GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV STO-ja Vsebina ! »MILIJONARKE« z vene in izhod bre- ga — tečaj slovenščine — o ruščini — tržaška MORNARICA — PO BRATSKI JUGOSLAVIJI — KMETIJSKA VPRAŠANJA — ČRNI BOR — VZREJA TELET — OB KONCU PRVEGA LETA JUGOSLOVANSKE PETLETKE — SLOVENSKI BAKU — PROIZVODNI FINANČNI NAČRT V KMETIJSKI OBDELOVALNI ZADRUGI — 40 MLADIH ISTRANOV v zadružnem tečaju f - * • - -—----. --- ---------- - - ................. . - . . - . - . - IV, §|. 2. Poštnina plačana v gotovini. Trst 14. januarja 1948. Spedizioni in abbon. postale H« gruppo. Cena: 15 ML, 10 |L . 4 diu J^KOCI RAČUN ZA CONO A TRŽAŠKEGA OZEMLJA: ZALOŽNIŠTVO »PRIMORSKI DNEVNIK«, TRST 11-3374; ZA JUGOSLAVIJO PA: »PRIMORSKI DNEVNIK« - UPRAVA, LJUBU. 6 SO 601-10. kolonija! Nikaki žolti manevri . 'Zadnji ukrep angjo-ameri-'pk okupacijskih oblasti pro-1 demokratičnim množicam ‘'žeštega ozemlja je l/zva! >ied delavstvom in ogromno tržaškega delovnega Mdstva odločen odpor. Anglo-ameriška vojaška a I *st se je spozabila tako da ,c.c> da je postavila pred sodi-n ujd osle d n e j še borce za Svobodo in demokracijo, bor Ce in njihove stavne uniforme, j katerih so se tako stavno in !labfo borili in prelivati Svo~ }(t kri ter prispevali prav za Jiiego zavezniških sil po hri-in gozdovih ogromno žr-*’• >S' tem ukrepom je mislita ^staviti imglo-cmeriška ob-Bst na zatožno klop vse od-Qr,dško gibanje demokratič-1 množic iz časa narodno-pohodil ne borbe, da bi s I 1,1 zatrla in onečastila slc-, >ni spomin na partizansko in s tein zadala močan jf ei-ec tržaškemu dcmokraiič Jfau gibanju. Ravnanje an-^tfmeriške okupacijske obla f' 's'e je posebno po IH. sep-j^bru izpremenilo 1’ načrtno . °dkrito sovraštvo nasproti ^okratičnim ljudskim or-‘^'d/ccijam na Tržaškem o-iz .U- Namesto postopnega J €itmja štetutu in spoštova-osnovnih demokratičnih l)fnvi v*kt j,'?0’ ‘so iršzškemu prebi-'■'o po mirovni pogodbi ene, je okupacijska o-izvalu surove ukrepe 'd‘ našim ljudskim ustimo o naperila svojo ost pro-01]' oviranje mladinske in antifašistične organi \,Je. 0 priliki njunih kongre-Ž;Ce dd. Demokratične »mo--v ,1{i Tržaškem ozemlju so °d vsega začetka zave-h^l 'n Jim je bil jasen namen Doj Rdi njenih kolonialnih >. i“-nik. ostra in težka- Na občnem zboru stroke, ki jo na terenu vodi 9 tovarniških odborov in 36 delavskih zaupnikov, je bil po govoru tov Rizzottija izvoljen nov odbor, ki so v njem tovariši: Petronio, Oliva. Troier, Balbi, Jurco, Milost, Molinari, Santini, Sturman, B'occhi, Buldrin, Guardia-ni, Lorberjeva in B.uz/.ier. Na skupščini tekstrcev pa je prišla politična p'at borbe vsega delavskega razreda še posebej do izraza. Tov. Gont je iz perspektive preganjanja tekstilnega in libiačil-nega delavstva, ki si je prav v Trstu še posebej nadelo krinko »obrambe italijanstva«. lahko ugotovi!, kako uspeva združevanje delavskih sil na terenu, čim večje je se kako vešče zakrinkano žolto izdajstvo razrednih interesov. Zato se je članstvo stroke, v poslednjih dveh letih podvojilo. 'Prav zajo se je težnja delavk, ki so v stroki v večjni, po njih socialni- in gospodarski” emancipaciji ojačila, Gant je poročal o izpopolnjevanju delovne pogodbe jn razvoju mezd ter še posebej o mezdni, borbi in lanski stavki, prvi po 27 letih suženjstva. Posebej je o svoj etn delu poročal tovarniški odbor ii tovarne jute. V novem strokovnem odboru, ki ie bil sog'asno izvoljen, ,sb tovariši: Premo’i. To-scani, Benussijeva, Gant. Mahničeva, Brczzi, Petrani, Scarpe. Rossi. Tfooea. Crislini in Renerieva. Delovni spor v centrali Združenih jadranskih ladjedelnic Pred tednom dni je jzbruhnil v upravi Jadranskih združenih ladjedelnic (.ČUDA) oster spor med nameščenci in ravnateljstvom o vprašanju delovnega urnika. Prav za prav se je priče! že sredi pre- teklega leta> a je bil vedno znova si slepo naložili nova bremena In * odgoden. Tokrat pa je nameščen- stvo nastopilo odločno- in kljub v še večji meri kopičili gospodarjem njih dobičke, a se slej ko prej nič ne vtikali v njihove kupčije in njihove interese, ki jim ta hip narekujejo, da odklanjajo sleherni zaslužek, ki bi ga morda de'avstvu in-ker jim ga še večjega nudi za to, celo tudi njim lahko nudil vzhod, da delo v njih podjetjih zamre in ž njim vse ljudstvo propade- vsem grožnjam kaže. da mu ravnateljstvo zlepa r^e bo več nasilno vsiljevalo svoje volje. Uprava podjetja se_ je, namenila uvesti nepretrgan delovni urnik, ki ga je nameščenstvo že ponovno odklonijo. Nastopila je pri tem tako nasilno, •kakor se je io dogajalo le še v časih fažizma. Odklonila Zaščitimo govejo živino pred slinavko in parkljevko! Kmetijski odsek istrskega okrož- hlevu umetno okužiti s slino obolele nega ljudskega odbora v Kopru je objavil; V Miljah pri Trstu se je pojavila slinavka in parkljevka pri Sovci i živini.' Ker je ta kužna bolezen zelo nalezljiva, je treba ukreniti v/se potrebno, da se prepreči razširjenje te bolezni- ki povzroča ogromno gospodarsko škodo, če se pravočasno ne zatreti interesu našega gospodarstva je, da se izvedejo tudi pri nas takoj naslednji ukrepi; 1. Prepovedano je puščanje bolnih in sumljivih živali Iz prost vz-iv, kjer so nastanjene (zapira dve/ išč)- 2. Prepovedan je izvoz in uvoz živine na splošno iz miljskega okraja v koprski in narobe. 3. Vsak primer te kug'- je treba takojfjaviti okrajnemu veterinarju, krajevnemu 1^ ali narodni zaščiti- 4. Kjer se pojavi bolezen, se mora v bližini hiše — ob cesti — postaviti tablica z napisom: »Oknžčn hlev —- slinavka in parkljevka«,, Prizadeti živinorejec si mora takoj preskrbeti približno 1 kg živega apna. da razkuži hlev in jasli'ter postavi pred hlev posodo, v kateri nai to vsaj 1 liter apnene vode t. j. raztopine 1 dela (živega) apna in 4 delov vode v svrho razkuženja Čevljev in ostalih predmetov, ki pridejo v stik z okuženo živaljo. 5. Ko oboli prva žival v hlevu, je najbolje vso ostalo žival V tem Živine na ta način, da /• njo vsako žival drgnemd v>b gobec. Tako se skrajša doba zdravljenja, ki bi se drugače v hlevu z več živalmi zelo zavlekla. (J. V okuženi hlev naj hodi, po možnost;, samo ena oseba, ki naj skrbi, da nihče drugi ne pride vanj, in tudi ne perutnina, pes ali mačka. Kdor oskrbuje okuženo živa), nikakor ne sme obiskovati druge hleve in stanovanja. Izven hleva mora Uporabljati drugo obleko in čevlje. Ce ni vode v hlevu, naj nosi druga oseba vodo pred hlev. Strogo je prepovedano okužene živaM napajati na skupnem napajališču. To so splošna navodila, da se prepreči razširjenje te kuge. Zdravljenje bo vsakokrat posebej odredi' veterinar. Najbolje je, da preskrbijo KLO v primeru izbruha te kuge ustrezno množino živega apna in nekaj kg modre galice, da se napravi 5 odstotna raztopina, s,katero je treba živini parklje večkrat namočiti- Dobro je, živalim večkrat izpirati gobec z okisano vodo (oetom) in ji dajati vode. ki ji je dodano malo soli. Obolela žival naj uživa lahko, redko hrano kot kuhovino lanenega semena, otrobjo vodo, polento, kruh, namočen v vinu, črno kavo, ki ji je dodanega malo žganja- Vprašanje tržaških branjevk ni majhna stvar. In ima celo svojo politično zgodovino. Stari Tržačani se spominjajo, kako je v prejšnjem stoletju italijanaški mestni svet pritisnit na okoličane s trošarinami, da jim je isti-snil italijanskega mesi.:. Bilo je to izdajstvo takrat prvič politično nastopajočega slovenskega ljudstva: izdajalci so bili ratličarji. Prav v naših dneh se je anglo-ameriški imperializem spomnil Istega ekonomskega vzvoda v svoji lokalni politiki. Tako bi rad poplačal današnjim neofašističnim in šovinističnim hlapcem njih pasje zvesto službo. Človek bi sooil, da se kolo zgodovine včasih obrača tudi nazaj. Pa se ne. Tako sodijo reakcionarji in odpadniki. In prav spričo te svoje sodbe so se spet zmotili. Ekonomski pritisk, ki naj bj ubil dve muhi hkratu: iz delovnih ljudi izmozgal zadnjo drago njih znoja ih krvi ter jih prekrstil in potujčil, je udarec, ki danes več ne zadene našega ljudstva. Ta udarec se bo odbil z njegove granitne fronte in oplazil one, ki so ga zgradili. Cernu to razglabljanje? Naše branjevke, ki jih je nekaj sto, imajo težaven posel, od jutra do večera in še daljno pot v Veno ali v Breg. Blago, ki ga prodajajo, je tako Opozorilo naročnikom V JUGOSLAVIJI Ker }e veljavnost položnic z 'dosedanjo štev. 60-4045-34 z 31. dec. 19,47 potekla, naj se naročniki začasno poslužijo obrazca 127 »Splošna položnica«, ki jo kupijo na vsaki pošti in na katero morajo napisati novo številko našega tekočega računa 6-90601-1.9. Nove položnice jim bomo dostavili v januarju. UPRAVA. tržaških stojnicah in da ga gre še Pr' teh bornih odstotkih dosti v izgubo. Toda stvar je še krivičnejša v pečenj drugem.Davčno osnovo so odmeril' branjevkam kar povprek in tako, bo davek odrajtala poslednja izme« njih. Mar so tudi velikim prekupčevalcem naprtili davek na tak način, in za vse blago, ki ga uvažajo, za tisto, ki je v njih statistikah, in za ono ki ga ni, za ono, ki so ga vtihotap'1 in prisleparili? Prisleparili pri čehak ki so jih dejansko plačali, in cenah, ki so Jih prijavili dodobra »podmazanim« komisarjem in nadzornikom' Menda smo lani že nekaj več konkretnega pisali o tem. Dejstvo je, da so primeri, ko ie finančpa oblast prisodila branjevka® letos davčne osnove po poldrugi m' lijon lir, medtem ko so se jim jih lani priznavale take po 10 in 50 h" soč. Se spomnite Manzovke z Kocola ki naj bi letos plačala 50.000 davka in več. Toda naše branjevke so danes drugače organizirane kakor radičarji Pr*“ pol stoletja. Ža nižje tošarine in davke ne bodo izdale svojega rodu, toda od' pravile bodo tudi s pijavkami v «^e' mokratlčnih* oblekah in s trobarvn' mi rutami okrog vratu. Njih orožjjj je skupnost, trdna, neprebojna, tak^ da se bo udarec odbil in z.adel na padalca. Zares, nastopile so odločno in domala vse so se domenile, da sc l,l’d s pomočjo svoje enotne sindikam organizacije oprte na solidarnost vst" ga delovnega ljudstva borile za sv« ki so že pol leta brez dela zaradi priložnostnega zaslužka registrirani kot nezaposleni, niso všteti. Med njimi je 5000 e' dih moči, ki se še niso' niti izučile v svojih poklicih. Prav zadnje dni je mestna va iznenada ukinila čelo še ^ m dela, ki jih je opravljalo P<,{t* Malleroli, pa čeprav bi jih ka? kvečjemu še razširiti. Preizkušnja ljudskih sil (l/mtafievanje s 1. stran'.) kom ljudstva, proti nacizmu in rasizmu. Toda vsakdo ve, da bj imel general Gaither vse drugačno pravico poudariti pomen uniforme kol simbola zmage in borbe, k j bi ta borba in zmaga ne veljala le into-re.von) nekaj sto liudi. marveč 130 milijonov ali celo do kraja vseh še preostalih 1500 milijonov zasužnjenih ljudi. In ko bi v tej borbi in za to zmago celo osmina tistih 130 milijonov žrtvovala svoje življenje kakor jih je žrtvoval osmina Ijud- Iva, ki bi mu naj sodnik DAN ZA DNEM »OBRAMBA ITALIJE«. Pred. dobrim tednom dni je posebna železniška prizivna komisija rešila primer nekega železničarja, ki je bil svoj čas iz političnih razlogov kazensko premeščen v Italijo, da je proglasila njegovo demisjjo na službeno mesto, ker se ni utegnil pravočasno odzvati odredbi o njegovi ponovni premestitvi iz Italije. Zavrnila je njegov priziv, v katerem je v pečni meri utemeljil svoje ravnanje. Neki elan komisije, ki je bil vanjo imenovan šele pred kratkim, pa se je celo trkal po prsih, češ da se na ta način »brani Italija«, Kaže. da je bil la »silni branitelj« Italije imenovan v prizivno komisijo prav s tako »pre-eastno« nalogo, ker je komisija prej že več takih primerov pravilno rešila. SE GLAVA BO BOLELA gospoda Glešsicha, ki se mu je v zad- njih dneh zazdelo umestno, da je pognal na cesto kot psa svojega nameščenca, bivšega partizana iz, Tržaške brigade, ki je bil v službi v njegovi knjigarni že leto dni. V službi je zbolel na posledicah jetništva in težkega življenja v partizanih. Ko se je še^ves slaboten po operaciji vrnil iz bolnice, ga je GJessich nagnal k najtežjemu težaškemu delu, čeprav je bil sprejet v službo, da bo’ opravljal prodajalske in akviziterske posle. Ko dela ni zmogel, ga je z vikom in krikom pri priči pognal na cesto in nm še odpustnice ni izplačal. Te dni je bil delovni spor po prizadevanju ES urejen v prilog nameščencev. 