Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
"V'elj a:
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
UpraTništvu „Mira“ v CelOTcu.
Leto XII.
V Celovcu, 10. prosinca 1893.
Štev. 1.
Napredujmo!
Naši nasprotniki nas z govorjeno in pisano besedo neprenehoma grdo obrekujejo, kakor bi nam ne bilo druzega mar, kakor hujskati Slovence na Nemce in v deželi delati nemir. V resnici nam pa nemški Korošci niso v ničem napoti; oni živijo v svojih krajih, Slovenci pa v svojih ; oboji se morajo preživiti z delom svojih rok in lahko živijo v miru med seboj kot dobri sosedi. Nam gre le za na«p,P*edek slovenskega ljudstva v duševnem in gospodarskem oziru, to se pravi: mi želimo, naj bi Slovenci zmirom bolj modri, pravični in premožni postali, naj bi se izkopali iz nevednosti, iz krivih, pogubnih naukov ter iz revščine. Vse delovanje slovenskih rodoljubov meri na to, slovensko ljudstvo k temu pripraviti, da bi zmirom bolj pridno prebiralo dobre, katoliške in poučne knjige in časnike, da bi poznali naši ljudje, kaj se okoli njih godi, kteri so pravi nauki za čas in večnost, in kako se jim je ravnati, da se jim bo na svetu bolje godilo in da bodo srečni tudi po smrti. Pri tem pa ne smejo pozabiti na dolžnosti svojega stami, naučiti se morajo umnega gospodarstva, da bodo ložej izhajali, in ob enem se morajo naučiti tako treznega in pametnega življenja, da si ohranijo sadove svojega truda. Slovenskim rodoljubom ni mar za hujskarijo, ampak oni učijo naše ljudstvo prav in modro živeti. Oni skrbijo in delajo za to, da naše ljudstvo kaj pobožnega in poučnega prebira in se tako vedno bolj izobražuje. Prazno postopanje in drago zapravljanje naj polagoma zgine; ljudje naj se navadijo, ob nedeljah in praznikih doma ostajati in kaj lepega brati. Iz političnih časnikov se bodo naučili, kako se jim je obnašati pri volitvah; iz pobožnih bukev se bodo navadili, misliti pogosto na večnost in na štiri poslednje reči ; iz gospodarskih listov pa naj se učijo, kako je treba kmetovati, da se od polja in živine več dobička pridobi. Slovenskih posojilnic nismo ustanovili zato, da bi koga dražili, ampak zato, da ima kmet pomoč pri rokah, ako v zadrego pride. Za slovenske šole se ne poganjamo zato, kakor da bi nemško besedo sovražili, temveč zato, ker želimo, da hi se naši ljudje v šolah res kaj naučili, namreč krščanskih resnic, brati, pisati, računiti in še česa druzega, kar se sploh v malih šolah uči. Ako bo
mogoče, šole tako uravnati, da se bodo otroci zraven tega še nekoliko nemščine naučili, ne bomo se je branili. Ce pa vidimo, da so šole take, da otroci po končanih šolah ne znajo ne brati ne pisati, ne po slovensko, ne po nemško, potem se za take šole ne moremo ogrevati,- kajti tak človek potem, ko šolska leta minejo, ne bo nič več bral, on bo še to pozabil, kar se je v mladosti morda naučil, in ostal bo neveden svoje žive dni. Grdo obrekovanje je torej, ako vam nasprotniki pravijo, da hočemo mi slovensko ljudstvo v nevednosti ohraniti ; ko bi to hoteli, potem bi se ne potrudili, da izdajamo različne bukve in časnike v slovenskem jeziku. V nevednosti hočejo Slovence le tisti ohraniti, ki jim ne privoščijo slovenskih šol in jim vsiljujejo nemščino, tako da otroci nazadnje ne vejo, čemu so v šolo hodili, kajti naučili se niso ničesa. Mi pa smo za omiko in napredek našega ljudstva, zato prosimo rodoljube, naj med ljudstvo pridno širijo slovensko berilo, naj snujejo bralna društva in naj ljudi izobražujejo s poučnimi govori, posebno o prilikah, kedar zborujejo naše slavne in prepotrebne podružnice sv. Cirila in Metoda. Da se zbudi ndrodna zavest in da ljudje politiko razumevati začnejo, treba je delati na to, da se bo „Mir“ v vsaki slovenski hiši bral. Za kmetijski pouk priporočamo „Kmetovalca“ v Ljubljani. Ta list je jako dobro uredovan in ga moremo našim kmetovalcem z dobro vestjo gorko priporočati. Skrbeti je za to, da bodo zbori Ciril-Metodovih podružnic vedno obilno obiskovani, in da nastopijo vselej dobri govorniki, ki znajo ljudstvu s poljudno besedo seči do srca. Glejmo pa pred vsem, da se opustijo slabe razvade in da se ljudstvo spet poprime lepega, krščanskega življenja; tako ljudstvo bo stanovitno in značajno pri volitvah, pošteno v kupčiji; marljivo in potrpežljivo pri delu, z vsem zadovoljno, varčno in vsled teh lastnostij vedno bolj premožno.
