SpocHrlone tn abbonamento postale — PoStnlna platen« w gotovini Leto XL, Št* 10 („ JUTRO" št. 54 a) Ljubljana, ponedeljek 8. marca 1943-XX Cena cent. Upravništvo. Ljubljana. Puccinijeva uhca 5 — Telefon št. 31-22, 31-23 31-24. Inseratni oddelek: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31.-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. izključno zastopstvo za oglase tz Kr Italije in inozemstva ima Unione Pubhlieita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA LJubljana. Puccinijeva ul. 5. Telefon it 31-22, 31-23 31-24. 31-25 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja mesečno L 3.— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu _ CONCESS1 ON ARI A ESCLUSIVA per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A^ Milano attivita aerea ln Tunisia Nei o37so dl cnnbattsmentS c!uqoe vel.voli nemici sltre O Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 7 maržo 1943-XX1 il ; seguente bollettino di guerra n. 1016: Ne! settore meridionale tunisino si sono i svolte nel!a giornata di ieri a/.ioni di carat-tere loeale. I/aviazionc ha validamente eoncorso, aerei sono stati abfeattuti luanerosi distrutti al suolo bombardando concentramentl di carri ar-mati postazioni di artiglierie e colonne di automezzL Nei corso di eombattimenti aerei clnque «Sp?tfire» seno stati ahbattuti e numerosi veiivoli venivano dstrutti al suolo in un aeroporto avversario. Živahno delovanje letalstva v Tunlsii V letalskih bojih fe bila sestreljenih pet sovražnik letal, mnogi pa uničeni na tleh Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 7. marca naslednje 1016. vojno poročijo: V južnem tuniškem odseku so bile včeraj akcije krajevnega značaja. Letalstvo je uspešno sodelovalo in sicer z bombardiranjem zbirališč oklopnih vozil, topnških postojank in motoriziranih kolon. V letalskih bojih je bilo sestreljenih pet »Spitfirov«, mnogo letal pa je bilo uničenih na nekem sovražnikovem letališču. Fidnašelnilc generalnega štaba Rim. 6. marca. s. Uradni list objavlja Kraljevi ukaz. s katerm je na novo uvedena funkcija podnačelnika v generalnem štabu. sa Ducejevo priznanje Narodni cestni milici iiim, 6. m"rea, a. Duce je v navzoč"ost; ministra za javna dcia, predsednika avtonomne družbe za državne ceste, državnega podtajnika, načelnika glavnega štaba Narodne mil ce in generalnega ravnatelja avtonomne družbe za državne ceste sprejel generala Uga Leon-rdija, poveljnika Narodne cestne m iice ter številne v;Soke funkcij naije cestne milice. Ge eral Leon?rdi js Duceju kratke porečal o delu v 1. i942. ki ga jc izvršila Narodna ce-tna m lica v okviru* ureditve cestnega prometa m prispevanja k vojnim operac jam. Na vsem državnem ozemlju se je to delo izvrševalo v živahnem tempu, ki je že tradicija pr tej posebni milici in je bilo posebej posvečen izvrševa'ju vseh zakenrv, k; jih je narekovalo vojno stanje. Na frontah in zse-iaen h ozemljih je Narodna cestna milica pomagala v službah za preskrbo ir čuvanje varnosti pri velikih vojaških edinicah. V cestnem pr metu :n drugih važ ih nalogah zaščite, spremljave in konvojev na prometnih ž lah v vc jnem področju je Narodna cestna milica — predvsem v Rusiji in balkanskih državah — dokazala največje sposobnost; te ves visoki duh prostovoljstva ki vlada med njenim* legij narji. ki so prejeli med dmgim tudi 48 odlikovanj za Nazadcvaaje prehrane v Alžiru In fraiic^skem Mar j ku Tanger, 6. marca. s. Iz Al žira in francoskega Maroka prihajajo vesti, po katerih vedno bolj narašča nerazpoloženje domačega prebivalstva zaradi slabih izgledov za prehrano, ki izvirajo iz slabe žitne letine lanskega leta. Zaradi stalnih rekvlzicij angležko-ameriških voj šk h oblasti je tudi stg-nje živine zelo padlo, kar bo zelo škodovalo delu na polju, z druee strani pa primanjkuje delavcev za kmetsko delo, ki bi bili prepomladansko sezono nujno potrebni. Doba setve je že minila, toda rodovitna polja Alžina in Maroka so daleč naokrog zapuščena. Primanjkovalo je seme-nje, primanjkovali so ljudje, primanjkovalo je gorivo in olje za motoma vozila, ki so .jih bili že dolgo vajeni evropski koloni in tudi domačini pri poljedelskih delih. Skrhi poljedelcev so tem večje, ker ne bodo zaradi tega stanja trpeli samo vsi pre Teli severne Afrike, temveč bo tudi izključena vsaka možnost vsakršnega izvoza žita, vina in olja, ki je bil doslej glavni vir blaginje v Alžiru in Maroku. Taka je slika v teh krajih samo nekaj mesecev potem, cd-kar jih je zasedlo angleško-ameriško vojaštvo. Španci prevzeli pzstsio upravo v Targerfu Tanger, 6. marca. s. V pretekli noči je zasedlo urade poštne, brzojavne in telefonske uprave v Tangerju, ki je bila doslej v francoskih rokah, šp:nsko tehnično osebje in je tako ta uprava postala sedaj del javnih sil španskega maroškega protektoiata. Dogolek je med francoskimi disidenti v Tangerju zbudil veliko nevoljo. Napadi sirskh nacionalistov v Siriji Smirna, 6. marca. s. iz Bejruta poročajo, da so se v zadnjih dneh pomnožili napadi sirskih nacionalistov, zlasti na železniške naprave. Anglo-degolistične oblasti prikrivajo škodo, kakor tudi kraje, kjer so se ti atentati zgodili, in se omejujejo samo na poročila o številu žrtev. Egiptski prlifeUvalci bimbaža v krizi Smirna, 6. marca. s. Iz Kaira poročajo. da jc Kamel Sidki paša, f nančnj minister sedanje egiptske vlade, 'zjavil, da se je vlada odločila i*azpis?ti novo »bombažno posojio« 2 milijonov eg;ptskih lir. S tem denarjem namerava p kup ti neprodani pri. delek bmbaža 'n olajšati težko krizo efifipt-skih pridelovalcev. Poravnal čim prej zaJstalo naročnino! Sovjetski odpor južno od Harkova zlomi jan Obkoljeni oddelki sovjetske oklopne armade uničeni — 225 topov, 51 tankov in looo drugih vozil zaplenjenih Madžarska vojno p®rccf?o vojaško hrabrost. General Leonhard, ki te je v 'menu vseh pripadnikov Narodne cestne milice zahvalil Duceju da lahko ak-t vno sodeluje v največji voj i in da je lahke doživel vse dogdke slavnih ekspsdi-eijskih zbore v. je ponovno naglas i vdanost vseh črn h srajc v Narodni ce tni mi"ici ki gledajo v Duceja z zvestobo vseh v njegovem menu doblje^h bitk. Duce ki je z živahnim zanimanjem sprejel na znanje pereč lo o živahnem delovanju Narodne milice za dovriitev r.jenih na-trg v miru in vojn; je pedčrtal važnost, ki jo ima v cestnem prometu v zmerom bolj razgibanem razvoju moderne vojne Duce ze je na koncu zahvalil generalu Leo-nard';'u za vse storie-o in mu naročil naj sporoč izraze njegovega priznanja tudi vsem častnikom in Ornim srajcam. Dar ksrzišklh iredentlstov Duceju Rim, 6. marca. s. Duce je sprejel prof Antonija Francesca Philippmia. ravnatelja dnevnika »Idea Corsa«, ki mu je izrolil kolekcijo tega lista, glasila korziških ireden-tistov v Italiji. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Ob kubanskem mostišču in ob Minsu. kakor tudi na doneški trontl so bile včeraj samo borbe krajevnega pomena. S sunki nemških oklopnih edinic so bile sovjetske { čete razkropljene na izhodiščnih postojankah. Priveden h j« bil'.- več sto ujetnikov in nabranega mnogo plena. Na področju južno <>d Harkova so hrzi oddelki kopne vojske in SS zlomili močan oilpor sovražnika in ga vrgli proti severu Obkoljeni oddelki so\j iske 3. oklopne ar made. ki je obstojala iz delov 12. in 15 oklopnega zbora, enega konjeniškega zbora ln treh strelskih divizij, so bili uničeni, število ujetnikov in nhveg p'eiia so mogli šele deloma ugotoviti Dr»s'cj je bilo naštetih 225 topov, 61 oklop iih voz in 1000 drugih vozil. Krvave sovjetske Izgube so izredno velike. Na prostoru zap-adno od Kurska in v celotnem ore!.-.kem ;,dse :u so se menjavali močni sovražnikovi napadi z uspešnimi lastnimi protisunki. Oasi je sovražnik vrgel v borbo več svežih u'vizij, se n»u ni nikjer posrečilo doseči uspehe. V' okvirji načrtnih prostornih premikanj jo bilo mesto I)ž-its!; po končani izpraznitvi brez boja prepuščeno sovražniku. Vsi so- vjetski poskusi, da bi motili nemška premikanja pri odmikanju, so ostali brezuspešni. V odseku Stare Ruse Je sovražnik tudi včeraj vedno znova napadal naše močne obrambe postojanke bil pa je s hudimi izgubami oklopnih voz in ljudi vržen nazaj. Južno od Ladoškega jezera je uspelo našim četam s krajevnimi sunki zboljšatl lastne postojanke, prt čemer je bilo razen številnega plena privedenih tudi več sto ujetnikov. V mnogih odsekih vzhodne fronte so močni oddelki letalstva s silovitimi napad! podpirali operacije vojske, pri čemer so najbolj uspešno obstreljevali zbirališča sovražnih sil in dovozne zveze sovražnika. Na južni tuniki fronti so Izvedle nem-ško-ltalljanske čete krajeven sunek proti sovražniku. Izvidniške sile so vdrle daleč na sovražnikovo ozemlje. Oddelki letal za bližnje polete so obstreljevali z vidnim učinkom oklnpne sile in motorizirane kolone nasprotnika ter napadli tudi sovražno letalsko oporišče. Pri uapadu na sovražnikov konvoj, o katerem je bilo poročano že včeraj, je bila hudo poškodovana še nadaljnja velika prevozna ladja. Med obrambo pred sovražnimi letalskimi napadi na dva liraja oh francoski atlantski obali so bili sestreljeni trije štirimo-torni bombniki in dva lovca. R&mški pritiuk cb Doncu narašča i Madžarska trdno ob strani Budimpešta, 6. marca. s. Večerni listi se spominjajo obletnice dneva, ko ,je bil NTkolaj Kallay po regentovi volji imenovan za predsedn'ka ministrskega sveta. V neutrualjivem delovanju njegove vlade omenjajo listi predvsem njegovo Drizade-vsnje za uredHev raznih socialn'h vprašanj, pri katerih je posvečal največjo pozornost pomoči in podpori industrijskemu in kmefijskemu delavstvu Listi porabljajo priložnost tega jub;leja. da ome^ja^o tudi, kako je madžarsko zunanjo politiko ves ta čas navdajala globoka zvestoba zvezi s silami trojnega pakta in kako se madžarske čete na vzhodni fronti borijo za obrambo evropske civilizacije. d3 bi obenem ohranile državi neodvisnost, njenim meam pa nedotakljivost. Ministrski predsednik Kallay, ki zvesto izvršuje in deluie po smernicah regen'a. vodi državo v boljšo bodočnost ob strani sil trojnega pakta, s kaferimi je Madžarska zvezana v