2e prej pa sla morala iz službe še neka nameščenka in neki šofer, ki so ju osumili, da sta člana ES, in so njuni mesti zasedli •— begunci. Bal' kaznoval in — onečastil še cR 0 govo uniformo. Toda mimo vse te veMčin* p ha, ki so ga, openski zboroval ^ • voj e val i v obrambi svoje ,/ svojo trdo,'neomajno disc'P''Aj -proti policijskim pendreko"1’ n'iJ ga zaprti partizani izvojeva1 ^ biriči belogardističnega tip8, je ljudstvo izvojevalo s svojo ° ^ mino stavko kljub bevska11'.Ds11 tih podrepnikov, ki so pfA 2’ stavkokaze, pa niso videli- ‘ / delo v tovarnah in prpmel .D ^ stah obtičala, se je okupaC''' h'asi kol skrbna izpolnjevalk*1 zov z WaP Sireeta uštela še v' Prav te dni je ves svet s I’(, (P pokazal na saboterje mirov' it godbe z Italijo, ki nočejo ''De* njenih določb, ki nočejo (i tržaškega guvernerja, ki ijii" dati Trstu njegovega statuta stvu njegove svobode in si izvoli svojo oblast, odklanja tudi našo tržaško kakor jb je v vsej svoji zS' nt> $0 t' s krvjo svojih partizanov isebno v letih osvobodi*11®,,, A,, sr At’V in posebno v To ji je izvršilni odbor ^ jem zadnjem odprtem plS' odločno zabrusil v obraz, AH pa mar misli, da bo vklenila verige suženj stjjip ^ so ga — vsaj na videz jn ,: in J v zapadni Nemčiji in Gu s ut j se bo potem lahko ig1'11 lamentarnimi« volitvam1 1 og kratskimi« vladami? la tb njena poslednja ,n zmota. -- ... Naloge prosvetnih komisij ES Pri glavnem odboru ES je bila Pred jjn^viustanovljena pri kultur* no pro^^Bfctn oddelku še posveto* va!na prosvetna komisija. Enake ko* '"isije bod > sestavljene sedaj tudi Po vseh okrajih Tržaškega ozemlja-Osrednja prosvetna komisija je napravila, načrt za svoje delovanje v bližnji bodočnosti- Uredili bodo centralno knjižnico, kjer bo velika izbira posebno strokovnih in znanstvenih knjig. Otvorili bodo čitalnice v ul. Imbrian’ in drugod, priredili tečaj za tehniško risanje, predavanja in konference o poklicnih “oleznih ter nesrečah pri delu itd. Poleg tega pa skrbeli še za širjenje tn čitanie sind,kalnega tiska-Na ustanovnem kongresu ES je tov. Vojmir še posebej poudaril po-*nen in nuino potrebo kulturnega delovanja. Sindikalna organizacija mora pri svojem kulturnem udejstvovanju skrbeti, da dvigne splošno kulturno raven delavstva, d» skrbi za njegovo strokovno izpopolnjevanje. pri vsem tein pa da dvigne ideološko zavest in znanje Vsakega posameznika v borbi za skupne interese. V tem je bistvo naše sindikalne prosvete in kulturnega delovanja- Vsaka podružnica, vsak tovarnici odbor je dolžan, da prime za dc'o. posebno ker je seda) najbolj Primeren čas za to. Sindikati imajo v Prvi vrsti dolžnosti, da skrbijo strokovno in ideološko izobrazbo. ■ fn je niihova specifična naloga, jncdtein ko sg obče kulturno i/.o-''aževa'no delo posebno na vaseh Soki razvija v okviru prosvetnih društev, s katerimi morajo naše sin-'kalne podružnice tesno sodelovati. *, * več krajih imamo razne tečaje, lezikovne, šivalne, krojne itd- To-?a to je vse še premalo. Zanemar-I no namreč eno najvažnejših • na-* C’ ideološko vzgojo delavstva. Naš e avec Ln kmet se bosta še bolj J-trajno bori'a za svoje pravice, ko 0- sta do kraju npoznala nujnost erbe, ko bosta do dna spoznala , ai'iene 'sovražnika in cilje naše fQrbe. Potrebna nam je politična .“gledanost in budnost, da utrdi-'lH)kratizac.ijo vsega javnega živ en'u, da ohran ino mir- 1- epe uspehe bomo lahko dosegli l9 Področju sindikalne prosvete z ^'dnimi večeri in urami. Zato ni j^da nikakih posebnih priprav in cd-itev Zadostuje le drobtnica ^ Je. Nekaj primerov: Na vasi- betu je treba več strokovnega liJst ,flaPja. da bo zboljšal svoje kme- sti ’n s *el" sv°je ekonomsko iti primanjkuje agronomov )j -inženirjev, toda ne gre. da bi ča-Jtak ^‘džem rok. da nam izklijejo ic iTr t>°be. Imamo časopis- V njem fj kmetijska priloga. Na dan z njo! “'‘J nas bo zanima’o. To bomo prečitali, se o tem pogovorili, primerjali 7, našimi izkušnjami in ugotovili, kaj bi lahko pri nas napravili, kdor bo čital, se bo prav gotovo razvnel zanimiv razgovor- Takrat pa naj vzame kdo v roke svinčnik in naj vrže na papir vprašanja, ki jih sami ne bi znali rešiti. V časopisu vam bodo naši strokovnjaki izčrpno odgovorili. Dejal sem, da moramo skrbeti za ideološko izobrazbo. Zato pa ni dovolj le nekaj fraz na sestanku. Malo to pomaga- Treba je stvari do dna. Tudi v to svrho bomo lahko uporabljali naše časopisje ln tisk. s katerim bomo spoznali politično borbo po svetu in pri nas manevre imperializma in njegove naklepe. Spoznali pa bomo tudi, kako dela in gradi ljudstvo v deželah, kjer ima oblast svojih lastnih rokah. Vzeli bomo v roke brošure, knjige, zgodovino naše osvobodilne borbe, deš !a voditeljev delavskega razreda.' Dobro nam bodo služila tudi prM davanja .in razne konference. Za bralne večere na vasi ni treba, da čakamo križem rok in pričakujemo lepih dvoran in čitalnic. Lahko se zberemo enkrat v eni hiši, drugič v drugi, da bo res po domače in bolj prijetno. Sto in sto načinov r^dog in možnosti imamo. Treba jih je le najti, in začeti delo. Bralne ure ali večeri so le en primer. K stvari pa se bomo še povrnili. Dotlej pa odločno r>a delo, da ne bodo komisije samo na papirju, delo pa na tleh. V Dreherjevi pivovarni Delavci pivovarne Dreher imajo zelo radi nogomet, zato so pred dobrimi dvenu leti ustanovili svojo športno društvo, ki so nanj ponosni. To sem opazil, ko sem si beležil nekaj podatkov v pisarni tovarni- di mnogo mladih, ki imajo dobri voljo in možnosti. Bralni-večeri ali ure, kakšen tečaj, šah in druge igre ne bi prav nič škodile. Tudi pri Dreherju, čeprav ne tako očitno surovo kakor pri Sv. Andre- j, . ; --- 'i \\ * ' DREHERJEVI DELAVCI NA IZLETU V BAZOVICI škega odbora. V sobici se vsuje skupina delavcev, veseli so in pripovedujejo, kako je bilo lepo v Piranu’ kjer je njihovo nogometno društvo premagalo tamkajšnjo enaj-storico, ki je v domačem nogometu trd oreh. Kakor vsakikrat se je odpeljalo z nogometno ekipo na izlet še mnogo drugih delavcev, ki so bili v Piranu zelo prijazno sprejeti. »Ta iz'et je bil med najlepšimi in ga ne bomo pozabili.« Lepo. je bilo tudi v Zagrebu, ko so igra l z moštvom zagrebške pivovarne. Nogometno društvo je pri Drehei-ju središče vsega ostalega delovanja. Imajo tudi svojo malo knjižnico, ki se polagoma širi- Pravijo pa, da bo kulturno življenje v krat-kehi še bolj oživelo. Nekoliko je ovir v tem, ker je med delavci več starejših možakarjev, ki sc po delu najraje zatečejo domov. Toda je tu- ju in Sv- Marku, bi hotelo ravnateljstvo ovirati kulturno delo in razvoj. Direkcija svoj čas ni hotela dovoliti, da bi nogometno društvo nosilo ime tovarne. Sedaj je vendar na to pristalo. Prej so delavci dobivali na razpolago kamion za izlete, sedaj tega ni več. To pa zaradi lega. ker so tudi pri Dreherju »od zgoraj« ustanovili svoje društvo »Poli-sportiva«. To društvo pa ni našle med delavstvom nikakega odziva in nobenega člana- Delavci so izvedeli za njegovo ustanovitev, ko so čitali novico v časopisu.-Vpisanih jo v njem nekaj pristašev Delavske zbornice. Do sedaj so priredili le dva izleta. Tn to je vse, kar so napravili- Prizadevajo »i preslepiti delavstvo in ga zvabiti v svoje vrste, a zaman. Pri Dreherju imajo ljudje odprte oči in jih žolti ne bodi speljati na svoje limanice. OB OTVORITVI ZADRUŽNEGA TEČAJA V PORTOROŽU Tečaj slovenščine v naši sindikalni centrali Nisem še videl tako pa-zljivih ln discipliniranih učencev kakor n« tečaju slovenskega jezika. V poslopju glavnega odbora ES v ulici Montort je že nekaj tednov tečaj slovenščine. Organizirali so ga Enotni sindikati in dali v to svrho tudi primeren prostor- Tečaj obiskujejo italijanski delavci, uradniki in dijaki. Vpisanih je 24 učencev. Poučuje jih dvakrat tedensko prof. dr. Milan Gržina- Vpisovanje se še nadaljuje, ker se je tečaj komaj pričel. Tudi marsikateremu tržaškemu Slovencu, posebno mlajšim, ki materinščino, slabo obvladujejo, bi tečaj zelo koristil. Ko sem izvedel, da imajo tečaj, sem jih obiskal, da vidim, kako jim gre. Predstavljal sem si, da bo tudi tam tako kakor po večini večernih tečajev - malo pažnje in slaba disciplina- Toda zmotil sem se. Vstopil sem, ko je bil že pouk. Nihče se ni zmenil zame, pouk se je nemoteno nadaljeval. Sedel sem V zadnjo klop in sledil pouku ter opazoval učence. Učilnica je dobro razsvetljena, klopi udobne. V prvi klopi sede delavci in nekaj nameščencev srednjih let ter neka na-meščenka, zadaj pa- mlajši delavci, nameščenci in nameščehke ter nekaj dečkov in deklic. Profesor mirno razlaga, ni mu treba vpiti ne se jeziti, vsi na-peto poslušajo in mu sledijo. Pri tabli je uradnica. Tovarišica v klopi ji čita stavek, ona ga prevaja in piše na tablo, ostali popravljajo morebitne napake v domači nalogi. Prizadevna je in dobro prevaja- Ce bo tako nadaljevala, se bev kmalu naučila. Skoraj brez napak je prevedla več stavkov. Z vidnim zadoščenjem se- vrne v klop. Na vrsti je čitanje. Eden za drugim čitajo vsi- Pri izgovarjavi se opazijo prve težave. Mlado dekletce težko izgovarja h, kar zamenja ga za k- Preglavice ji dela tudi š, ki se ji med zobmi pretvori v, s. Kadar pa je na vrsti s. se kar prelevi v š. To se ponavlja prve dni tudi pri nekaterih drugih učencih, a kmalu izgine- Saj imajo vsi trdno voljo. Profesor jim mora znati vse raztolmačiti in povedati, ker ga nenadno vprašajo po tem in onem, Pazijo na vsako besedo, na vsako* novo pravilo in hočejo takoj pojasnilo. Odrasli so bolj umirjeni, mlajši pa kar zaporedno dvigajo roko. Eden hoče povedati, česar drugi ne znajo, drugi zahteva pojasnilo. Majhen deček zna takoj odgovoriti na neko vprašanje profesorja- Kar poskoči in steza roko. Ce bi bil v. šoli, bi kar govoril. Tu ni tako- Vse je mirno. tiho. pozorno. To vpliva tudi nanj, da se navadi discipline-Večkrat zapazijo pazljivi učenci marsikatero značilnost, ki bi profesorju drugače ušla. Tečaj obiskuje tudi nekaj otrok iz mešanih zakonov. Tu bodo pridobili, kar so zanemarili starši v tem pogledu. Spoznam nekaj znancev. V prvi klopi .sedi med drugimi tudi tov- S., nameščenec pri Sv. Marku. Skupaj sva bila v sindikalni delegaciji pr, Jugoslaviji. V Mariboru smo imeli zvečer prijetno družbo. Nekateri so znali italijanski. Z njimi so se’italijanski tovariši lahko raztovarjali Z drugimi ni šlo. Tovariš S. je imel ves čas za sosedo prijazno mlado nameščenko tekstilne tovarne. Njej je bilo hudo, ker je znala le nekaj italijanskih besed, on pa si je grizel ustnice, ker ni znal niti besedice slovenščine Rad bi govoril in govoril prijazni mladenki. Tisti večer se je zaklel, da se bo naučil slovenščine, Zdaj sem ga videl na tečaju.. Redno ga obiskuje in že zna nekaj. Ko pa bo tečaj dovršil, si bo že znat pomagati in se bo še izpopolnil. Tečaj obiskujejo tudi funkcionarji ES in člani glavnega odbora. Ne bi vam znal povedati, kdo je pri-zadevnejši. Vsa pohvala gre učencem, pa tudi profesorju, ki se mnogo trudi, da bi tečaj v polni meri uspel. O ruščini Pred kratkim je bil objavljen Članek o ruskem jeziku, ki sPri£o svojih tehtnih misli iif dognanj v marsičem utegne veljati tudi za našo slovenščino, ■'-ato ga podajamo v naslednjem. to ni--ki pregovor pravi: »Oči tlen, -ac3a tak jezik samo velike- Heg-"0' U|netnost uporabljanja oh khiiževnega bogatstva nio-.dati sleherni agitator ali eU. Brez tega besede, ki so m. i 0 'Rnoitieam, ne morejo Moč k e ne občutene- me;iede je ogromna. Boljše-6)uje nsec,M je orožje, ki najjacje l, J* 'dbožJce, in agitator je L do .. u -fOb to orožje, uporablja-i??° no®*'' pravi zaman h! f>hšči‘esovor: »Beseda rani huje il’ a ^ že, da »je jezik maj- b« bi ^ veJikega človeka « ¥e,1°in obvladali besede, z ‘fej^kor -.T,11'11!! literarne primere 'tV ., uh bomo nazivali, »lite- 'lUflti- tacijp«, jf. treba dobro obvladati ruski jezik in dobro poznati rusko literaturo. Engels ie govoril o ruščini, da zasluži vsestranskega preučevanja že smo spričo svoje vrednosti, ker je eden izmed najmogočnejših in najbogatejših živih jezikov, pa tudi zaradi literarne umetnosti, ki jo odkriva. »Kako diven je ruski jeziki« pravi Erigels dalje, »koliko prednosti ima pred nemškim, koliko blagosti nasproti grobosti poslednjega!