Brez hrupa in prepira bomo na tak način napredovali, naše hiše bodo trdno stale, obdržali bomo ne samo to, kar zdaj imamo, temveč bomo si pridobili še kaj več in polagoma zasedli tudi kraje, ki so v naši deželi sredi Slovencev, pa nam do zdaj kažejo neko nasprotno, sovražno lice. Ako smo pridni in pošteni, bode nas spremljal Božji blagoslov , in nasprotniki nam ne bodo nič škodovati. zamogli.	--------
Dopisi prijateljev.
Iz Celovca. (Gosp. Vek. Progar), znani naš rojak, akademični podobar v Celovcu, razstavil je v „božični razstavi", ktero so napravili Celovški obrtniki in trgovci, pet svojih umotvorov. Vsi obiskovalci delo mladega umetnika zelo hvalijo ter pravijo, da je prav mojstersko dovršeno ! Gosp. Progar je razstavil dve relieff-podobi svojih starišev, dva doprsna kipa (moškega in žensko) ter podobo žalujočega Joba. Podobe so izdelane iz malca (gipsa), in ti že na prvi pogled kažejo, da jih je vstvarila roka pravega umetnika ! Tudi tukajšni nemški listi so po g. Progarju izstavljene kipe zelo pohvalili, češ, da te podobe na-se obračajo občno pozornost in da pričajo o posebnem talentu! — G. Progar je letošnje poletje, kakor smo svoječasno poročali, napravil veliko skupino Device Marije za Kamnik na Kranjskem in prenovil farno cerkev sv. Jederti blizu Wolfsberga. Sedaj popravlja altarje podružnične cerkve sv. Frančiška na Želinjah. Kakor spričuje nek dopis tamošnjega č. g. farnega oskrbnika v „Slo-vencu“, kaže tudi to delo, da je g. Progar res umetnik, in da dela vestno, ukusno in natanjko, brez one površnosti, ktero pri sličnih delih opazujemo na le premnogih altarjih po deželi. — Bodi zato g. akad. podobar V. Progar najtopleje priporočan čč. farnim predstojništvom !	—r—
Iz Železne Kaplje. (O „parteitagu“.) Smejali smo se, ko smo v „Miru“ brali, da je tudi g. Prugger v Železni Kaplji na „parteitagu“ izvoljen bil med tiste „hauptmane“, ki bodo vodili črno vojsko zoper nas Slovence. On je res pravi mož za to, ker nam je že marsikterega svojih vojakov na vrat poslal. To so namreč tisti ljudje, ki jih je on kedaj v službo vzel in kmalu spet zapodil, in taki hodijo potem s koši po kmetih okoli in prosijo miloščine. To je tedaj Pruggerjev „se-kacijon". Kmetje pravijo: „Cemu pa imajo tisti „bruderladen“ ? ali jim tisti nič ne dd, da moramo mi kmetje rediti iz službe odpuščene rudarje ? Ravno sem zvedel, da je spet 17 rudarjev ob delo in kruh. Ali bodo kaj dobili iz „bruderladna“ ali nič, tega jaz ne vem ; mi kmetje se pa bojimo, da ne bo dolgo, ko nas pridejo ti „Pruggerjevi vojaki" obiskat. Kedar ti bogati nemški gospodje spet kak „parteitag" naredijo, uaj bi nas Slovence pri miru
Pogled v minulo leto.
Leto 1892. smo z Božjo pomočjo prestali! Prav malo dobrega nam je prineslo in osobito za koroške Slovence obneslo se je slabo tako v gmotnem kakor v političnem oziru ; kajti vkljub mnogim naporom se nam ni posrečilo dospeti do svojega smotra: nàrodne ravnopravnosti !