skupnosti, ki jo je prevzela iz svobodne volje in zaradi najvišjih interesov države. Madžarsko-fkreko kulturno sodelovanje Budimpešta, 6. marca. s. V kratkem bo prispela v Budimpešto delegacija finsk h kulturnih delavcev, v kateri bodo največ zastopani vseučiliški profesorji in pisatelji. Finsko zastopstvo, ki ga je povabil madžarski minister za kulturo, bo ostalo na Madžarskem teden dni in bo sodelovalo pri delih madžarsko-finske kulturne komisije, ki je bila ustanovljena ob sklenitvi kulturnega sporazuma med obema državama. Razen tega bo delegacija prisostvovala tudi otvoritvi velike madžarsko-finske razstave. Ameriško rovarjenje v Franciji Pariz, 6. marca. s. Dnevnik »Le Matin« je pričel objavljati vrsto člankov o tajnem ameriškem debvin^i " F"r>n"i l r*-1 1 1940 42. List trdi, da so bili admiral Leahy, veleposlanik Zedinjenih držav v Vichyju, po-slaniški svetnik Tuck, generalni konzul Murphy ln ravnatelj agencije »United Press« v Franciji Heinzen poglavarji organizacije, ki je podkupovala visoke funltc jo-narje, generale, industrijce in novinarje ter skušala s tem na vse načine ovirati delo vichyjske vlade za sporazum z Nemčijo. Generalni konzul Murphy je bil, kakor je sedaj znano, načelnik severnoame išlce tajne službe, ki je pripravljala in org nizirala izdajo francoskih vodij v severni Afriki in je na ta način omogočila Izkrcanje sever-noamerlšlh čet, ne d3 bi naletele na kak resen odpor s francoske strani. Berl'n, 6. marca. Ofenzivne operac je v južnem odseku se nadaljujejo zadovoljivo po do'očenih račitih Tudi v zadnjih 24 urah je nenr£k m četam u pol- prid b t- ni terenu, bodisi južno cd Lisičanska kakor tudi severno od Mruvsk.iukaje. Mn?ji skupin ki so bile odrezane, je bilo l:kvld"ra-nih. Pr tisk Ncmcev prstrja, kakor priznava sovjetsko povelj ištve samo, zmerom silnejšl in s cer kljub neugodn:m vremenskim pogojem in čeprav letalstvo ne mere več dovolj uspešno podpirati napadalnih oddelkov. Tudi južno cd Harkova so se morale sovjetske čete uinaltn ti bolj picti vzhc-au n prepu t ti usodj osta ke 3. armade, ki se je, k:kor znano, prebila še dr.ije od Kra^ -lograca. Sedaj se glavni del sovražnih sil znova ureja vzdolž vzhodne ob'i!e D nca. Ni j zk'j učene-, da bojo skušali za vsako ceno ustaviti nemško napredovanje in p-z-aeje kdaj zopet pre ti v ofenzivo. Važno je, naglašajo k mentarji glas la sovjetske obkrožene sile, da u pe zadržati 9c-viažni-kov sunek v gotovem iolu vodnega toka i sicer tako, d; nc bo iiik er nobenega nevarnega klina. Ce bo desožon ta iz'd, se bo položaj gotovo preobrnil. Seveda je treba tud; bolj južno obdržati nekaune temelj ^ važne postojanke. Komcntarj moskovskega l'sta so značilni zaradi tega, ker dajo j a ono razumeti, da Di bi? razvoj neuišitvi p^otlo/dizive lanlco zelo lvzličen ;d onoga. č> k terim sj računa1.' še pred : ekaj dnev: ;n da je treba bit sedaj resno v skrbeh zarad p:slede, ki bi jih utegnil imeti pep in umik v doneški k'>tl ni za trenutek, ko se bj lahko začela no*, a spemlaina »n poletna vojna. Zaradi pom'r;enia ncglašajo sednj v Moskvi, da uspehi Timošenka v srednjem in severnem odseku ne zravnavajo samo nemških uspehov na jugu, temveč so ustvarili celo pogoje za splošen preokret celotne borbe, namreč za istočasni odio-čilni napad, k: ga je pred kratk.m napovedal Stal n. "Kakšni so ti pogoji, ni nikjer podrobneje povedano. Prav zaradi tega se ponavljajo samo stare ugotovitve, češ. da je imeia sovjetska ofenz.va v srednjem od-eku samo ta namen, da bi zopet osvojila nekatere utrjene postojanke in tako zmanjšala možnost uspešnega zcpe.nega nemškega napada, kar b. dalo sovjetskemu vrhovnemu poveljništvu možnost zbrati še enkrat vse svoje sile na verjetno najmanj odporni točki med Oriom in Rostovom. Res je, da Nemci delajo prav tako. toda južni od.ek ne obit ga žtvjjenjskih središč, .vakor sla Lcmngra i in Moskva, m je zaradi tega bolj prikiadon za ofenz.vne sunke, kakor tud za elastično obrambo. V skrajnem pr.meru, — tako govori sovjetska propaganda. — bi prišlo do tega. kar se je zgodilo pretek.o poletje, in sicer do umika do Volge ;n Kavkaza in končno do odločnega protinapada z napredovanjem do Jnjepra aLi morda tud do zapadne meje. V nadaljnjem .je zanimivo zabeležiti, da Moskva preko svojih predstavnikov ori angleškem in severnoamer.škem tisku pošilja v svet nov ce. češ. da so izgledi za uspehe, ki bodo sledili pomladanskim oneracijam na vzhodu mnogo večji kakor ob pričetku velike zmske ofenzive. Te trditve opira sovjet-ka propaganda na to. da sta Voro-š lov m Budjonij v pretekli zimi spravila na noge okrog 400 div zij vojske, katerih ie ena tretjina motorizirana ali opremljena z oklopnimi vozovi V ostalem, naglaša komentar v »New York Timesu«. niti ni potrebno da bi sovjetski vojski uspelo prebiti nemško fronto, temveč je celo z določenimi pogoji bolj ugodno, če se obe fronti zaustavita n drob:ta v krvavi pozicijski vojni Kar se glavno, je to. da bo večin3 T=m5k;h =ril zaooslena na vzhodu in se bo tamkaj polagoma sistematsko izčrpavala Ta komentar ie pnnn'r^ma jasen, kaiti po tei poti nai b: bol'«ev škj zaveznik ostal v oolni mofi. toda n:k?kor ne preveč močan Si na tudi tak' k k^žem r^polnoma ne-intere^Vp^e ;n že v nan-ei pkorai s?d;,:t č-"io už:v?io ob da bi boMlavrški kolos p^ri n-ed mnre in se zadri v srce Evrope. (»II Piccolo«) Izjalovljeni sovjetski napadi Berlin. 6. marca. s. Po nekoliko dneh trdih obrambnih bojev ob Kubanskem mostišču se je po poročilih iz po>blaščenega vira nemški pi-ctinapad proti sovjetski 58. armadi, ki je hoteia obkoliti nemško severno krilo, zmagovito zaključil. Sovražne divizije, kj &o bile potisnjene v močvirno ozemlje, so bile uničene. Drugi sovjetski oddelki so bili zuesetkovani. Rusi so na bo-jiiču pustiL nad 1.000 mrtvih. V nemške roke je p-dlo: 69 topov. 66 metalcev min. 1&6 suojn.c in nui. go drugega avtomatskega orežja. Nadalje poročajo, Ja so boljševiki tudi včeraj obnovili svoje besne napade zlasti n.3 cbeh straneh Stare Ruse. Močni oddelki topništva in oklopn.h voz, kakor tudi številna letalska krdela, so podpirala sovjetsko ofenzivo. Nemške čete so se hrabio branile in uničile 21 sovražnih oklepnih voz. V južnovzhodnem in severnozapndnem odseku pri Orlu, so se tudi včeraj izjalovili novi boljševiški napadi. 3olj severno je sovražnik napadel na široki fronti in je bil povsol zavrnjen ali premagzn. Nasprotnikove izgube so bUo tudi tukaj ogromne. B?f: pri Orlu Berlin, 6. maica, s. tuen vojnih -op.^nJ-tuv je pojal podrobnejšo sdiko o huuih borbah, ki so se v zadnjih štirih t«-ciiili po večmesečnem premo, u razvile na j polrCojU okrog Orla. Dopionik navarja, da je bilo tamkaj un.čenih nad 350 oklopnih ■ \oz in je padlo 40.000 sovjetskih vojakov in sicer 18.000 samo med 22. in 28. februarjem. Dt.pisnik pravi nadalje: Do 120.000 gi ^nat je pad.o v zaporniškem ognju proti zmerom novim valovom m ponovnim naDa-dem nič manj kakor devetih pehotnih divizij in štirih oklopnih brigad sovražnika proti številčno mnogo manjšim nemškim talam. Nepregledni so bili kupi topov in ubitih konj na boj.šču, globoko pokritem s snegom To je bil pekel, piše dopisnik, ki smo ga gle \zii tamkaj okrog majhnih skupin razdejanih hiš. To so bile značilnosti stiašne borbe za nekatere kraje, o katerih obstoju vemo danes samo iz zemljevidov. Sovjetski porazi v doneski kotlini Monakovo, 6. marca. s. »Munche..er Zei-tung« razpravlja o vojaškem položaju na vzhodni fronti in poudar.a v zvezi s tem. kako je v južnem delu trente razen na področju med Kurskom in Orlom odločen nemški pritinapad prinesel pobudo za operacije v nemške roke. Operativni načrti nasprotnika, piše list, niso bili samo ustavljeni in pre vrženi, temveč je množica ruske vojske, ki je bila določena, r a bi dokončala manevre za obkolitev, zašla v polofcaj, iz katerega ni izhoda. Po oklopni armall pod povel.sivom Popova zori sedaj tudi uničenje sovjetske 3. armade in sovjetski generalni štab prihaja polagoma do spoznanja, da je zgradil grad iz papirja, ki so mu ga hitro sesule nekatere oklopne nemške divizije. »Abendzeitung« omenja v zvezi z dogodki na vzho '.ni fronti zmagoslavje Anglo-sasov na isti d2n. ko so Rusi zavzeli Lo-zovajo in Slavjansk. V Londonu In Wa-shingtonu so že videli, kako boijševiške armade derejo na obalo Azovskega morja, prehajajo na področje pri Mariupolju, in zdelo se jim je, da je popoln zlom nemških vojska skoraj neizogiben, toda zgodilo se je, da je nemški protinapad losegel srednji ln gornji Doneč na 250 km široki fronti ter obenem oprostil - hrbet nemških oboroženih sil sovjetske grožnje in obenem na en mah razblinil v nič teritorijaine pridobitve, ki so jih v tem sektorju imeli Rusi za ceno yg. ..»uroh ž ir\ r. c rti -o ga tukaj doživeli boljševiki. sega že preko taktičnih mej in je prevrge! njihovo strateško zasnovo v trenutku, ko je vsa južna fronta tla do severno od Harkova dan za dnem bolj spremenjena v neprehodno morje blata. Id onemogoča vsako večjo operacijo množic. Budimpešta, 6. marca. s. Madžarski glavni stan objavlja naslednje uradno poročilo: Honvedski oddelki, ki se udeležujejo trenutnih hudih obrambn'h boiev. so ustavili in zadržujejo še dalje napredovanje nasprotnika. Naše če*e so uničile sedem sovjetskih oklopnih voz. Pooblaščeni vojaški krogi na Madžarskem navajajo v podrobnem, da so hon-vedski oddelki sodelovali v protinapadu zadnjih dni v južnem od-eku vzhodne fronte. Te akcije so pomagale ustav;f; ,-o-vražno napredovanje ln oslabiti ofenzivno sposobnost sovražnika Na novo določenih postojankah zavračaio madžarrki oddelki zmerom bolj ener?:čno sove t ske čete ter povzročajo sovražniku hude izgube na liudeh in materijalu. Medforn ko skuša sovražnik na področju Kerča zaman izravnati hude neuspehe, ki jih je doživel v odseku ob Doncu. uvaja tukaj naibolj silne napade, ki pa jih nemške in madžarske čete dosledno odbijajo s svojimi napadi. Nemške in madžarske čete so na najbolj ogrožen h mestih sprožile silne protinapade in prizadele sovražniku velike izgube. V dnevnem povelju za vojsko so zaradi hrabrega zadržanja in požrtvovalnega izvrševanja dolžnosti posebej omenjeni generala Vargyasny in Horvafh in še šest drugih višjih častnikov, ki so v zelo težavnih okoliščinah in najbolj sprednjih črtah s svojim junaškim zgledom povedli čete v napad in s tem ponovno onemogočili vse poskuse sovražnika za obkolitev. 