala 7. februarja se je na Policijski postaji v Velenju zglasil 35-letni Evgen P. iz Velenja in povedal, da naj bi ga v lokalu Kafetarca na Cankarjevi pretepel najemnik lokala Bojan S.. Menda zato, ker je vinjen zaspal za mizo. ' Pri pretepanju naj bi Evgen P. dobil lažje telesne poškodbe. S Policijske postaje so Evgena P. napotili na pregled v Zdravstveni dom. Z ukradenim avtom samo do prvega križišča V soboto, 12. februarja, nekaj po prvi uri zjutraj, je policijska patrulja v bližini križišča Celjske in Šaleške ceste opazila osebni avto Zastava 750, v njem pa dva mlajša moška, ki sta se sumljivo obnašala. Ko so se policisti namenili proti avtomobilu, sta moška pobegnila. Kasneje so ju prijeli in ugotovili, da gre za 21-letnega Marka G. in 18-letnega Saša P., oba iz Velenja. Malo pred tem dogodkom sta, kot so kasneje ugotovili, vlomila v osebni avto na parkirnem prostori! pred Rdečo dvorano, zlomila volansko ključavnico in spravila vozilo v pogon s spajanjem kontaktnih žic. Nameravala sta se odpeljati v disko v Prebold, vendar daleč nista prišla. Vozilojima je odpovedalo poslušnost že v prvem križišču. Policisti so avto vrnili lastniku, oba nesojena plesalca diskoteke v Preboldu pa čaka ovadba za kaznivo dejanje odvzema motornega vozila. Pustovanja brez ustreznih dovoljenj Na velenjski policiski postaji ugotavljajo, da seje v pustnem času v občini Velenje dogajala vrsta prireditev, kijih organizatorji niso priglasili v skladu z Zakonom o javnih shodih in javnih prireditvah. Organizatorje namreč dolžan prireditve priglasiti v petih dneh pred prireditvijo pri občinski upravi za notranje zadeve. Za opustitev zakonsko predpisanih poti je za organizatorje predvidena denarna kazen ali pa celo zaporna kazen do 30 dni. Zoper organizatorje nepri-glašenih prireditev bodo ukrepali. Goreče olje na štedilniku pogasil mož Nič hudega ni bilo v nedeljo, 13. februarja, ko so petnajst minut po 13. uri sirene v Velenju naznanile požar. V enem od stanovanj na Kardeljevm trgu v Velenju je stanovalka pristavila na štedilnik olje, da bo spekla krompirček, potem pa odšla k sosedi in na olje pozabila. Ko je prišel domov mož in videl kaj se je zgodilo, je vedel, kako mora postopati. Z gasilnim aparatom je ogenj pogasil, kakšne večje škode ni nastalo. Je pa zaradi te pozabljivosti na pot odšlo 22 gasilcev s štirimi vozili in trije policisti. Policijska postaja Žalec Cesta spet terjala davek V torek, 8. februarja, ob 15.22, se je na regionalni cesti zunaj naselja Preserje pripetila prometna nezgoda, v kateri je ena oseba umrla, tri osebe pa so se lažje telesno poškodovale, na vozilih paje nastalo za blizu 450 tisoč tolarjev materialne škode. Iz smeri Šentruperta proti Mozirju je z osebnim avtomobilom vozil 24-lctni Uroš Zupane iz Malih Braslovč. Ko je pripeljal v desni oster ovinek, jc začelo vozilo zanašati, zapeljal je na levo stran vozišča in trčil v nasproti vozeči osebi avto, ki gaje vozil Ivan Kolcdnik, 53 let, iz Ptuja. V trčenju sta se voznika lažje telesno poškodovala, sopotnica v vozilu Kolednika, Ivanka Molnar, 79 let, iz Ptuja je poškodbam v nezgodi podlegla, sopotnica Darja Kolednik, stara 29 let, prav tako iz Ptuja, pa se je lažje poškodovala. Prevrnil se je traktor V sredo, 9. februarja, ob 21.50 je po lokalni cesti v naselju Ponikva pri Žalcu, iz smeri gostilne Sredenšek proti Kalam, vozil kmetijski traktor 35-letni Rafael Tkavc iz Ponikve. Ko je pripeljal v neposredno bližino stanovanjske hiše Ponikva 6, je zapeljal čez desni rob vozišča po pobočju navzdol in trčil v drevo. Po trčenju seje traktor prevrnil preko vzdolžne osi in obstal na kolesih. V prevračanju seje sopotnik na traktorju, 49-letni Jože Podlesnik iz Šempetra v Savinjski dolini hudo telesno poškodoval, voznik Tkavc pa lažje. Oba so odpeljali v bolnišnico Celje. Požar v stanovanju V ponedeljek, 7. februarja, je izbruhnil požar v stanovanju na Cankarjevi 3 v Žalcu. Požar je povzročil prižgan infra grelec v kopalnici, kije zanetil viseči koledar in perilo. Ogenj seje razširil na podboje vrat in pralni stroj. Požar, v katerem jc nastalo za blizu 200 tisoč tolarjev škode, so pogasili svojci, tako da posredovanje gasilcev ni bilo potrebno. Vlom v osebni avto V četrtek, 10. februarja med 21. in 3. uro naslednjega dne, je neznanec vlomil v osebni avto parkiran pred stanovanjsko hišo v Andražu nad Polzelo. Iz predala je vzel dcnarnico z osebnimi dokumenti in lastnika z dejanjem oškodoval za okoli 10 tisoč tolarjev. Ne pretepajo se samo moški V stanovanjski hiši v Založah pri Žalcu sta se 10. februarja dopoldne stepli 55-letna Nada K. in 72-letna Marija P., obe doma v Založah. Do prcpirajc prišlo zaradi starih sporov. Med prepirom je Nada z debelejšo leseno palico pretepla starejšo Marijo in jo pri tem hudo telesno poškodovala. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico. ZELO UGODNO: moka T500 25/1 kg 42,90 olje Zvezda 121 1.990,00 testenine 1/2kg 57,90 prašek Ariel 1.125,00 prašek VVaiseriese 759,90 jedilni servis za 8 oseb 6.990,00 pralni stroj Gorenje 608 47.500,00 mot. žaga Jonsered 205 158.900,00 škarje za trs 1.375,00 gnojilo Kan 999,00 gnojilo NPK 15-15-15 1.265,00 gnojilo NPK 6-12-24 1.315,00 Pri nakupu tehničnega blaga, posode in tekstila -možnost plačila na tri čeke, pri nakupu živil nad 7.000 sit pa na dva čeka. Za nakupe nad 7.000 sit brezplačna dostava na dom. ■i » at m Bomba ob Vinu Velenjski policisti so pred tednom dni, v četrtek, 10. februarja, morali poskrbeti za odstranitev najdene ročne bombe. Občan iz Gavc jo je naSel v gozdu v bližini objekta Vjno Šmartno v Šmartnem ob Paki in jih o tem takoj obvestil. Policista, ki sta si kraj ogledala, sta skupaj s pirotehnikom Sekretariata /a ljudsko obrambo Velenje ugotovila, da je bomba stara in močno zarjavela ter Izvira i z II. svetovne vojne. Za odstranitev in uničenje je poskrbel pirotehnik, ■mfcp Policija ima besedo ■ ■■■■■■■■■■■■9B Ravnanje z živalmi Pri našem delu se v določenih primerih srečujemo tudi z živalmi. Da ne bi prišlo do pomote, bom takoj navedel, da zoper živali ne podajamo predlogov za uvedbo postopkov pri sodniku za prekrške, ampak kvečjemu zoper njihove lastnike. Tako lastniki "nosijo" odgovornost za poškodovano pločevino na avtomobilu ali raztrgana oblačila posameznikom. V Zakonu o prekrških zoper javni red in mir so v 11. členu v točkah 6,7 in 8 navedene določbe, ki jih moramo upoštevati. Prekršek po teh točkah stori tisti, ki: - ne zavaruje primerno nevarnih živali, - muči živali, jih preobremenjuje ali ravna z njimi na surov način, - lovi ali pobija ptice pevke in druge za kmetijstvo in gozdarstvo koristne živali, pobira njihova jajca, odnaša ali razdira njihova gnezda ali legla. Lastniki živali morajo primerno zavarovati živali, ne glede na to, ali so ta nevarna ali ne. Kar nekaj primerov smo obravnavali, ko je pes pri- tekel z dvorišča na cesto in tam napadel mimoidoče. Nekateri primeri so se končali le z raztrganimi hlačnicami in žepi, nekateri pa tudi z lažjimi telesnimi poškodobami. Dokaj pogosti so primeri, da psi skočijo pred vozilo in tako povzročijo prometno nezgodo. Trčenje v psa lahko povzroči večje poškodbe na vozilu in s tem tudi večjo premoženjsko škodo, ki jo mora plačati lastnik psa. Da bi se izognili takšnim primerom, primerno zavarujte svoje živali. Nekateri lastniki pri tem pretiravajo in živali, navadno pse, privežejo na zelo kratko vrvico oziroma verigo ali pa zaprejo v premajhen prostor, kjer se žival ne more gibati. Tako žival tudi mučite. Prav zaradi tega svetujemo vsem tistim, ki imajo živali zato, da jih znajo le prikleniti na verigo, jih mučijo z lakoto in žejo, jih imajo za "žive" tarče pri streljanju z zračno puško in podobno, da jih oddate tistim, ki bodo za njih lepo skrbeli. S pravilnim načinom varovanja svojih živali boste sami bolj zadovoljni, prav tako pa tudi ljudje, ki živijo v vaši okolici. UAdil Huselja CIMOS CITROEN SERVIS IN PRODAJA AVT0KLEPARSTV0 AVT0LIČARSTV0 AVT0VLEKA AVT0TRG0VINA AVT0MEHANIKA JOŽE MURŠIČ Žarova ulica 7,63320 Velenje tel7fax: 063 856 - 852 PRODAJA IN SERVISIRANJE CELOTNEGA PROGRAMA VOZIL CITROEN! VSI, KI SE BOSTE DO KONCA FEBRUARJA ODLOČILI IN VPLAČALI AVTOMOBIL ZX VAM DODATNO POKLANJAMO ORIGINALNO MAKETO ZMAGOVALNEGA CITROENA ZX RALLY RAID. Del. čas: vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure VLJUDNO VABLJENI ! T Oven od 21.marca do 20.aprila Močno se vam bo omajalo vaše zaupanje v vas, nesrečni boste in zato precej nepazljivi pri svojih dejanjih. Depresivno vreme bo pomagalo, da se oblaki ne bodo tako hitro razkadili, zamere pa se bodo kar vrstile. Če bi v vsoj težko pridobljen status vsaj malo verjeli, se to ne bi zgodilo, zato se vzemite v roke! tf Bik od 21.aprila do 20.maja Pust na vas ne bo napravil kakega velikega vtisa, bo pa zato nekdo drug močnejšega. Ne bo šlo za ljubezen, kje pa. Tu ste tako že skoraj otopeli. Novi znanec vam bo le vlil pogum, da ■ se boste lotili sicer tvegane, a dobre reči. Na začetku še s strahom, potem pa bo vse steklo. Počutje bo zelo dobro. H Dvojčka od 21.maja do 21.junija Naenkrat se boste iz obdohja, ko ste imeli časa na pretek in so vam dnevi zato počasi minevali, vrgli v drugo skrajnost. Sami sebe boste srečevali, toliko dela bo kar naenkrat pred vami. Čeprav boste zvečer utrujeni, bo to le fizična utrujenost, saj boste s sabo in svojim življenjem več kot zadovoljni. Prijatelji bodo očarani. G Rak od 22.junija do 22.julija Bolečina in omajan občutek varnosti bosta "kriva", da se boste v družini spet našli in zaživeli tako, kot vedno v tistih dneh, ki se jih z veseljem spominjate, ko pride kriza. Nove vrednote boste iskali na pravem mestu, zato vas bo tudi le redko kakšna stvar presenetila. Nežnosti in občutka varnosti ne bo primanjkovalo, zdravje se bo izboljšalo. SI Lev od 23.julija do 23.avgusta Ko boste dosegli tisti prag, ki se vam je včasih zdel nedosegljiv, boste po svoje razočarani. Občutki sploh ne bodo takšni, kot ste jih pričakovali, niti približno tako lepi. Presnečeni boste zaradi nečesa drugega. Sedaj, ko je cilj dosežen, si morate najti novega, pa ga ne znate. Morda bi poskusili na osebnem področju! H}) Devica od 24.avgusta do 23.septembra Iz neprijetnega in malce bolečega dogodka boste znali iztržiti kar največ. To jc prazaprav prava sreča, saj si boste popravili klavrno finančno stanje, dogodek pa bo vplival