Namen le-tem vrsticam pa je, podati kratko sliko tega, kar so koroški Slovenci v minulem letu dodelali in dosegli na svojem nàrodnem polju.
Naš list „Mir“, ki je hodil letos že XI. leto med naše ljudstvo v mnogo lepši, večji obliki nego prejšnja leta, in trikrat na mesec, ne več samo dvakrat, romal je med Slovence, jih s srčno, domačo besedo vabčč, da se zbirajo okrog starega slovenskega belo-modro-rudečega bandera, na kterem se leskečejo besede; „Vse za vero, dom, cesarja!" Nasprotnikom našim, ki neprestano prežč, da bi nam ugrabili najdražji naši svetinji : vero katoliško ter nàrodnost slovensko, klical je v minulem letu : „ Vsakemu svoje!" svoje rojake pa poživljal z besedami : „Slovenci ne udajmo se!"
Z upravičenim ponosom in srčno radostjo opazuje vsak zavedni Slovenec veselo in vstrajuo rast naše družbe sv. Mohorja; zlasti se že razveseljuje nad družbinim napredkom ob jezikovnih mejah. Hvala Bogu, starodavni Korotan v tem ne zaostaja za drugimi kronovinami; tu je pognala družba črvste korenine med slovenskim ljudstvom, razvila se je ter že donaša lepega sadd. Tudi v minulem letu je število družbenikov — slava za to vnetim poverjenikom — lepo narastlo za 346 udov ;
vkupe šteje družba na Koroškem sedaj 4708 udov. Da bi le to število stalno napredovalo in se mične družbine knjige marljivo čitale, zabavale in poučevale naše Slovence ter jih vnemale za ljubezen do Boga in domovine!
Prevažno za razvitek slovenske stvari Korotana je naše vzorno „Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem". To še mlado društvo delovalo je v minulem letu precej vspešno, ter se razvija tako krepko, da se nasprotniki kar pene same jeze na njega marljive odbornike, ki vsestranski skrbé za duševni in gmotni napredek našega ljudstva. Društvo je imelo dné 27. malega travna v Celovcu svoj tretji občni zbor, ki se je ob mnogobrojni udeležbi slovenskih kmetov vršil jako zanimivo in slavno. Na večer istega dné napravilo je društvo sijajno slavnostno „besedo“, kakoršne Celovec zlahka še ni videl in ktere se je vdeležilo nad 500 navdušenih koroških Slovencev in Slovenk. Dné 28. velikega srpana je imelo društvo jako dobro obiskan shod na Golšo vem nad Celovcem.
Da razjasni naše joka vredne šolske razmere, izdalo je društvo tudi letos več spisov.
Da priskrbi slovenskim kmetovalcem prepotrebnega jim pouka v gospodarskih zadevah, obrnil se je društven odbor s primerno prošnjo do c. kr. kmetijske družbe koroške. Le-tà pa o tem ničesar ni hotela vedeti, odbor katoliškega-političnega in gospodarskega društva se je torej obrnil na visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo, ki je družbi z odlokom od 9. velikega srpana 1. 1. obljubilo podporo 700 gld., da nastavi učitelja za gospodarstvo na kmetijski šoli v Celovcu, s pogojem, da mora
učitelj biti popolnoma zmožen slovenskega jezika in v stanu predavati v vseh strokah kmetijstva v slovenskih delih dežele.
Odločno in neustrašeno stojéé na braniku za naše nàrodne pravice, je imelo društvo tudi v minulem letu pravdo z mestnim odborom Celovškim radi slovenskih vlog in dopisov. Sijajno je znova zmagalo društvo, kajti po dolgem pisarenju na mestni odbor, deželno vlado itd., ostali so tukajšnji mestni očetje sramotno na cedilu in vis. c. kr. ministerstvo za notranje zadeve jim je sedaj že v drugič naročilo, da morajo sprejemati in reševati tudi slovenske vloge. Nad tem novim vspehom pravične'slovenske stvari je nastalo seveda silno ropotanje v vsem nemškem taboru, da bi človek, sodéè po tem strašnem viku in kriku, lahko mislil, da Slovenci Nemce kar žive deremo!