« Visoko oceno materinščine najdemo tudi pri Leninu. »Jezik Turgenjeva, Tolstoja, Dobroljubova, Cer-niševskega je velik in močan.« Že leta 1775 je ruski učenjak in pesnik Lonvonosov v posvetilu ruske slovnice napisat: »Ruski jezik ni le spričo prostranstva, po katerem se govori, marveč tudi spričo svojega lastnega prostranstva in obilja večji od slehernega v Evropi- Karel V., rimski imperator, je pravil, da v španskem jeziku domala lahko govori z bogom, v francoskem s svojimi rojaki, v nemškem s sovražniki, v italijanskem z ženami. A ko bi znal še ruščino, bi utegnil dodati, da lahko dobro govori z vsemi- Kajti v njej bi našel lepoto španskega- živahnost francoskega, silo nemškega, nežnost italijanskega in povrh tega še bogatstvo in jasnost, klenost grškega in latinskega jezika.« Lahko bi navedli mnenja še mnogih književnikov, učenjakov, pesnikov o ruščini. Vsi govore o njeni veličini in lepoti, o tem, da tako velik, resničen in svoboden jezik lahko ustvari samo velik narod, kakršen je ruski- Ogromno vlogo so odigrali v razvoju jezika ruski pisatelji in pesniki Maksim Gorki je napisal: »Bodoči literarni zgodovinar- bo o razvoju ruskega jezika dejal, da je to jezik, ki so'ga ustvarili Fuškip. Turgenjev in Cehov«, To število pisateljev bomo le izpolnili, če mu dodamo -še imena velikega pisatelja ruske, zemlje Leva Tolstoja, sijajnega mojstra besede Koroljenka in naših sodnikov Mihaila Solohova, Alekseja Tolstoja in na prvem mestu samega A. M- Gorkega. Pri čitanju velikih umetnikov besede si ustvarjajo naši agitatorji nenehno novo bogastvo jezika, si pridobivajo novo moč v besedij jo izpopolnjujejo z njihovimi literarnimi primeri. V svoiili govorih tov. Stalin čestokrat citira Gogolja, Saitikova-Sči-drina, Čehova in druge klasike ruske literature- Zelo uspešno se poslužuje ruskih narodnih pregovorov in rekov. Njegova beseda je vselej bogata po vsebini in sijajna po obliki. Delo agitatorjev, njih priprave za nastope so v »mogočem slične delu književnikov in njihovim pripravam. Agitator mora prav tako kakor pisatelj misliti ne samo na vsetyno, marveč tudi na obliko svojega podajanja Vemo. da so največji pisatelji dobro in skrbno prpravljali svoja dela, da so jiui dajali najpopolnejšo obliko s tem, da so ?. preudarkom izbirali potrebne besede in primere. »Vsak stavek me je prisilil, da sem dolgo razmišljal, kako bi ga napisal,« je dejal nekoč Gogolj. Njegovo delo je bilo v resnici vselej zelo naporno: »Najprej je treba vreči vse na papir,« je menil »kakor ti pamet da, pa čeprav slabo in vodeno, toda na vsak način vse. Nekaj časa pozneje je treba napisano prebrati- Videli boste, da marsikaj ni tako, da je marsikaj odveč in marsičesa premalo. Tedaj popravite in pristavite ob strani svoje pripombe! Ko bo na ta način vse gotovo, prepišite sami vse delo! Tedaj se bodo na lepem znova razjasnili marsekateri vtisi, vznikle bodo nove misli, se na nove izobhkdvale, se porajali novi dodatki. Med drugim boste nSšli besede, kt se bodo izkazale za nujno potrebne ih ki sir jih dolgo zaman iskali.« Ko je Lev Tolstoj Ustvaril genialno delo »Vojna in mir«, je vnesel vanj toliko popravkov in sprememb, da je bilo treba ves roman nekajkrat prepisati- Nekoč je Cehov.s svojo svojstveno tenkočutnostjo dejal: »Dobro pisati, to se pravi, da je treba znati črtati.« Delo ruskih pisateljev, njihova stroga sodba v samih sebi naj bosta zgled agitatorjem. Ko sestavlja agitator očrt svojega govora ali piše svoj članek, mora dobro premisliti vsak stavek, si mora prizadevati, da bo njegova beseda čim bolj čisla, čim bogateiša, čim izrazitejša in hkratu čim enostavnejša in čim bolj razumljiva. Marsikateri predavatelj se brez potrebe poslužuje docela tujih besed in tako kvari ruski jezik. Lenin je dejal: »Mi kvarimo ruščino. Brez potrebe uporabljamo tujke. Uporabljamo jih nepravilno. Cernu reči »defekt««, ko lahko rečemo »okvara« ali »poškodba«- Mar ni že čas, da napovemo vojno pačenju ruskega jezika?« Agitator mora vedno misliti na te Leninove besede in ne sme dopustiti, da bi kdo kvaril ruščino in jo pačil z nepravilnimi izrazi, z nepotrebnimi tujkami, Agitator-pro-pagandist mora poznati ruščino in stalno črpati iz zakladnice književne umetnosti. To bo širilo njegovo lastno razgledanost, mu Ustvarjalo zalogo novih besed, novih primerov in načinov- Kolikor bo agitator bolje poznal materinščino in svojo literaturo, toliko bolje bo znal tudi pripraviti svoj govor, tjui dati globljo vsebino in zanimivejšo obliko, ga obogatiti s primeri iz ljudskega ustvarjanja, iz del svojih klasikov in sodobnikov. la dela nam odkrivajo zgodovino dežele, nam pričajo o njenih junakih, o podvigih sovjetskih ljudi na ironti in zaledju. Odkrivajo nam 'noč in lepoto jezika, ki po besedah zgodovinarja Karamzina »služi kot vir občutja ljubezni do domovine- kot vir narodnega ponosa«. Tržaška mornarica Ljudsko socialno zavarovanje in problem tržaških pomorščakov 'Anglo-ameriški imperializem, ki premišljeno in načrtno zavlačuje dokončno ureditev Tržaškega. ozemlja v. skladu z mirovno pogodbo, ki jo je izsilil pred letom dni, je v prav toliki meri odgovoren tudi za ureditev osnovnih gospodarskih vprašanj tržaškega industrijskega in P-1" morsko-prometnega centra. V tem pogledu igra še prav posebno vlogo tržaška trgovinska mornarica, ki jo je Trst v »zlatih« fašističnih časih •in v. letih nacistične okupacije domala'vso izgubil. Kako vse drugačen bi utegnil biti danes'položaj tržaškega pomorstva, nam kažejo podatki o razvoju trgovinske, mornarice v Trstu in v Italiji v poslednjih dveh desetletjih*). 'Ko je Italija 1918. izšla kot zmagovalka iz prve svetovne vojne, je znašala vsa niena mehanizirana trgovinska mornarica ”70.000 ton ladjevja. Na 'osnovi mirovne pogodbe ije,Pridobila domala prav toliko po prodali Avstro-bgrski. Takrat so razpolagale tržaške parbplovne družbo mimo manjših (Tripcovich, Gerolimich) še s 540.000 tonami ladjevja, in sicer Cosulich z 22, LJoyd 's 44 in Libera s 37 ladjami itd. Se Seta 1925. je bilo v Trstu registriranih skupno 252 ladij s skupno lo-nažo 662.000 ton. družba postavila v Genovo in se do danes še nobena izmed njih niti enkrat ni zasidrala v tržaškem pristanišču. imperialistična sabotaža Oropana luka Zc leta 1929. pa so se pričele prve transakcije v škodo Trsta in v prilog Benetk in Genove, ko je s sodelovanjem fašističnega režima in italijanske trgovinske banke (Banca commerciale italiana) prešlo 9 desetin vseh delnic Cosulicheve družbe na italijansko paroplovno družbo Lloyd Sabaudo- Skoda je bila ■toliko večja, ker je Cosulich leto dni prej pokupil večinski paket delnic tržaškega Lloyda. Tako je že‘ tedaj prešlo lastništvo na j več j ih tržaških ladii (med njimi tudi Sa-turnije, Vulkanije, Viktorije) na italijanske brodarske kapitaliste. V naslednjem desetletju je bil. Trst dokončno oropan večine svojega ladjevja, ki je bilo prevedeno y genovske, benetske in celo neapeljske ladijske registre. Hkratu s temi finančnimi in registrskimi transakcijami je izgubil tudi svoje neposredne paroplovno zveze z Ameriko in Levantom, Cesar pa Trstu ni odvzel italijanski velekapital s pomočjo fašističnega nasilja, mu je pobrala zadnja, .vojna. Se danes tiči vrsta velikih ladij v žaveljskem blatu. Tako se je zgodilo, da je Trstu preostalo 15 Uoydovih ladij s 119.384 tonami in se od teh so le 4 s 25.514 tonami registrirane v domači luki. V zvezi » Vojno škodo je italijanska vlada prepustila Tržaškemu Lloydu 8 ladij vrste »Liberty«, ki jih je pa Tržaški statut in mirovna pogodba z Italijo sicer dokaj jasno določata, da bo morala Italija . vrniti. Tržaškemu ozemlju ,kar mu neposredno ali posredno pritiče. Toda poleg militarističnih in političnih ni . dvoma, da. spada tudi ta gospodarila moment med razloge,- ki imperialistom ne dajo, da ne bi sabotirali in zavlačevali dokončne ureditve tržaškega vprašanja v skladu z mirovno pogodbo. In pri tem je zaman vse prizadevanje njih italijanskih šovinističnih podrepnikov, do bi prikazali svetu gospodarski nesmisel Tržaškega ozemlja. Prav s takimi mahinacijami in z nasilno ločitvijo luke od njenega naravnega zaledja so začasno dosegli, da se je ob zamrlem tržaškem prometu razvil .promet beneške luke, ki je prej stalno zaostajal za njim. Niso potekla še niti tri leta, ko je zastopnik tržaških ladjedelnic zagotavljal jugoslovanski vladi, da so pripravljene zgraditi največjo mornarico na Jadranu. Toda po anglo-ameriški okupaciji mesta je bila pokopana tudi še ta možnost obnove tržaške mornarice. Ne glede na vso ostalo škodo, ki jo trpi tržaško gospodarstvo vpričo takega stanja, Je v njem tudi. izključni razlog, da je dandanes 7000 tržaških pomorščakov brez dela4 medtem ko jih je v vsej Italiji kljub njeni obči krizi in 150 krat večjemu številu prebivalstva ter mnogokrat večji zmogljivosti njene mornarice komaj 4000. V okviru njih delovnih in mezdnih odnosov pa sta prišla na sestanku še posebej do izraza dva problema. Po sporazumu z. delodajalci je nezaposlenim pomorščakom pripadla posebna podpora enako kakor onim v Italiji, ki je znašala po 4000 Ur za lanska meseca avgust in september. Njih posebna delegacija je bila dan kasneje n? okupacijskem delovnem uradu, da protestira, ker ogromna večina tržaških nezaposlenih pomorščakov te podpore ni prejela. Zastopnik paroplovnih družb se je sicer izgovarja! z nezadostnimi krediti in pomanjkljivimi podatki, vendar kaže, da bo nazadnje to vprašanje rešeno. Sindikalni problemi Se težavnejši kakor položaj po* morščakov na velikih ladjah, ki jim je bil z novo pogodbo vsaj do neke mere urejen, pa je položaj pomorščakov na ladjah za obalno plovbo, na vlačilcih in drugih pristaniških plovnih objektih. Zadnje še zmerom v bistvu velja stara fašistična delovna pogodba iz 1. 1932. in so se z dodatki iz zašfttjih 3:"iet'.»le do neke mere spremenile 'njene mezdne določbe. A tudi njih prejemki so ta čas še za celo tretjino nižji kakor prejemki ostalih pomorščakov. Njih zimske nagrade so jim izplačali na podlagi povprečne osnovne plače, ki znaša 8000 lir. Za njih varnostno službo« na pristaniških plovnih objektih jim plačujejo po 10 lir na uro. Tudi glede njih je . sindikalni odbor sklenil, da bo hemudno ukrenil vse, da se doseže pravičnejša ureditev njih delovnih odnosov in ustrezna mezda v okviru nove delovne pogodbe. Po uredbi o socialnem zavarova. n.ju je deležen zavarovanja za pri. jner nezgodo. pri delu oni, ki se pni nezgoda pripeti pr; delu, ki mu gjt je poveril delodajalec ali odgovorni poslovodja, ali pa ne. posredno na poli na delo odnosno z njega te.r oni, ki trpi na posledicah nezgode, nastalo pri opravlja, nju njegovega poklica. Nezgodnikoni so. priznano nas. lednjc pravico: brezplačna zdravniška pomoč in zdravila, zdravilne kopeli do okrevanja, nezgodna pod. pora za dobo 3 mčseecv, nezgodna renta po preteku 3 mesecev in za dobo, dokler traja delovna nesposobnost, zdravljenje, v bolnici (pri čemer imi podpora odnosno renta za dotično dobo odpade), vzdržc. valnina Za družino za dobo zdrav. Ijcnja v bolnici. Pri popolni delov, ni nesposobnosti mn pritiče ronla v znesku 90% njegove plače, pri manjši nesposobnosti sorazmerno nižja renta, če pa jc spričo popolne delovne sposobnosti potreben šc asistence (n pr. slepec), sc mu renta zviša za 39%. Ce mu 2 leti po nezgod; delovna nesposobnost znaša 10 do 30%, mu pritiče enkratna odpravnina v zne. skn rente za dobo 3 dp 6 let. V pri. njegova na pravico do posmrtnine in dl'11' finske rente. ■" Pravice iz zavarovanja za primer nezgode pri delu zapadejo, če sc * v roku 2 let po nezgodi ne prijavijo, ter v primeru namerne nezgode, 'r poslednjem primeru so pravice družine obranijo, če je 'prizadet! spričo nezgode, umrl. Invalidnina pritiče zavarovancu, , ki je postal spričo bolezni fizično In duševno stalno ni; začasno nesposoben za delo. Njegovo invalidnost ter njen značaj ugotovijo zdravniško-dclavske tehniške - k1’-misijo, ki tud; odločajo v spornih primerili. Za osnovo invalidnim; velja zavarovančeva Poprečna plača jz dobe zadnjih l'e^ let. Po tej oznovi prejme invalidu! po ,5 letil.