57 ruskih letal sestreljenih Berlin, 6. marca. s. Nemško letalstvo na vzhodnem bojišču je sestrelilo včeraj 5T sovražnih letal. Med temi jih je 29 pa.llo na ozemlje južno od Ilmenskega iezera- Letalski boji nad Severnim ledenim morjem Berlin, 6. marca. s. Na področju Ledenega morja so se pripetili včeraj dvob ji med nemškimi brzimi bojnimi letali in sovj:tski-mi aeroplani. Nemški letalci so v kratkem času sestrelili 6 sovražnih letal. (Jspel napad na sovražnikov konvoj Berlin, 6. marca s. V vodah skrajnega severa je nemško letalsko orožje napadlo včeraj močno zaščiten sovražni konvoj. Neka 6000-tonska tovorna ladja je bila po-j topljena, neka druga pa težko poškodova-f na. Ponovna ruska zahteva po drugi fremti Buenos Aires, 6. marca. s. Sovjetski veleposlanik v Wash:ngtonu Litvinov je v razgovoru z novinarji po obisku pri državnem podtajniku Pollesu izjavil: Nemčija razpolaga še vedno z ogromnimi vojaškimi s-'lami in da bi Os propadla je brezpogojno potrebno, da nastopita I Velika Britanija in Amerika brez nadalj-| njega obotavljanja v pomoč Rusiji in i ustvarita drago fronto v zapadni Evropi. Žrtve letalskega napada ca Berlin Berlin, 6. marca. s. Število žrtev, ki jih je zahteval zadnji teroristični napad britanskega letalstva na nemško prestolnico, je naraslo na 486 mrtvih in 377 hudo ranjenih, kakor objavljajo današnji popoldanski listi. Berlin, 6. marca. s. Velika množica ljudi je prisostvovala danes pogrebni svečanosti na pokopališču v predmestju Dahlen. kjer so pokopali šest članov Hitlerjeve mladme, ki so prostovoljno vršili pomožno službo in so junaško padli kot najmlajši vojaki v izvrševanju svoje dolžnosti med terorističnim letalskim napadom na Berlin v noči na L marca. Vodja jim je v spomin podelil železni križec, katero odlikovanje je pristejni poveljnik izročil svojcem žrtev, ki so bili navzoči pri pogrebnih svečanostih skupno s predstavniki letalstva, nar. socialistične stranke in vlade. Pogrebnih svečanosti se je udeležilo tudi odposlanstvo italijanske liktorske mladine, med pogrebci pa je bil tudi italijanski poslanik Dino Alfieri, ki je položil na grobove mladih žrtev krasen venec. Na čelu predstavnikov oblasti je bil berlinski okrožni vodja minister Gobbels, ki je pred grobom izpregovoril nekaj gibljivih besed in poveličeval junaštvo teh mladih žrtev za lomovino. Angleška letala nad zapadno Nemčijo Berlin, 6. marca. s. Iz pooblaščenega vira poročajo, da so angleški bombn kj preleteli snoči zapadno Nemčijo in metali rušilne ter zažigalne bombe. Nekaj zasebnih hiš je bilo razdejanih al: poškodovanih, med prebivalstvom so bile izgube Nemški lovci in protiletalska obramba so sestrelili, kol kor je doslej ugotovljeno. 14 sovražnih ie kongre* mo^al rpzrvravliat' o težkem vpra-Saniu odpora med delavstvom vojne industrije. Rcoseref^o*' ri« se je že naveličal vojne Lizbona. 6. marca, s Pred nekoliko dnevi je republikan ki poslanec Kans^s-, VVil-liam P. Lam be rt s n trdil, da se Franklin Roosevelt ml. n njegova žena zabavala po newyorških rečnih loirarh. Na te škandalozne trd tve proti vojaški časti svojega brata je odgovoril polkovnik E'li.t Roosevelt in pozval avtorja te kritike, naj pre. neha žal t: na ta način bojevnike. »Za bc-ž-jo voljo, pustite nam boriti se, ne da b: nas suvali z bodalom v hrbet iz politič .ih raz-lcgov,« je dejal El'iot Roocevelt, toda polkovnik se ni zadovoljil samo s tem svar -lom prot' Lambertaonu Naslovil je pismo tudi na demokratskega poslanca Fritza G. Lamhana, v katerem pravi: »Ne zanima me kdo je demokratskega ali republikanskega preprič. nja. B ti moramo složni, če ne ne b-mo zmagali v tej prokleti vejni S't sem vsega ir bi se hotel umakniti, da bi živel v miru, č m prej tem bolje.« Stvar je mela nadaljevanje v poslanski zbornici. pred k-tero je Lambert30n prebral to pismo, da bi javno in uradno opravičil vedenje Roosevelt:vega s'na, zdi se pa, da odmev tega na topa ni bil ug den re za Franklina ml., ki zamenjava fronto s taba. rinom, ne za polkovn ka Elliota, ki je že sit te »preklete vojne«, ki jo je hotel in pripravil njegov oče prez:dext. Pred novo prepovedjo alkohola v Ameriki Buenos Aires. 6. marca. s. Iz Washing- tona poročajo, da so razni poslanci in senatorji naklonjeni prepovedi točenja alkoholnih pijač na vsem ozemlju Zedinjenih držav ali pa vsaj racijoniranju prodaje teh pijač po sistemu, ki sta ga že sprejeli Kanada in Velika Britanija. Mednarodni velesejem v Barceloni Barcelona. 6. marca. s. Mednarodni vzorčni sejem v Barceloni bo svečano otvorien 25. junija t. 1. Pripravljalna l*la za organizacijo sejma so se že začela Si jo Mašii: Potovanje dveh žabcev Živela sta nekcč dva žabca; eden -e bival v neki mlaki pri Tokiju, drugi pa v neki luži pri Osaki. Japonci imajo zlober pregovor, ki pravi: »žaba iz mlake ne pozna morja.« Tajski žabec je tolikokrat sliSal to reganje. da se je naposled odločil odpraviti se na prt. da si ogleda svel in predvsem, da spozna morje. »Pojdem,« je dejal, »da si sam ogledam stvar«. Obrisal si je naočnike in si pripravil kovčeg. »Toliko govore o morju, da se moram prepričati kaj je na stvari. Mislim da ne bo globlje od naše mlake, iz katere vidim tudi pednevi vse zvezde.« Ko je žena začula o nevarnem načrtu svojega soproga, so se ji vlile bridke solze Nato si je obrisala oči s papirnato 'Trtico ter pomagala možu pri pripravah za pot V robec mu je zavrla škatlico s kuhanim rižem in s pelži, na vrh pa je položila še eno obleko, da bi se mož po potreb: lahko preoblekel, in mu naposled pomagala oprtati kovčeg. »Tako tedaj, ljubi moji zapuščam va# za nekoliko časa čuvajte se v moji tdsotno-0ti,< je dejal žabec s hripavim glasom m z vlažnimi očmi. »Ljubljeni moj,« je vzkl'knila žena vsa v solzah, »ne hiti preveč, polagoma hodi, pazi nase in se vrni kmalu.« Po golem slučaju pa se je prav ;sti čas pripetilo, da se je tudi nekemu žabcu v Osaki steči lo in je zaželel v svet. »Bog. me,« je vzdihoval, »ni dclgočasrejšega kakor vse življenje bivati v isti luži. Ako prekrasn' lotosov cvet zraste iz blata zakaj bi iz žabe ne postal človek? Ce bi moi sin šel v svet in videl recimo Tokio, zakaj bi ne postal moder kakor človek? Poslal bom sina, da kaj vidi in se česa nauči.« Stari žabec iz Tok'ja in mladi iz Osake sta se isto uro odpravila na pot. Nič posebnega rista doživela spotoma, dokler se nista srečala na nekem klancu, ravno na pol pota med Tckijem in Osako. »Dober dan, gospe d,« je dejal mladi žabec, se oprl na vse štiri in trikrat pokmal v pozdrav. »Dober dan. gospodi,« je odvrnil žabec iz Tokija. »Jaz sem gospod iz Osake,« je nadaljeval prvi. »Vaša Ekscelenca se je gotovo utrudila na poti.« »Jaz pa sem iz To^ja in potujem v Osako. da si ogledam tamošnje vel ko morje s Stari žabec, ki je imel res silno željo videti morje, se je dvignil na zadnje noge, kolikor se je le dalo, mlajši pa se ni briga za nič. tako ga je bila utrud la dolga pot »Zdi se m',« je začel stari »da bi si midva lahko izdatne skrajšala pot in prihranila trud. Ta hrib leži, kakor vam je znano. ravno na pol pota med Toki jem :n Osako. Odtod vidim O&ako prav dobro, vi pa si tudi lahko ogledate Tokio. AH se vam ne zdi?« »Res je. Vaša misel je Izvrstna.« Oba sta se dvignila na zadnje noge ter sta pri tem pcmagala drug drugemu željno sta zrla z izbuljen mi očmi. ta proti Osaki, on' proti Tokiju. Z žabami pa je .itvar teka, da res gledajo naprej, kadar stoje na vseh štirih če pa se vzdignejo, jim oči zro nazaj. Naša dva potnika sta dolgo opazovala obe mesti, kc pa sta se utrudila sta zopet legla na trebuh. »Povem vam,« je dejal stari žabec. »Osa. ka je teko zelo podobna Tok ju. da bolj ne more biti. No, in kar se tiče morja, o njem n' sledu, pri meji veri. morja sploh ni.« »Tudi jaz trdim,« je pripomnil mlajši »da ni vredro dalje potovat' kajti, kakor sem videl, je Tokio le Osaka v manišem merilu. Ti dve mesti sta si tako podobni, kakor dve zrnc' riža.« Tako sta dejala, si vzajemno čestitala na srečni domislic; izmenjala nešteto pokloni v in krenila vsak na svoj dom. Na po-vratku sta skakala po žabje ter sta bila že po preteku pol ure eder« v svoji luži drugi v svoji mlaki Doma sta pripovedovala svoje dogodivščine in zatrjevala da i se Osaka 'r Tokio prav v ničemer ne razlikujeta in da je bilo njuno hrepenenje po tuiih krajih prazno 'n nesmiselne. In take še dandanes žabe lz tokijskih luž ne poznajo morja ter so sploh prepričane da morja sploh ni. žabe iz Osake pa mislilo. da Je ve* svet samo pomanjšana slika njihovega mesta. 