Jako vrlo prospevajo na Koroškem podružnice sv. Cirila in Metoda, kterih imamo že štirinajst, ki so štele 1891. leta 2061 udov. Podružnice so napravile tekom leta nad dvajset shodov in veselic, ki so za naš versko-nàrodni napredek neizmernega pomena. Na teh shodih, kteri se prav dobro obiskujejo in zbog tega sijajno vršč, se ljudstvo poučuje in probuja z živo besedo ter vnema za zvesto izpolnovanje svojih dolžnostij do Boga, domovine in cesarja. In ravno, ker obrodé ti shodi toliko dobrega sadu, ker se po njih ljudstvo omika ter svari pred nakanami in zlobnim uplivom laži-liberalcev, so nàrodnim našim nasprotnikom bodeč trn v peti, kterega se hočejo z vsemi sredstvi iznebiti.
Zato skušajo, kjer in kakor le mogoče, ovirati delovanje marljivih podružnic. Tako je c. kr. okr. glavarstvo Beljaško kar na kratko prepovedalo po-
pustili iu naj bi se rajši o tem posvetovali, kako bi za svoje delavce bolje skrbeli.
Iz Črne. (Občinska v o 1 i t e v.) Bližajo se nam resni trenotki — čas volitve. V kratkem bode treba stopiti na volilno bojišče ter pokazati, kdo naj bode v prihodnje naš gospodar. Tu je treba pomisleka ter odločnosti, ker ni vse eno, ali smo zapovedovalci in gospodarji mi, ali se pa pustimo tlačiti in trpimo, da tujci z nami ravnajo kruto po svoji navadi, kakor že znajo. Sramotno bi bilo za nas, sramotno, da bi ti tujci in posili-Nemci z nami ravnali po svoji volji; da bi mi morali plesati, kakor nam naši nasprotniki in sovražniki godejo ; da bi nam tujci nalagali doklade in nas trpinčili s kaznimi. Da bi se pred temi našimi nasprotniki mogli priklanjati mi domačini, to naša poštena in častna slovenska zemlja ni zaslužila. Naši slavni očetje so darovali kri in življenje, da so si priborili v krvavem boju vsaj hladen grob na domačih tléh, in to slovensko zemljo naj bi mi sami izdajali in prepuščali gospodarstvu naših nasprotnikov, ki vše, kar je slovenskega, nam milega in dragega, sovražijo in zaničujejo iz vse svoje duše ; to krasno slovensko zemljo naj bi mi prepustili našim odpadnikom, grdim izdajalcem? Mi naj bi se sami prodali in postali podlaga tujčevi peti? Nikdar! Črnjani, tako daleč še nismo zašli! Kviško na noge toraj ! Stopimo pri tej priliki na delo z združenimi močmi in ne udajmo se! Pokažimo pri prihodnjih volitvah, da se še pretaka po naših žilah slovenska kri in da bije verno slovensko srce v naših prsih, ki je vneto za domač jezik, domače pravice in domač kraj. Vzdignimo se vsi kakor en mož ! Ena bodi volja in želja nas vseh : Naslanjajmo se le na take može, ktere poznamo, kteri so naši po krvi in mišljenju in kteri nas ne bodo preganjali iz domače svoje zemlje, ktero so nam naši pošteni slovenski očetje prepustili v to, da jo čuvamo kot biser naše posesti. Naj ne bode nobenega izdajalca med nami, ki bi se iz bojazljivosti priklanjal nasprotnikom in jim oddal svoj glas ter s tem pomagal pobijati svoje lastne rojake Slovence! Ne dajmo se pregovoriti od nobenega, naj nam še tako sladke nade obetuje. Misel nas vseh naj bode: „Ne udajmo se!“ Imejmo pa vsikdar pred očmi tudi pregovor: »Strela naj udari iz višine izdajalca domovine!"