- zavarovanja 30% plače, po 10 . 40, po 15 _ 50, po 20 . 60, po 25 - 70, po 30 . 80, po 31 . 82> p„ 32 _ 84, po 36 . 86, po 34 . po 35 letih službe, pa 90% plače. V primeru, da je invalidu potreb-na stalila pomoč, se mu invalidu1' na zviša za 20%, a ne seže v nobenem primeru preko 100% njegove plače. Invalidnina se ukine v Prl* meni aretacije in obsodbe invalida zi dobo odvzema svobode, »je11 meru smrti ima druži. sorazmerni del se pa izplačuj® njegovi družini. Invalidnina zapadi v roku 1 leta. • Obnova v Bujščim iaeo pomorščakov na cesti * Podatki so povzeti v g’avnem iz tednika, »L’Economia di Trieste«. Druga polovica preteklega leta je bila za obnovo obče in za obnovo v bujskem okraju še posebnega pomena. Obče, ker se je k’jub pomanjkanju ustreznih strojev in del-■no tudi gradiva izvedla vse drugače in vse bolj temeljito kakor v režiji proslulega urada za javna dela v coni A, še posebej, ker je služila neposrednim gospodarskim in kulturnim potrebam ljudstva in je o tem -odločalo ljudstvo, sarno ne pa razni korumpiruni podjetniki in upravni uradniki in njih priležnice. Ko se je imenovanje guvernerja, uveljavljenje’statuta in s tem tudi ureditev tržaške mornarice, ki so tržaški pomorščaki nanje toliko gradili, prav te dni znova odgodilo, je tudi njim pošlo vse potrpljenje. In v sili so se znašli tudi na skupni platformi. Tako je prišlo, da so se pred dnevi sestali sindikalni zastopniki pomorščakov, organiziranih v ES in tudi v Zvezi pomorskih delavcev-Podrobno so obravnavali obča vprašanja tržaškega pomorstva in še posebej svoje sindikalne probleme. Na sestanku šo sprožil širokopotezno agitacijo in sklenili poslati OZN in drugim mednarodnim forumom posebna poročila o stanju tržaške trgovinske mornarice ter konkretne predloge za rešitev tega vprašanja. V coni A skrbijo Za ceste, ki služi.1® v prvi vrsti gospodi in njih avto Lnobi'oin, medtem ko so krajevno poti do skrajnosti zanemarjene, bujskem okraju so poskrbeli • za le. V Umagu, v Grožnjami, Brd0> Kiorinih, Novem gradu, pri Sv. Ivf’ nu in Zujah je bilo v tem razdohn temenSo popravljenih in obnov!Jc_ nih '31 stanovanjskih hiš, ki so ški zanje znašali drma’a 4.4 ii"h jnna lir, ter 5 šo'skih po.Jopij. katere je bilo izdanih nad. 1,5 1111 jona lir- Se vsa obsežnejša so bila'dola n» cestah. Zgrajene so 'bile nove, P° pravljene stare, urejena je bu. njih kanalizacija, tako ce-He juri* eani- Vardice, Sorbar Mavrišcl^ Valiča—Metiči, Novigrad—Anten ^ le. Cesta, ki so jo pričeli grudni o-Mirišča v Oskaruš, bo skrajša'® I” ' metno zvezo med obema kraauiu ' polovico- Skupno je bilo očiščenih —2 ^ cestnih jarkov, pripravljenega 1 2000 kub. m gramoza, odvoženc , ri f biif 5600 kub. in zemljo- Urejena .il! . ,, kanalizacija ulic in cest v nu-a,.' za Umagu. %c . .trr.flh ilifi NOVOSADSKA MLADINA y KOLU OB SPREJEMU TRŽAŠKE DELEGACIJE ES Novem gradu in poslednja dela s« znašali skoraj poldrug milijon lir. ■ . Pri teh obnovitvenih delih pa. bile poleg vsega pridobljene .j gocene izkušnje, ki jih bodo Iz nadaljnji obnovi v tem letu v P 1 meri izkoristili. Po braf-ski Jugoslaviji Po vsej pravici pravijo Vojvodini jugoslovanska Ukrajina- Kko še ni slišal govoriti o Sremu, Bački in Banatu? Tujci so se vedno lakomno ozirali na to bogato deželo. Za časa Marije Terezije so’ se tod naselili nemški kolonisti, ki so v kratkem postali pravi mogotci, Madžari so tudi segali po njej, čeprav so imeli dovolj zemlje doma. Po razpadu stare Jugoslavije so si celo priključili vso Bačko in Banat. Vojvodina ni slikovita dežela, tam je malo naravnih krasot. Krog in krog ne vidiš z'epa nobenega griča, sama ravnina. Zemlja in nebo, tu in tam pa velike vasi in mesteca. Ce nima naravnih krasot, ima pa v izobilju mnogo -naravnih bogastev. Vojvodina je žitnica Jugoslavije. Crn(, zemlje, črne kakor oglje skoraj ni treba gnojiti. Kamenja tam sploh ni. Pa tudi industrija se v Vojvodini nagio razvija,' posebno prehrambena in kovinarska ter tekstilna. Vojvodina je narodnostno bolj mešana kakor katera koli druga pokrajina Jugoslavije. V njej živijo -Srbi, Hrvati, Slovaki, Romuni in •Nemci. Do osvoboditve je biio teh mnogo, toda velika večina jih je zbežala skupaj z vojsko. Drugi so odšli, ker so bili vnel,! petokolonaši in kolaboracionisti. Kdor ni zakrivil ničesar, je ostal, v Avto naglo drvi po ravni cesti. Ze smo mimo prvih vasi. Vse so si enake, tako da se mi včasih zazdi, da smo se vrnili v prejšnjo vas. Široka glavna ulica, ob straneh obcestni jarek, hodnik za pešče, ograjena dvorišča in pritlične hišice, ki imajo vse slemena obrnjena na cesto. Razlikujejo “e le po živih barvah, ki pričajo večkrat celo o narodnosti posestnika. Po cesti neskrbno racajo gosi, race, kokoši in purani. Mladi prašički pa rij-ejo po cestnem jarku in blatu. Ko pridrvi mimo avto, nastane cel p opiati, v ..e sfrfota. Pujski in svinje ti nemarno pokažejo^svoj blatni rilec. Krenemo v Novi Sad, politično' upravno središče Vojvodine, ki je samostojna pokrajina. Tu imata svoje Urade Pokrajinski izvršilni ljudski odbor in pokrajinski 'odbor ES. Preko železnega mostu- se takoj znajdeš v mestu. Most so zgradili rekordno — v treh mesecih že jeseni 1945. leta. Delavci in inženirji so tedaj napeli vse sile. Vedeli so, zakaj delajo: V Banatu je bilo mnogo žita, Bosna pa je strada’a, skoraj umirala od gladu. Vse je zajela mrzlična delavnost »napravimo most, da pošljemo Bosni kruh«. Zato so Vojvodinci, posebno pa Novo- .sadci ponosni, na svoj »Titov most«. Novi Sad (ali Novi Vrt po naše), je prijazno mestece. Sedaj šteje približno 80.000 prebivalcev in se bo v kratkem še zelo razvilo. Po novem gradbenem načrtu, se bo mesto širilo proti zapadu, kjer'se bo tudi razvila težka industrija. Mesto leži med Sreinoin in’ Bačko, sredi bogate pokrajine ob Donavi; Zato ima vse poboje, da se naglo razvije. Po kosilu smo si ogledali Teste-rD, kjer pripravlja centralni odbor ES počitniško naselje za delavce. V krasni idilični legi, pod Fruško goro gradijo več manjših in večjih hišic, ki bodo razstresene sredi gozda v lepi dolini. To bo pravo naselje, ki mu bo središče velik krasen »Dom kulture«. V Testeri bo prostora hkratu za 500 do 600 delavcev. Po vseh federalnih edinkah smo videli počitniške domove v nekdanjih hotelih ali vilah bivših magnatov. Toda povsod gradijo še nove. Zaslužni delavci dobijo tako stvarno priznanje in nagrado za svoje požrtvovalno delo v okviru petletnega gospodarskega načrta. Na poti v Testero smo se peljali skozi Beočin, kjer jc velika tovarna cementa. Tu je eden izmed najboljših delovnih kolektivov Srbije. Mnogo je novatorjev in udarnikov. Delavci stalno presegajo normo. V Sremu, tako se imenuje la pokrajina, prevladuje valovito gričevje, toda brez kamna. Uspevajo sadje, trta, koruza in žito. Tod vidiš vele, enake kakor v Istri. V Banatu in Bački imajo le konje. Gričevje se vzpne v Fruško goro, dobro znano že iz prvih partizanskih borb. Po sredi se bo vila v nekaj letih lepa cesta, Fruška gora pa bo spremenjena v velik park- Po vasi, ki 5e bila. seda j povsem na novo sezidana, ker so Nemci prejšnjo požgali, hiti ženska. »Vidiš, ta je prav gotovo Slovakinja, ima široko dolgo krilo M culo na rami. »V tisti hiši biva Madžar.« Hiša je pobarvana rumeno. Ogledujemo si Novi Sad. Lepe moderne zgradbe, hoteli, trgovine se vrtijo ena za drugo. Tudi trgovine se razlikujejo po barvah. Rumen napis pomeni, da je trgovina delavska zadruga. Modra barva ve'ja za mestna podjetja in trgovine, rdeča označuje zadruge invalidov ali njihova podjetja. Nova Jugoslavija namreč posveča vso pažnjo invalidom. Invalidi iz prve vojne dobivajo enako invalidnino kakor borci osvobodilne borbe. Združenje invalidov ima edino pravico za toba-karne, povsod ima svoje trgovine in obrate, v lastni režiji. Opazil sem tudi mnogo trgovin za udarnike. Na posebne karte, ki jih dobijo samo oni, si lahko nakupijo dobro blago po najnižji ceni in brez zamude časa. Proti večeru je bil napovedan miting v mestnem gledališču. Gruče ljudi sosijo ■ transparente, prepevajo in vzklikajo. Gledališče je nabito polno. Na široki cesti pred gleda- ščem vse mrgoli. Ko nas zapa^j,,. ar vzkipijo: »Zive’a radnička * i Trsta!« Ko se bližamo vl?‘ c-as kar -obsujejo s cvetjem. DvOFj i nas in nesejo na ramenih 11 r. oxo in po'no dvorano pred ,.>0 'oliko gledališče je nabito P° i( i prav lepo okrašeno. Navdu» j nepopisno, vse stoji, plo.d&a e, /klika. Tudi daljna Vojvodina i zasleduje borbo tržaškega :C, IVa, ki čuti ž njim in ga obČU ,, Pred odrom, nas pozdravita P* jj-. idnik in tajnik pokrajinskega^,,, ršiinega odbora. Nato stopi Pa ivarišica Alma. Navdušenje e preneha. Rada bi govorPa- ^ avdušenje jo je prevzelo. A 'P* > :til>” Tudi potem ob zaključku 11 navdušenju ni hotelo biti R® ^e- ne kraja. Se zunaj na cest' ;ri rf,-a' Zvečer prisostvujemo oper1 ata. Novi Sad ima zdaj sv°-.ji >e i opero, za katero se je xi staro Jugoslavijo, toda iman. pe Naslednjega dne »o voziP1® ^ jti ački. Ustavimo se v Zrcnjan- <£-: je prej imenoval PctrogrriR p ij pa ie dobil ime po nar 0(' »roju Žarku Zrenjaninu, J« miziral upor v Vojvodini. ..^la na je vedno enaka, ravm11’’ „s!i( ivnina. Mahnemo jo po ^ *ejjeW jti, preko Tise nas P1’ ijiiP1; kelaši« na splavu. Grem0 p® emerina, velikega naselja, (Nadaljevanje na Stran 5 ..3 KMETIJSKA PRILOGA II. - 2. Kmetijska vprašanja na našem Tržaškem ozemlju Na ozemlju, k; meri približno 'iti.OOO ha zemljišča, živi pri nas P*> službenih ‘ podatkih okrog 350.000 ljudi. Izmed teh se bavi 50:000 ljudi s kmetijstvom. Ce °d celotnega Števila prebivalstva odštejemo prebivalstvo Trsta in vet jih obalnih mest, vidimo, da se Pretežna vcfiina ljudstva na deželi bavi s kmetijstvom. Zaradi tega *e nam kot nujno postavlja vprašanje: KakSno vlogo bo igralo kmetijstvo v tej novi tvorbi ? 3 rst in druga manjša mesteca na - aSkem ozemlju so ogromni kon-simient.i kmetijskih pridelkov in lasno je, da se bo zaradi tega po-sve”:ala kmetijstvu velika skrb. Zastavili smo si nalogo, da se '•stavimo pri kmetijskih proble-ni'b, da analiziramo najpomembnej-š® faze v razvoju našega kmetijstva v ^dnjUi sto letih, da preučimo glav-|,e i-initeljc kmetijske proizvodnje 'n sedanji položaj ler perspektive, 1 se nam postavljajo za rešitev 'hetijskih vprašanj v bližn!i bodočnosti. V preteklosti b«ase kmetijstvo je bilo v zadnjem ' '®!®!ju, posebno pa za časa fa-i-"•ne Italije zelo zanemarjeno. Ma-mefto da bi vodili zdravo kmetijsko Nčilikd, ki bi ustrezala podnebnim, 1®ln‘m in tržnim razmeram, so se ot,|i raznih poskuspv, ki so se sklu-aii zgolj' s fašisličnimi imperiali-,nimi načrti. Niso pa ustrezali eianskemu stanju v deželi. Naj o-•nenim le «žitno bitko« («battagiia N grano»). Italija je namreč po-8 Usala pridelati čim več žita, n; ji * bilo mar, ali je pridelovanje žita ^skladu z omenjenimi pogoji. Na Jl^strani pa so po čisto vinorod-m sadjarskih predelih odklanjali, . /e ne kar neposredno onemogo-'' ^ 1 razvoj prav teh glavnih panog l_aSeŽa gospodarstva. Nikdar se niso. J^ijski strokovnjak; iz starih po-.Jniui posvetovali z. našim kmetom ,j,..breu‘'ili naše razmere. Preusmer j.,1 naše kmetijstvo po navodilih. *.*> Ph dobili iz Rima- ne pa po inskih mo/nosiih dežele. Kakor povsod, tako se je tudi kmetijstvu uvajala raznarodoval-P°!>tika. Slovanskemu kmetu so ^Pdaval; njemu tuji ljudje, kateri Vstopali protiljudske imerese. S kmečkim, posebno pa slovanskim življem so ravnali brezsrčno. Vsa gospodarska politika fašističnega režima v naših krajih je slonela na načelu izžemanja revnega človeka. Ukinjene so bile vse kmetijske zadruge in kreditne ustanove, razni ffconsorzi agrari« so bili v rokah velekapitalistov in zemiji.