tudi na vaše počutje, ki bo iz dneva v dan boljše. Le še tri rože, ki vas mučijo v sanjah, podnevi in ponoči, "prerešetajte" in se odločite za eno samo. Potem bo tudi ljubezen vzvetela. £ Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra Postali boste rahlo nesigurni vase, omajalo se vam bo zaupanje v partnerja in prijatelje. Vsega ni kriva luna in nebo ali vreme, sebi pa krivde ne boste zmogli priznati. Že kmalu boste občutili, da ste tokrat potegnili povsem napačne poteze, zato poskusite rešiti, kar se še da. S toplimi dnevi boste zacveteli tudi vi, vaša zunanjost vam ne bo več zadnja briga. Že veste zakaj? ITI Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra Ko boste pregnali še zadnje dvome, se boste odločili zaživeti vsaj malce drugače. Predvsem boste končno ugotovili, da imate le eno in edino telo, zato boste pričeli skrbeti zanj. Ne le s športom, tudi duhovno in duševno. Prvih nekaj dni bo napornih, potem bo vse postalo užitek. Sploh, ko bodo vaše početje opazili tisti, ki so bili vzrok vsemu temu. Strelec od 23.novembra do 21.decembra Zvezde pravijo, da vam bo letošnje leto naklonjeno v vseh pogledih. Seveda le, če boste kaj zato storili tudi sami. Najprej se recimo rešite sramežljivosti, ki vas močno ovira pri uresničitvi sijajnih idej, ki vam jih nikoli ne zmanjka. Res je, imate nekoga, ki vam jih pomaga uresničiti, vendar mu to vseeno premalo pokažete. Tu lahko začnete. ^ Kozorog od 22.decembra do 20.januarja Dvorezen meč bo oster na obeh straneh, zato pazite, kakšne poteze boste vlekli v naslednjih dneh. Od njih je odvisno marsikaj, ne le vaše osebno zadovoljstvo. Prenagliti se ne smete prav v nobeni odločitvi, še najmanj v zelo osebni. Tu boste tokrat ostali sami, nasvetov ne iščite, ker ne bi bili realni. ££ Vodnar od 21.januarja do 20.marca Včasih začutite, da imate dobre ideje, ki pajih nikakor ne znate vnovčiti. In potem jih obesite na veliki zvon, pa se zgodi, da jih kdo hitro porabi in dobro vnovčj. Se vam ne zdi, da bi temu morali narediti konec. S samozavestjo boste morali opraviti sami, če ne gre drugače, naredite preizkus, ali so vaše zadnje ideje vredne zaupanja tam, kjer jih znajo vnovčiti. K Ribi od 21.februarja do 20.marca Bojite se prihodnosti in to malo celo upravičeno. Veste, da jc sedaj vse v vaših rokah, le da se ne morete odločiti, kaj najprej storiti. Odstraniti težave ali storiti korak naprej na poti, ki obljublja uspeh. Preteklost vam je "skravžljala" že preveč živcev, da bi se še dolgo ukvarjali z njo. Ob tem, da določenih problemov nimate s kom deliti. To bo najbolj utrujajoče. Moda Je vedeti Pomlad v plašču Ko posijejo prvi topli sončni žarki, ki jim uspe pregnati meglo in mraz, se z veseljem ločimo od tistih težkih toplih oblačil, ki spremljajo vsako zimo. Pomlad bo vsak čas tu, sicer pa jo bomo menda zimo odgnali že na pustni torek, kajne? Zimski plašči bodo (seveda očiščeni in zaščiteni pred lačnimi molji) počakali na prihodnjo zimo, s tem pa se, vsaj večina, še ne bomo poslovili od plaščev. Večinoma elegantni, pa tudi nagajivo športni, mladostni modeli bodo to pomlad kraljevali še naprej, daleč do prvih poletnih dni. Težke volne bodo zamenjali lažji in tanjši materiali, pri krojih pa bistvenih razlik od tistih, ki smo jih osvojili že pozimi, ni. Torej ravne linije, preprosti klasični kroji z ne več majhnimi fazonami, zelo dolgi ali le do kolen, obvezno z dekorativnimi gumbi in še največkrat z dvorednim zapiranjem. Zato naštejmo le še barve, ki bodo najbolj "in". Črna, golobje siva in temno siva, nežno modra, bež in bela. Novo na vašem Jedilniku Sila ni ailii Silaidikii Zavitki Res, da za pripravo zavitkov ali rolad, naj bodo mesni ali zelenjavni, lahko tudi sadni, potrebujemo precej časa, vendar so ena od tistih kulinaričnih umetnij, ki pri-jajo vsem. Izbrati moramo seveda okusu vaših najdražjih primerne sestavine, pri obliki, nadevih, dekoraciji... pa lahko uporabite vso svojo domišljijo. Kadar pričakujete obisk, ki bo ostal na ko- silu ali večerji, bi težko izbrali kaj boljšega, kot kakšen okusen zavitek. Bolonjski zavitek Potrebujele(za 6 oseb): 1 celo kvalitetno salamo, tanek telečji zrezek težak približno 25 clkg, 3 rezine dimljene slanine, olje, 1 de! belega vina, 1/2 glave čebule, 1 reženj česna. Salamo skuhajte, ohladite in Instor trgovina d.o.o. 63320 Velenje, Efenkova 61, pp 117 tel. 063 / 853 - 250, fax: 063 / 851 -141 RAZPIS Na podlagi sklepa upravnega odbora razpisujemo naslednja delovna mesta: 1.) VODJA KOMERCIALE 2.) TRGOVSKI POTNIK (Štajerska, Prekmurje) RAZPISNI POGOJI: Pod točko 1 se zahteva višješolska izobrazba ekonomske smeri, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, zaželjene so delovne izkušnje s področja komerciale. Pod točko 2 se zahteva višje ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri ali tehnična smer z izkušnjami v komerciali. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, možnost zaposlitve takoj, OD stimulativen. Prijave sprejemamo do 25.2.1994 pismeno ali po telefonu 063 / 851 -141 (direktor). Trgovsko podjetje OSKRBA trgovina na veliko in malo, p.o., Dravograd objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta naslednjo ODDAJO oz. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB, katere predmet je poslovni prostor v Topolšici, Topolšica štev. 85/d v izmeri 126 m2, namenjen za opravljanje gostinske dejavnosti. Najemnike oz. kupce bomo izbrali z licitacijo. Licitirali bodo le kandiati, ki bodo v roku 8 dni po objavi oddali ponudbo na naslov: Trgovsko podjetje OSKRBA p.o. Dravograd, Meža 17 z oznako PONUDBA. 0 dnevu licitacije in načinu vplačila varščine bodo kandidati pisno obveščeni. Za podrobnejše informacije pokličite po telefonu 0602/83-641 ali 83-652. olupite. Teletino potolcite, da bo čim tanjšajo pokrijte z rezinami slanine, na to dajte salamo in vse skupaj dobro zvijte. Da bo ostal "skupaj" ga prevežite z vrvico. Potem zavitek dobro prepecite na vročem olju z vseh strani, zalivajte pa ga z vinom. Drobno sesekljajte česen in čebulo, to enakomerno posujte po zavitku in v pokriti posodi dušite še nekaj časa. Občasno dolivajte toplo vodo in obrnite zavitek. Rolada iz omlete Potrebujete (za 4 osebe):4 jajca, 10 dkg zelo tanko narezanega sira, 2 rezini kuhane šunke, 2 žlici naribanega sira, olje, 1/2 de! mleka, sol, poper, nekaj listov peteršilja in por za okras. Naoljite manjši model. Z vilico dobro premešajte jajca s poprom, soljo in naribanim sirom. Vključite pečico. Prazen model dobro segrejte na štedilniku, vanj vlijte zmešana jajca in omleto specite v pečici. Ko je pečena, jo stresite na alu folijo, pokrijte s pršutom in sirom in s pomočjo folije oblikujte zavitek. Še iz mlačnega odstranite folijo, narežite na kolobarčke in okrasite s porom in petešiljem. Marmeladna rolada Potrebujemo: 4 jajca, 10 dkg moke, 12 dkg sladkorja, 5 dkg masla, malo malinovega ali ribezovega želeja, 2 žlici sladkorja v prahu. Rumenjake in sladkor stepite v gladko svetlo penečo maso. Potem primešjate raztopljeno maslo in med mešanjem še moko. Vključite pečico. Vzemite velik nizek model, ga pokrijte z aluminijasto folijo, dobro namastite in posujte z moko. Stepite trd sneg iz beljakov, ga dodajte zmesi in čisto rahlo premešajte. Potem zmes vlijte v model in ga razporedite zelo na tanko po celi površini. Na srednji temperaturi pccitc lO minut. Pečeno stresite na vlažno in pomokano kuhinjsko krpo, premažite z želejem in takoj zvijte. Ohlajeno rolado razrežite in posujte s sladkorjem v prahu. Premagajte čas V današnjih nasvetih se posvetimo nam. Natančneje, naši koži. Staranje kože se prične že pri dvajsetih, čeprav so prvi vidni znaki, majhne gubice, ponavadi vidni okoli tridesetega leta. Marsikaj lahko preprečimo sami, saj se ravno v teh letih v našem telesu ustvarjajo snovi, ki koži pomagajo ostati mlada. Kako? ♦ Prvo pravilo: zaščitite kožo pred zunanjimi vplivi; vetrom, mrazom, smogom in sončni pripeki. To so sovražniki naše kože prav v vsakem vremenu, zato redno uporabljajte dobro hidratant- no kremo. ♦ Zelo pomembno je, kakšne kozmetične proizvode uporabljajte, zato bodite pazljivi, ko jih izbirate. Ni dovolj, da se uporabljate proizvode najvišje kakovosti, bolje bo, če boste izbrali takšne, ki resnično odgovarjajo vaši koži. Pri tem pač upoštevajte vrsto kože in življensko dobo. ♦ Pazite na mimiko vašega obraza. Stiskanje oči in mršenje čela so gibi, ki jih nezavedno pogosto ponavljate, po daljšem času pa pustijo sledi. ♦ Pred spanjem obvezno očistite make-up, ker ostanki tega na koži tej ne pustijo dihati. Če nima dovolj kisika, koža ne more dihati. ♦ Posebno pozornost posvetite koži okoli oči. Tu jc koža najbolj občutljiva, zato uporabljajte posebno kremo takoj ko se pojavijo prvi znaki gub. ♦ Premalo spanja, nepravilna prehrana, cigarete -to so le nekateri dejavniki, ki koži ne bodo prinesli nič dobrega. Postala bo krhka, zato sc bo hitreje starala. ♦ Z leti koža izgublja velik del sposobnosti vlaženja, zato ob redni uporabi hidra-tantne kreme popijte dnevno vsaj liter in pol vode. Tudi suh zrak v ogrevanih prostorih je kožin sovražnik. Zato vsaj v spalnici, v času, ko spite, zmanjšajte ogrevanje na minimum, v vse ostale prostore pa postavite posodice z vodo. ♦ Pravilna prehrana in zadostna količina vitaminov -oboje je zelo pomembno za ohranjanje mladostne kože. Imenski koledar 17.2, Silvo (Silvan), Aleš, Hilda 18.2. Suzana, Šimen, Lučo, Lili 19.2. Radko (Konrad), Miro, Arnož 20.2. Sandi (Aleksander), Leon, Uroš 21.2. Irena (Ircneja), Maks, Elka 22.2. Metka, Kajetan, Marjeta, Monika 23.2. Romana, Polikap, Dejan (Tadej) 0 Lunine mene Prvi krajec 18.2. ob 18.47h #**T * * K * Z VEZ ***. D N * # # * * * K * ** ** ****# A Z 1 P O T * * * # **# *** * * © © © dobro srednje slabo Oven 1» Dvojčka Rak lev Devici Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Hibi delo © © © © © i © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar ftM © © © © © © © © © © zdravje © © © © © i © © © © © © © TOREK, ■ SREDA, 22. FEBRUARJA ■ 23.FEBRUARJA SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 ČETRTEK, 17.FEBRUARJA SLOVENIJA 1 10.15 Naša pesem '93 10.45 R & R 11.10 Po domače 13.00 Poročila 15.00 Svet poroča 17.00 TV dnevnik 1 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.56 Zimske olim.igre '94 20.25 Žarišče 20.50 Četrtkove posebnosti 21.55 Tednik 22.45TV