40. rojstni dzn japonske Tokio, 6. marca, s. Ves japonski narod je slavil danes 40-letnj življenjski jubilej cesarice, ki je pr: tej priliki prejela čestitke cesarskih princev in drugih visokih vladnih predstavnikov, medtem ko so se diplomatsk zastopniki prijateljskih držav podpisali v sprejemno knjigo v vladni palači Zboljšanje Gandhijevega zdravja Bangkok, 6. marca. s. Po vesteh iz Indije se Gandhijevo zdravje stalno zbolj-šuje Pije kozje mleko in pomarančni sok. kar mu bo skupaj z drugo obilno hrano kmalu vrnilo moči. Nova oprema španske vojske v Barceloni Madrid, 6. marca. s. V izvršitvi načrta vojnega ministra bodo španske oborožene sile v kratkem prejele novo vrsto uniform iz sukna kaki. Te uniforme bedo zelo praktične, ker so pri njihovi izlelavi že upoštevane vse izkušnje moderne vojne. Razen tega bo v španski vojski uveden za vse edinice skupni emblem, ki bo kazal orla s križem, nad njim pa venec Pri tej priliki bodo spremenjene tud: oznake raznih vrst orožja in posebnih edinic v vojski Na emblemu civilne garde bo liktorski sveženj, prekrižan z mečem. Velike ovire v ameriški proizvodnji ladij Buenos Aires, 6. marca, s. K ngres in glavne severnoameriške oblasti so zelo v skrbeh zaradi naraščajočega števila odsotnih delavcev, predvsem on;h, ki so zaposleni v ladjedelnicah. Kongres je prejel razne predloge, da b; zavrl te hude neprilike, med drugim tudii enega z naslovom »Delati ln boriti sc« Mnenja o razi gih. zakai se delavci v tako vel'kem številu odtegujejo delu so zelo različna Medtem ko smatra mornariški min ster Kox. da so te odsotnosti posledica ukrepa, po katerem je bil delavcem odvzet prazniški p čit?k je njegova tovarišica v vlad* ga. Perkins ki je tajn ca v državnem tajništvu za delo, prepričana. rgan<-zaci;am dela. naj postopajo energično ir. strogo proti vsem. k- bi s-?mi zapustil- delo Oni k' vzdržujejo k-kor p-lk^vmk Knox trefitev češ. da je glavn' razlog ne-pravičenih odsotnosti želja delavcev, da bi se razveseljevati naglašajo. -ta je 40% takih delavcev brez razloga odsotnih prav ob sobotah in ponedeljkih. S P O B I biužbene objave iz urada CONIa Objava štev. 1«. Ljubljana, 6. marca. Iz n g<>metne zveze. Na predlog pred- sedn.ka nogometne zveze je bil z daniš-nj m dnem razpuščen direktorij te zveze in so bi.i .merovan kot njegovi člani: kot podpredsednik šibenik Filip t Rožna dolina, Cesta X/2), kot tajnik Zorko Franjo (univerza). kot blagajnik Sefic V nko (Mestna zastavljalnica), kct predstavnik sodnikov Puscnjak Vladimir (Medvedova 14) m kot član Markič Slavo (Langusova 5). Nadzorni odbor tvorita: Turk Albin (Vi-dovdanska 5) in Kralj Ivan (Kolodvorska št. 33). • Sportni zdravniki prj društvih. Izmed šport: ih organizacij še niso prijavila mena svojega sp. rtnega zdravnika, ki mora biti tudi član upra vnega odbora druStva, naslednja društva: Dopolavoro iz tobačne tovarne, SK Ljubljana, SK Mars, SK Vič, SK Mlad ka, Ljubljans^k sportni klub in Kajak klub Ljubljara. Vsa omenjena društva se vabijo, naj v roku 8 dni ukrenejo potrebno in spor čijo uradu CONI-a naslov lastnega športnega zdravnika. Če tega obvestila ne bodo dostavila, se bo proti njim postopalo po disciplinskih predp'3-h. * Udejstvovanje v plavalnem spfhrtu. Društva, ki nameravajo prihodnjo sezono gojiti plavalni šport, se vabijo, naj se takoj vpišejo v plavalno zvezo, da bo lahko pravou časno sestavila spored za bodoče delo. Čisto na kratko V Zagorju na Spod. Štajerskem so gostovali trboveljski nogometaši oni dan in so se morali zelo potruditi, da so nazadnje zmagali s 6"5 (4:1). švedsko smučarsko prvenstvo je bilo letos izvedeno na 30 km. Zmagovalec Nila Karlsson je potreboval za to progo 2:13:09. Svetovni prvak Dahlquist je prišel s časom 2:20:07 komaj na 19. mesto. Pri f nskih smučarskih prvenstvih je r klasični kombinaciji prišel na prvo mesto neznani Huhtala s 451.7 točko. Štafeta na 3xio km je zabeležila čas -°.04:46. Francoski smučarski prvak v teku na 18 km se letos imenuje Gmdre, ki je zmagal s časom 1:02.45. Svetovni prvak v hitrostnem drsanj* Ensmesten^en je bil pred kratkim kar dvakrat poražen, in sicer na progi 500 m s svo-iima dobrima čaroma 47.5 in na progi 1500 m s časom 2:37.7. Mlajši drsalci so na teh razdaljah dosegli čase 45:6 o enos Airesa, se je ta dama — De Gutler-rez je menda njeno ime — vrgla v valov« La Plate in predihala 80 km dolgo pot med lampano in San Fernandcm v okroglih 18 urah. Potem so jo nezavestno potegnili iz vode... GiEBATSČE P"ne«eljek, 8. marca. Drama in Opera zaprti. 0 volku In našem jeziku »Jutro« št. 53 z dne 6. marca piše na strani 4 pod točko 52' »Volk vleče iagnie za hrbet« ter pravi- Da bi pa katera koli žival si zadela plen na hrbet (podčrtal jaz), tega do zdaj še nikdo nikdar nikjer ni videl! (Po bloško bi rekli: da bi si pa katera koli žival zadela itd.) Res je. da Je jezikovno pašo nrebirati prava naslada in da so hvale vredni možje. kakor je baš g. dr. Cernič. ki kaže to-iiko ljubezni in seveda tudi znanja, največ pa prave tankočutnosti pri preiska-vanju našega jezika. — Vsa čast niemu in vsem ki so mu nesebični pomočniki Toda tudi g. dr. C ie človek, ki lahko kaj zgreši ali se pa v čem moti. Ce namreč trdi, da še nikdo. nikjer in nikdar ni videl živali, ki bi si svoj plen zadela na hrbet ter ga tla hrbtu odnesla v svoj brlog. *e moti, zakaj ta in taka žival je pač volk. Če nicem preveč nadležen, prosim, bom pa povedal. Bilo je leta 1878. ko še nisem izletu Gospodovem 1878 Nisem bil še izpolnil šestega, moj brat Andreje pa ne štirinajstega leta. Bilo je v začetku marca. kakor zdaj. Na prisojn;h krajih je bil sneg že toliko skopnel. da so se začele kazati po rebrih rjave zaplate, na osojah in ob obronkih gozda so pa biii še visoki zameti. Gozd se razteza skoro do naše ljube Strmice. ki jo uradno nazivljejo duhov-sko, neuradno lužarsko. kadar nas hočejo pa ponižati, pa volčjo Strmi co. Doma smo takrat imeli nekaj ovac; začelo je primanjkovati krme v hlevu, zato smo izrabili prvo priliko, da smo jih zagnali past Pa sva jih pognala z Andrejcem na reber v naš Breg. Medtem ko so ovce mu-lile rjavo travo, ki je preostala še od jeseni in ruvale kar s koreninami zelene bilke, ki so bile pravkar prikukale na božje sonce, sva z bratom delala piščalke rezala leskove palice ter si preaaniala božji čas. kakor sva pač vedela in znala Kar naenkrat nastane velik nemir med ovcami. Pogledava proti čredi in groza! Velikanski siv pes se 1e bil pravkar za kadil v sredo med ovce. popadel naše najlepše Jagnie za tilnik živalco malo po-tresel. si jo zavihtel čez rame ter si io vrgel na hrbet in hajdi z revico čez era-Po v grmovje. Z bratom sva izprva kar obstala in bi bila od strahu domala skoprnela kmalu pa sva jo ucvrla proti domu. ne zmeneč se za ostalo čredo ovac ki so se poskrile po bližnjih grmovh Dobro se še spominjam kako 1e brat doma »referiral« očetu opisano dogodivščino: »StraSno velik siv pes se Je zakadil med ovce. zgrabil naše Iagnie za vrat. ea vreel čez rame In ga oprtav odnesel« Vsa vas le hitela v Breg z vilami sekirami in motikami. naSU so pa le krvav sled in razteoene ovce Kje ie že bil volk z lagnietomf Jaz pa — kai mislite? Švignil sem v kot na peč in se odel s starimi odejami ■ da me ni bilo videti Pa ne mislite, da sem se morda bal volka, kaj še. samo. da se ne bi — prehladil... Pri nas volkovi niso bili svoj čas redkost. Baš tisto ali morda prihodnje leto i se je bil volk zakadil med govejo živino, ki se je poleti pasla v naši Ledir.ki. Tokrat sem ga oprezoval od našega kozolca. Ampak je moral pobrati šila in kopita Zakaj naša sivka in sosedov kapin sta si ga izposodila ter ga mukajoč preganjala do Iške, od koder se je bil priklatil. Čudno, da je prišel poleti v tako bližino vaat Mladiči? Se enkrat sem ga videl v naravi. ta» krat sem bil pa že »velik«. Smarnice sem nabiral pri Sv. Trojici nad Postumijo. Pa mi prav na vrtu poštaina preteče pot ▼ bližini kakih deset metrov. Se ozrl se nI, ko sem zamahnil s palico in zaklical: pok! Malo je bolj potekel in se skril v goščavo. Mar mislite, da sem se ga kaj balT Kaj še! Pol nahrbtnika najlepših šmarnhc sem imel že nabranih in mislim dfc ne bi bilo lepo in ne spodobno, da bi si Jih nagrabil zvrhan nahrbtnik Nak! Zavezal sem ga, pogledal proti gošči, kjer mi J« pretekla pot mlada srna. katero je volk najbrž zasledoval, ter si ga jadrno oprtal, potem pa hajdi v dolino! Saj pravim: če ie človek postaren, M zna nehati, kaj sem kanil samo dopovedati, da volk svoj plen nosi na hrbtu v brlog, če more. Če je plen pretežek, ga zavleče v varen kraj. kamor ga hodi žr««t iz brloga. Kadar ga pa sploh ne mor« zavleči. ga pač raztrga na mestu in odnese samo posamezne dele. Mislim, da sem dokazal, kar sem nameraval in da bo še mnogo, zlasti starejših ljudi, ki mi bodo lahko potrdili. Če drugega ne, pa vprašajte našega An-drejca. ki še životari na Strmici. StrmiSkL t Umrla nam je naša ljubljena soproga, zlata mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa MIRA TOFF roj. Hiibscher soproga uradnika ZZ.S.Z Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeijek 8 t. m. ob 3 popoldne z žal. lz kapele sv. Antona, k Sv. Križu. LJubljana, 6. marca 1943. t a I a j o c i : GAŠPER, soprog; MARIJAN, MARllSKA, otroka; starSi. sestra, hrata In ostalo sorodstvo. F. Os t i nI: Se S2E2J8 • . . V obleki iz bele svile je sedei Pierrot za pisalno mizo. Pregledoval je svoja pisma. Nekaterih sploh ni odprl. Vse, ki so imela naslove kakih tvruk, je zmetal na kup in vrgel v koš. Smejal se je . .. Kup žc:u.:ia pisem je raztrgal in vrgei kci-.:s v starj j-o vazo iudi n. kod;-jv v s. i.3-ia.n p .pirju nekaj podvez, kot:ijonov 11 drugih ženskih darov je zletelo v to vazo. S..iejal se je Samo še dve pismi sta ostali fi.no, pisano z odločno žensko pisavo, diskretno ^aifurniran o: »Ivied nama je vse končano Kolikokrat sem ti vse odpustila, ker sein te ij-ibila. Ziiaj je umrla moja ljubezen do tebe in z njo vred tudi moje zaupanje v tebe. Zaklel si se. da boš prekinil razmerje z gospo B. — a jaz vem, da si preteklo noc prebil pri njej. Opazovala sem vaju na plesu in vama potem sledila s svojim vozom Grdo je bilo od meue, ali morala sem to stonu, da sem zvedela resnico — in zdaj vem vse. Nisva ustvarjena drug za drugega. Bodi srečen! — Lie.« Pierrot je že desetič prečital to pismo. Smejal se je. Tn potem je prečital še ono drugo. Dehtelo je tako čudno po španski dišavi in neenake črke so mu plesale pred očmi. »Moj Bog, kakšna nora noč je bila. Ljubim te! Pridi še v torek zvečer. Priredim souper. Nisem te pismeno pozvala, ker sem morala na moževo zahtevo pozvati samo stebre družbe. Vsi bodo nemaskirani. čuj sedaj mojo idejo! Nenadoma boš planil v našo družbo kot Pierrot. Kot nekdo, ki je iz veselega srečnega sveta zašel v mraz elitne prisiljenosti. Vesel boš in objesten. Poznam tvoj igralski talent in temperament. Razveselil, razburkal nas boš. In ko pride polnoč, izgineš, čakala te bom pri malih vratih. — Tvoja Claire.« Drugič je že prečital to pismo. Smejal se je. Raztrgal je tudi to pismo in ga vrgel v vazo. Prvo pismo je skrbno sežgal na plamenu sveče. »... Nisva ustvarjena drug za drugega ...« Nato je Pierrot sedel za mizo ln se pričel šminkati. Na glavo je nataknil črno čepico. Iz pisalne mize je privlekel celo gomilo majhnih igrač. Med njimi tudi revolver. Pritisnil je petelina, počilo je in curek kolinske vode mu je brizgnil v lice. Smejal se je. Nato je poklical slugo: »Voz!