Iz Prevaljske občine. (Bazni spomini iz starega leta.) Že dolgo časa nisem bral dopisa iz našega kraja. Ne vem, ali so dopisniki obnemogli, ali so se postarali; zato pa hočem jaz kot novinec poskusiti se enkrat s peresom, namesto z drevesom. Slabo letino smo imeli predlanskim, še slabejšo pa lani: mošt nam je popil že mali traven, žgance nam je pojedel nemili jug, pšenica je slabo plenila, rž je pa skoro za nič. Na jesen je prišel še nebodigatreba tisti liberalni ojstri nadzornik in je rekel, da kmetje ne smemo več stelje napravljati. Listja grabiti ne moremo, ker ga pri nas ni, zato si pa ljudje hoje (smrekove veje) za steljo napravljajo. Gospoda nam hoče zdaj pa to prepovedati, češ, da potem smreke ne bodo rastle, če bodo obsekane. Kar pa stari ljudje pomnijo, so pri nas zmirom hoje napravljali, pa so vendar smreke lepo rastle, le prav je treba sekati in o pravem času. Ali mar gospodje v Celovcu ne vejo, da kmetija ne more obstati brez stelje in gnoja? Ali
družnične shode in ta ukrep je potrdila na priziv odbora podružnice za Beljak in okolico tudi koroška c. kr. vlada in c. kr. notranje ministerstvo, kar je užalilo vse Slovence. A vrli podružnični odbor se po vsem tem prav nič ni dal ugnati v kozji rog, marveč je iskal pravico pred najvišjim državnim sodiščem, ter jo je tu tudi našel ! To sodišče razsodilo je dné 7. malega srpana, da ova prepoved nikakor ni upravičena, ker se je s tem kratila društvena pravica. Še drug vspeh je imela ta pravda. C. kr. koroška deželna vlada je namreč tem povodom razsodila, da mora c. kr. okr. glavarstvo v Beljaku na slovenske vloge tudi slovenski odgovarjati!
Že v prvih mesecih prešlega leta imeli smo občinske volitve. Z mnogim trudom in delom posrečilo se je slovenski katoliški stranki vkljubu hudemu pritisku od nasprotne strani, na kteri je stalo tudi vse uradništvo, ohraniti si razven Št. Janža v Rožni dolini vse občine, ki so že prej imele nd,-rodne odbore. Na novo je zmagala naša stranka v Dobrli vesi, Libučah in Kotmari vesi. S ponosom oziramo se na te tri občine, kjer se nasprotnikom navzlic vsemu skrajnemu pritiskanju ni posrečilo ohraniti občinsko krmilo v svojih liberalnih rokah. Daši so morali v Kotmari vesi in Libučah dvakrat voliti, stali so naši možje trdno, kakor sive skale naših gor, zato šopa tudi sijajno prodrli. Slava jim ! V Šmihelu nad Pliberkom in Globasnici odklenkalo je po občinskih volitvah prej vsemogočnima učiteljema Jurkoviču in Zenklu, kterih jarma so se vrli kmetje za vselej otresli. Zmagalo bi se lahko bilo še v več drugih krajih, da bi ne bilo toliko križema rok; a redko so sejani delavni slo-
res hočejo kmeta popolnoma uničiti in s poti spraviti, da kujejo tako nesrečne, za kmeta pogubne postave?! Ko bi se mogočni nemško-liberalni gospodje o takih reččh pogovarjali, bilo bi veliko bolj pametno, kakor pa tisti pogovori, ki so jih imeli dné 13. listopada na „parteitagu“ v Celovcu. Kaj smo jim mi Slovenci hudega storili, da so nam vojsko napovedali ? Spogledali smo se tukaj pa tudi, ko smo brali, da je tudi naš fužinski vodja gosp. Hupfeld med tistimi „generali", ki bodo komandirali vojsko zoper slovenske rodoljube. Vedeli smo sicer, da je g. Hupfeld izpod prajzovske dežele in lutrovske vere, vendar nismo vedeli, da je nam toliko nasproten, da je zaslužil čast, izvoljen biti za voditelja v vojski zoper nas mirne Slovence. Zdaj bomo vsaj vedeli, odkodi prihaja tisti mrzli in nemili veter, ki nam v lice nasproti brije, naj se že gre za šolo, ali za kako volitev. Občinske volitve dné 17. vinotoka se Slovenci nismo udeležili, ker bi bil ves trud zastonj. Fužinarji so že več mesecev poprej pooblastila pobirali, naši pa še tega ne vejo, v kteri volilni razred da so zapisani. Dobili smo novega župana, izvoljen je stavbeni mojster Peter Madiie, rojen Lah. Cerkvi menda ne bo nasproten, ker je njegova gospa še precej nabrala za zidanje nove cerkve. Tudi je mož delaven, zato upamo, da bo več živahnosti spravil v našo občinsko pisarno, da ne bo treba celo uro čakati na kak neprijazen odgovor.