Dnevnik 3,vreme 23.10 SOVA: sledi Hiša naprodaj, 19/21 23.05 Sled zločina, špans.nanizanka SLOVENIJA 2 10.05Zimske olim.igre '94 14.15 Kinoteka, James Ca-gney 15.35 SOVA,ponovitev sledi Burleske Charlieja Chapli- na, 12. del sledi Kralj olimpijade, 4. zadnji del 17.00 Olim. igre '94 18.45 Že veste 19.30TV Dnevnik 2,vreme 20.05 Čudežna čutila, pol- jud.znan.oddaja 20.45Zimske olim. igre '94 sledi Hokej: Kanada:ZDA, vključitev 22.40 Poslovna borza 22.50 Košarka, 1. polfinalna tekma EP Smelt Olimpija:... HRVAŠKA 1 _ 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Dekle iz prihodnosti, 2/24 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Državnik novega kova, hum.oddaja 13.05 Skozi očesno zenico, amer. film 14.40 Monofon 16.05 Otroška oddaja 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Iz življenja tujcev 20.55Ali meje kdo iskal, zabavno glas.oddaja 21.40Poslovni klub 23.25 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke risanke 19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10Celovečerni film: STARČKA Žanr: akcijska komedija 21.45 Videostrani do 24.00 PETEK, 18.FEBRUARJA SLOVENIJA 1 10.05 Silas, 7/12 10.30 Sedem rimskih gričev, amer.ital.film 12.20Že veste 13.00 Poročila 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 TOK TOK 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Zimske olim.igre '94 20.25 Forum 20.45 Lady Forgets, amer. film 22.20TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Ko se srca vnamejo, 11. del sledi Sled zločina, špan.naniz. sledi Sedmi kontinent, avstrijski film SLOVENIJA 2 09.35 Zimske olim.igre '94 14.35 Pričevanja o zvestobi 15.35 Četrtkove posebnosti 16.35 Hiša na prodajo, 19/21 17.00žimske olim.igre '94 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Čudežna čutila, 5/7 20.45 Zimske olim.igre '94 HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.35 Dekle iz prihodnosti, 3/24 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija 13.05 Ciklus filmov Garya Coo- perja: Laži pred poljubom 14.45 Monoplus 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Zabavnoglasbena oddaja 22.05 Dokumentarna oddaja 22.40 Slika na sliko 23.45 Dama, fran. film VTV 10.00Testni sigmal 12.00 Videostrani 18.00 Otroški MIŠ MAŠ kontaktna oddaja (video igre, zanimivi gosti...) gostja oddaje: HAJDI KOROŠEC 19.00 TV prodaja, EPP 19.10 Program za otroke risanke 19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 Celovečerni film: ČLOVEK SLON Žanr: drama 22.05 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 19.FEBRUARJA SLOVENIJA 1 08.00 Radovedni Taček 08.10 Mladi virtuozi, 5/11 08.30 Zimska tekmovanja, fran. ris. serija 08.55 Klub klobuk 09.45 TOK TOK 11.35 Zgodbe iz školjke 11.25 Ljubezen prvakov, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 15.20 Lady Forgets, amer. film 17.10 Svet narave, 5/11 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Olimpijske igre 20.25 Utrip 20.45 TVariete 21.45 TV poper 22.25 TV dnevnik 3, vreme 23.00 SOVA: sledi Sled zločina, špan.naniz. sledi Kosec, amer. film SLOVENIJA 2 10.30 Olimpijske igre 14.25 SOVA: sledi Ko se srca vnamejo, 11. del 14.50 Olimpijske igre 18.45 Žametna šapa, 7/7 19.301 V dnevnik 2, vreme 20.05 Čudežna čutila, 6/7 20.45 Olimpijske igre sledi hokej, ŽDA:Švedska, vključitev HRVAŠKA 1 10.35 Rožnati zmaj, amer. film 13.55 Amer.film 15.40 Hišni ljubljenci 16.10 Mladi Indiana Jones, 14/17 17.05 Dokum. oddaja 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Julie, franc. film 21.40 FILM-VIDEO-FILM 22.25 Poročila 22.35 Slika na sliko VTV 10.00Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke risanke 19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 249. VTV magazin oddaja z informativnimi vsebinami 20.25 Aktualno oddaja z odprtim koncem videostrani do 24.00 NEDELJA, 20.FEBRUARJA SLOVENIJA 1 09.15 ŽIV ŽAV 10.05 Prva ljubezen, 6/6 10.30 Sezamova ulica 11.30 Obzorja duha 12.30 Slovenski ljudski plesi 13.40 Hollywoodski detektiv 15.10 Habsburžani, 4/4 16.00 Calebove hčerke, 8/10 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19'20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Lillehammer: zimske olimpijske igre '94 20.25 Zrcalo tedna 20.45 Podarim dobim 21.45 Clive James: slava v 20. stoletju, 7/8 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.35 SOVA: sledi Vcivilu, 3/6 sledi Sled zločina, 3/6 SLOVENIJA 2 09.35 Lillehammer: zim.olim.igre '94 do 18.30 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Čudežna čutila: šesti čut, 7/7 20.35 Alpe-Donava-Jadran 21.05 The Journey, amer. film 23.05 Olimpijski pregled HRVAŠKA 1 11.00 Malavizija 12.55 Narodna glasba 14.05 Velike avanture, risana serija 15.35 Družinski zabavnik 17.10 Amer.film 18.50 Maksim, risana serija 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Sedma noč 21.50Odletel bom, 15/16 22.55 Slika na sliko VTV 10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda Otroški MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 248. VTV magazin, oddaja z in- formativnimi vsebinami TV prodaja VALENTINOVO, kontaktna oddaja 249. VTV magazin, oddaja z in- formativnimi vsebinami NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop glasbi Aktualno Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 21.FEBRUARJA SLOVENIJA 09.00 Mesečeva ura, 5/6 11.40Znanje za znanje, učite se z nami 12.10 Svet narave, 4/11 13.00 Poročila 16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček 17.20Zimska tekmovanja, risanka, 14/26 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Zimske olimpijske igre '94 20.25 Gospodarska oddaja 21.10 Televizijska konferenca 22.30 TV dnevnik 3, vreme 22.55 SOVA: sledi Na programu, 7/7 sledi Sled zločina, 5/11 SLOVENIJA 2 09.05Zimske olim. igre 14.45TV mernik 15.00 Utrip 15.15 Zrcalo tedna 15.30 Podarim dobim 16.05 Obzorja duha 16.35 SOVA, ponovitev 17.00 Zimske olimpijske igre '94 18.45 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Alternativni viri, 1/6 20.30 Zimske olim. igre '94 sledi Umet. drsanje, pari - prosto 23.05 Brane Rončel izza odra HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Vau, vau, 5/8 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija 13.15 Film 16.05 Srečni ljudje, oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Kontesa Dora, dramska serija, 3/6 21.20 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke risanke 19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 DOHODNINA kontaktna oddaja 21.00 Celovečerni film: LAVVRENCE ARABSKI Žanr: zgodovinski film 23.20 Videostrani do 24.00 11.30 Sezamova ulica 12.304x4 12.30 Univerzitetni razgledi 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Mladi virtuozi, 6/11 17.25 Pot v šolo, 1/6 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Zim.olim.igre '94 20.25 Žarišče 20.50 Pričevanja o zvestobi 21.55 Osmi dan 22.45 TV dnevnik 3, vreme 23.10 SOVA: sledi Razcepljene konice, 2/6 sledi Sled zločina, 6/11 SLOVENIJA 2 10.05žimske olim.igre '94, prenosi 16.30 SOVA, ponovitev sledi Na programu, 7/7 17.00Zimske olim. igre '94, posnetki 18.45 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Zelena ura 20.30 Košarka, 2. polfi. tekma za EP 22.00 DP v hokeju na ledu, 5. tekma HRVAŠKA 1 11.35 Otroška oddaja 12.05 Divja roža, serijski film 13.05 Film 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30TV dnevnik 1 20.15 Policijske zgodbe, dok. oddaja, 3/3 21.00 V obsežnem planu 22.35 Akustikoteka, glas. oddaja 23.15Slika na sliko VTV 10.00Testni signal 12.00 Videostrani 19.00Program za otroke risanke 19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 250. VTV magazin oddaja z informativnimi vsebinami 20.25 Aktualno Obeležitev 50. obletnice smrti pesnika Karla Destovnika - Kajuha Videostrani do 24.00 09.001001 Amerika, 8/26 11.00 Iz življenja za življenje 11.30 Žametna šapa, 7/7 12.00 Clive James: slava v 20. stoletju, 7/8 13.00 Poročila 15.50 Meridiani, tarča, istrske pripovedi 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana 18.45 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Zimske olim.igre '94 20.25 Žarišče 20.50 Elsa, nemško gruzin. " film 22.40 TV dnevnik 2. vreme 23.05 SOVA: sledi Charlie Chaplin, 13. del sledi Sled zločina, 7/11 SLOVENIJA 2 09.05 Zimske olim. igre '94, posnetki 18.45 Analitična mehanika, 46/52 19.30TV dnevnik 2, vreme 20.05 Alternativni viri, 2/6 20.35 Zimske olim.igre '94 Hokej - B1:A4, prenos 23.25 Svet poroča HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.30 Otroška serija 12.15 Divja roža, serijski film 13.05 Film 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Ljubezenske zgodbe, oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke risanke 19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 VIDEO TOP kontaktna oddaja o pop glasbi vodi: Aleš Uranjek 21.10 Videostrani do 24.00 Petek, 18. februarja TVS1 20.45 NIČESAR SE NI SPOMINJALA, amer. film, 1989 Igrajo: Donna Mills, Greg Evigan, Andrew Robinson Režija: Bradford May Imela je hčerko, moža in lep dom. Ime ji je bilo Rebeca. Nekega dne je šla v muzej in še prej možu povedala, da bo verjetno pozna. Vrnila se je po dveh letih in ni vedela, kaj se je z njo dogajalo ves ta čas. Pojavila se je z drugo barvo las, bolj izzivalno oble- ko in dragocenim nakitom. Niti enkrat se ni oglasila, ne hčerki, ne materi, ne v službi. Mož jo je brezupno iskal, potem s, je našel drugo, si na novo uredil življenje, zdaj noče drugega kot ločitev... Sobota, 19. februarja TVS1 11.25 LJUBEZEN PRVAKOV, amer. film, 1979 Igrajo: Shirley Knight, Joy Le Duc, Tony Lo Bianco Režija: John Alonzo Je športna melodrama o štirinajstletni drsalki Carrie Harlech. Ambiciozna mati želi, da postane njena hči zvezda na ledu. Šele srečanje s petnajstletnim Petrom - hokejistom, s katerim začne Carrie trenirati v paru kljub nasprotovanju svojih in njegovih staršev, spremeni njen odnos do treninga... TVS1 23.00 OBSEDENOST, ital.amer. film, 1982 Igrajo: Burt Young, Anta-nya Alda, James Olson, Jack Magner Režija: Damiano Damiani Zgodba prikazuje dogodke, ki so se zgodili preden se je naselila družina J. Brolin v zloglasno hišo groze. Je grozljivka, v kateri zli duh obse-da dečka. Film naj gledajo res le najbolj zagreti ljubitelji te vzrsti, kijih vpoznih večernih urah ob gledanju vsega hudena ne bo obsedla nespečnost in ne tlačila mora. Nedelja, 20. februarja TVS1 13.40 