« Krog eplkurejcev se je gostil pri gospe Claire. Tudi neka visokost je bila med njimi. Jedli so počasi, resno. Ostrige v školjkah, na poseben način prirejene. Visokost se masti z ostrigami. Izza težke zavese, ki je bila za njim, se je pojavil neslišno Pierrot kakor prikazen. In Pierrot pobira Visokosti najizbranejše kose ostrig s krožnika in pije njegovo vino. Visokost na ve, kaj mu je storiti. Toda kaj hoče — molče pristane na to šalo. Potem je začel Pierrot s svojimi neumnostmi. Vzel je stol in sedel včasih tu, včasih tam, kjer so se ga najmanj nadejali, in se je šalil. Neopaženo se je dotaknil s svojim čevljem noge gospe Wallburgove, ki je sedela na strani svojega oboževalca, mladega vse-učiliškega profesorja. In ko je odgovorila ; na to koketiranje pod mizo. ji je rekel: ^Oprostite, milosti ji va, zmotili ste se. To : sem bil jaz.« Nihče ni vedel, zakaj je nenadoma zardela. Neki drugi lepotici je privlekel izza oble- ; ke papirnatega kuščarja. Nekemu generalu je ripel več papirnatih odlikovanj. Nekega zgodovinarja, ki se je pred kratkim nesmrtno blamiral, je mučil z indi-skretnimi vprašanji. Pierrot je o vsakomur kaj vedel. Vsakogar je vzel ra muho, toda tako diskretno, da je samo tisti vedel, za kaj gre. Nihče mu ni ugovarjal. Vsi so bili prepričani, da je najbolje, če se mejejo njegovim duhovitim šalam. »Pierrot mora biti lep,« so si mislile vse udeleženke souperja. »Tako duhovitega človeka, je težko najti. Samo, da se že mene ne loti,« so mislili vsi navzočni moški. Zastonj so upali. Pierrot js imel puščice za vse. Obnašal se je kakor dvorni norec in gostom je sčasoma začelo ugajati to zbadanje. Bilo je prijetno živčno dražilo. Znal je pripovedovati. Pravil je z nekim pridušenim glasom. Pri tem je pazil, da ni nobena čaša ostala prazna. Družba je bila vedno bolj razigrana. Tudi drugi gospodje so začeli pripovedovati razne p.Kantne domislice in galantne pustolovščine. General se je vedel že kakor vesel vojak. Gospa Wallburgova je že sedela blizu svojega oboževalca, preblizu. Pierrot je igral svojo vlogo z nekakšno vročično genijalnostjo. Bil je razpoložen kakor še nikdar v življenju, če ne bi bili ostali vinjeni, bi se bili gotovo zgražali nad njim. Storili so vse, kar jtm je predlagal. Lepi gospe Claire je nekaj pripovedoval, dolgo, predolgo in njene oči so sijale. Vsi so se smejali. Tudi njen mož. Saj je to Pierrot, in danes je pustni torek ... Claire je bila do blaznosti zaljubljena vanj. Gledala je na uro. Kmalu bo polnoč. Pierrot je sedel k njej. že prej so se domenili, da se vsi medsebojno tikajo. Kdor se je pregrešil, je moral prizadetemu izpolniti vsako željo-Pierrot ji je zašepetal: . »Reci mi sedaj, vi!« Claire mu je nekaj rekla in se hote zmotila, da ga je vikala. Tedaj so vsi zapl '"kali »Rekla mu je vi!... Rekla mu je. vi! ...« »Kaj ? Sa 10 to . .?« In Pierrot je ' J ■ • zahteval kozarec šampanjca Vsi so osupli »Kaj samo to . . ?« »Da, ali iz Ciairinih ustU Ona se je protivila, a ostali so Jo pre- vpili: »Karneval je ... Vse je dovoljeno!« »Maskam je vse dovoljeno,« je zaklicala Visokost, ki je bila opojena. »Glasujmo!« Pierrot je zmagal. Claire je prebledela, nato je prinesla čašo s šampanjcem k ustnam in se nagnila k Pierrotu. ki je klečal pri njenih nogah. Njune ustne so gorele. P crrat ja pol^^il svojo ljubico pred očmi v~ h a n'-m ir ramo neumno sme- jal... Nenadoma je Pierrot skočil pokonci ln vzkliknil: »Ta nesrečna žena me je zastrupila s svojim poljubom. Naj sprejme svoje plačilo!« Vsi so prebledeli, ker niso razumeli, kaj se godi. Pierrot je z bliskovito naglico pograbil samokres, nameril na Claire in sprožil. Curek kolinske vode je omočil njeno čelo. Zopet navdušenje. Pierrot je v resnici neprekosljiv! Pierrot je vtaknil samokres v žep. Claire je brisala kolinsko vodo z lic ln tz oči Pierrot jo Je v zanosu rotil, naj mu oprosti: »Kar jaz tebi, to ti meni! Niti z očesom ne trenem!« Segel je z roko v žep ln ji dal samokres. »Semkaj! V čelo... Nad očmi!« Izbuljil je oči in Jo gledal srepo. Smejal se je. Ona je zgrabila samokres ln namerila. čisto blizu Pok. Pierrot se je zrušil n- tla in zakrilil z rokami. Kri je brizgnila na vse strani Claire je samo kriknila in se zgrudila nezavestna In medtem ko so ostali kakor brezumni stali okoli mrliča, je odbila polnoč. orotni dvorani Pred leti sem bil prvič in poslednjič v porotni dvorani. Ze v zgodnjih urah se je zbasalo senzacije željno občinstvo, že nekaj časa je prinašalo dnevno časopisje kolikor toliko točna poročila o življenju malega uradnika 2ana, uslužbenega pri zelo znanem podjetju za radiofonijo. Zadeva je bila naslednja: Sredi noči se je bil javil 2an na policijski stražnici, kjer je ves zaprepaščen izjavil, da je pred pol ure usmilil svojo ženo. Pri podrobnem zaslišanju se je zagovarjal z zmedenostjo, česar mu seveda ni nihče verjel. Vrata preiskovalnega zapora so se zaprla za njim. Prišel je torej pred poroto. V veliki goli dvorani je valovala mešanica ljudi, ki so želeli slišati nezaslišano, videti njega — zločinca, čudna je bila svoj čas mešanica, ki je polnila porotn* dvorane. Radovednost je bila goni'na sita. Mnogokrat je bilo občinstvo ogorčeno, ali pa ie v usmiljenju potočilo ali prikrilo solzo. Učeno govori in sodi. Večkrat vriska zločincu, večkrat pljune na tatu. Zdajci je zavladala tišina, le iztegnjeni vratovi in izbuljene oči so govor'li zgovorno in odurno. Pri vratih je obstal on. Mlad, lep, s plašnim in vprašujočim oo-gledom obrnjen v zijalasto množico. Sedel je. V dvorani se je polegla napetost. Pravica pa je začela običajno pot. Na vsa vprašanja je obtoženec odgovarjal mrko. Tedaj ga je vprašal strogi" in resni predsednik: »Ali priznate, da ste v noči od 2. na 3. aprila zadavili v postelji svojo ženo.« Krčevito se je stresla vsa postava. Iz obtoženčevih prsi je zahropelo priznanje: »Res je, zadavil sem Marto, ženko, moje srce. Verujte mi, nisem vedel, kaj delam.« Psihiater je zatrdil, da je obtoženec normalen, torej za dejanje odgovoren. »Zakrknjen in hinavec«, je razsod la neka nadušljiva belo napudrana branjevka. Po dvorani pa je šel šelest kakor v zrelem žitu. V splošni tišini je predsednik pozval obtoženca, da se zagovarja. On je vstal. Na zunaj mirnega je razodeval glas, da je do skrajnosti razruvan. Oči pogreznjene v črnih jamah so izžarevale duševne muke. Govoril je: jBc^ mi je priča! Ljubil sem jo bolj ko sebe. Skromno sva praznovala poročni dan. Drugi dan sem imel v uradu mnoTO posla in zaradi utruienisti nisem rnogel zaspati. Zato sem zaužTl veronal. Ko sem poPubll Marto sem zaspal . . . Bilo je že nroti jutru, ko sem se na pol predramil a se v po'snu nisem mogel takoj razpoznati. Zato sem hote' privit" elektriko ki sem jo v sam slo c m stanovanju imel vedno na de-Ko iščem luč, zatipljem nekaj mehkega Naslov je izrabljen, vendar naj ostane, kait: številka prvi :gra v našem mnogo-razno'ožajnem življenju usodno vlogo, zlasti če nas ie vsestransko ooevana modroct nora ve vpregla v uradn!ški voz. ki teče od prvega do zadnjega zelo naglo, od zadnjega do prvega pa prav po polževo. Važnost prvega plena za izlikane in ne-izlikane. za domnevne in prave lovce je več^a lovcev izkusila na zadnji strani svojega telesa. En'ga — za lovsko čast 5n poštenje, druz'ga — za puške pravično nošenje Kot lovska cvetka sem vzkPl šele pred kratkim iz ljubPanskeea gostinskega Invoke^ močvirja, kier so me krepki izlivi razprezave in razš;rljive narave lovcev navrbiš:li za orrodo. za telesno kreDltev s puško v roki in za gojitev divjadi. Ti lov^k-' večeri in nočrn zbori so mi postali vsakdanja potreba in niti na misel mi nI prišlo, da velja tudi za lovce pregovor: »Hulie lepo zbore, al' nitkovski rade«. Po besedah FridoPna 2olne spadam k =ta"u blastveno dovolien:b tolovajev Neki moj varovanec me je povabil v juniju na 7^-z -rniaka Naibrž je mislil s t°m povečati mojo vnemo za njegovo sodno zadevič no in zmmišati moj račun. Obo-talial ce nisem V=edel sem se v avtorno bil za ootn ke n se odneljal do podr. fja eneg-i 1 iubliano obdajaioč:h grebenov '"u me je že čakaj po naročju moje?" lovskega gazda njegov čuvaj Florijan. mi Prekinil se je težko dihajoč, na čelu so mu Izstopile žile, a na obrazu se je pojavil znoj. »Nadaljujte!« je prek nil otrpli molk dvorane trezni glas gospoda predsednika. »Zatipal sem nekakšno glavo, lase, zaslišal isti trenutek težko sopenje človeka Privid mi je pričaral zločinca, ki vihti nad menoj nož. da me ubije. Zbral sem vse moči in navalil na dozdevnega vlomilca ln ga pričel daviti. Ko sem čutil, da se upira, sem podvojil svoje moči. Ko se ni nič več ganilo pod mano. me je presunila grozna slutnja. Ko sem privil luč, sem spoznal vso strašno lstino... Dramil sem ubogo Marto, jo močil, klical, tresel... nič! Samo njene osteklenele oči so me v grozi gledale Spoznal sem. da sem v drugi noči po poroki zadavil svojo ženo. A pred Bogom nisem kriv. Usmrtite me, saj mi ni do življenja!« Skru^ila se je njegova postava. Mrmranje sočutja je napolnilo ozračje. Debelu-ška je obliznila solzo, ki ji je pustila sled na popudrani koži in vzdihnila: »Revež!« Drugi so neverujoče odkima vali; mnogi so bili razočarani ker so pričakovali Sčege-tajočih skrivnosti dvodnevnega zakona. Večina pa je s strahom gledala obtoženca, ki jim Je odkril zaveso za katero preži smrt, ki te more doleteti kar drugo ali tretjo noč po poroki. »Smešno, že drugo noč, vendar vsaj po enem letu?« — je rekel nek domišliavec. Ko se je vrnil senat. Je odločil: »Kriv. Dosmrtna ječa, poostrena na dan umora.« Stražnik je odvedel skesanega obsojenca. Zaprla so se za njim težka vrata. Samotni mož morda še danes premišljuje ob zamreženem oknu: srce ga obtožuje, a razum mu odpušča. Pnsčavnlk Bil nekoč je fant od far«, tega je ie tri sto let. po zabavah se je smnkal, se vrtil okrog deklet. Pa se v eno je zaljubil od ušes pa do peta, vsa njegova srčna čustva plavala so do neba. Mu nezvesta je postala, mikal jo je bogatin, temu nagelj je pripela, darovala rožmarin. Fant od fare ves obupan brž je tja v puščavo šel. tam se bičal je. mrtvičil. zraven žalostinke peL Spal na golih tleh v brlogu, dal čez ledja trnjev pas, ker bndile so skušnjave k eremitu vedno v vas. Je kobilice le jedel in pa koreninice, gubala se mu je koža in sušile mišice. Se v potoku je zagledal, sebe ni nič več p?