ških magnatov. kj so v kratkih letih obogateli na račun revnega kmeta. Kmet je bil prisiljen iskati ■ pomoči pri raznih denarnih zavodih, ki so niti zadali poslednji udarec in ga brezvestno pognali na boben, nje- govo zemljo in dom pa speljali v roke italijanskemu zavodu «Ente nazionale per !a rinascita agraria delle tre Venezie«. Sele sedaj je končno žemlja v agrarno reformo, ki je bila izvedena na našem ozemlju pod upravo ljudske oblasti, je kmet prišel do zemlje, ki jo obdeluje kot svojo lastnino. Zato bo napel vse sile, da mu bo tudi zares poplačala njegov znoj in njegovo skrb. Dr. Fran JurFeviV < Dalje prihodnjič) KULTURA GRAHA ■. . ; . . • ,••• ...... Prišel jc čas za setev prvih spomladanskih vrtnin, predvsem graha. Ker spada grah med stročnice, najbolj hranilne med vsemi povrtninami, je prav, da objavimo nekaj misli o gojitvi te rastline. Naši kinetje in vrtnarji bodo v teh kritičnih časih nedvomno zasejali čim večjo površino zemlje s to stročnico. Grah najbolje uspeva v topli, ne pretežki in zreli zemlji (ne sme se mu gnojiti s svežim gnojem). Mesce dni pred setvijo je priporočljivo, zemljo pognojiti z apnom. Grah spada med rastline, ki črpajo dušik iz zraku s pomočjo posebnih bakterij, ki živijo na njegovih koreninah, Vendar je treba mladim, še nerazvitim' rastlinam pognojiti z dušičnimi gnojili. V splošnem zelo ustrežemo vsem stročnicam (grah, fižol,’ bob) s fosfornimi in kalijevimi gnojili (na 100 kv. m vzamemo po 40 kg su-perfosfata in 20 kg 40 odst. kalijeve soli.) Pred setvijo namakamo grah do 15 minut v petroleju, ki varuje seme pred mišmi. Zgodnje vrste graha (ekspres, saksa) sejemo, v irtilj-skem in koprskem okraju že decembra in vse do začetka marca. Prvi pridelek dajejo te vrste v 60 dneh. Kasnejše sorte (senator, telefon) sejemo lahko do konca junija. Te vr- ste sadimo vsaj 10 cm globoko. Mlade rastline takoj ognemo, da jih vrabci ne poškodujejo. Grah sc sadi v jarke zrno od zrna v razdalji 2 do 3 cm, vrsta od vrste pa pri nizkem grahu v razdalji po 30 cm. Pri sajenju v kupčkih morajo biti ti po 50 cm narazen, a v vsako luknjico se posadi 5 do 6 zrn. Visoki, močno razviti grah, ki potrebujejo oporo, moramo saditi v vrste po 80 do 100 cm narazen. Čim seme vzklije moramo njive dobro opleti. Ko zrase na rastlini tretji list, jo okopljemo in osipaTi10'. visokemu grahu pa pristavimo suhe veje v oporo. Danes nam priporočajo mno-go'grahovih sort. Dobro sc je izkazala vrsta. ,»V!as,ka.« Naši kmetje in vrtnarji psTsop že‘sami preizkusili razne vrste in zato naj se- le ravnajo po svojih dosedanjih praktičnih izkustvih. Saditi pa vendar moramo vrste, ki imajo polno stročje (7 do 10 zrn v stročju). Med priporočljive vrste spada »senator.« Iz 1 kg semena, dobimo pri tej vrsti do 50 kg pridelka. Iz 2 kg zelenega stročja dobimo več kot 1 kg zrnja. Vrsta »telefon« zaradi svpjc močne rasti ni priporočljiva za kraje, ki so izpostavljeni burji in suši. Poleg tega potrebujemo za »telefon« močne o-pore in do teh je večkrat težko priti. Dr. F. J. Sovjetska znanost uči: . pirodi je treba iztrgati njene zaklade, sama jih ne daje st]in jo postu a obnova i ltr,,f '*l kultur obči ljudski p li^i ’ »Fadi prirodoslovci opra V Vse^ krajih prostrane d lifuj. *5°d vodstvom specialistov kj V'1’0v izredno zanimivo del »e ..r“*a mnogo usoehov. Vse bc strPo - - - - - • kadri preobražcvalci 1 ____________ _ . sveta. )o ',aje še vse premalo izkorišč kitita ^tstvo divje prirode, i ■'luj; 'T0 obdelovanje zeiiilie ji Jivjti, oniai odstotek vsega šlevi 'ISfjp rastlinskih vrst. Na ožemi; 1'Mičn'f0 do sedaj našteli 20.01 ujstvi,1 ’ rastlin, v ljudskem knu 'Otiiu: „^a uh doslej izkoriščaj “j0- Toda že so spričo i ne volje človeka preobr: . Vostrane dežele na sovje, č ha ^u. ^a polarnim krogoi Urinar>u je akademik I. C ia Uibešno razšir >hiCaTe in žito- Po neskončni Jl|i Sibirije, kier vse do zat niso poznali lastnet-a sad ja, se sedaj po metodi profesorja Kizjurina z gospodarskega zavoda v Omsku širijo celo že pritlikave vrste sadnih dreves. Osušili so ne. skončna beloruska močviria ■ in jih preobrazili v bogata polja. Požgane puščave so pretvorili v subtropske plantaže industrijskega rastlinja. Ogromna ravnica Gruzije . Kolhida je bila nekoč matrično močvirje, danes je cvetoč sadovnjak. Nove dragocene sadne in tehniške rastline, kakršnih Rusija prej sploh ni poznala, rastejo sedaj in se množe v tej deželi po zaslugi človeka. Tako nastajajo na stotine tisočev ha novih kultur. Vsako leto poseiejo milijone hektarjev s semeni najdragocenejših tehniških rastlinskih vrst. O-gromno omrežje znanstvenih u-stanov. poskusnih postaj in laboratorijev skrbi za nadalinio preobrazbo žive prirode. V daljni Sibiriji so vzgojili vrste jablan in hrušk, ki so izredno odporne proti zimi. Imcnujeio jih »lukaševke.« V krasnoiarskem »kraju so zelo razvite in razširjenje jablane in hruške, ki jih je vzgojil Onoličenko. 2e nekaj let je lega. odkar je sovjetski učenjak Nikolaj Vasiljevič Ciein križal pšenico in ljuljko ter dobil novo vrsto večletne pšenice, ki je izredno odporna in plo-donosna. K. J. Deržavjn je s križanjem pšenic in divje večletne rži dosegel križanko, iz katere napečejo kruh, ki se po barvi in o-kusu le malo razlikuje od pšeničnega, katere zrno pa daje več mo-l. V skočnino je vštet tudi prispevek za zdravljenje neplodnosti govedi. Interesente komisija opozarja, da je prepovedano zaračunati skočni-no, ki je nižja od gori določene. Bikorejca, ki dovoli skok svojega bika proti skočnini, ki je nižja od one, ki' jo je določila komisija, čaka kazen v znesku 5000 ter celo do 10.000 lir v primeru, da to odredbo ponovno prekrši. Tudi skok na kredit je strogo zabranjen. Ni pa prepovedano zahtevati od lastnikov pripuščenih krav tudi višjo skočni-no, kakor jo je določila komisija. Obenem priporoča lastnikom bikov, da se ravnaicr po vseh onih higienskih pravilih, ki preprečujejo širjenje nalezljivih bolezni. Poleg tega opozarja tudi na dolžnost vpisovanja opravijenih skokov v ustrezni seznam, v katerega morajo biti vpisane tudi krave lastnika pleme-nilne postaje. Komisija bo opravljala potrebno nadzorstvo in bo predlagala ukinitev onih postaj, ki se na kakršen koli način ne bi ravnale po gornjih navodilih, ki zagotavljajo pravilno opravljanje službe, ki je tolikega pomena ža vso rejo goveje živine. V primeru podeljevanja nagrad bodo te dane samo onim postajam. ki se bodo v polni meri ravnale po gornjih navodih. Oskrba kokoši-) a j caric Gotovo-je le predsodek, ako kdo trdi, da kokošjereja nič ne hasne. Kokoš ie prav tako pripravna, da dobro izrabi krmo, kakor vsaka druga domača žival. Seveda je tudi tu pravilo, da jo primerno krmimo. Slabi uspehi v perutninarstvu pričajo vedno le o slabem krmljenju in slabem negovanju. Število jajc. ki jih more koko-znesti, je odvisno od jajčnika, ki sestoji iz 600 do 8000 slanic- ki se polagoma večajo v jajca. Ker se pa slanice • ne množijo, neha nesenje jajc, ko se jajčnik izprazni. Kokoš znese pri slabi krm; le 800 do 1000 jajc na leto. pri dobri krmi 130 do 16.0. Iz tega sledi, da imamo lahko v 4 do 5 letih enako korist kakor drugače v 6 do 7 letih. Prihranek na krmi je pri lem pač precejšen. Poleg tečne krme, v kateri mora biti dovolj redilnih snovi, je kokoši potrebno, da ji krmo od časa do časa menjamo. Kokoš žre vse: zrna, semena, zelenjavo, žuželke, črve in meso. vse z enako slastjo. Poleg tega pobira apnenec, pesek in majhne kamenčke. Ker nima nikakega zobovja, s katerim bi zmlela krmo! ga nadomesti želodec. Želodčne stene se drgnejo ena ob drugo s precejšnje silo ter zmeljejo in zdrobijo vse, kar pride med nje, pri čemur mm, DVA KOSATA PRIMERA ISTRSKE PERUTNINE RAZVADE PRI ŽIVINI drugih kokoši), piščet (kanibalizem) in jajc. Te razvade so posebno razvite med kokošmi, ki so (po mestih) vedno zaprte v kurniku- nimajo dovolj prostosti ne primerne krme. Pokladati jim je torej treba raznovrstno, tečno hrano in klajno apno. V prvi vrsti je treba paziti, dobi kokoš dovoli apnenca, ker mnogo porabi za ustvarjanje jajčne lupine, in poleg tega še primerno množino zelene krme. V poslednjih dveh številkah »Naše grude« smo razpravljali o razvadah pri konjih in go, vedu. V naslednjem zaključujemo ta članek, ki je nedvomno marsikateremu živinorejcu pojasnil eden ali drugi nenavadni pojav pri domačih živalih. Pri prašiču ne poznamo razvad v pravem smislu te besede, ampak le razvade, ki so posledica pomanjkanja hranilnih snovi ali pa nastale spričo začasnega duševnega razpoloženja. Med te spadajo pojavi pitja gnojnice in ujedanja ali žretja mla- da sa razvije in da poslane žival težja. Telesne beljakovine preidejo delno v jajca. Primerno in poceni krmimo kokoši, kj nesejo, ako' jim dajemo zrnja, otrobov, krompirja in mesnih odpadkov ali pa mesne moke. Za 1° kokoši zadostuje dnevno po četrt kg ječmena, čeirt kg rženih otrobov, četrt kg krompirja in 50 gr mesne moke. Pri tem je najbolje- da ii"1 dajemo zrnja samo zvečer, ker ga kokoši zaradi težje prebave ponoči popolneje prebavijo. Ostalo krmo pa kar najbolje zdrobimo in premešamo ter jo damo kokošim zjutraj in opoldne. Kurnik mora biti pozimi (opel, postimo še vročega in ga takoj primešajmo otrobom in drugi krmi. Mešanica pa naj ne bo nikdar tekoča-temveč vedno v obliki goste ka^e. Tudi odpadke zelja in zelenjave je dobro dajati kokošini, ker jim nadomeščajo zeleno krmo. Poleg krme je neobhodnp potrebna tudi sveža, čista voda. Ako trpijo kokoši žejo ali pa dobivajo pokvarjeno, slabo vodo, je to lahko vzrok raznih bolezni. Posodo za krmljenje in vodo ie Ireba redno in temeljito snažiti. Krnik mora biti pozimi topel- poleti pa htadep, vedno suh. zračen, a brez prepiha ter snažen. Vse palice pr; gredlji je treba nastavit; v enaki višini in eno od druge v pri merni razdalji. Palice naj bodo roke po 4 cm. njih gornji robovi pa zaokroženi. Gredelj moramo od časa do časa dobro osnažlti, ako ie ireba tudi z lugom dobro oprati. Ci eo palice pretenke- koko>i na ni-t1 slabo čepijo in se ne odpočijejo. Dr. /. H- Dr. L. M. tudi pesek in drobni kamen‘k; mnogo pomagajo. Apno potrebujejo kokoši za napravo kosti in jajčnih• lupin. Zaradi fega je treba dajati zaprtim kokošim drobce zidnega ometa in finega peska- med krmo pa zdrobljenih kosti ali pa krmske kostne moke. Aprto lahko nadomestimo z drobno, zdrobljenimi jajčnimi lupinami. Ko bi lupin, ne zdrobili; bi se kokoši navadile piti jajca. Da kokoši dobro nesejo, je potrebno, da jih začnemo dobro krmiti že pred začetkom nesenja. Pazimo posebno na to. da jim dasemo zrnato hrano, da se jajčnik dobro Koliko tehtajo pridelki Večkrat so naši kmcTovalci v škripcih, ker nimajo pri roki tel'1" niec. Pomagajo si lahko z verih ali manjšo posodo, o kateri ved11' koliko litrov vsebuje, in z naslednjimi podatki, o teži posaniezn' pridelkov, kolikor jo imajo l"1' prečno na vsak liter. pšenica • • rž - . . . ječmen . . oves > • • fižol . . . grah ... teornza . • krompir • . krmilna pesa repa sladkorna pesa suhi rezanci pi stisnjeno seno slama ■ • stisnjena slani: čilski soliter anneni dušik . . 0.70 - 0.80 . . 0.60 0.78 * . . 0..')S 0.04 * . . 0.4O 0.50 » . . 0.S4 8.88 » . . 0.78 0.82 . . 0.70 0.80 . . 0.63 0.08 . . 0.63 - 0.08 * . . 0.55 0.06 i . 0.60 0.70 l‘m* 0.32 0.33 )> ./0.0«) 0.10 > . 0.05 0.06 > :i 0.20 ■ 0.30 t 1.20 . . 