HOLLYWOODSKI DETEKTIV, amer. film Igrajo: Marc Siger, Tracy Soogins, Nichols VVorth Režija: Christopher Lewis Film je kriminalka, ki se odvija 1947. leta v Hollywoodu. Dozdeva se, da življenje teče v skladu z zakonom, v resnici pa tam cvetijo igralnice, v za-kulisju katerih se preprodaja tudi alkohol in cveti prostitucija. Pedro je veliki šef ene teh igralnic in s svojo močjo je kos policiji. Pa vendar pride do škandala, ko v kočljivem položaju najdejo šefovo ženo, slavno filmsko zvezdo. Mož najame glavnega zasebnega detektiva, da bi sledil ženi... TVS2 21.05 POTOVANJE, amer. film 1959 Igrajo: Deborah Kerr, Yul Brynner, robert Morley Režija: Anatole Litvak V ozadju filma je vojno stanje, le da gre za madžarski upor proti Rusom 1956. leta. Skupina potnikov pristane na letališču, ker so vsi leti odpovedani. Tujce, večinoma zapadnjake, z avtobusom pelejo na madžar-sko-avstrijske meje, vendar čez mejo ne morejo, dokler jih ne preverijo. So gostje ruskega oficirja Dubinskega, ki se zagleda v mlado žensko. Diano, odločno angležinjo, ki pa skriva svojega ljubimca, madžarskega ubežnika... Gorenje:Goldstar 27:15 (14:8) Končno tudi večer Iztoka Rozmana Rokometaši Gorenja so z igro proti gostom iz Litije spomnili na dobre stare čase. Zlasti v 2. polčasu so igrali izvrstno, duhovito in s tem zanimivo za gledalce, ki so bili zaradi njihovih vložkov kar nekajkrat na nogah. Je to dokaz, da so končno dosegli pravo formo, ki jo bodo v končnici še kako potrebovali? Nadvse pa seje približno 400 gledalcev razveselilo odlične igre Iztoka Rozmana, ki je na tem srečanju po daljšem času spet blestel in bil z devetimi zadetki tudi najučinkovitejši strclec srečanja. Jc to dokaz, da jc prebrodil krizo? Upajmo, saj jc bil to resnično njegov večer. Seveda so skupaj z njim zat' nepričakovano visoko zmago proti solidnim igralcem iz Litije zaslužni tudi drugi igralci, pa tudi okrepitev Khimtschenko igra vse bolj "zanesljivo, zlasti je zanj značilna dobra igra v obrambi, vse boljši pa postaja tudi v napadu. Prav odlična igra vseh igralcev v obrambi jc bila po besedah kapetana Boruta Plaskana, ki že nekaj časa igra standardno dobro, tista, ki jim je tokrat omogočila igro hitrih Iztok Rozman - bo svoje strelske sposobnosti potrdil tudi v soboto? nasprotnih napadov po kateri so bili Gorenjčani povsod znani. Miro Požun, Gorenjev trener, se je pred tekmo kar malce bal nasprotnika oziroma njihovega morebitnega presenečenja. Očitno še ni prebolel izgubljene točke proti Dravi v domači dvorani dva kroga pred tem. Z igro so rokometaši dokazali, daje bila njegova bojazen odveč. Začetek srečanjaje napovedoval veliko zadetkov. Semafor je kazal začetek 4.minute, gledalci pa so že videli 5 zadetkov (3:2). V 11.minuti so gostje tretjič in zadnjič na srečanju izenačili (5:5), to pa je bilo tudi vse kar so jim dovolili domačini. Z izvrstno igro v obrambi in učinkovitimi akci- jami v napadu so si rokometaši Gorenja začeli večati razliko. Po visokem vodstvu šestih zadetkov po prvem delu igre zmagovalec ni bil več vprašljiv, zato so domači rokometaši zaigrali tudi za gledalce, a do konca vseeno podvojili razliko iz prvega polčasa. In zadovoljstvo vseh je bilo na koncu popolno. Ob tem je bila zanimiva tudi statistika izključitev in izvajanih sedemmetrovk; domači so presedeli na klopi 10 minut zaradi izključitev, gostje nobene, s sedmih metrov so igralci Gorenja zadeli vseh trikrat (Plaskan 2, Khimtscenko 1), Goldstar od petih le dvakrat. Na pomembni in še večji preizkušnji pa bodo Velenjčani v soboto, ko bodo gostovali v Slovenj gradcu, sinoči (sreda) pa so na Ptuju s tamkajšnjo Dravo odigrali četrtfi-nalno tekmo za slovenski pokal. GORENJE: Lapajne, Krejan 1, Ocvirk, German 1, Ojsteršek, Plaskan 6, Khimtscenko 4, Rozman 9, Tome, Cvetko 2, Meolic 4, Oštir. ■ vos Velenje:Gama Novo mesto 22:21 (13:10) Po dolgem času vendarle zmaga Skoraj smo že pozabili kdaj so Velenjčanke nazadnje zmagale v prvenstveni tekmi, zato so sc točk proti Novomeščankam toliko bolj razveselile. Veselje pa bi bilo lahko šc večje, če v zadnjih minutah z brezglavo igro te težko pričakovane zmage ne bi same ogrozile. Ob tem jc treba reči, da seje že v prvih minutah tekme poškodovala Špoljarjeva, ki se ni več vrnila na igrišče. Do deset minut pred koncem so Velenjčanke igrale mirno in tudi vseskozi vodile, gostje so povcdlc le trikrat in to na začetku tekme. Domačim seje nasmihala prepričljiva zmaga, saj so v drugem polčasu nekajkrat imele prednost treh zadetkov, pri rezultatu 20:17 so imele novo veliko priložnost, da povedejo s štirimi zadetki, tedaj pa kot da so se ustrašile zmage. Začele so igrati brezglavo, zastrcljale dve sedm-metrovki, kar so gostje kaznovale z dvema zadetkoma in se jim 5 minut pred koncem približale na 20:19. V novem napadu Velenj-čank jc bila Kranjčeva vendarle zadosti zbrana in dosegla dragocen zadetek ter povišala vodstvo. Tedaj so gostje zaigrale nadvse požrtvovalno, saj so ob nepovezani igri domačih upravičeno upale, da bodo izenačile. Na srečo jc velenjska vratarka ubranila sedemmetrovko in časa za izenačenje je zmanjkalo. V zadnjih sekundah so gostje le še povsem ublažile poraz. Upamo, daje ta zmaga pomembna spodbuda za igro rokometašic Velenja. V naslednjem krogu bodo Velenjčanke proste. Igrati bi morale na Ptuju pri tamkajšnji Dravi, ki pa je izstopila iz lige. VELENJE: Lakič, Brelih, Jukič 2, Topič 4, Nojinovič 1, Rodič, Kranjc 5, Stevanovič 2, Ibralič 5, Hrast 2, Špoljar, Matič. ■ vos Elektra:Tolmin 89:57 (41:22) % m w % m % ® % ® m % & % tii % m % Odlični v obrambi Košarkarji Elektre so v 8.minuti vodili s 17:2 in si že takrat priborili odločilno prednost, ki sojo do odmora še povečevali. Tudi v drugem delu igre gostom niso dovolili presenečenja. Navklju slabemu odstotku meta iz igre so z odlično igro v obrambi prednost do konca srečanja povečali, najboljši na igrišču pa so bili Rizman, Tajnik in Mrzel. ELEKTRA: Brinovšck 2, Rizman 24, Tajnik 24, Maličevič, Lip-nik, Leskošek 4. Mlinšek, Brešar 2, Plešej 9 in Mackovšek 8. ■ S.B. Hrastova uspešno končuje domači napad Odbojka Zmagi prvoligašev Odbojkarji Topolšice so se v 1.državni ligi izkazali na gostovanju pri ekipi Granit Preskrba in zmagali s 3:1. Po zadnjih uspešnih igrah so krepko zmanjšali zaostanek za ekipami, ki so pred njimi na Icstvici, novo priložnost pa bodo imeli v naslednjem krogu, ko bodo gostili Žirovnico. Igralke ekipe Gornji grad Brokat so doma premagale Mislinjo s 3:1 in se povzpele na drugo mesto, enako število točk za njimi pa imata še ekipi Avtohit in LIK Tilija. V naslednjem krogu bodo gostovale v Novem mestu. V 2.ženski ligi so igralke Kajuha v gosteh z 0:3 klonile z dru-gouvrščenim Triglavom, v 3. moški ligi paje druga ekipa Topolšice na gostovanju prav tako z 0:3 izgubila z drugo ekipo Pomurja. Rudar te dni v Ankaranu Igralce pestijo poškodbe Nogometaši velenjskega Rudarja so prejšnji četrtek sklenili prvi del priprav, ki jih je trener Borut Jarc v glavnem namenil nabiranju telesnih moči. Odigrali so že tudi nekaj prijateljskih srečanj, prav v četrtek z enajstericb ERA Šmartno (2:;2), v petek pa so odpotovali na priprave v Ankaran, od koder se bodo predvidoma vrnili v soboto. Po besedah trenerja so ta del priprav uspešno sklenili, saj so igralci zavzeto trenirali. Seveda so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti, zlasti pri gibanju brez žoge. To bodo skušali izboljšati prav ob morju, kjer trenirajo celo dva do trikrat na dan. Zal tudi velenjske nogometaše pestijo poškodbe. Jernej Javornik je že dalj časa poškodovan, hudo poškodbo je na medsebojni tekmi staknil Alen Mešanovič, morali so mu celo operirati koleno, poškodovana pa sta bila tudi Robi Doler in Sašo Grajfoner. Kot mnoge druge, je tudi igralce pestila gripa, vseeno pa upajo, da bodo vendarle kar jiajbolje pripravljeni za drugi del prvenstva. ■ vos Tudi mladinci sredi priprav Na nadaljevanje prvenstva se pripravljajo tudi mladinci Rudarja. Trenirajo štirikrat na teden, zaradi težav z igrišči se pripravljajo okoli Jezera in s tem dajejo poudarek telesnim močem, temu je namenjen tudi čas v fitness studiu v Beli dvorani, igrajo pa tudi pripravljalne tekme. V soboto so gostovali v Šmartnem ob Paki in tamkajšnje mladince v mrzlem vremenu premagali z 2:1. Za Rudar sta zadela Kovačič in Pav-lovič, za Šmartno pa Pižom. Mladince Rudarja čakata ta mesec šc dve zaostali prvenstveni tekmi, saj so morali jesenska srečanja proti Slovanu Mavrici in Publikumu zaradi zgodnje zime preložiti. ■ Drago Kolar Šmarčani ob morju Igralci ERE Šmartno so se na pomladansko nadaljevanje prvenstva 4 dni pripravljali v slovenskem Primorju. popoldne so trenirali, popoldne pa igrali tekme. V prvem nastopu proti četrtoligašu Dragonji so z zadetkoma Malusa in Češnovarja zmagali z 2:0, v drugem so s 4:2 premagali tretjeligaša Branika, strelci so bili Druškovič, Malus, Mašič in Zurej, v tretjem srečanju pa so v Piranu s tamkajšnjim drugobgašem po enakovrednem in hudem boju izgubili z 0:1. V soboto bo v Šmartnem gostoval koroški drugoligaš iz Velikovca in to bo po dolgem času v Šmartnem spet mednarodna tekma. ■ J.G. Strelski šport 5 Celjem brez težav V 6.kolu prve državne lige mednarodnega programa pištoljarjev so velenjski strelci gostili Celjane in jih visoko premagali s 1.688:1.12. Za mrož so nastopili Veternik 569, Legner 559, Klančnik 560. Po 6.kolu si s 16 točkami delijo prvo mesto Mrož, Ptuj in Olimpija. Mladinke oziroma mladinci Velenja pa so v 2.državni ligi izgubile srečanje s ptujsko ekipo s 1.533:1.590. Nastopili so Šikman 524, Du-rakovič 510 in Matijevič 499. ■ F. Ž. Za Jolando Steblovnik je bil to dober trening za nastop na svetovnem prvenstvu v Budimpešti Mednarodni kros za Donavski pokal (iiitKtillliltiSiKKIIISii Več kot skromna udeležba Na lanskem kongresu Evropske atletske zveze je bil predmet pogovora tudi kako popularizirati kros pred svetovnim prvenstvom konec tega meseca v Budimpešti. Predstavniki tako imenovanih podonavskih držav so se dogovorili za ciklus treh tekmovanj za Donavski pokal. Na njem naj bi sodelovalo kar 10 držav. Že prvo tekmovanje decembra v Budimpešti paje pokazalo, da nekateri tega dogovora niso vzeli zares. Udeležba je bila slaba, drugo tekmovanje v Bratislavi na Slovaškem so celo odpovedali, gostiteljica tretjega pa je bila Slovenija oziroma Velenje. Velenjčani so tekmovanje