>znal, jokal je in milo tožil in prebridko se kesal. Zdaj v prividu on zagledal trop deviških je deklet, pustil kuto je v brlogu šel nazaj med grešni svet. Zopet fant se je zaljubil in imel je čisto prav, le v ljubezni cvete sreča, drugo prazen je — bavbav. Mara Tavčarjeva Borba prod V Nemčiji imajo že dolgo časa predpis, ki odreja, da se dvakrat na leto napove boj podganam na življenje in smrt. Vsak posestnik mora ob teh določenih dr.evih, enkrat v pozni jeseni, drugič v rani spomladi, nastaviti strupe za pokončavanje podgan. Borba preti podganam je dobila s tem obeležje splošne akcije, ki je potrebna zaradi škode, ki jo ta žival napravlja na polju. V vrsti živalskih škodljivcev je podgana nevarna zaradi svoje požrešnosti. pa tudi zaradi svoje vitalitete. Podgana žre zaloge, ki jih je človek pripravil za sebe, in ne odneha izlepa. škoda, ki jo povzročita samec in samica podganjega vodu s svojo požrešnostjo in okuži t vi jo c:n"jo v Nemčiji najmanj na 20 mark letno. In na ozemlju nemške države živi predvidoma 80 milijonov škodljivih glodavcev podganjega rodu. Kje je bila prvotna domovina podgane, ni natančno pojasnjeno. Nekateri menilo, da je prišla podgana iz osrednje Azije, drugi zopet sodijo, da je njena domovina na severnem Kitajskem. Tudi ni natamčno dognano, kako star je že podganji rod. Sto in stoletja. d& celo tisočletja je živela podgana svoje škodljivo življenje v svoji prvotni domovini in ni čutila potiebe, da bi razširila svoj življenjski krog. Nenadoma pa se je zgodilo nekaj, česar ni mogoče zapopasti. Med 16. in 17. stoletjem so se začele podgane pomikati proti zapadu. Milijoni in mil joni teh živalic so nastopili pohod, za katerim so pritiskale ogromne množine podgan, živaloslovci ne nrrojo uganiti, čemu se je to zgodPo, ne m-rc'o pa tudi pojasniti, kako jc prišlo do tca množestvenega potovanja. Mcgofe je d~l pobudo podganam za množestvrno izseljevanje kakšen potres, ali pa velika 'akota. mogoče pa je tudi da je povz-očilo ta premikanje podgan silno razmnoževanje tega rodu. V več sunkovitih pohodih je podgana dosegla evTopske predele. V Evropi je že oa srednjega veka vladala mala sorodnica podgane, domača podgana. Ta se je postavila" vsi!jivcem po robu. V podzemlju so se odigravale med domačimi in priseljenimi podganami hude borbe. Toda večja in močnejša azijatska priseljenka je sledn-ič zmagala Ko je bila obvladana Evropa se je nadaljeval pohod proti Ameriki. Tja so prxl~ane nrinesle ladje. Danes je por-gana kozmopolitska ž val ter je doma povooT na svetu. V primeri z azijsko podgano je domača evropska podgana le še re<*ek I jav. In zdaj vidimo nenavaden zaključek-! zmagovalci in nrema^anci so sklenil! ne-zmagovalci in prem-ganc' so ?k1e*,'li nre-mirie. Doseljena podgana si je izbrala za svoje b:va išče podzemlje k einc pr stoie kanale v mestih in nabrežja rek. domača podgana pa se je preselila v v!š'a nau-t stronia, kjer deli usodo s človekom. anam Pohod azijskih podgan al živaloslovci predstavljajo takole: Okrog 1. 1725 je dosegla množica azijskih podgan reko Volgo. 25 let pozneje so se te podgane pomaknile do Vzhodne Prusije ter se naselile na njenem ozemlju. Zdaj so podgane pritiskale čedalje bolj proti zapadu. Trgovske ladje so približno ob istem času prinesle podgano v zapadna evropska pristanišča, n.pr. v Anglijo, kjer so jo opazili leta 1735. V decembru leta 1884 poroča neki \vestfal-ski list. da je več tisoč podreolavale reko Steyer. pri Flassheimu pa Lippe ter so nadaljevale pot proti Re-okPnrhausenu. Od tam so nadaljevale pot čez "orten pri Griinebergu pa so se vrgle v Emscher. Podgane so začeli pobijati Sele v novejšem času. zato se je ta škodljivec tako strašno rarnasel. Iz kratke zgodovinske črtice o selitvi podgan lahko spoznamo, keko veliko življenjsko energijo in vita31-teto ima ta glodalec katerega velja zatirati z vsemi razpoložljivimi sredstvi. o zdravi« F-'-rat ne jesti je boljše, kakor enkrat p- e eč. Zakurjena spalnica ni zdravju v prid. Kdor si je pokvaril želodec, hvali zmernost. • Np n^J^nročaj svojim znancem nobenega zdravila. • Več JW umrje zaradi lenobe, kakor pa zaradi dela. ^ 0K*u»«>k bolem i ie 7nak, da ™o se za-ve^Pi: Cvr!"ra notranjega ustroja: oreani, ki l"b čufpin hočejo s tem svojega last-n:ka opozoriti. Hrana bodi vedno delu primerna! No^nja sreča poživlja in podaljšuje življenje. TVhaj (zlasti pozimi) skozi nos, ne skozi usia! RAZLTKA. — sestro je slikal slaven umetnik — Moja se na sPka vsak dan sama NJEGOV NASVET — Bila sem prt zdravniku. Svetoval ml je, naj grem v zdravilišče. Kam neki bi šla? — Vsekakor k drugemu zdravniku. je bil določen za vodnika, kajti lovski najemnik sam me baje zavolio nuinh poslov ni mogel spreml;at;. Brez predciav-lianja sva si segla s Floriianom v roko dasi se doslej nisva poznala. Moj vodnik je bil oblečen v nekdaj zeleno. od njegovega lovskega gospodarja ponošeno in nato njemu oodarieno obleko. Na rusi glavi ie nosil star klobuk s šojinim periem. Rdečkaste brke je imel pr strižene. obraz mu ie bil klofu'3n B"! je redkobeseden in razgovor sem moral voditi jaz. Tako sem izvedel, da imava do gostilne, kier bova prenoč:la. dohrp pol ure. ki se je v resnici raztegnila na nol-drugo uro. Za srnjaka, je dejal, se m: ni treba bati. ker ga gotovo dob:va rčemu dvojina?). S;cer da jih ni preveč, a mojega da je točno ugotovil. Gospod Bab.č (naiemnik in moj gostitelj), da mu je v pismu vse potrebno razložil Nadaljnji razgovor se je bolj sukal okoli pravnih stvari, ki so tiščale Florijana. Lov je omenjal le mimogrede kot zadevo, ki je že urejena. V gostiJ.ii sva odložila odvišne stvari in se krepčala Gostiln'čar. ki je sam ka-r-il zanimanje za lov. me je veselo pozdravil in izrazil up. da pridem še večkrat. Čuvaj mi je dejal, da imava do srnjaka nekaj streljajev le zemlja da je od dežia r^zkvršena in pot nekoPko raz-dripana Zate je zvedavo posedal pod m'zo po mojih čevlj:h k -o bili nek"1 dni prei na novo naglavljen' Naglavka ie bila iz debe'ega usria. za kar ?o dobili moji čevlp Floriianovo priznanje. Ko sem ga vprašal če hodi tud: gospod Babič le blizu gostilne na zalaz, mi je od- govoril. da ?e gospod ne boji hoje. grap in i strnrn in da dre pač tja. kjer se nadeja • »r»e'ph'a«. Meni da je prepustil najbliž-I niem srnjaka ker je lov'šče sicer naporno. Ped »gefehtom* le mislil Florijan na : srečanje s srniakom. Pri vojak-'h je bil 1 kuharjev pomočnik in se je naučil nekaj ! nemških besed, ki jih je rad vpletal v razgovor z mestnimi lovci. Sonce se je komaj nagJbalo k zatonu, ko sva zapustila gosiilno in se premetavala najprej po blatnem, izvoženem kolovozu. nato pa po ozki stezi med leščeviem ?n kopjem na Smolnik. kamor se je hodil po čuvajevem zatrdilu stalno past na malo poseko len šesterak. Iz nekaj streljajev razdalje jih je nastalo kakih sto. ko se je čuvaj ustavil pod nekoliko po strani rastočo bukvo. odkoder se je odpiral razgled čez poseko, v kolikor ni bil zastrt od grm čevja. B:1 sem precej zasopljen in srce mi je plalo skoraj do grla Čuvaj me je pogledal sočutno, češ: oddahneva se malo Nato mi je razložil »gefehtsplan«: jaz se skrijem pod bukev, on pa spleza nanjo, da bo imel boljši razvid Od zgoraj mi bo dajal signale (vojaško besedje). odkod se bliža sovražnik. Ker je videl, da imam bokovko. je menil, da je zrnje bolj zanesljivo. Kroglo da si lahko prihranim, saj naju tu itak n-hče ne vidi Ker pa imamo še časa. gre on še rmlo '■'kros Kakor maček se je odplazil. Videl sem ga. kako se je oojavil kakih sedemdeset korakov nad menoj. Po vnvtvi =e ie notegnO med prve veje bukve Toda zaman sem *akal njegov h znamenj da pr haja srnlak Zdr?vamariJo je že zdavnaj odzvonilo na vseh holmih, Iveri vzh-sdne mMr^sti Za tistesra, ki fe v resnici spoznal samega sebe. ne obstaja »jaz« in »ti«, tem-več večno Edini v različnih izrazih. Tega nauka ne morejo razumeti oni, ki ljubijo sami sebe nad vse Resnica in pravica sta nebistveni Ie do*'ej. dok'er ju novsem ne spoznamo in dokler zremo v odsevu resničnost. • ' Življenje resnice je smrt blodnje; prar zato pa ne bodo oni. ki ljubijo samo sebe in blodnje, ničesar čuli o resnici. Raso-detje resnice pomeni uničenje sebičnosti. Ko smo se Izvili iz objema sebičnosti, sprevidimo. da smo uničili le sence v kraljestvu luči. ^ ' Kaj je človek? Kaj je ta organizem Is mesa. krvi in kosti, ki nekaj časa živi in potem pogine? Zakaj večina ljudi ta organizem toliko spošinie. kakor da bi bil njihov nesmrtni Jaz? Cemu žrtvujejo njegovi udobnosti samospoštovanje, čast, poštenost in vrlino? Trpljenje je šola modrosti. Prava svoboda je duševno in ne telesM Izkustvo. » < Kdor ne zna ločiti večnosti od minljivosti, utegne biti pameten, nikakor pa n» moder. • Dolgočasje je domotožje duSe. »Utrujeni romar, vrni se domov; glas tišine v tvojem srcu ti bo kazal pot!« Siromak, ki misli samo dobre, plemenit* in vzvišene misli, izžareva v svojo okolico več sreče nego cela truma bogatašev, ki goje nizke misli. • Blagor človeku, ki je v skladu s cvetk« ob poti, z nasmehom otroka, gostolenjem ptička, zlatim sončnim žarkom, z glasb« in s pesmijo, z radostjo mladosti in srečm bližnjih. On ne goji bridkosti, marveč srn veseli z vsem, kar kliče, raste, zeleni živi. Ves svet mu je dom. • Samega sebe je obvladal tisti, ki ▼ najglobljem miru razvija največjo dejavnosti a sredi največje dejavnosti najde najgloblji mir. * Klen značaj ne beži od sveta preizkušnje v samoto, marveč zre vsaki težavi ▼ oči z razsodnim mirom. Žival v sebi brzda z vzvišeno močjo svoje volje. • Kdor Ima pravo znanje, ta lahko hoJfc Kdor je razvil voljo, ta lahko tvega in p»-• izkusi odkriti resnico v sebi. Kdor pa J« tvegal in dosegel cilj, se je naučil molčati. i ! Dolgočasen |e večer brez Ponedeljskega »Jutra" mrak se je že precej zgostil okrog naju, ko je čuvaj zdrknil z bukve z besedami-»Danes ne bo hudiča.