0.90 1.00 J Krmljenje telet moramo tako u-vedit; in usmeriti, da ostane teleč. je meso dolgo sočno. Večkrat se po petem in šestem tednu kar na mah preneha dojenje in se tele začne krmiti s senom in drugimi krmili. Telečji želodec pa tega naglega prehoda ne prenese in tele postane suho in meso trdo in malo sočno. Tele ne napreduje več, ampak nazaduje in postaja lažje/ Od mle1 ne hrane moramo polagoma preiti na drugo krmo. To najlaže opravim«) tako. da primešamo mleku vedno več vode ali pa še bolje s posnemal-nikom posnetega mleka. Z osmim tednom, a ne prej- teletu mleko po-. lagoma popolnoma odtegnemo. Dri vzreji naglo dozorelih plemenskih živali boljših pasem se šele po sedmem tednu začne mešati med mleko s posnemalnikom posnelo mleko. Računajo, da imajo 4 lilri posnetega mleka toliko hranilne vrednosti kakor en liter polnega in •neposnetega mleka. Samo po sebi se razume, da je treba že prej navaditi tele na seno db ev po porodu. Pitje gnojnice, žrel je blata- slame. lesenih predmetov, lizanje prahu itd., ki se pojavlja v prvi vrsti pri mladih prašičkih, so posledica pomanjkanja raznih snovi in vitaminov v krmi. Ko opazimo te razvade, pričnimo mladičem takoj pokladati klajno apno, vitaminske preparate, zeleno, močno in mlečno krmo! Svinja mnogokrat požre svoje mladiče takoj po porodu. Kaj je vzrok, ni znano, domnevajo pada pomanjkanje nekaterih snov; v telesu ali pa za aačasno duševno razpoloženje. V tem primeru je treba paziti, da se svinja po možnosti umiri, mladiče ji je treba odvzeti, jim odščipniti preostre konice zob. <'e svinjo grizejo, in ukreniti vse potrebno- da se živali'ne bo lotil ni-kak nemir. Pogosto se svinja kmalu pomiri, če ji damo pol kg su rovih govejih jeter. Razvade perutnine so v glavnem posledica pomanjkanja raznih redilnih snovi v krmi. Med te razvade spadajo žreije perja (lastnega ali Vprgšanjo .4. H. ix M.: Pri breskvah opažam, da listje rumeni, da se gornji deli mladic sušijo in zvijajo. Ljudje pravijo, da je lega kriva »strupena rosa.« Odgovor: To jc k od ra v ost — bolezen, ki jo povzroča gli-vica esoascus deformans. Edi no priporočljivo sredstvo proti tej glivici je škropljenje s ) odstotno raztopino modrc galice in apna, po kg modrc galice in 3 kg apna na 100 litrov vode. Škropiti moramo dvakrat, in sicer takoj v jeseni, ko listje odpade, in spomladi. ko je popje že nabreklo. 'A. J. iz K: Kupil sem kravo, ki jo je zelo leiko molsti. Kako naj ravnam, da bo molža lažja? in odgovori Odgovor: Vzrok trde molze so mišice, ki zapirajo sesek tam, kjer se drži vimena in kjer izstopa mleko iz vimena v sesek. Pri mladih kravah se zapiralno mišičje stisne močno skupaj in zaradi tega mleko počasi in v tankem curku izteka. Lepo in nežno ravnanje s kravo ob molži je samoobsebi umevno- Drugi vzrok trde molže je zoženjc leskove tuljave bodisi spričo trdot, ki nastajajo na notranji sluzni koži, bodisi zaradi gub, ki iih dela ta koža, ali zaradi veznih trakov, ki prerasejo tuljavo. Vime s takim seskom je težko popolnoma izmolsti in posledica je bolehanje in otrptijc-njc vimena. Kmet si v tem primeru ne more sam pomagati. Potrebna je živinozdravniška intervencija. /Vf. Pr. iz S: Imam več J* bli n »zlate p ar me ne«, >,re,l*e te« in podobne vrste, kide ^ jih je letos ■■ napadla neka 11, tako da je uničila res /‘,l° I" jeseni jo. ostalo na drevj11 nekaj drobnih, grintavih P dov brez listja. Ce se ta ‘j ^ z.cn razširi še prihodnje !L.^j mi uniči nad sto jablan-naj ukrenem? Odgovor: Kakor kaže. . Vaše jablane najbržc nep^i, krvava uš. Ta se naseli na delih drevesa, jc krvava if t>r bel pub. Proti tej uši tudi proti vsem škodlj'vC^vc živalske ali rastlinske je najboljše sredstvo škfOP^, nje z drevesnim karbolin^ ^ in sicer z raztopino 1 ,,ii 100 litrov vode. Ce sc P ^ drevju res pojavila fcrva'*1. lr morate na vsak način Jv kreniti, drugače Vam nasad. Ob koncu prvega Seta jugoslovanskega petletnega gospodarskega načrta Ob koncu leta 1947. je imel maršal Tito govor, v katerem je obravnaval razvoj dela in gospodarstva v okviru petletnega načrta. V tem leto, je poudaril, so prišle do izraza ogromne ustvarjalne .sile, ki so bile latentne v naših narodih. Prišle s > do izraza le spričo novih pogojev jugoslovanskega notranjega razvoja, v novi družbeni strukturi dežele. Uspehi, ki so bili doseženi v tem kratkem letu dni, so tako veliki, da so sami po sebi najboljše jamstvo za uspeh nadaljnjih naporov, za izpolnitev vsega, kar so si jugosb)-"' vanski narodi zastavili kot osnovno halogo, za dosego svoje boljše in srečnejše bodočnosti. Rudarstvo in kmetijstvo V rudarstvu je načrtna proizvodnja v tem letu presegla načrt za ^ odstotke. Le premoga ni bi o nakopanega toliko, kolikor je bilo določeno, ker se je prvotni načrt večkrat povečal ■/. novimi proizvodnimi nalogami in ker je primanjkovalo delovnih moči. V vsem letu se je število de'avcev povečalo, samo za načrt pa se je povečal za 94 '•dst. Ka ta način ie bit dejansko dosežen za 29 odst. večji proizvodni učinek, kakor jo bilo spočetka zamišljeno. Maršal Tito je izrazil največjo zahvalo delavcem in delavkam težke industrije, ki so da'i di-‘avi 10 do ia% več iekla in že’eza. kakor je bilo v določenem načrtu. Setveni načrt žita je bil realizi-lan z.a 99,2 odst., pri koruzi je pre-segel načrt za 10,9 odst. V živino« neTTje bil načrt izpolnjen za 97.8%. Proizvodnja e’avnih sadjarskih pri-de'kov pa je dosegla kooiaj 2 tre-tjuii predvojne zaradi škode, ki jo sadjarstvu povzročil okupator. Industrija in promet V industriji pU je bil načrt iz-bolnjen v 11 mesecih za 99,8%. Za etetrogospodarstvo je bilo preteklo eto zaradi nizke vod(- zelo neugod-no. Kljub temu so hidrocetrale in električne centrale pridobile nad 1 'nllijon K\vh ali 109% predvidene električno sile, pri čemer majhne elektrarne, ki obratujejo v indu- ‘h.kih podjetjih, niso bi!e niti 'računane. ^ prometu je bil načrt znatno pre-j^en. Zgrajenih je bilo lani 275,2 "i novih prog, obnovljenih pa na-n injih 145,6 km. Pri lem nove kuz.dne železnice niso vštete- Zgra-h nih je bilo 165 malih in 8 velikih ''o-tov, med njimi niost čez Donavo mi Rogojevu v dolžini 620 metrov, 2 kradbtnl. stroki jc bilo zgrajenih velikih industrijskih objektov v Železniku. Ziln aku, Skoplju in drugod. U- r. tovarne OUbljani, spešno so napredovala de'a pri novih hidrocentralah v Vinodolu, na Vlasini, na Mariborskem otoku. Sa-pučici, na Pluvi-Zeti in drugod. Zgrajenih je bilo skupno 5349 novih poslopij in 448 gospodarsko industrijskih objektov, nadalje 73.690 kmečkih stanovanjskih hiš, 13l6 šolskih poslopij, 67 novih zdravstvenih postaj, 966 km novih cest, med temi 181 km betonskih in Pakovanih Zadružništvo iVi prosveta Zadružništvo je lani vidno napredovalo. Zdaj je v Jugoslaviji 10.296 raznih zadrug, med njimi 783 kmetijskih obdelovalnih in 899 kmetijskih proizvajalnih in predelovalnih zadrug. Kmetijskih obdelovalnih zadrug je bilo leto dni prej skoraj za polovico manj. V zimi 1946’-47 se je naučilo brati in pisati 415474 ljudi, namreč 20% vseh nepismenih v Jugoslaviji. Letošnja kompania je v popolnem teku, do srede leta je bilo na novo odprtih 2072 kulturnih domov. Ljudskih univerz, jjš 1158. V radijski službi se je zmogljivost postaj povzpela v enem letu za 100% na 97 kw, število 'oddaj je preseglo načrt za 12%. število radijskih naročnikov, ki jih je bilo 1939. leta 155.113, je sedaj 220.256. V kinematografiji je bil načrt gradenj presežen za 80%. Leta 1939. je bi'o izdelanih 10-000 m filmov in je bilo v vsej državi 413 kinematografov. Lani je bilo izdelanih 45.000 m filmov, v državi pa je 635 kinematografov in poleg tega še na novo 32 potujočih filmskih garnitur. Odgovorni urednik ŽAGAR ROSTJAN Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu. Na področju otroškega skrbstva je bilo-lani 265 ustanov za dojenčke in predšolske otroke, 21 za defektne otroke in 357 raznih drugih ustanov. Kur se tiče posebne pomoči za invalide, žrtve fašističnega terorja, družine padlih borcev in razne socialne ustanove, so bile lani izdane dobre 4 milijarde dinarjev. Tudi na področju turizma je bil načrt presežen- Namesto predvidenih 678.000 obiskovalcev turističnih hotelov in domov se je njih število povzpelo preko enega milijona in je preseglo rekord izpred vojne. Socialno skrbstvo Povprečna minimalna mezdh se je dvignila za 20,56%, v proizvodnji goriva za 21,7, v kovinarstvu za 26,36, v težki industriij za 37,81, v lahki za 14,17. v industriji gradbenega materiala in v predelovalni industriji z.a 24,37% itd- Tudi finančno 'gospodarstvo se je uspešno razvijalo. Vplačanega je bilo 27 milijard prometnega davka. Na drugi strani s.o se zmanjšali državni izdatki povprečno z.a 10%- Največji lani zgrajeni objekti pa so biii-' mladinska proga Samac-Sa-rajevo, tovarna težkih strojev v Železniku, gradnja temeljev novega Beograda, tovarna hidravličnih stro jev In parnih kotlov v Zagrebu, cesta Sv. Peter-Celje, regulacija go-:■ iškega Lijaka, tovarna Titan v Kamniku, nPadinska proga Nikšič-Titograd, pionirski progi v Beogradu in Zagrebu, melioracija Strtimi-škega polja. Pri teh delih je sodelovalo nad 250.000 mladincev in mladink, poleg lega pa še tisoči od-rasMh prostovoljcev j/, vrst Ljudske fronte in sindikatov- Prispevek mladine je znašal v deparju nad 3 in pol milijarde. Po bratski Jugoslaviji ^'Klaljevanje s 4- .str«ni.) *“> -skozi Bački Garak. Tu so bili S vojno sami nemški kolonisti. . daj so ostali le trije, vse ostalo zbežalo. ^ umi blizu sta Zaboj in Čurukj ok ''ki vasi, ki sta pod madžarsko del'r?CU0 strašno trpeli. Tu južni to ,'iu6k<' imenujejo tudi Saj kužka ■dni a( ,zara,‘'na čolnih, ki jim pravijo šajke. kuni torC'’ v Kanatu sm,) v„l u ,v Zrenjaninu, ki je tipično tl,. . V^'nskf> mestece. Šteje 35.000 .Hvalcev. Svoj čas ie bilo Svoj čas je glasu zaradi blatnih in daj"ar«lenih cest. Tudi to bodo se- na za- V.^Pravili. Povsod polagajo tlak 'z-. ;t„ l'ia »rnncv se jc kopiči pred njo. V a 'slavni, rovsoa polagajo uak ^''Pojjplnjujejo regulacijo mesta-dga, ■•'enianinu je velika tovarna vSu„0lJa' Uelj kupi pese, desetine ^‘'enjaninu v-, V&no, brediif1 -irl kompliciranih strojih jo Ujej° v čiste bele kocke sladiš d, u -fs Produkcijski proces tra-l'ap1.av‘jlh 24 ur. Poseben vtis je ^ediu j na nas 'inženir, možakar 1'. let> ki se mu razbere na Ko • ln v očeh, da je eno telo s Se , . 'cvarno. SKc -1 Pred očmi bosanski m'a- i lavn!Z-Vaienske v železniški Kjo Zrenianinu. P0 učilnicah ^ »i uiU - ^foje. Teoretično zna-'"iujejo ž njimi in si ga prak lično izpopolnjujejo. Mladega sanca pa vam moram omeniti, K se je v bližnji tekstilni tovarni p kvarila neka igla, ki zanjo ni bi: nadomestka in bi jo bilo treba n ročiti iz Nemčije, mu ni dalo min Ogledal si je polomljeno stvarc in v petih urah je bila nova igl izgotovljena. Ko sem ga videl c izhodu iz tovarne v modri unifo mi in z novo aktovk.) v roki, vi drega čela in smehljajočih oči, družbi njegovih tovarišev, se mi j za hip zazdelo, da sem nekje v Rc siji. Tudi v Zrenjaninu je bila velik dvorana spričo mitinga nabito po na. Tako tudi cesta, kjer so posli šali govor ob zvočnikih. Vozimo se po Banatu. Kamor obi neš sama zemlja, sama ravnina. Zc se ti, da si na morju. Res, svojevrsl no je to morje. Sedaj ko je zemlj izorana, je prav črno, spomladi vs zeleno, poleti pa, ko zori pšenica i valovi v lahnem vetriču, je to moi je vse zlato. Med potjo si ogledamo opekarn v Veliki Kikindi. nato pa državn posestvo v Čoki. Tom bi gledal naši kletarji! Pod zemljo je ogrom na klet. V ogromnih pošastnih sodil je po 700 hi vina in več. Tu imaji krasna vina za izvoz v inozemstvo Subotica je pred nami. Od dale se ti ne zdi bog ve kaj. Ko si pi notri, te priklene nase. Lepo je to mestoi večje in starejše mesto kakor Nov’ Sad. Ima nad 120.000 prebivalcev, Srbov, Hrvatov iit Madžarov. Med vsemi zgradbami je nedvomno najlepša mestna palača, ki je kakor gotska katedrala. Na sedežu sindika'nega mestnega odbora se razgovarjamo s skupino udarnikov in novatorjev. Prav prijetno je med njimi, med vztrajnimi delavci in mladinkami, ki polagajo vse svoje sile za izvedbo petletnega plana. Predstavi se mi Poljakovič Tereza. tuinig pa pripomni: Sedemkrat udarnica, češkoslovaški red dela. Poleg nje je Mehalik Anton. Madžar, dvakrat novator, pa mlada Franek Marika, tudi ona Madžarka, .17 letna udarnica v tovarni čevljev. Prijazno mi pripoveduje, kako delajo Madžari v Vojvodini in kako se jim godi- Mnogo med njimi je udarnikov in novatorjev. Uživajo vse pravice. Imajo svoje šole, svoja društva, svoje gledališče in svoje časopise, Nobene razlike ni med njimi in drugimi državljani. »Pri nas ni vprašanje, kakšne narodnosti si. Delaš in uživaš vse pravice kot svoboden državljan naše države.« Tako mi je naslednjega dne izjavil direktor ene največjih tovarn v Novem Sadu, tudi on Madžar. Razumel sem tedaj v svoji globini besede pokrajinskega tajnika ES: »Naša najveeja zmaga je bratstvo in enotnost naših narodov.