izvedli v soboto, žal paje bila tudi tokrat udeležba slaba, saj so poleg Slovencev sodelovali le še atleti in atletinje iz Madžarske, Slovaške in Hrvaške. Gostje so prišli v Velenje v zelo slabi številčni in kakovostni zasedbi, tako da ekipnega tekmovanja sploh niso mogli izvesti. Skromnost udeležbe kaže med drugim tudi podatek,da so v članski konkurenci, ki na takšnih tekmovanjih običajno velja za najbolj zanimivo, od tujih tekmovalcev sodelovali le Slovak Van- ko (bil je najboljši) ter dva hrvaška atleta. Najbolj skromana je bila udeležba med mladinkami kjer so na cilj prišle le štiri, kot tretja domačinka Steblovnikova. Med devetimi članicamie je prvo mesto osvojila Madžarka Tothova pred Slovenkama Javornikovo in Udovčevo, sedma je bila Velenjčanka Pozničeva. Poleg tega je organizator še tekmovanje za mlajše kategorije, deklice, dečke, mlajše mladinke in mlajše mladince. Pri deklicah sta bili druga in tretja Velenjčanki Pugljeva in Petkovičeva, pri dečkih je zmagal domačin Videmšek, tretji je bil Njenjič, sedmi Vedenik, deveti Sul-kanovič, teklo pa je 24 tekmovalcev. Pri mlajših mladinkah sta bili Pražnikarjcva in Kramcr-jeva peta oziroma šesta (10 tekmovalk), med mlajšimi mladinci (10) je bil Žagcr tretji, Muzafcr-ovič četrti, Hajdari pa peti. Ne glede na skromno udeležbo je velenjski atletski klub tekmovanje izvedel uspešno, vse tekmovalce paje na začetku pozdravil tudi velenjski župan Pankrac Semcčnik. Atletske novice Državna dvoranska prvenstva Po uvodnih dvoranskih mitingih so se to soboto pričela državna dvoranska prvenstva. Pričeli so mlajši mladinci in mladinke, ki so prišli v glavnem iz vseh atletskih centrov Slovenije. V borbo za najvišja mesta so sc vmešali tudi mladi velenjski atleti. Bronasti odličji sta osvojila Poles in Janžovnik. Prvi v teku na 60 m z ovirami (8,56) in drugi na 60 m (7,33). Med najhitrejšimi mlajšimi mladinci sta bila tudi Resnik (7,50) in Krajnc (7,51). Po zaključku tekov za mladince so sc na članskem mitingu pomerili še člani. Tokrat je bil najhitrejši velenjski mladinec Štor, ki jc tekel 7,09, četrti čas pa je dosegel Šalamon s 7.19 sekunde. ■ B.Š. Plavanje V Mariboru pet zmag V Mariboru je bilo v soboto 4.kolo predtekmovanja prvenstva Slovenije za dečke in dcklice ter mlajše dečke in deklice. Velenjski plavalci so bili znova odlični, saj so dosegli kar pet zmag. Najboljši so bili Bojana Kološič in Mladen Simič med starejšimi deklicami in dečki ter Tina Pandža mlajšimi deklicami. Dečki - 100 m prsno: 2.Simič 1:28,98, 6.Rovšnik 1:33,77, 9.Kotnik 1:37,38; 100 m hrbtno: 4.Šikman 1:13,93, 6.Simič 1:20,04, 8.Rovšnik 1:21,56; 1.500 m prosto: I.Simič 19:46,90, 2.Vrhnjak 20:12,93, 5.Šikman 20:56,58'; deklice -100 m prsno: 3.Kološič 1:29,80, 5.Kukovič 1:34,56, S.Jandrok 1:36,47; 100 m hrbtno: I.Kološič 1:18,69, 5.Pandža 1:24.21; 800 m prosto: I.Kološič 10:50,21, 2.Jandrok 1 1:20,51; mlajši dečki - 50 m delfin: 2.Occpck 38,73, 4.Korb 41,44, 8.Velički 45,62; 100 m prosto: 3,Ocepek 1:18,18, 6.Velički 1:20,63; mlajše deklice -50 m delfin: I.Pandža 43,87; 100 m prosto: I.Pandža 1:24,1. V Mariboru jc bilo zadnje predtekmovanje pred državnimi prvenstvi v zimski sezoni. Od 18.do 20.marca bo v Velenju zimsko državno prvenstvo v plavanju za kadete in mladince. ■ Marko Primožič PO HRIBI« IN DOLINAH l Tenis B W 8 » 8 i Črešnik in Ivanovič i spet uspešna ■ • Na državnem dvoranskem prvenstvu do 16 let, ki je bilo ■ pretekli teden v Ljubljani, je viden uspeh znova dosegel Matej J Črešnik, ki se je uvrstil med osem najboljših. Kot v četrtfinalu a prvenstva do 18 let je tudi tokrat naletel na kasnejšega zmagov- ■ alca Gregorca in izgubil s 3:6, 2:6. ■ • Hkrati je bil v Ljubljani še Kompas Holidays turnir za 1 najmlajše do 11 let. Veliko uspeha je prinesel Niku Ivanoviču, B ki seje v močni konkurenci prebil do polfinala. ■ • Dobro delo z najmlajšimi v ŠTK Velenje je potrdil tudi 9- ■ letni Nik Ivanovič, ki seje s svojimi vrstniki udeležil teniškega ■ turnirja dečkov do 10 let v teniškem centru "Breskvar akadem-a ije" v Ljubljani. Turnirje bil izredno močan, saj so se na njem ■ zbrali vsi najmlajši teniški nadobudneži iz vse Slovenije. Nik je ■ dosaegel velik uspeh, saj je do finala prepričljivo premagal vse ■ tckmcce iz velikih teniških ccntrov, šele v boju za prvo mesto pa m je s 3:6 klonil proti Gregorcu iz ljubljanske Soče. ■ ■ Alojz Benetek Smučarski skoki » & & m m m m ® m m m m. m Vrsta tekem V soboto je bila na Ravnah na Koroškem "pionirska olimpiada", na kateri je na 60-metrski skakalnici nastopilo 9 ekip iz Ukrajine, Švice in Slovenije. Ekipa velenjskih dečkov v postavi Miklavžina, Drev, Zapušek in Ograjenšek, je osvojila tretje mesto, za ekipo Slovenj gradca pa so skakali Hriberšek, Živic, Zep in Glo-bočnik in pristali na 4.mestu. Že prejšnji teden sta bili v Planici dve tekmi za državno prvenstvo. Starejši mladinci so tekmovali na 90-metrski skakalnici, med 57 skakalci je zmagal Bogataj iz Žirov, Kaligaro pa je bil kljub poškodbi in prvenstev gležnja sedmi. Iršič je bil 15., Čeh 29., skakalca z Ljubnega Kopušar in Murko pa sta osvojila 10.in 20.mesto. Izvedli so tudi tekmovanje v nordijski kombinaciji. V absolutni konkurenci je bil jelen 4., pri mladincih Čeh prav tako 4., pri mlajših mladincih pa so se Čeh, Robnik in Lipičnik uvrstili od 3.do 5.mesta. Dečki do 13 let so opravili še državno ekipno prvenstvo. Med 15 ekipami so Živic, Zep, Glo-bačnik in Kočnik osvojili 4. mesto, deseti pa so bili Tovornik, Podlipnik, Perše in Klemenčič. ■ J.O. Namizni tenis ERA že v Mladi velenjski namiznote-niški igralci so tudi to soboto in nedeljo želi uspehe. V soboto so gostili ligaški ekipi EGP iz Škofje Loke in Komičar iz Hrastnika, v nedeljo pa so se pomerili na prvenstvu združenja štajerskih, prekmurskih in koroških klubov (ZŠK) v Radljah ob Dravi. Najpomembnejše je vsekakor bilo ligaško srečanje proti neposrednemu tekmecu iz Hrastnika za uvrstitev v 2.državno ligo, še pred tem pa so velenjski igralci premagali Skofjeločane s 6:1. V odločilnem srečanju so z 1:0 povedli igralci Kemičarja, po prvih treh posamičnih igrah je ERA poved-la z 2:1, gostje so vse stavili na igro dvojic, ki pa stajo po zelo izenačenem boju le dobila Tadej Vodušek in Uroš Slatinšek. Po tem dvoboju gostje niso prišli več višji ligi do prave igre in domačini so slavili s 6:1. To pomeni dejansko uvrstitev v višje tekmovanje, saj morajo velenjski igralci v preostalih petih srečanjih le enkrat zmagati, v kar pa po dosedanjih igrah in rezultatih nihče ne dvomi. Namiznoteniški klub Partner iz Radelj je organiziral mladinsko prvenstvo ZŠK za posameznike in dvojice. Devetčlanska velenjska odprava je bila najuspešnejša v igri dvojic, saj sta Uroš Slatinšek in Tadej Vodušek osvojila drugo, Damijan Vodušek in Jure Slatinšek pa tretje mesto. V posamezni konkurcnci seje med 8 najboljših uvrstilo kar 5 velenjskih igralcev, s 3.mestom je bil najboljši Tadej Voduešek, od deklet pa je tudi tokrat največ pokazala Karmen Steblovnik. ■ A. Vodušek Sabljaški klub "Rudolf Cvetko" Velenje Gorski reševalci na Golteh V soboto mednarodna tekma V spomin na dolgoletnega dolgoletnega gorskega reševalca Staneta Veninška bodo gorski reševalci v soboto, 19.februarja, pripravili 2.mednarodno tekmo v turno - smučarskem pohodu za "Stanetov memorial". Na 22 kilometrov dolgem pohodu bodo preiskusili znanje in sposobnosti nudenja prve pomoči in vožnje z aki čolnom. S pohodom bodo pričeli ob 9.uri pri hotelu na Golteh, rezultate pa bodo razglasili ob 14.30. Lokostrelstvo V Braslovčah za CAMO pokal V okolici braslovškega jezera in v odlični organizaciji Lokostrelskega kluba Polzela je bilo v soboto ves dan mednarodno tekmovanje. Nastopilo je 87 tekmovalcev in tekmovalk iz Italije, Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Največ uspeha so imeli gostitelji, ki so zasedli prvo, tretje in peto mesto. Na krajši slovesnosti pred pričetkom je žalski župan Milan Dobnik pozdravil vse nastopajoče in odprl tekmovanje. Vrstni red: l .Žabkar (Polzela), 2.Ravnjak (Ravne), 3.Melan.šek (Polzela), 4.Klemen (Muta), 5,Ošep (Polzela). ■ -er O 6. Matjaževem pohodu na Peco smo pisali že v prejšnji rubriki. Danes samo še nekaj obvestil, ki so ta teden prispela iz Koroške. Zadnje sneženje ni bistveno poslabšalo pohodnih razmer. Obvezna je zimska oprema. Kdor ima dereze naj jih vzame s sabo, ostali smučarske palice - vsaj eno. Priporočljiva so smučarska in sončna očala. Hrana iz nahrbtnika, v koči bo mogoče dobiti čaj in ostale napitke. Začetek poti je kot že običajno med 7. in 8. uro izpred hotela Peca v Mežici. Za skupine bodo na voljo vodniki. Hoja izven skupin na lastno odgovornost. Za potrditev pohoda zadostuje vzpon do koče na Peci. Na Kordeževo glavo pohod na lastno željo. Varovana pot bo tudi letos zaprta. Za vse, ki se bodo pohoda udeležili v okviru PD Velenje, je odhod avtobusa izpred Rdeče dvorane v soboto, 19.2. 