« i Med potjo do gostilne mi je manjšal ! mojo malodušnost z zatrjevanjem, da na-i ma jutri ne ubeži sreča. Nocoj se je srnjak j nekie zataknil, kajti tudi žival ima muh« kakor človek. V gostilni sta naju čakala njegova tovariša po službi. Bila sta z nasprotnih grebenov, kar ju pa ni motilo, da ne |?t prišla na večer nama delat druščino. Pred-mnevni in najbrž resnični vzrok je bil$ vino in cigare; s tem. dobro voljo čuvajev vzdržuj očim sredstvom nisem štedil. NI- Jaroslav Hašek: Ejloi m življenja Ameriška humoreska. »O, nikakor ne, mladi pr-jatelj!« je re-kfei Oiu^r fcuipo-a Wiu«iiu» nuaufcmu možu, k: je napiou v nasianjaeu z na-(^..imi no^u proko sio.a. »Nikakor ne ^.p.a Ciiawean. po^iu^ajte me pazil, v o in g.ejie, ciu se kaj naučite. Vi prosil- za rwwO moje hcei^e Lou. To pomeni, da nc-^e p^iau moj zet. ln zato nočete tudi aenar. itavno prej ste na moje vprašanj j, ce imate kako premoženje, odgovorni, da ste revež m da znaša vse vase prJm^ženje le dvesto dolarjev«. Gospod W-liiams je po.ozii noge na mizo za* katar o ie sedel na stolu in nadaljeval- »V: trdite, da sem bil tudi jaz nekoč reven in da nisem imel niti dvesto dolarjev Tega ne tajim. Pravim pa, da sem imel, ko s-m b.i v vaših letih, že večjo vsoto denarja. In sicer zaradi tega ker sem imel razum, kateri vam manjka Opažam, da se v naslanjaču premetavate. Ne pustile -e motiti! Toda opozarjam vas, da imam za slugo mcčnega črnca. Pazljivo me posL vr.jte in si me vzemite za zgled. KO sem imel šestnajst let. sem prišel k svojemu stricu v Nebrasko. Da bi si prjdobil denar, sem pregovoril, strica, da bi črnca, katerega so hoteli linčati. linčali na pose-stvu mojega strica. Toda. kdor je hotel prisostvovati, ie moral plačati vstopnino, zakaj tisti prostor smo ogradili s plotom. Vstopnino sem pobiral jaz. In ko so črnca oberili. sem pobral nabrano vsoto in izgi-nil še tisti večer. Obešeni čmec mi je prinesel srečo. Za dobljeno vstopnino sem si kupil na severu nekaj zemlje in razglasi, da sem našel pri kopanju na nekem kraju zlato. Poi-estvo sem prodal jako ugodno, denar sem pa vložil v banko. Niti se ne izpiača o tem govoriti, da me je pozneje eden izrned ogoljufanih obstrelil, zakaj ona strel iz revolverja mi je prebi kost na desni roki in rana mi je vrgla približno dva tisoč dolarjev odškodnine. Ko sem ozdravel, sem pokupil za ves svoj denar delnice vnete družbe za grad-n-o hramov na ozemlju, na katerem prebivajo Indijanci. Izdajali smo takrat za vsakih sto dolarjev častne diplome, zgradili pa nismo ničesar. Družba je bila prisiljena napovedati kon-kurz Naoovedala ga je ravno za teden potem, k: sem zamenjal delnice vnete družbe za nakaznice na goveje kože, katerih vrednost se je ravno začela dvigni. Ustanovil sem podjetje z govejimi kožami. katero mi je vrglo velike vsote danar-;a. zakaj pozneje sem prodajal za gotov "denar, kupoval pa na dolg. Premoženje sem vložil v Kanadi v /eč bank :n napovedal konkurz. Zato so me zaprli. Pri sodni razpravi sem govoril tako čudno, da so me spoznal; sodni zdravniki za neumnega in sodišče me je oprostilo. Prej pa je napravilo med prisotnim občinstvom denarno zbirko, ki mi je zadostovala za pot v Kanado, kamor sem šel po svoj denar. Nato sem zbežal s hčerko brookUnskega bo^a.taša Homelsta v San Franciscu, tako da ie bil prisiljen, da mi jo je dal za ženo-Kajti arozil sem mu. da bom ž"vel z njo v s- n Frane:sku tako dolgo, dokler ne bom v strnu objaviti v časopisu novico, da je postala njegova hčerka mati nezakonskega otroka. Vidite, gospod Chawean. tak sem bil iaz, drč:m ni~te vi v svojih letih napravMi še ničesar takega, iz česar bi lahko sklepala, da ste razumen človek. Pravite, da ste rešili moji hčer"t! živlie-nie ko ie padla na izletu iz čolna v rr.irje. To ie sicer lena reč. toda za vas rti ime1^ p--iV<:čne vrednosti, ker ste si. kakor ste rek-i. ponolnoma pokvarili svoje Da ste re zaljubili v moio hčerko, zaradi te "a vendar ne mo^em b:ti kaznovan jaz, da bi prsta! trst takepa fov^ka. kakor ste vi, ki r:ma ni tj trohice razuma. O-' ž "m. da se zopet premetavate v naslanjaču. Prosim vas. da ostanete mirni ?n da odgovarjate na moia vnrašanja. »AH kdaj kaj zagrešili?« »Nkdar!« •»Ali imate premoženje?« »N'mam.« »Ali prosite za roko moje hčerke?' »Da.« »Ali vas ima moja hčerka rada?« »Da« »Daiem vam. torej, zad^ie vprašanje' Kol:ko denarja 'mate pri seoi?« »šestinštirideset dolarjev.c »Dob^o! Govoril sem z vami preko pol ure. Prosili ste me za svet v denarn'h zadevah. Zato dobim od vas trideset dolarjev. Dolar za minuto.« I »Dobim enaintrideset dolarjev Minila je zopet minuta.« Ko je piesenečeni gospod Chawean izplačal zahtevano vsoto, je rekel gospod W5Sčams ljubeznivo: »In zdaj oprostite, da vam rečem: Zapusfte mojo hišo, sicer i bi bil prisiljen, da vas dam odstraniti.« »In vaša hčerka?« je vprašal mladi mož i med vrati. ! »Svoje hčerke ne dam nobenemu beda-; ku,« je rekel Willams mimo, »zapustite ; mojo hišo, s:cer boste imeli še veselo pri-1 Iiko pojesti svoje zobe.« »No, lepega zeta bi dobil,« je rekel gor spod Williams svoji hčerki, ko je odšel gospod Chawean. »Tvoi ljubljenec je bedak. ki ne bo imel nikdar razuma.« »Torej stploh ne more upati, da postane kdaj moj mož?« je vprašala gospodična Loti. »V takih prilikah je to sploh nemogoča stvar,« je rekel gosped Wiiliams. »Dokler se ne izkaže s kakim bistrim činom, sploh ne more imeti nikakega upanja.« In gospod Williams je pripovedoval svoji hčerki o linčanju črnca na posestvu svojega strica, o razgovoru mod njim in gospodom Chavveanom in je dodal: »Povedal sem mu dovolj poučnega za življenje.« Prihodnji dan je odpotoval gospod Wil-liams za trgovskimi posli. Ko se je po preteku enega tedna vrnil, je našel na svoji pisalni mizi sledeče pismo: j »Velecenjeni gospod! i Prisrčno se vam zahvaljujem za svet, katerega ste mi dali pred tednom v oni denarni zadevi. Vaš zgled me je tako navdušil, da sem zbežal v vaši odsotnosti z vašo hčerko v Kanado. Iz Vaše blagajne pa sem vzel vso gotovino in vrednostne papirje. Vaš Chuvvean.« I In spodaj je stalo? »Dragi očka! Pros?va Tvojega blagoslova! Obenem Ti sporočava, da nisva mogla najti bkigajni-škega ključa, zato sva razbila blagajno z nitrogl icerinom Tvoja i Loti.« Hcpit fznVt v naši o/celici Močilmk pri Vrhniki Topli izviri v naši bližnji okolici — kje so? Bolj pomembne že poznamo Med take štejemo bližnje Rimske. Dolenjske. Laške toplice. Dobrno, katerih temperatur« je skoraj stalna, doseže 37° C. Medija-Izlake (s temperaturo približno 25° C). Z razmeroma visoko temperaturo se ponašajo Čatcžke topi ce (47° C) Toplic na Bledu in šmarjeških toplic (33° C) tudi ne smemo prezreti. Pa vse to je čitatelju bolj ali manj znano. V tem članku ga želim opozoriti posebno na tople izvire, Id so sicer neznatni, praktično skoraj brezpomembni, temperatura se ne dvigne zelo visoko nid povpiečnc temperaturo tako imenovanih navadnih izvirov Tudi množine rudn nskih snovi v njih niso tako izredne akoravno so opazno večje cd drugih ob:čajnih studcncev. kait^ lopla voda ima večio sposobnost raztapljanja -»nov knmc-= nin po katerih teče Kljub temu j!-> je sestavljeno iz stanic, ki se neprestano presna vi j a jo in porabljalo. Za to presna valjan je oziroma nadomeščanje sestavin, ki sc porabljajo, potrebuje vsako organsKo bitie snovi, ki jih prejema vase v obliki hrane. Vendar hrana organizmu nI potrebna le za splošno presnovo. Za vsr^so gibanje in delo potrebuje telo n^ko silo. energijo, ki jo je treba nadoknrditi z določeno mno?ino kalorij, katero dobi s hrano. Tudi toploto, ki jo telesu odvzema h'ad-neiša okolica, dopolnjujemo s hrano, da vrnemo telesu kalorije. k! gredo z obuditvijo v izgubo. V razvojni debi rrbi č'o-vek hrano še posebej za rast ln za razvoj njegovih organov. s« hranimo z ž'vi'1 Ta vs^bu^ek) snovi, ki jih sprejemi človeški organizem vpse prebavlja in pretvarja v svoje lastne srvorvi, nadalje take. ki so neTebnvne ter iih or^nVem izločuje, in ko~čio s^ovi. ki nas ne hranijo, ki pa se za živMe^le n"^ p-t^ebne to so vitamini aM doo^lnila. Clo-veSlco telo potrebuje za življenje pot vrst hraniln'h snovi in sicer: belj.-kovine, ogljikove hidrate in tolšče mineralne »oli ln vode. Prve navedene tri hranilne snevi so osnovna hranila. Beljakovine služijo posebno zn obnovo telesnih stanic in so glavna sestavina mišic in krvi. Posebno so važne za doraščajoče telo. Otroci, katerih hrana ne vsebuje dovolj beljakovin. se. p1 a bo razvijajo tn postanejo bo-lehni. Beljakovine so najvažnejše hranilo in jih no moremo nadomestiti z nobeno dru-to snovjo. Zato re smejo primanjkovati v vsakdanji hrani. V naših živilih jih najdemo v mesu. mleku. siru. v jajcih, v kromnirju, moki in kruhu in v rastlinskih liranilih, zlasti v stročnicah. Rastlinskih beljakovin potrebujemo več. ker ima*o mnogo celi^oze, ki je neprebavljiva Beljakovine živalskega izvora so združene s tolščami ln z ogljikovimi hidrati. f gljikove hidrate uživamo v jedeh iz pšenice, rži. koruze, iečmena ovsa ln riža. iz krompirja. sToč-n'c. sadja Itd. Največ hidratov pa vsebu-ieio vse vrste sladkorja. Ogljikovi hidrati tvoriio v č^o^rškem telesu top'oto in energijo. Pri zauživanju hrane, ki vsebuje og- smo še dolgo sedeli, ko so se vrata odprla in v sobo ie vstop;la eo^oosko oblečena, golo^lava dekl:na kak'b 25 let, pozdravila. šla v posebno sobo — mi smo sedeli v prvi. kmečki sobi. da potrdimo svoje j opravo — se vrnila in odšla. Nehote m: ie "šlo: »Ta je pa Ftasita!« Najmlajši od čuvajev, ki se ie b:l malo prej o sebi i7raz;l. da n'ma drugega dela. ko da na-vrja sončno uro, je menil: »če želite, jo pokličem .« T: sem od-klonil, ker 9em se b3l. da ne prirle glos s teh hribov hitreje v Ljub. ljano kakor blisk ... K°r n;majo hribovski lovci dlake na jez:Vu 'n so jim nedonovedno^ti mestnega ž;vlienja neznane, so mi v n^daVnjem razgovoru r^zodeli. da gospod »nnhtar« r?d sipd^ deMe s noš*e in da nrhaig v hr:bp brii zaradi nje kakor zaradi petelinih noči. »Kni na njegova žena?« sem hudobno pristavil. »Nekaj voha.« ie zašene+al moj vodnik. »Babe so tankovhe k^kor psi in nevoščljive ko sr^ke. Če nrrecem na gospodov dom srniaka. me ve^no iznr^šuie. kaka je naši pr.