« O SLOVENSKI BAKU na obaii nekdanjega Srednjeevropskega morja Bogata je slovenska zemlja- Od živega srebra do cinka, od svinca do železa, od prelnoga do marmorja, vse najdeš v njenih nedrjih, od grozdja do hmelja, od oljke do pese, od pšenice do fižola, vse ti rodi. In še so v njej skriti ogromni zakladi. Na severni meji slovenske republike. kjer Panonska ravnina vzvalovi v Slovenske gorice ha.-taja prav ta čas slovenski - Baku. Četrt stoletja po Marshallovem načrtu Ze v stari Jugoslaviji so vedeli, da % tod nafta, toda jugoslovanski Shell in- njegov pobratim Standard Vacuum, pokorna hlapca mednarodnih monbpolskih družb Standard Cii Comp. in Shell, ki sta pokupila vse koncesije za izkoriščanje, vrtanje in črpanje nafte, sta ukrenila vse, da so načrpali v Jugoslaviji, n. pr. leta 1933. 629 ton nafte, uvozili Pa 53.000 ton. ali leta 1939. načrpali 1114, uvozili pa 142.000 ton po mo-nopolskih cenah. In če se je kdo upiral, sta priče'a »stavkati«, tako da je tedaj veljal bencin po 20 in po 50 din liter. Zato da niso ničesar našli, so tuji inženirji prejemali težke desettisočake na mesec, delavci pri 12 urnem dnevnem delu pa kvečjemu 1000 din. Neznatna rafinerija, ki so jo zgradili v Dravogradu, monopolistom ni bila pogodu in leta 1928. je skrivnostno pogorela. Ko so jo obnovili in ji dovajali v čiščenje nafte iz Italije, so jo monopolisti ovadili, češ da je v njej leglo vohunov, in je šla spet po zlu. Od kolomaza do bencina Že pred 200 leti so Prleki spoznali »vodo iz pekla«, ki se je nabirala po kotanjah, tako da je po njej celo sosednja vasica dobila ime Pekle-niča. Toda šele sto let pozneje so jo Peklenčani pričeli »izkoriščati« in so iz nje izdelovali kolomaz, ki so ž njim kmetje in koeijaži s pridom mazali osišea svojih kolesljev, da niso preveč škripala in hreščala. In še nekaj let pozneje so se pojavile potrolejke, pa so' takrat, pred 70 leti, navrtali na Slovenskem prvo vrtino v zemljo. Bila je globoka komaj 200, 300 metrov- To pa je bil tudi začetek in konec »industrijskega« izkoriščanja slovenske nafte. V zadnjih dveh letih pa se je svet tam naokrog neznansko spremenil. Visoko nad drevje so se dvignili po 42 metrov visoki vrtalni stolpi, ki se ob njih nenehno dvigalo proti nebu veliki oblaki bele pare. Okrog stolpov povzročajo motorji, ki dviga' jo in spuščajo z žerjavov vrtalne drogove in svedre, silen ropot. In nekoliko v stran že rase naselje »belih« rudarjev- V nekaj letih bodo okrog Doljnje Lendave pridobi- lem sem se prepričal po vsej Jugoslaviji, posebno pa v Vojvodini. Posmehljivo sem se spomnil čvekanja . besnega hrvaškega emigranta v Trstu, ki mi je pred tedni trdil, da jim bo uspelo razbiti novo Jugoslavijo, ker bodo razbili bratstvo in enotnost njenih narodov. V Subotici je bil miting kai na prostem, na glavnem mestnem trgu, ki je bil nabito poln delavstva in meščanov. » Dan potem smo obiskali ve o tovarn. Nazadnje smo šli v tekstilno tovarno »La Passionaria«. Ob vhedu je zatulila sirena. Od povsod so se vsule gruče deklet in žena in nas obkolile. Rade bi še kaj čule o Trstu in o borbi tržaškega ljudstva. Zato so zaprosile ravnateljico tovarne, da jim dovolili deset minut odmora, da bi lahko slišale od bli?,u besede predstavnico tržaških delavk. V lej tovarni je delovni kolektiv kakor ena sama velika družina, delavke, inženirke, upraviteljica in funkcionarke sindikatov so si kakor sestre. Za slovo nam kličejo še od daleč: »Pozdravite nal'i Trst in tržaško ljudstvo!« V Novem Sadu se pogovarjam z ravnateljem livarne. Do nedavnega je bil zaposlen kot specialist, sedaj je direktor tovarne, kjer je najboljši kovinarski kolektiv v Srbiji. Ko izvem, da je Madžar, me še bolj zanima, kaj bo povedal. »Pri nas dela sedem narodov. Med delom ne spoznaš, kakšne narodno- vali toliko nafte, da je bo dovolj z.a vso državo In je še preostalo za izvoz. / Dva in pol km pod zemljo Težko j'e delo pri vrtalnih strojih, vrtine morajo segati po 2500 in več metrov globoko v zemljo. Na jeklenih vrveh visijo izpod stolpa že do .3 km cevi, okrog 70 ton težkih. Toda beli rudarji so ponosni. V enem; .samem dnevu so izvrtali 202 m glo' boko luknjo, fc Vrtalno drogovje počasi leze globino, na koncu je sveder »ribji rep«, ki se vrti okrog svoje osi in' dolbe vedno globlje v zemljo, »iz« plaka« pa sproti nosi na dan pesek, ki ga je sveder izbrusil. Ko je vrti* na desegla globino, kjer po računih geologov leži nafta, se začne naj* težje delo. Izvleči je treba drogov!« je, v globino pa spustiti črpalne ce* vi. Izdelane so iz posebnega jekla, ki zdrži najmanj 200 atmosfer pri« tiska. Delo se razvija tedaj počasi in previdno. Iz notranjosti oi lahko buhnil podzemeljski plin in uničii vse okrog sebe. V času vojne, kij je pričel vrelce v Medjimurju izkori* ščati okupator, so hrvatski partiza* ni zažgali eno izmed takih vrtk% Surova nafta Plamen plina, ki je buhnil iz rejfc in se vnel, se je vzpel 50 m visoko proti nebu. Bilo je v decembru. Sneg se je več sto metrov naokrog? razstopil in januarja so tam okvo« zacvetele jablane in hruške. Ko je vrtina izvrtana, je trebd cev za črpanje nafte v vsej naglici zabetonirati in potisniti ob njej do dna mestoma celo 70 ton cementa v poldrugi uri, da se cementna ine4 sanica spričo vročine v globočinah ne bi prenaglo strdila. Tedaj je v*i, talni stolp doslužil in nadomestijo ga z manjšim 24 m visokim črpal* nim strojem. Ko je cev zabetoni* rana in pripravljena, v ustrezajoči! globini prebijejo cev in beton krog nje na več mestih z naboji, tako da se skozi nastale luknje v njej nabič ra umazana zelena tekočina, surova nafta, ki jo potem črpajo iz nje ln po ceveh napeljejo v revirne zbi« ralnike. Včasih je plin kar sam po* tiska iz globine- Pa še zemeljski plin Plin, ki je nastal v podzemlju poi leg nafte, gori in razvaja njegov pla* men vročino po 10.000 kalorij. Niti najboljši premog se ne more kosatt ž njim. Na naftnih poljih poganjal stroje, ž njim kurijo velike parne kotle in prištedijo tako po tri va* gone premoga na dan- Med DraviS in Savo je zelo mnogo zemeljskega! plina. Izkoriščali ga bodo na vsemi področju od Zagreba do Maribora, (Po »Slovenskem, poročevalcu«^ 1 aasi sti je kdo. Madžar ne gleda, ali j g ta država madžarska. On ve, da ja to naša država. Tako poudarja bese* do »naša«, da, občutiš, da govork kar res čuti in da je v tem jedr« vsega. »Delovni elan se je povečal, Kg? smo vedeli, da smo opravili, za ka*j smo se obvezali, da smo uspeli. Preprost delavec, tudi on Muffc žar, pa doda: »Ravno oni, ki so nas prej tako zapostavljali, sedaW tujini kričijo in bi nas hoteli urtrahoš vati. Naj nas vendar že enkrat pu» stijo pri miru. Med nami ni nobene; razlike v odnosih med nami. pa tu* dl ni razlike med nami v odnosih' do dela.« Ko so me vprašali podrolono' o razmerah v Trstu, in sem j in* povedal, koliko Čerinov imamo- ir* pa koliko brezposelnih, mi niso ho* teli verjeti. »Brezposelni? Tu pa krvavo rabimo delavce: zidarje, tehnike, itd. Starejši možakar, ki je ves čas pozorno poslušal, se kar nasmeje: »Eh, dragi moji, nič čudnega, tudi tu pri nas bj bilo tako, kakor je v istu m kakor je že bilo, če bi, oni. tod se gospodarili,« Tri ure smo se razgovarjali s tovariši, pa se mi je zdelo, da sem bil ž njimi le krateK čas. Končali smo potovanje po Voj* vodini. povedali smo povsod, kako' se naše ljudstvo bori, in videli, ka* ko tudi Vojvodina dela, da bo pet* letni načrt čimprej izpolnjen. Proizvodni finančni načrt v kmetijski obdelovalni zadrugi Delovanje vtakega podjetja v napredni družbi poteka 'po dolo’ ceneni načrtu, po katerem se ravnajo vsi oni, ki delujejo v tem podjetju. Kmetijska obdelovalna zadruga je veliko kmečko podjetje, ki ga •ni .mogoče voditi bre/. načrta, posebno'še ker je njeno gospodarstvo kolektivno. Urez načrta ni mogoče organizirati in tudi ne programsko in operativno voditi proizvodnje, nj mogoče uspešno izkoristiti pridobitev znanosti in tehnike v kmetijski proizvodnji. Težka stvar, a bistvenega pomena ' pripravi uprava zadruge ,s pomočjo strokovnjakov, navadno zadružnega inštruktorja ■ in agronoma. Strokovnjaki mora j a dodobra spoznati strukturo zadruge, njena obdelovalna sredstva, zemljo, kulture, živino, stroje, ljudi, položaj zemlje, podnebne razmere, razne možnosti za namakanje zemljišč, tržne razmere, prometna sredstva in naprave ter še vse druge okoliščine, ki bistveno vplivajo na delo in proizvodnjo v zadrugi. Z eno besedo poznati morajo vso gospodarsko problematiko zadruge. Ugotoviti je treba donosnost posameznih kultur na določenih površinah, piodovitost in zmogljivost živine, iztrošenje delovne sile pri raznih delih, potrebe po semenih, hlevskem in umetnem gnojilu, po krmi itd. Preden se lotimo načrta, moramo napraviti točen popis (inventar) zadruge, vsega njenega premoženja, vseh njenih sredstev, katerih se lahko zodružniki poslužujejo pri proizvodnji. Določit, je treba delovne norme za vse posle, dognati število delovnih dni glede na težavo pri delu, določiti obseg setev in verjetni donos poedinih kultur. »Sele ko so zbrani vsi ti osnovni podatki, ki so za sestavo načrta nujno potrebni, načrt tudi dejansko pripravimo. Ko je dovršen, ga mora odobriti občni zbor zadruge in šele potem ga pričnemo vestno m vneto izpolnjevati. S. C. Priprava proč/, vod no-finančnega 'načrta za kmetijsko obdelovalne* zadrugo ni enostavna zadeva. Ta 'Vrsta zadrug je za naše kraje še 'nova in zalo ji primanjkuje izkustev in strokovnjakov. Nič bi ne bilo čudno, ko bi kmetijske obdelovalne zadruge v svojem letnem načrtu zagrešile kakšno nepopolnost ali pomanjkljivost. Y prvem tetu bo težko pripraviti načrt, posebno če se bodo zadruge oprle na sedanje stanje. Pr, njih bi se utegnilo pojjjviti pomanjkanje inicia-Wve in pravega pojmovanja o širši organizaciji proizvodnje ali pa bi utegnili pripraviti načrt po do-• ločeni šabloni, ne da b, se vanj poglobili, tako da ne bi predstavljal programa in žive sile za jačji razvoj zadružne proizvodne meči. pdnos proizvodnih vrst mora biti .v skladu z resničnimi možnostmi Un. načrtne naloge poedinih proizvodnih vrst in kultur morajo bi-?.i dognane in predvidene po teh ^resničnih možnostih, če hočemo, ha bo načrt učinkovit, da bo konkreten, da bo omogočal pravilno Evidenco in kontrolo dejansko o-epravljenega dela. Tudi se n e sme •spuščati preveč v podrobnosti, ker i>i tedaj ne.' dopuščal jasnega pregleda temeljnih načrtnih nato;; Zakaj načrt ? Načrt je prav Za prav velika organizacijska sila zadruge, temelj ha katerega se opira vse proiz-./vodno delovanje zadruge. .To je borbeni program, zaradi katerega ■sprožimo in krepimo vse proizvodne sile in izkoristimo možnost zadruge za utrditev in jačenjo zadružnega gospodarstva. Načrt j c tVodilna nit za doseg« ciljev, ki si ■jih je postavila taka zadruge. Ko čmfi zadruga svoj načrt, krene po »jasno obeleženi poti, vsaki brigadi, vsaki delovni skupini ali tudi '■ppedihcu se lahko postavijo točne 'fcreizvodne naloge, kar je tudi pr ,;Vi pogoj'za dopolnilne, nagrade, ki se v njih izraža novi in pravičnejši sistem za plačevanje dela po u~ 4'pehu v proizvodnji. Brez takega sistema ni pobude za produktivnejše delo niti tekmovanju v delti. Načrt je tudi pogoj, da se izpolni;:) razne obveze zadruge, da se /»mogoči sistematična izgraditev •zadruge, da se zajamči pravilna /preskrba » proizvodnimi sredstvi Im kreditom, kajti prav ti se podeljujejo ' po obsegu in ve.ličini proizvodnih nalog, kakor jih določa proizvodni načrt. Kakšen načrt? Da^h letni proizvodni finančni hačrt ustrezal svojim pogojem, je žreba najprej proučiti vse možnosti proizvodnje, naznačiti proizvodne poti in pretehtati vse organizacijske ukrepe za njegovo izpolnitev. Načrt-mora biti take ob-likb in vsebine, da zajame vse mogoče vrste proizvodnje, da postane.odraz stvarnih možnosti proizvodnje v zadrugi in da omogoči ustvaritev zdrave podlage za na-dalnji razvoj zadruge in njen hitrejši in boljši napredek. Z druge strani načrt ne sme biti nepregleden in razvlečen z nepotrebnimi opisi, ampak mora predstavljati vsebino osnovnih programskih nalog in organizacijskih ■ukrepov. To se pravi, da