1994, ob 6. uri. Nekaj mest je še na voljo. In ne pozabimo plačati članarine za letošnje leto. Pa srečno pot! ■ M. H. Na Peco z zimsko opremo Rdeča dvorana Najsodobnejše igrišče za squash Igra, ki osvaja staro in mlado po vsej Sloveniji, je gotovo squash. Zato ni naključje, da so prejšnjo sredo v Rdeči dvorani odprli novo igrišče, kije po oceni strokovnjakov eno najlepših in najboljših v Sloveniji, eno redkih zgrajenih po evropskih merilih. Naložba je veljala 5 milijonov tolarjev, glede na zanimanje v Velenju in okolici pa se bo gotovo obrestovala. Vsem ljubiteljem je na voljo dopoldne in popoldne, ob pravem zanimanju pa v Rdeči dvorani računajo tudi na gradnjo še enega, kar bi omogočalo tudi večja tekmovanja. foto: vos "Postali bomo najboljši" Kar malce v senci drugih športov pa tudi nekako skrito deluje v Velenju Sabljaški klub Rudolfa Cvetka, ki pa vseeno ni mlad. Sabljanje ima v Velenju že kar dolgoletno tradicijo ali še bolje, imelo jo je, potem pa je počasi izginilo z odra, pred nekaj leti pa znova oživelo. Če govorimo o tradiciji, sega ta trideset let nazaj, ko je delovala sabljaška sekcija pri takratnem Partizanu Rudar Velenje. Ta je poimenovala klub po prvem slovenskem olimpijcu Rudolfu Cvetku in dobitniku srebrne medalje leta 1912 na olimpijskih igrah v Švedskem glavnem mestu. Iz te sekcije pa izvirajo stebri današnjega kluba, kot pravijo; to so Marjan Tamše, predsednik, Boris Močilnik, podpredsednik, Agim Kazazi, Robert Uran-jek in Marjan Salobir, trenerji. Nekateri izmed njih - Marjan Tamše in Agim Azazi - so bili konec šestdesetih let v vrhu našega sabljanja. Ljubezen do sabljanja ni splahnela in pred petimi leti so znova poiskali svojo sabljaško opremo ter začeli trenirati. A tega niso obešali na veliki zvon. Nasprotno, delali so bolj na tiho. "Samo trenirali smo in trenirali, leto dni poskusno, pred štirimi leti pa smo znova ustanovili klub," pripovedujejo danes. Marjan Salobir je skrben zapisovalec vsega, kar seje zgodilo v klubu od ponovne ustanovitve do danes. Imajo tri skupine. Prva vadi že štiri leta, v njej je devet sabljačev, v tem času pa so imeli že tristodeset treningov. Druga skupina je nekoliko mlajša, stara dve leti, sestavljajo šest sabljačev in v tem času je imela stodevetinpetdeset treningov. Tretja, najmlajša pa vihti sabljo oziroma floret šele leto dni. V njej je enajst sabljačev, ki so v tem času imeli osemdeset treningov. Imajo še starejšo, trenersko-rekrcativno skupino, ki ima sedem članov. Čeprav ti ne tekmujejo pa vseeno redno trenirajo. Sabljači so dobili tudi nove prostore. Uredili so si jih kot je treba in v njih imajo sedaj resnično dobre možnosti za treninge. Vseskozi zavzeto trenirajo in nasprotniki so jih začeli dobro spoznavati. Naj naštejemo nekaj njihovih uspehov: Drago Razinger je osvojil na lanskem državnem mladinskem prvenstvu tretje mesto, isto mesto si je priboril med kadeti Gregor Uran-jek. Na turnirju za jakostno lestvico oktobra lani v Velenju je Grega Uranjek klonil šele v finalnem dvoboju, sedmi je bil Peter Bezlaj, osmi Rok Bezlaj. Spretno so velenjski sabljači vihteli floret tudi na mednarodnem turnirju v spomin na Rudolfa Cvetka decembra lani. Nastopilo je kar 42 tekmovalcev, največ iz Slovenije, drugi pa so bili iz Avstije, Italije, Ukrajine in Hrvaške. Med osmimi finalisti so bili trije Slovenci, med njimi kar dva Velenjčana - Drago Razinger (7) in Rok Bezlaj (8). Januarja letos je bil v Ljubljani prvi slo- venski sabljaški turnir v meču in floretu pri nas. Peter Bezlaj seje izkazal s tretjim mestom. Vsi ti uspehi potrjujejo, da v Velenju raste dober rod ljubiteljev te športne zvrsti ali kar umetnosti, kot ji pravijo. Enako kot tekmovalnim uspehom namenjajo pozornost sabljaču kot osebnosti. Vsebina njihovega dela izhaja iz gesla: "Najvažnejša je šola, še važnejše sabljanje, še važnejše od sabljanja je šola." Na podlagi dosedanjega njihovega zavzetega in uspešnega dela, moramo verjeti, da bodo uresničili zahteven cilj - postati najboljši slovenski klub. Dosedanje njihovo dobro delo pa je hkrati najlepša zahvala pokroviteljem Foriju, RLV, Orbisu in drugim manjšim, ki pomembno prispevajo k tej za nekatere še ne tako znani športni veščini. ■ Vos Vse boljši rod mladih tekmovalcev Marjan Salobir, trenerju zapisovalec vsega kar se zgodi 18 I! AŠČi 11$ MM 17. februarja 1994 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Tehnik pravih živcev • Dragan Berkenjačevič je ; naš tehnik že tretje leto. Zelo ; zakljubljen je, ne pa še ■ poročen. Tako, da vsako raz-; mišljanje - odpade. Za Valen-; tinovo je dobila tri metre dolg '. šal. Zdaj pa stojte in glejte ka- ■ teragaima. ; Dragan Berkenjačevič med '. sodelavci in tistimi, ki ga pozna- • jo ni znan samo po tem, daje tre-; nutno zelo zaljubljen, ; razpoznaven ali pa prepoznaven '. je tudi po dolgih laseh. Sam pra-; vi, daje takšne vedno nosil. No, enkrat jih je dal-:stran, to pa se J tako ve, kdaj. • Dragan Berkenjačevič je go-i tovo tisti tehnik na Radiu Velen- ■ je s katerim je "pesem" delati. ; Med drugim tudi zato, ker vodi- • teiju ne pusti med programom di-; hati, ampak vedno nekaj pripoveduje, za kar ti je na koncu žal, da ne bi slišali poslušalci in tako obvezno po kakšnem dobrem komadu kaj poveš, če ga že ne napoveš. Dragan Berkenjačevič "Najraje delam oddajo D.J. NEWS, ki jo vodi Simon Klan-fer. To pa zato, ker je oddaja nadvse spontana in poteka tako kot je treba. Sicer pa, če me že sprašuješ, najraje gledam televizijo." Pa glasba? Katero imaš najraje? "Pravzaprav ni glasbe, ki bi jo imel najraje. Rad imam vso, razen ene. Ne sili pa me, da to izdam." No, Draganu Berkenjačeviču pripisujemo sodelavci še eno lastnost: mrtvo hladen ostane ob vsaki, še tako nervozni zadevi. In za tiste, ki ne veste, spet seje začel aktivno ukvarjati s športom in to z borilnim. Ali ima ta šport zdaj kakšno zvezo s tistim, kar smo zapisali uvodoma ni znano, ve pa se, daje obiskoval včasih tudi glasbeno šolo, šest let je igral oboo, nekaj let je bil tudi pri folklori, pa pri plavalcih, gasilcih, zelo rad pa šahira. Pa ne med oddajo. M mkp mali OGLASI rri SOBNO PEČ NA BUTAN PLIN, odlično gretje, novo emjlirano poceni prodam. Telefon 852-996. V ŠOŠTANJU ODDAM V NAJEM LOKAL 30 m2. Telefon 881-168 dopoldan od 10. do 12. ure, popoldan od 16. do 18. ure. HROŠČ WV 1200 J, letnik 76, potreben popravila, vendar vozen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 857-778 med 18. in 21. uro. MONTAŽNO ŽELEZNO KONSTRUKCIJO, prodam, sestavljivo po elementih za stopnice okrogle ali ravne do višine 2.30 m. Telefon 858635. RABLJENO SALONITNO KRITINO v dobrem stanju, večjo količino, prodam. Telefon 984-069. MLADO KRAVO ZA ZAKOL PRODAM. Ivan Kukovnik, Kaplja vas 24, 63312 Prebold. HIŠO V ZGORNJI SAVINSKI DOLINI, prodam. Telefon 779-263. V VELENJU NAJAMEMO STANOVANJE. Pisne ponudbe poščjite na upravo lista pod šifro "Možnost predplačila". DVE BLAGAJNI NCR in elektronsko ter dva gorenjska hladilnika, lahko samostojna ali vgradna, prodam.Cena po dogovoru. Telefon 854-332od 8. tJo 12. ure in od 14. do 18. ure. 42.000,00 sit. Telefon 721-324. ZA ČIŠČENJE IN POSPRAVLJANJE PROSTOROV iščemo zanesljivo in natančno žensko,najraje nezaposleno ali upokojenko. Telefon 852-376 dopoldne ali 858-052 popoldne. NOVO KNJIGO WINW0RD za vsa kogar in dekliško maturantsko obleko, črno-rdeče barve št. 38-40, prodam. Telefon 882-478 dopoldne. PRAŠIČA ZA ZAKOL, krmljenega z domačo krmo, prodam. Telefon 893-609. DOMAČE VINO IZABELA, prodam. Anton Drev, telefon 885-530. ZAMRZOVALNO OMARO 200 litrsko, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 853-147. V ŠALEU ODDAM V NAJEM skladiščni prostor, primeren tudi za diskont. Informacije po telefonu 858-223 vsak dan od 17. ure dalje. LITOŽELEZNI VODNJAR Otepih), starinski 1;40 m. Telefon 853-005. - MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE sporoča, da bo v nedeljo, 20.2.94 od 8.30 do 9. ure prodajala kokoši nesnice, krmljene z domačim šrotom, pasme HISEX, 2 x cepljene, v Šaleku pri Stropniku, ob cerkvi. Naročite jih lahko tudi po telefonu 0602-61-202. REGAL ZA DNEVNO SOBO 4 m, lahko samo 3 m, prodam. Telefon 858-470. OSEBNI AVTO RENAULTT{-9.TD, letnik 92, prevdže/iih 19,000 km, zavtoradiem, prevlekami, evropriklopom ter preprogami, prodam za 14.500 dem. Telefon 853-894. POSLOVNI PROSRTOR, velikosti cca 25 m2r nasproti Doma učencev, Velenje oddam, primerno za mirno obrt. Telefon 853-894. VARUJE IN USTVARJALNO KRATKOČASI OTROKA na vašem domu študentka ob vikendih ob kateri koli uri. Telefon 851-655. ŠTEDILNIK 2 + 2, šivalni stroj Ruža in usnjeno sedežno garnituro, prodam. Telefon 858-005. JUGO FLORIDA, rdeča, letnik 90/12, izolirana, garažirana, prodam. Telefon 854-181 interna 239. PRALNI STROJ GORENJE, ugodno prodam. Telefon 850-292 popoldan. SEKULAR ZA REZANJE DRV, nihalna hrastova masivna vrata 2,60 X 2,30 m in peč Kuperbus, prodam. Telefon 857-682. PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO, nosilnosti 800 kg, prodam za PREDAVANJE, DUHOVNA GLA-. SBA, POEZIJA! Predavanje: "KARMA-ZAKON VZROKA IN-POSLEDIC." V četrtek, 17.2.94 ob 18. uri v Knjižnici Velenje. PRODAJA SATELITSKIH SISTEMOV od 399 DEM dalje. Telefon 850-552. DOMAČE KONJSKE SALAME PRODAM. Telefon 885-056. POSLOVNI PROSTOR V VELENJU, 50 m2 na dobri lokaciji oddamo. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro "Mirna dejavnost". R-4 TL, letnik 12/80, dobro ohranjen, registriran do 1/95 prodam za 1.300 DEM. Telefon 857-927 ali 851-226. TOVORNI AVTO TAM 35.80, letnik 89,90.000 km, vozen z B kategorijo, ugodno prodamo. Telefon 857-688. R-5 GTL 1,4, letnik 90, rdeč, pet vrat, s katalizatorjem, brezhiben, prodam. Telefon 857-688. STANOVANJSKO HIŠO V ZASAVJU z 1 ha zemlje, zamenjam za dvosobno lastniško stanovanje v Velenju. Telefon 858-829. MLIN NA KAMNE, za mletje žita in par vprege za vola ali kravo, prodam. Telefon Tomaž, 888-234. Za vse, Ki ste p/^čri/i naročnino Mali oglasi zastonj! Pokličite tel. 855 450 a// S54 761. KINC KINC KINC DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 17.2. ob 20. uri Nedelja, 20.2. ob 17. in 19. uri Ponedeljek, 21.2. ob 18. uri PRI ADAMSOVIH 2 - "nora" komedija Vloga: Angelica Huston, Raul Julija Režiser: Barry Sonnenfeld Za vse, ki poznajo nenavadno daižino Adams in ob njihovi nenavadnosti znajo celo uživati bodo prišli na svoj račun v tem drugem, za marsikoga celo boljšem, delu filma v katerim pri-veka na plan celo Adams najmlajši s čisto pravimi "očkovimi" brkci... Sobota, 19.2. ob 20. uri Ponedeljek, 21.2. ob 20. uri TINA • KAJ IMA LJUBEZEN S TEM - biografija znane ročk zvezde Tine Turner Vloga: Angella Bassett, Lauren-ce Fishburne Režija: Brian Gibson Več kot trideset let razburljivega Tininega življenja z vso njeno glasbo in trpljenjem vred. Angella Bassett je dobila za to vlogo Zlati GLOBUS! KINO ŠOŠTANJ 888888888 88 88 888883888388888 3888®» Petek, 18.2. ob 18. uri PRI ADAMSOVIH 2 - komedija Nedelja, 20.2. ob 17. url TINA - KAJ IMA LJUBEZEN S TEM - biografija, drama KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 18.2. ob 20. uri PRI ADAMSOVIH 2 komedija Nedelja, 20.2. OB 20. URI TINA - KAJ IMA LJUBEZEN S TEM - drama Republika Slovenija Geodetska uprava občine Velenje Prešernova 1 objavlja na podlagi določil odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil UL RS 28/93 javni razpis za izgradnjo lokalne računalniške mreže za poslovni in grafični sistem z ustrezno strojno in programsko opremo ter perifernimi enotami 1. Predmet razpisa je izgradnja računalniške mreže za poslovni in grafični sistem z ustrezno strojno in programsko opremo ter perifernimi enotami na geodetski upravi občine Velenje, Prešernova 1. Podrobnejši opis konfiguracije in kriteriji za ugotavljanje sposobnosti izvajalcev so navedeni v razpisni dokumentaciji. 