š*nrica. .Suha majhna sirota." ji odeovar;am. a to 1i ni do^ti. Vorašuie me še no n^em starosti. T^ko okrog šest kr žev jih ima.' jo zavračam, ker se razumem. kako je treba govoriti v takih zadevah.« o lovu jn puškah ter o do^eda-n^em n^f^m olenu nas je zamotil prek polnoči. Odkrito nriznam. da *ern vzel pri tem na svoio dušo smrt nekai smiakov in da +udi n'sem b'l zadnii s hvalo svoie puške, dasi cem si jo bil komaj kuo,-l. Okrog ust čuvajev se ie igral dobrodušen smehljaj, ki i;m ga je — tako vsaj mislim — privabljalo v precejšnji meri zaužito vino. Ziu+raj me ie zbud;l FWiian ob dveh Ni se še zdanilo, ko sva bila j^z ood bu -viio. on na niei. Ko so zlatili nrvi so^čn5 žarki rosne k^plie, mi je z očmi Dokazal na desno. Unrl sem tja svoi oog^ed in za-paz:l na dvai^et mefrov or«d seboi ffl^vo srnjaka, ki je strgel vrš!čke p^n^^Vh rož Obrnien ie b:l od mene navzdol. Pri-vzd-'gnem poiško in pomerm R"ka se mi trese, zato si ne unam snmž;ti V tem zagrmi in z bukve se zvali Florijan z vzklikom: »Morto!« Odložil ie svoio glovnio. skoč'1 do srnjaka in ga prne^el k meni. »Lep 'e « je menil. »Veste. vi'del sem. da se trenete, pa sem vžgal, da ne orideva Drazna domov. Uc+relili ste ga i+ak vi. Mi smo na take reč' n^vaiem in znamo molčati kakor menihi pri jedi.« V dok-z molka mi ie naš'e! nekal mojih znancev, ki so prišli do plena na podoben način kakor jaz Eden od teh. ki 1e obremenjen s prmenvm lovskim dostojanstvom. je nesel od Florjana ustrelie-s kolodvora m;mo glavne pošte skozi Zvezdo na svoje stanovanie v Slomškovi ulici. Malo me je s;cer zazeblo pri misli, da utegne moleči čuva* izdati tud; skrivnost moieea srnjaka, a ker sem imel preklc+o malo vere v svoio zadet-noFt sem bil vesel s tem završetkom. misleč si na tihem, da zaklenem t mastno naer^do čuvaju usta bolje kakor moji predhodniki. Kis];na cv-'čka je prč^la onravliati svoje delo tudi v mojih črevih Ker nisem nnšel v svofh ?en:h potrebnega pan:ria, sem nonrosn Floriipna z^ni Ta ie izvlekel r>arvr Vi ga je b-i sn->č' vtaknil nazaj v žep Tudi to pot ga ie hotel vtakniti ^azaj. češ da ga še potrebuje. Med ooravlianiem pa sem le pomislil, da sem mu morda vzel. kar še po^re-buip R"7t;i t- ri papir in v nemalo presenečenje bral: Dragi Florijan! V sredo. 9 iun-'ia nride s. dr PMčen-nik na srnjaka Počakai+e ga pr ponol-dan^kem avtobusu v Folšiu in ea nelji-te na Smoln;k. saj s+e m! prav;li. da ie srniak tam siguren G dr Podčenn:k ie začetn:k v lovu Ker mi ie mnojo na tem. da dobi srnjaka mu pocveHte no pogrebi Vi Go^nod ne bo zameril, ampak bo mošnvč°k še bolj odprl. Seveda mo'f;te o tem pismu. Pozdravljeni! Babič. Ljubljana. 5. junija 1937. V svoji besnosti bi se bil najrajši zakadil z odoetimi hlačami v Floriiana in mu primazal Doš*eni zaušnici" eno zanj drugo za plememtega gosDoda Bab ča. A Dre-mislil cem si. Če že vsi nore na i se do-igra tudi moja igra brez tragičnega konca. Floriinn ga je iztreb'1 z veščo roko. si ga naloži na hrbet 'n odšla sva v gostilno. kamor sta za nama s sena prilezla ostria čuvala. Ogledovala sta srnjaka in :7;avliala. da ni padel v teh hribih že de-et let tak korenjak. Hvalila sta tudi ! grintavost rogov, dasi se zdel men' niti sr^iak niti n'egovi rogovi kaj pocebnega. Lovsko srečo smo zalili naiorej z žganem. nato pa še z vinom. Florijan me je sl»v!1 kot izvrstnega strelca in preudar-jenega lovca, ki n:?em oozab{l pomeriti v vrat. da ne bi zm^n^šal nrndai«p sti srpi="ka s strelom v kak plemenit del telesa. Men;l ie. da je orvi s+rel s kroglo zadel, le zavoljo ma'e°a kaVbra se rana od krogle ne Dozna Z drugim strelom, z 7r->iem da sem na pravi nač n žival naglo reš;l smrtn'h muk in jo pobil na tla Do avtobusa mi je nesel srniaka Flori-1an. v Ljubliani sem si vzel postreščka. Ker me je že^lo. smo krenili vsi trije — jaz. postrešček in srnjak — v Dal-d^m. a ne samo znvolio žeie. ampak da bo zavist lovsk:h tovarišev več^a Ves Da i-dam le občudoval srniaka. smrekovo vejico v njegovem gobčku in na mojem klobuku, naj-boli Da — mene. N'kar si pa naj kdo ne misli, da sem izvršil ? tem pripovedovanjem svojo lovsko samoskopitev. Nasprotno! Pogumnega je svet! L. ijlkove hidrate (r. pr. močnate jedi), zgern v telesu ob razkrojitvi hrane kiuk, kj se združi z ogljikovo kislino. Pri potrebnem razkrajanju hrane vrše važno nalogo prebavni sokovi, ustna slina, ki spreminja škrob v grozdni sladkor. Zato je važno, da se jedi v ustih dobro zdrobijo, zmeljejo ln s slinami pomešajo, ker se sicer ne razkrojijo popolnoma, temveč se neuporabljene odvajajo. Ogljikovi hidrati so glavna sestavina človeških hranil. Treba jih je deset do petnajstkrat toliko kakor beljakovin ln tolšč. V današnji dobi srirejemamo največ og1 ji-kovih hidratov v obliki kruha. riža. ti-žola. krompiria. testenin in drugih moc-natih jedi. Važno dopolnilo tvori'o sladkor, med. lešniki, mandeljni, orehi, vsakovrstno sadje, zlasti posušeno sadje (fige češplje) ln sir. Iz tabele našil živil v zeoraj imenovani brošuri je razvidno, koliko moramo zaužiti posameznih hidratov. Tako da na primer 100 g zaužitega kruha organizmu 60 g ogljikovih hidratov (500 kal). Tolšče dobivamo od živali ln rastlinstva. V rast-i llnstvu dobimo tolšče v plodovih in seme-1 nih, na primer v orehih, mandeljnih, leš-! nlkih. maku, buči. lanu, konoplji in t oljki. Pri nas rabimo za zabelo svintsko mast. maslo in olje. Danes uporabljamo tudi govejo mast ali loj v prehrani. Mast iz hrane se prebavi in pride po krvi v slanice. k."!ci se nabira kot rezerva. Ko telesu primanjkuje goriva, se ta mast preko jeter snre-meni v og'iikove hidrate. To'šče se pa pc potrebi tudi požgo, to je: spremene se v ogljik, vodik in vode. Tolšče lmaio visoke kalorično vrednost in so zato zHo dragocene. Tolšče človeka hitro nasitijo. Voda je človeškemu organizmu nujno potrebna Dodajamo jo telesu v živilih, ki po večini vsebujelo več ali manj vode. Ce or^a^zmtr primanjkuje vode. se pojavi že a ki jo ute-šimo z raznimi pijačami ali z naravno vodo. Rudninske Snovi so kisline in aJkalije, k; so v raznih soleh, katere vsebujejo kalcij, natrii. kaMj, železo, fosfor, žveplo, jod, klor itd. Prve štiri dajo telesu alkalije. ostale pa kisline. Meso. ribe maščobe, ia-ica. sir žitarice oh-rovt in stročnice vsebujejo in dor>asajo kot hrana organizmu kisline, mleko, med kromnir. sadje in skoro vse vrste zelenjav pa alkalije. človeško telo potrebuie le maihne količine soli; zadešča. če dovajamo telesu toliko soli, da alkalije nadvladajo kisline, ker to omogoča boljšo izrabo hranilnih snovi in ie tud4 sicer za zdravje organizma potrebno. Med rudninskimi snovmi v hrani so za telo važne: železo, apno in jod ki jih najdemo zlasti v ze'<~niavah v mleku. kruhu in morski soli. Da si ohranimo zdravje, moramo zaužiti čimveč alkaličnih živil. Važnost vitaminov, ki I1h vsebnle predvsem zelen 1ad je naš'm gosnodiniam ž-i znana. O raznih skimrnah vitaminov bomo pa drugič izpregovorili. Zasumlvcsti Nov ltal!jin*kl prevod Fausta. Ttaliisn« sk pesnik Vinzento Erante je dovršfl nc prevod Goetheievega Fausta. Odkritje antičnih fresk v R'mu. N? trgi* Sonni'"o v Rimu se pri podiranju neke zasebne hiše Iz 2 st letia našega štetja odkril' na ziidu neke prostorne sobe dve dobr»» ohranjeni fresk, ki jih b do zdaj prenesli * muzej. Freski imata veliko zgodovinska vredn-st. Italijanske knjižnice. Italija ima 1130 r*>anstve^Ti javnih kn-1'žnic, katerim j« treba prišteti še 10 knjižnic v Vatikanskem mestu in eno v državici San Marino., V vseh teh knjižnicah se nahaja 36,673.00$ zvezkov. 6 milijonov zvezkov imajo v Ri--;iu in Vatikanu, nadaljnje 3.674.000 v Firenzi ter 2 805.000 v Milanu. Najštevilnejša ita'i4fnska je Biblioteca Na- Centrale v Firenzi ki razpo'aga n 2120.000 knjigami ter B:blioteca Naziw nale v Nanoliju. ki šteie 1.260.000 zvezkor. Tudi zasebna kniižnica Kralja in Cesara Viktorja Emanuela v Rimu je zelo obsežna. šteje namreč 830 000 zvezkov. Sto let pogozdovanja Krasa. M;nilo h sto let odkar je tedanja mala triestin=ki» občina prvič začela s pogozdovanjem Klasa Sklep je bil storjen 6 julija 1842. to, da p*"vi poslcui®i n:so imeli pravega uspeha Sele 30 let pozneje so ubrali pnivo pot, ko so začeli zassiati pinije. Naloga ie bila noverjena no«>Sn«rii n^ozdoval-nemu odboru. V tekočem stoletju, zlistl ood fašizmom je nastala v pogozdovanja Krasa rad'kalna sprememba, kajti za ču-oranje gozdnega bogastva ie bila ustarov- Ijen*3 rvn^-et-inu ^^Trlrio »v^-ltr»a Ločenka skuša ugrabiti svojega otrok«. V Sustinenzi pri Veroni sta zakonca B >ral-do ločena. Mož ima pri sebi 9-1etnega -?ina» Zadnio nedeljo se je deček podal v cerkev k maši in se ni vrnil domov. Pred začetkom maše so Hudie videli dva neznanra bieiklih. katerih eden se ie postavil k vratom. drugi pa ie pripeljal iz cerkve -5-let. nega de*ka. Neznanca sta odvedla de.«Va n seboj. Pozneiša nriskava je fi^griala Istovetnost obeh kolesarjev. Moška stči bila najeta od Beratdove Sene ki ilma je na* na i očetu ugrabita sina ter ga prl-vedeta k nji. Krpanje no«"avie pri hriven. Neki nriveo ■»a ženske v š1e7^,ijsko hoilstemsk^m me* stecu Eutinu je uvedel v svoiem ♦.on^n iri čakalo na vrsto. razveseljn'o novost Vfwka dama dobi ko^rico z ra-tro-a^-nlm! nogavicami in krpanrem. da j"h la^ko Frizer rhira s p^ooKnini vm^Iud voi"5ke nogavice, ki jih č^Valoče ^en^-ko zakmak). da jih pošlje potem bojevnikom« rta fronto. Naročal te romane DK! M!sli o Pubemi Brez matere ni rtroka Ti.di dolž-ostt med niima so vzajemne če jil' zanemar.a prva. jih bo zanemar'1 tudi dnigi. Otrot mora vzljubit! maleT Se preden soozni kaj vse 11 dolguie Naravni nasr^b k ljubezn r krvnem sorodstvu je treba krep:ti z nego itt nožrtvova'-ostio da ne zamre sicer b; zamrlo trokovo srce preden je začelo nrav utripati, ln b' bilo že od začetka vad zavoženo. (J. J. Rousseau: Emll.> Urejuje Davorin Kavi jen. - Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko ViranU - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskar nar ja; Fran Jeran. - Za uueratni del je o^ovoreo l^ubomli Volčid. - Vsi v Ljubljani.