mora bi-Sti tak, da ga bo razumel sleherni član zadruge, da go bo vsakdo pravilno pojmoval in bil prepričan <> njegovi, pravilnosti in utemeljenosti. Vse nepotrebno, neurejeno *n nejasno mora izostati. Letni proizvodni finančni načrt Naš zadružni tečaj Zadružni občni zbor Organi zadruge so občni zbor, upravni odbor in nadzorni odbor. Občni zbor je najvišji organ zadruge. Na njem izvajajo zadružniki svojo pravico, da odločajo o poslih zadruge. Občni zbor voli nove in odstavlja stare odbornike zadruge ter sklepa o vseh posli!) zadruge tako, da so ti sklepi obvezni za njene odbornike in za vse zadružnike. Občnega zbora se udeležujejo zadružniki osebno, pravne osebe pa pp svojih pooblaščencih. Pravila zadrug, ki imajo veliko število zadružnikov, lahko določajo, da sestavljajo občni zbor odposlanci (delegati) zadružnikov (n. pr, Di: lavske zadruge V Trstu). O čem sklepa Stvari, o. katerih mora odločat) občni zbor, so . naslednje; 1. Izvolitev in menjava članov upravnega in nadzornega odbora in likvidatorjev; 2. sklepanje o letnih “klepnih računih, o upravi poslovnega prebitka kakor tudi o dopolnitvi poslovne izgube ler podeljevanju razrešnice dotedanjim članom u-praynega in nadzornega odbora: 3. sklepanje o revizijskih poročilih; 4. določitev skupne vsote, do'katere se sme. zadruga zadolžiti, določitev skupne vsote hranilnih vlod. ki jih sme kreditna zadruga sprejeti, kakor tudi določitev naj-višjega zneska posojila ali kredita, ki ga srne kreditna zadruga dati posameznim zadružnikom; 5. sklepanje o načinu, kako naj se opi-avlja skupna prodaja zudvuž-hiškili proizvodov in predelanega blaga; 6. sprememba ali dopolnitev pravil; 7. načelno sklepanje o ustanavljanju zadružnih podjetij; 8. sklepanje o preslanim zadruge ali spojitvi zadruge z drugo zadrugo; 9. sklepanje o predlogih in pritožbah zadružnikov zoper pbslovu-nje članpv upravnega in nadzornega odbora ter likvidatorjev. Pravila smejo določiti tudi dru- ge predmete, o katerih mora sklepati občni zbor. Za spremembo ali dopolnitev pravil je potreben najprej pristanek zadružne poslovne zveze, v kateri je zadruga včlanjena. Kdaj in kdo ga skliče ? Ce pravila ne določajo krajšega voka. mora biti v šestih mesecih po končanem poslovnem letu redni letni občnj zbor, ki odloča o letnem računu, o uporabi poslovnega prebitka, p dopolnitvi poslovne izgube, o raztešnici članov upravnega in nadzornega odbora, ter voli nove člane teh odborov. Ce upravni odbor ne skliče rednega letnega občnega zbora o pravem času, ga je dolžan sklicati in opraviti nadzorni odbor v nadaljnjem mesecu dni. Ce nitj nadzorni odbor tega ne stori o praVcm času, je dolžna sklicati in opraviti občni zbor zadružna poslovna zveza, v kateri jč zadruga včlanjena, in sicer v nadaljujem mesecu dni. Izredni občni zbor ,ce skliče, če nastopi primci*/predviden v zakonu ali v. pravilih zadruge, ali če to zahtevajo važne koristi Zadruge. Tudi tuk občni zbor »skliče u-pravrii odbor, badzorni odbor ali zadružna poslovna zveza.' Izredni občni zb6r smo tudi vsak čas zahtevati vsaj ena desetina zadružnikov. Zahtevo pa inorajp podati pismeno in v njej inorajo navesti raz'oge in dnevni red. Upravni odbor je v tem primeru dolžan sklicati izredni občni zbpr v petnajstih dneh. Ce tega nc stori, smejo zadružniki zahtevati od nadzornega odbora, da skliče ta izredni občni zbor. Ce Hudi ta tega ne stori v petnajstih dneh, šinejo zadružniki zahtevati, da skliče občni zbor pristojna zadružna poslovna zveza. , Q predlogih in .pritožbah zadružnikov sklepa občni zbor, če so bile izročene sklicatelju pismeno najmanj osem dni prej; sklicatelj pa jih je dolžan objaviti še istega dne na vidnem mestu v poslovalnici zadruge. (&'e nadaljuje). S. C. . Nekaj vtisov o razvoju slovenskega zadružništva V vlaku navežem pogovor na to in ono in poizvedujem o življenju in delu, o obnovi, petletki itd. Različna so gledanja, različna izražanja. Medtem ko se sopotniku toži po minulih »zlatih« časih, polnih »svobode« »pobude« in blagostanja« — spoznal sem v njem vaškega trgovca, in gostilničarja - - sc oglasi drugi: »Da vam povem na kratko, je pri nas tako: Delamo in gradimo. Mislim, da smo lahko že spoznali, da gradimo zase, v korist nas vseh, tudi 'onih, ki niso niko'i zadovoljni«. Pri tem se očitajoče ozre na sopotnika. Ljubljana si nadeva novo lice. »Litostroj« in ogromni stanovanjski bloki okrog njega napravijo g'obok vtis. Postopno se čuti njegov vplivna ritem mestnega življenja. Taki ogromni industrijski objekti spreminjajo družbeno ekonomsko, socialno in kulturno življenje, ga na- vežejo na samostojnost in neodvisnost. Cini večja domača produkcija, tem cenejši in boljši proizvodi. Za koga? Za delovno ljudstvo. Cernu? Za lažje, hitrejše in uspešnejše delo. To je v petletnem načrtu. Mar se za to ne izplača zavihati rokave in za nekaj ča.-a stisniti pas? AH nc dela prav tak) vsak skrben gospodar, ki delu po določenem načrtu in za določen smoler? Pa sem nehote primerjal naša »nebesa« z »deželo revščine.«: v Trstu je vsega v. izobilju. A za koga in po kakšnih pogojih? In kako bo v bodoče? Ali nas to ne skrbi? Tam pa bo vsak dan več, in sicer za vse in za vsakogar, ki del;) Kot zadružnik sem se zanimal za razvoj zadružništva v Sloveniji, ki prevzema vedno večji del drobnega kmečkega gospodarstva. V Jugoslaviji je nad 10.000 raznih zadrug, Izmed teh je potrošniških in nnkupnn-pr.Klnjnih in predeloval- •j« 40 mladih Istranov na našem prvem zadružnem tečaju v Portorolu Predvčerajšnjem je bil v Porto, rožu slavnostno otvorjen prvi zadružni tečaj na Tržaškem ozemlju. Tečaj obiskuie 40 mladincev in mladink iz Istre in tržaške okolice, vodi pa ga tov. Furlan Janko, ki mu pomagajo pri pouku še štirje drugi predavatelji. Na tečaji), ki bo trajal tri ali štiri mesece, poučujejo slovenščino, knjigovodstvo, zadružništvo, blagoznanstvo, poslovno tehniko in politično eko. nomijo. Zadnje čase se ie pokazala velika potreba po zadružnem tečaju, ki naj bi usposobil potrebni strokovni kader za vodstvo in delo v naših zadrugah in poslovalnicah, pdsebno za upravno delo. Sedaj je ramo v istrskem okrožju 11.000 ljudi včlanjenih produktivnih o-brtniških in kmetijskih ter nabav-no.prodajnih zadrugah in vse kaže, da se bo zadružništvo še razvi- lo. Tudi ljudska oblast si s pomočjo političnih organizacij mnogo prizadeva za utrditev in razširjenje zadružništva. Namen tečaja torej je. da usposobi strokovno sposoben kader za administracijo našili zadrug. Nedvomno je ta tečaj eden najvažnejših med vsemi, kar jih je ta čas v’ Istri. Zato ga bo Zadružna poslovna zveza v Kopru, ki ga jc organiziral in ga tudi vzdržuje, na vso moč podprla in bo skrbela, da bo dosegel čim boljši uspeh. Tečaj tudi obiskujejo najboljši mladinci iz naših vasi. Nekateri izmed njih so že delali po zadrugah, ostali pa imajo veliko Veselje in trdno voljo, da se pripravijo za stvarno d.elo v našem zadružni- štvu. Po končanem tečaju bodo razmeščeni po potrebah in po kvalifikacijah po raznih zadrugah kot knjigovodje, skladiščniki, itd. Pri otvoritvi so bili predsednik’ istrskega okrožja, član upravnega odbora poslovne zveze, predsednik krajevnega odbora Portorož in predavateljski zbor. Najprej je prisotne pozdravil tov. Furlan, nakar pa je' tečajnikom govoril predsednik poslovne zadružne 'zveze tov. Petek, ki je obeležil pomen tečaja in pozval vse tečajnike, naj se izkažejo vredne zaupanja, da ^sc usposobijo z.a naloge, ki jih čakajo. Tov. Furlan je še govoril o borbi našega ljudstva v preteklo, sti in. o možnostih, ki jih ima sedaj, da si gospodarsko in s tem tudi politično ter kulturno žago. lovi svobodo in napredek. Po otvoritvi tečaja smo sc nekoliko raz.govarjali z. gojenci. Doma so jz vseh krajev Istre in tržaške okolice. Največ je funtov, vendar, ie tudi odstotek deklet kar zaiatcn. Norma iz Škofij nc more mirovati, zdaj ie tu zdaj tam. Rozalij3 iz Cezarjev je mirnejša, Valcri.'3 iz Sv. I.uaije ie .bila žc zaposlena pri vaški nanrozi, Brežan Radko pa pri obnovitveni zadrugi v Šmarjah. Med poukom vsi pazljivo P«' slušajo, popoldne pa se zatopijo Y knjige in zvezke, da bi si nabral) čim več znanja. Pouk je v prostorih hotela Piran. Tani spijo in prejemajo tudi hrano, ki jima jo pripravljata dve marljivi kuharici. Rita in Darinka. obe plavolasi domačinki >l Portorožu. Silen razvoj bosansko - hercegovskega zadružništva V narodno osvobodilni vojni sta bili Bosna in Hercegovina vse huje razdejani kakor katera koli druga jugoslovanska dežela. Njiiu človeške- in materialne Žrtve za narodno in gosp idarsko svobodo so bile sorazmerno največje. Zato je razumljivo, da so morale ljudske oblasti posvetiti naivečjo skrb dviganju te jugoslovanske republike iz 'ruševin, organizaciji njene prehrane, razvoju njenega kme. tijijtva, obrti in industrije. Veliko vlogo je pri tem odigralo njenovo ljudsko' zadružništvo. V zadrugah se zbirajo vsi delavci in kmetje. Zadruge odločno podpirajo svoio ljudsko oblast, ki je blagostanje kmetov in delavcev njena glavna naloga. Prav zaradi lega -je tudi današnje bosansko' hercegovsko zadružništvo ljudsko ker ie ljudska oblast; ter se eno c" druge ne 'hioreta -stečiti. V dveh letih se je zadružništvo Bosne ih Hercegovine zelo razvi' lo. O tem pričajo naslednji P-*' merjalni podatki (v številih Ijud* odnosno v dinarjih); zadrug zadružnikov potrošnikov vplačani deleži lastna sredstva tuja sredstva blagovni promet Razvoj, ki o njem pričalo gornji podatki, je bil dosežen bd aprila .1947. leta. V poslednjem letu je bil izvržen še velik korak naprej. Bosanske in hercegovske zadruge sc dandanes . nič več ne ločijo na verske in narodnostne, marveč so organizirane po občih liudakih načelih. Upravljajo jih po načrtu. L. 1947. 1282 400.001) 1,000.000 50827.830 102,048.928 370.549.751' 3.820,000.000 Vse poslovanje je knjigovodstv® no registrirano in ped strog'11’ nadzorstvom od zgoraj in od spd duh Krediti so sproščeni, žiadr' gam ;e dana popolna možnost, <* nakupujejo b'ago iz prve roke, 1' tovarne in od proizvajalcu, ‘»er oddajajo neposredno potrošnik*' Vsi prekupčevalci so izključeni J onemogočeni. L. 1939. 360 93.820 196.000 OOOTt farso,235.000 110,613.000 95,577.000 nib nad 900. Zla-ti se je poveča’o število kmetijskih oddelovalnih zadrug, ki so .-e lani pomnožile za 293. Slovenija jih ima nad 40. Pretežno so zajele vinogradništvo. Njih haloga je dvigniti vinsko proizvodnjo po množini m kakovosti, zmanjšati produkcijske stroške in olajšali delo. V zadnjih ugodnih letih so prebredle začetne težave in izpričale svojo življenjsko utemeljenost. Mladina se pripravlja, da odpravi nedosLUko in napake, ki so naraven pojav in dediščina preteklosti. Nekatere zadruge se ze bližajo vzorni upravi ko'ektivnega gospodarstva. Gospodarsko pomembne so pred vsem' za Štajersko - - vinar-ike zadruge (5 po številu), ki skrbe za vnovčenje visokega pridelka Slovenskih goric in Haloz. Ogledal sem si tudi zadružno klet v Mariboru. Svetoval bi našim vinogradnikom-kletarjem, da si — če jim je le mogoče - ogledajo to klet, da se prepričajo, kaj pomeni vinski produkt iz veščih rok. Mariborska zadruga šteje 1000 članov in je lani že do novembra prcda’u 150 vao(’ nov vina. Te in ostale vrste zadrug nud'-'” in bedo nudile še več ugodnost; kleli in na trgu, zlasti ko bo kr*^ potreba po kadru, ki bo zavzel '\ ja mesta v njih. 5ia naraščaj skrCj. zadružni tečaji. Pravkar se .yr£J . 3 trimesečni tečaji (Celje, Ptuj» 1 ^ ribor). Presenetili so me usp. mariborskih tečajnikov (40 po ® ,, vilu), ki so jih dosegli v mater'fl nem in moralnem oziru, o 2el’ .. sem se prepričal v šoli in v natu: Disciplina, red, prcd;xg(,sn nimanje. Zadružništvo se v Sloveniji VY ^ bolj širi in spopolnjuje. Uspel"^, polju preskrbe s predmeti -'11 ‘^1 potrošnje kot tudi organizira1' vnovčevanja kmetijskih pride**^ ter-kolektivne produkcije v/'^?'lc!i1' vse delovno ljudstvo v Pra , ' po‘ razumevanju delovne skupnost*’' vezave in medsebojne odvisnos družnega in državnega gospod81^^ ga sektorja. Pravilen’ odnos ^j-t njima bo petletni gospodarski ‘ ■, še pospešil. ' lan Janko >*«'