2. Ponudba je v tolarjih s prometnim davkom. 3. Predviden dobavni rok marec 1994. 4. Lokacija dostave opreme in instalacija mreže :Geodetska uprava občine Velenje Prešernova 1 5. Razpisno dokumentacijo in kriterije za ugotavljanje sposobnosti izvajalcev lahko zainteresirani ponudniki dobijo ob predložitvi pooblastila vsak dan in sicer v osmih dneh po objavi med 9. in 13. uro na Geodetski upravi občine Velenje. 6. Rok za sprejem ponudb: osem dni po objavi, poštno priporočeno na naslov: Geodetska uprava občine Velenje, Prešernova 1, Velenje, ali osebno v glavno pisarno v času uradnih ur na istem naslovu. 7. Pisne ponudbe je treba oddati v zaprti ovojnici z oznako "Ne odpiraj, ponudba" in "javni razpis". 8.0 izbiri bodo ponudniki obveščeni v roku osem dni od dneva odpiranja ponudb. Geodetska uprava občine Velenje 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 17.FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Press ambulanta; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 18.FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ^ SOBOTA, 19.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj,kje,kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna;18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 20.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 21.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 22.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 23.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE V tednu od 7. 2.1994 do 13. 2.1994 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust..zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: 7.2. 9. 2. 10.2. 11.2. 13.2. AMP Veliki vrh AMP Veliki vrh AMP Veliki vrh AMP Veliki vrh AMP Veliki vrh 130 mikro-g/m3 110 110 190 110 ■ SEKRETARIA T ZA OKOLJE IN PROSTOR MAX. POLURNE KONCENTR. od 7.2. do 13.2.1994 konc. SO 2 (mg/m3) TOP. V.V. ZAV VEL. MERILNE POSTAJE G.G. 7.2. 11.2. m 8.2. □ 12.2. 9.2. 13 2. 68290 Sevnica, Slovenija Hermanova 1, p.p. 9, telefon: n*c. (0608) 41 224 fax: (0608) 41 626, telex: 35815 TANSEV Si Tanin Sevnica odkupuje za potrebe svoje proizvodnje les pravega kostanja po novih odkupnih cenah in sicer 2200 SIT za PRM in 2900 SIT za m3. Vse ostale informacije dobite lahko na telefonski številki 0608/ 41 349 _oziroma 41 044 ali na sedežu trgovine. DEŽURSTVA Občina Velenje Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 urna dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 17. februaija - dopoldan dr. Urbane, popoldan dr* Grošelj, nočni dr. Slavič in dr. Urbane Petek, 18. februaija - dr. Slavič, popoldan dr. Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Renko Soboto, 19.februaija in nedeljo, 20. februarja - dr. Friškovec, dr. Stupar, dr. Kozorog Ponedeljek, 21. februarja-dopoldan dr. Gašper, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Friškovec in dr. Gašper Zobozdravstvo: V soboto, 19. februaija in nedeljo, 20. februarja -dr. Vlasta Šterbenk od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 18. februarja do 25. februaija -Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, tel.: 0609/618-117. Občina Mozirje: iiitsniititHnsittttiitHHtitttfijt Veterinarska postaja v Mozirju: Do 20. februarja - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Mozirje, tel.: 0609/616-978 ali 831-219. Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti. sedla bo na rožna tla in jokata, ker le ni. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica VIDA SOVINC rojena Groznik 1910-1994 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred, govorniku in pevcem za lepo zapete žalostinke. Žalujoči: Hčerke Marija, Veronika, Helena in Hedvika z družinami ter vnuki in pravnuki. V SPOMIN Vnaša srca ste se vpisali, čas vas ne bo nikoli izbrisal, tudi če spokojno spite, Z nami kakor prej živite. 13. februarja je minilo leto, ko je obnemoglo plemenito srce naše MAME in OMIKE JOŽEFE PODBEVŠEKst. Hvala vsem, ki stejo spoštovali in seje spominjate. NJENI Nič ne jokajte za mano, le svečke mi prižgite, nihče ne ve, kako sem jaz trpela, te večni mirmi zaželite. ZAHVALA Nenadoma je odšla od nas MATILDA PODSTENSEK M. Gubca 4, Šoštanj 29.3.1924-2.2.1994 se iskreno zahvaljujemo dr. Pirtovšku, govorniku gospodu Toplišku, nosilcem praporov ter družini Stopar ter osebju bolnišnice Topolšica. Hvala vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Sinova Jože in Toni z družinama ter ostalo sorodstvo. Trudne bom oči zakril z rokami, z lahkimi koraki stopil dol-dol v šumečo, neizmerno večnost, tam bom legel na zeleni mah, tam bom sanjal lepe dolge sanje, morje bo šumelo nad menoj. (Ivan Cankar) ZAHVALA Od nas seje za vedno poslovil ljubljeni mož, oče, dedek in pradedek IVAN ZA JC iz Gaberk Ob nenadomnstljivi izgubi se želimo zahvaliti vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pred vsem zdravstvenemu osebju. Prav tako velja zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje in sveče ter udeležbo na pogrebu. Gasilcem, govornikom, pevcem in duhovniku hvala za opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta IVANA MIKLAVA iz Podkraja pri Velenju se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in s svečami ter s cvetjem prekrili grob. Iskrena hvala godbi RLV, častni straži, hvala govornikoma in podkrajskim fantom za zapete žalostinke ter gospodu župniku za svečan obred. Žalujoči: Sin Milan z družino, hči Darinka z družino ter ostalo sorodstvo. Nične jokajte za mano, le svečke mi prižgite, nihče ne ve, kako sem jaz trpel, le večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedija in brata ROMANA CVERLE 17.1.1928 - 8.2.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali vence, cvetje, sveče, darovali za cerkvene potrebe in svete maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Stuparju, za vedno pripravljeno pomoč na domu. Hvala organistu in pevcem za zapete/elostinke ter praporščakom. Iskrena hvala gospodu župniku za svečan obred, govornikoma za poslovilne besede, častni straži upokojencev RLV ter godbi za odigrane žalostinke. VSI NJEGOVI _D)@ toplovod dom servis pleskanje ta opaži 63320 Velenje tel.: (063) 857 668 Razstava značk, znamk, kulijev... Velenje - V sejni sobi Doma za varstvo odraslih v Velenju bodo v ponedeljek odprli razstavo člani velenjskega Društva zbirateljev znamk, starega denarja, etnografskih predmetov in značk. Na ogled bo ves prihodnji teden, razstavili pa bodo predmete iz vseh področij, kijih to društvo pokriva. ■ "Nas čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje S. 23/26-92 je "Naš Jas" uvrSčen med proizvode informativnega značaja iz 13 točke, tarifna Številka 3, za kaere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955. Žiro raCun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 90,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1000,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: KM111K ■'HM'M\ in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Herma in Peter-Peč Groznik: Vaje iz slovenskega jezika za 3. razred Z igro do znanja Prav poseben občutek je, ko dobiš v roke Vaje iz slovenskega jezika za 3. razred in ugotoviš, da sta knjigo, ki bo v veliko pomoč pri učenju slovenskega jezika učiteljem in učencem, izdala Ve-lenjčana: dolgoletna učiteljica Herma Groznik in njen sin Peter Groznik - Peč, kije __________MsmMK Moj način dela pri pouku tudi v našem časopisu. Pogovora se ni uspel udeležiti tudi ilustrator Peter Groznik - Peč. Žal. NAŠ ČAS: Kako je prišlo do izdaje te knjige, ki bo razveseljevala učitelje in učence 3. razredov osnovnih šol po vsej Slo- knjigo simpatično ilustriral. Ne izzide šolska knjiga vsak dan, niti vsako leto, včasih še deset let ne, v Velenju, pa še sploh ni izšla. Tokrat se je zgodilo prvič. Tisti, ki Hermo Groznik poznajo, pa že ugibajo, kaj bo prinesla naslednja. "V vajah učence vodi in usmerja deček - tretješolec Boštjan. Učenci so se ga razveselili, ker včasih pove kakšno pikro o svoji učiteljici. Nikar se ne bojte za svojo avtoriteto! Odnosi med učiteljico in učenci postajajo tako še pristnejši." To so besede Her-me Groznik, namenjene učiteljem. Avtorico Vaj iz slovenskega jezika smo prejšnji teden povabili v uredništvo, ker smo bili prepričani, da si zasluži pozornost Herma Groznik: "Glavni krivec je svetovalka Zavoda za šolstvo iz Celja, prof. Vera Žužej. Povedati moram takole: v občini Velenje sem bila skoraj petnajst let vodja občinskega aktiva in pred petimi leti sem rekla: tako, zdaj pa še en učni nastop za kolegice in kolege iz tretjih razredov, potem pa konec. Takrat sem se lotila ustnega sporočanja, ki predstavlja mnogim v 3. razredu precej težko snov. Prof. Žužejeva je bila ob nastopu navdušena. Predvsem nad karikaturami, ki sem jih uporabljala pri tej učni uri. Pred dvema letoma me pokliče in pravi: "Dovolj dobro te poznam in vem, da za tisti nastop nisi imela materiala samo za eno uro, imeti ga moraš več." Odgovorila sem ji - imam ga za vse leto. Takrat je pričela resno akcijo, da pride to pred vse slovenske otroke. Njej seje zdelo krivično, da bi tak način pouka imela samo majhna skupina učencev. Pritegnila je sodelavko prof. Mileno Ivšek, svetovalko za slovenski jezik na predmetni stopnji, zaposleno na Zavodu za šolstvo, enota Celje, ki je bila tudi navdušena. Malce seje zapletlo potem v Ljubljani, na Zavodu za šolstvo. Knjiga je namreč nastajala dve leti. Vrednost knjige vaj paje v tem, daje Zavod za šolstvo določil odlične recenzente: glavna je magistra Martina Križaj - Ortar, asistentka za slovenski jezik na Filozofski fakulteti in ena iz skupine, ki pripravlja prenovo slovenskega jezika. Že prva recenzija je bila ugodna, ona pa je prav z vidika prenove slovenskega jezika svetovala še nekaj vaj, ki sva jih s Petrom dodatno vnesla. Recenzija je bila tako z likovne kot z vsebinske, psihološke, pedagoške, metodične strani opravljene res na najvišjem nivoju in kar mi je v posebno zadovoljstvo: komisija za izdajo učbenikov pri Zavodu za šolstvo je zelo natančno prediha-la gradivo in dala, ne samo dovoljenje, ampak celo priporočilo za uporabo tega gradiva." NAŠ CAS: Vaje so nekaj posebnega še zaradi nečesa. Naredila sta jih mati in sin. Herma Groznik: "Brez Peča te knjige ne bi bilo. Dokler on ni risal zame, za moje otroke, sem skoraj učila slovenski jezik tako kot telesno vzgojo, vaje sem kazala. Kaj delamo z rokami, sem spraševala in otroci so naštevali: praskamo, žugamo, stikamo in tako naprej. Ko sem pa ugotovila, da ima Peter smisel za karikaturo, sva začela sodelovati. Dolga leta sem prej iskala aplikacije po knjigah, revijah, časopisih in jih uporabljala pri pouku. Ko sem prvo Pečovo karikaturo prinesla v razred, sem bila strahovito presenečena. Otroci so zagnali vik in krik in ugotovila sem, da prav tak način risanja spodbuja otroke pri delu. Vsako uro smo začeli s smehom, zabavo in kar je bilo še posebno važno: ta način risanja je učencem pravzaprav omogočil, da jih je že pogled na risbo razveselil in miselno aktiviral. Ob vaji kako se oglašajo živali, so napisali: kikirikajo in ta kikirikajo jim je takoj dal asociacijo na drugo žival: mijavkajo, lajajo, mukajo... To je bil neusahljiv vir znanja in otroci so tako naštevali pri eni vaji glagole, pri drugi pa kaj drugega. S Pečem sva se oba smejala, včasih pa je bil Peč tudi jezen name." NAŠ ČAS: Zakaj? Herma Groznik: "Imam eno grdo lastnost, da zadnji trenutek delam stvari in velikokrat sem mu napisala na listek: "Peč, rabim to in to..." , on paje prišel bolj pozno domov, paje vseeno še narisal. Še enkrat poudarjam: brez njega knjige ne bi bilo, ker ne bi bilo kaj vanjo dati." NAŠ ČAS: Kako učenci gledajo na te vaje? Herma Groznik: "Zame reakcije otrok niso nobeno presenečenje. Res ne. Ker sem tako delala več kot dvajset let in opazovala svoje otroke, kako resnično uživajo ob delu pri slovenskem jeziku. Navdušeni so, prosijo me, tovarišica dajte nam še domačo nalogo." NAŠ ČAS: Kaj pa učitelji? Herma Groznik: "To pa je nekaj, česar nisem pričakovala. Doslej sem opravila dva učna nastopa. Prvi je bil za učitelje celjskega področja v Celju, na osnovni šoli'Lava, drugi, za učitelje žalske in mozirske občine pa na osnovni šoli v Šempetru. Iz učiteljev veje ena sama zahvala. Učitelji se zahvaljujejo v svojem imenu in kar je meni še lepše: v imenu svojih otrok. To, da cela velika skupina učiteljev ploska in ne preneha ploskati, tega nisem pričakovala." NAŠ ČAS: Vaje niso nastale čez noč. Omenili smo že, da so plod vašega dolgoletnega dela... Herma Groznik: "Menijih ni bilo težko pisat, ker jih nisem pisala naenkrat. Vaje iz slovenskega jezika so resnično plod 30-letne- ga poučevanja v 3. razredu. Dolga leta ta učitelj ni imel drugega kot učni načrt in berilo. V učnem načrtu paje bila predpisana vsa pravopisna in slovnična snov. Te sem se lotila pač na način, za katerega sem vedela, da bo otrokom najlažji." NAŠ ČAS: To pa je lahko, kolikor vas poznamo, samo skozi igro? Herma Groznik: "Sodim med liste učitelje, ki pravijo, da slovenski jezik ni ogrožen od drugih, ampak od nas samih. Od nas Slovencev. Če ga mi priskutimo otrokom... Moram povedati, daje raziskava, ki je bila opravljena pred nekaj leti pokazala, da je v osnovni šoli najmanj priljubljen materinski jezik in glasbena vzgoja. Ob tem seje vredno zamisliti. Tu gre preprosto za način pisanja učbenikov, ki so neprimerni za te otroke, ki so taki, da otrokom naredijo materin jezik odvraten. Tu sem pa presekala. Vedela sem, da se morajo otroci slovnice učiti igraje. Morajo sejo učiti na način, da sploh ne vedo, zlasti na razredni stopnji, da se slovničnega gradiva^sploh učijo." NAŠ ČAS: To je prva knjiga, kakšna bo naslednja? Herma Groznik: "Naslednja? Ne vem... Ko sem bila na DZS -Drznih znanilcih sprememb, je gospod Tine Logar, ki odgovarja za to področje rekel, da želijo sodelovati z nama, ker je to prva, zagotovo pa ne zadnja knjiga. Smejala sem se in si rekla: nobene več. Ko pa človek odloži eno delo... Nič ne vem. Morda bova pa s Pečem res še kaj naredila." NAŠ ČAS: Ideja že obstaja? Herma Groznik: "Ideje zdaj dežujejo tudi od drugod. Učitelji, ki so to videli, so sami navrgli kup idej, kaj bi osnovna šola še potrebovala. Najprej je treba pokriti s seminarji vso Slovenijo..." NAŠ ČAS: Gospa Grozniko-va, še eno vprašanje ob koncu. Navadno ljudem, ki uspejo narediti kaj tako velikega kot ste vi, stoji ob strani družina. Sina sva že omenili, kaj pa mož? Herma Groznik: "Ja, brez Petra tako ali tako ne bi bilo nič. Bi pa izkoristila to priložnost in se iskreno zahvalila možu Bcnu, brez njega tudi ne bi bilo nič. Vseskozi nama je stal ob strani, naju bodril in kar je najbolj važno: verjel jc v to. Danes mora opravljati vse posle, ki sodijo k distribuciji knjige. Pa bolj kot za to, sem mu hvaležna za skrb, za razumevanje, za spodbudo pri delu. Naša družina je morda malo posebna: drugi so delali bolj koristne stvari, materialne zase, mi pa smo našli srečo v tem in lepo mi je, ker jo delimo skupno." ■ Milena Krstič - Planine Zimske počitnice Občinska zveza prijateljev ■ mladine jc tudi za letošnje krat- 1 ke zimske počitnice velenjskim I šolarjem pripravila obsežen pro- | gram aktivnosti. To bo zmogla ■ s finančno pomočjo sekretaria-j ta za družbene dejavnosti občine I Velenje. Preletimo, kaj vse | bodo med počitnicami v orga- ■ nizaciji različnih društev in or-: ganizacij lahko počeli otroci in I mladina. Pričelo se bo 27. februarja, | ko bo v Starem Velenju šahovs- . ki turnir, ki se bo pričel ob 9. I uri. V dneh od 28. februarja do | 4. marca bo organizirano re- | kreativno plavanje vsak dan od 9.30 do 11.15 in od 11.30 do ' 13.30 na zimskem bazenu v Ve- I lenju. Prvi termin je rezerviran | za šolarje do 4. razreda, drugi za ■ drugo stopnjo, cena pa 80 SIT. J V istih dneh lahko med 9. in 12. I uro v Rdeči dvorani igrate nam-| izni tenis ali pa se udeležite šole ■ rokometa (od 9. do 12.30 in od j 10.30 do 17.). Če vam je ljubši I mali nogomet , ga lahko v | počitniških dneh igrate v Rdeči | dvorani vsak dan od 12. - 13. in ■ od 13. do 14. ure. Na OŠ Biba Ročk bo potekal | košarkarski tabor vsak I počitniški dan od 10 do 12. ure, .. ________ X______ i.. ./--I- Destovnika odbojka. V knjižnici Velenje bodo vsako dopoldne ob 10. uri vrteli vi-deo filme, 2. marca ob 17. uri ne pozabite na uro pravljic. 1. marca ob 11.-h Kino Velenje vabi na ogled komedije "Denis pokora", 3. marca ob I I. uri pa vam bodo zavrteli uspešnico "Trije mušketirji". Cena vstopnic bo 400 tolarjev. Tečaji, izleti V času od 28. februarja do 4. marca se lahko tisti, ki se želite naučiti smučanja ali pa znanje le izpopolniti, udeležite začetnega oz. nadaljevalnega smučarskega tečaja na Kopah. Odhod bo vsak dan ob 8. uri s parkirnega prostora pri Rdeči dvorani, prihod domov pa ob 14. uri. Tečaj bodo izvajali vaditelji Zveze vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Velenje, cena paje 5500 tolarjev. OZPM organizira v času zimskih počitnic dva izleta. Prvega že 28. februarja, ko se lahko odpravite v Terme Zreče, kjer je v programu tudi kopanje v bazenu, ogled mini živalskega vrta in sprehod do znane zreške tovarne UN-IOR. Odhod bo ob 9. uri izpred Rdeče dvorane, povratek ob 15. uri, cena pa 500 SIT. 2. marca ob 9. uri se lahko odločite za izlet na Roglo, kjer se bodo otroci prosto sankali, izvedli pa bodo tudi sankaško tekmovanje. Ljubitelji hoje se bodo od tu lahko podali še na Pesek. Prijave in vplačila zbirajo na Občinski zvezi prijateljev mladine Velenje na Šaleški 19 a, tel. 853-369, do zasedbe mest v avtobusu, vendar najkasneje do 24. februarja. Ustvarjalne delavnice Od 28. februarja do 4. marca se lahko tisti počitnikarji, ki bodo ostali v mestu, udeležijo ustvarjalnih delavnic. Potekale bodo v dveh prostorih, na Kardeljevem trgu 1 in 2. Vsi, ki bi radi koristno, pestro in zabavno preživeli dopoldne od 10. ure dalje, jih obiščite. Izdelovali boste lutke, voščilnice, slikali in se igrali... Otroška olimpiada V četrtek, 3. marca, se bo ob 16. uri v telovadnici OŠ Livada pričela otroška olimpiada. Vabijo seveda čim več šolarjev iz cele občine Velenje, da seje udeležite. To bo priložnost za druženje, rekreacijo, zabavo in preizkus moči v desetih športnih in zabavnih disciplinah. Ne pozabite le na copate! Organistka Barbara Sevšek Herma Groznik, učiteljica 3.a osnovne šole Gustava Šiliha iz Velenja, se ni pustila slikati drugače kot s "svojimi" otroki (foto: S.Vovk) Nagrada za nagrajene Že pred časom smo v našem tedniku pisali o orglavki Barbari Sevšek iz Šoštanja, o dekletu, ki ve, kaj hoče. Imeli smo prav, saj to ta znova in znova dokazuje. Pred nedavnim seje namreč Barbara mudila v Frankfurtu na Odri. Tja so namreč potovali nagrajenci z lanskega evropskega tekmovanja orglavcev, ki je bilo v Ljubljani. Potovanje naj bi bilo nagrada, ki pa zanjo ni bila zastonj. Da si jo je zaslužila, je Barbara znova dokazala na nastopu. Ob tej priložnosti gaje imela v koncertni hali Carl Philipp Eman-uel Bach v mestu na meji z Nemčijo in Poljsko. Z igranjem na kraljico instrumentov - kot pravijo orglam - je približno 250 obiskovalcev koncerta (po aplavzu sodeč, pravi) navdušila. Takole je pripovedovala ob obisku v naši redakciji: "Dober občutek sem imela ob izvabljanju lepih zvokov. Če je instrument dober, je igranje na orgle pravi užitek. Obisk na koncertu, zadovoljno občinstvo in moja profesorica Ema Zapušek so bili zame res prava nagrada za vložen trud." Razumljivo, vesela je svojih uspehov, vesela tega, da si orgle počasi utirajo pot med uveljavljenimi instrumenti klasične glasbe tudi v velenjski občini ter njeni okolici. Obisk na koncertih je Barbara in njena profesorica Ema Zapušek na koncertu v Frankfurtu na Odri skladbe "šle v ušeha" žiriji. Potrudila se bo, da bo zaigrala najbolje, kar zna. To bo Barbari, ki pet iet igra na orgle, vlilo več optimizma za nadaljnjo pot. Ta učenka tretjega letnika srednje glasbene šole v Velenju oziroma tretjega letnika velenjske gimnazije bi rada namreč nadaljevala tudi po tej poti. Najraje bi nadaljevala izobraževanje kje v tujini. Če ji to ne bo uspelo, pa doma na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Možnosti, da bi si premislila, je malo. Veliko uspeha njej in ostalim orglavcem! vedno večji, "občinstvo se izobražuje hkrati z nami." Toda, Barbara sedaj nima časa za obujanje lepih trenutkov na omenjenem potovanju. Z vso "ihto" se pripravlja na vnovično preizkušnjo med sebi enakimi - na državno tekmovanje orglavcev. To bo 18. marca letos v Cankarjevem domu v Ljubljani. V njeni skupini bo nastopilo sedem odličnih virtuozov na orgle, med njimi kar trije iz orgelskega oddelka velenjske glasbene šole. Konkurenca bo huda, uvrstitev odvisna od znanja, razpoloženja in tega, kako bodo zaigrane