Iz Kanalske doline. (Božično premišljevanje.) „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobrega duha," tako se je glasila pesem angeljev na božični večer. Pač bi bilo lepo na svetu, ko bi vsi ljudje Boga častili in v miru med seboj živeli. Zakaj pa je toliko prepira med ljudmi? Ker niso „dobrega duha". Ljudje hrepenijo po časti, mogočnosti in posvetnem blagu, in to jih stori krivične. Mi Slovenci bi radi v miru živeli z vsemi sosedi, ko bi tisti spoštovali naše pravice in ne stegali svojih rok po naših krajih, da razširijo svojo oblast in svoje imetje. Nemški šulferajn ne skrbi za nemške otroke, med kterimi se tudi dosti revnih, lačnih in strganih nahaja, ampak on lovi naše slovenske otroke, da bi jih ponemčil in tako razširil meje Nemčije. Ravno tako tudi društvo ,,Sudmark“ ne podpira revnih Nemcev v trdo nemških krajih, kar bi bilo lepo in Bogu dopadljivo delo, ampak on obrača svoje poželjive oči po naši lepi slovenski zemlji, ktero bi rad nam vzel, če prav ne s silo, pa vendar z denarjem, ki je nabran iz nàrodne zavisti in nestrpnosti, ki je daleč proč od krščanske ljubezni. Iz tega pač vsak lahko spozna, kdo je kriv, da ni miru med Slovenci in Nemci. Mi nismo začeli, temveč Nemci so prvi naredili svoj šulferajn, in če smo pozneje mi ustanovili družbo sv. Cirila in Metoda, da se branimo proti šulferajnu, so naš le liberalni Nemci k temu prisilili. Braniti se bomo vendar še smeli! Ali imajo tedaj nasprotniki pravico, da nas vedno zmirjajo s „hetzerji“ (hujskači)? Že to, da se predrznemo braniti se, jim je. preveč in nas zato grdo psujejo in obirajo po svojih listih. Toda nič ne marajmo. Ce bomo Slovenci pošteni in zvesti naši sveti veri ter po njenih naukih živeli, potem bo vsemogočni Bog naša obramba, proti njemu pa vsi liberalci nič ne premorejo. Bog bo blagoslovil naše delo in naše njive in našo živino, da
venski rodoljubi, med tem ko nasprotnih agitatorjev ter hujskačev kar mrgoli na vseh koncih in krajih.
Z omenjenimi slovenskimi zmagami storilo je tudi slovensko uradovanje lep korak naprej. Začeli so na pr. občinski odbori v Šmihelu nad Pliberkom in Globasnici slovenski uradovati. Njih izgled je posnemalo več krajnih šolskih sovetov. Kajpak se branijo višje oblasti na vse kriplje slovenskih vlog, in občinski odbori morajo svoje pravice varovati z mnogimi prizivi itd. Nujno je želeti, da se na pričeti poti ne ustavimo, marveč da priéuó vsi odbori in krajni šolski soveti slovenski uradovati, ter tako pripomorejo mili materinščini v uradih do one veljave, ktera ji gre.
Dné 20. malega srpana se je vršila v volilnem okraju Trg-Celovec-Borovlje dopolnilna volitev za deželni zbor, ktere se pa Slovenci niso udeležili.
Že nad 20 let bijemo koroški Slovenci trpko borbo za slovensko šolo. Do pričetka 1891. leta vložile so slovenske občine, društva in posamezniki nad 200 prošenj za slovensko šolo, in sicer 41 na deželni zbor, 107 na državni zbor, 55 na razne šolske oblasti, in 10 prizivov. Dosegli slovenske šole pa še nismo ! V minulem letu priborili smo si vsaj borno drobtinico. Št. Jakobska občina si je po 13 letni borbi priborila slovensko šolo, a tudi to skromno pridobitev morala si je ohraniti z novimi borbami. Dosedaj „dvojezične“ šole v Kotmari vesi, Globasnici, Šmihelu in Žab-nicah so se razdelile — vsaj na papirju zopet — v slovenske in nemške. Bode se li ta (seveda ne-dostatna) naredba tudi dejanski izvršila, ne vemo, in onim občinskim odborom bo treba še hudih borb, da dospó do postavne pravice! V ostalem
bomo lahko in dobro gospodarili. Dal nam bo pošten in priden zarod, ki bo znal ohraniti premoženje svojih očetov in ga še pomnožiti. Naši ljudje se bodo počasi naselili po naših potujčenih mestih in jih poslovenili brez vsake sile in krivice. Tako bo ljuba Slovenija čedalje lepša, bogatejša in imenitnejša prihajala, njeno ime bo zaslovelo po svetu in njeni prebivalci se bodo s častjo in spoštovanjem imenovali. V to pomozi Bog!
Iz Ljubljane. (Družba sv. Cirila in Metoda) se danes najpreje hvaležno spominja dveh pokojnih svojih podpornikov. V Gradcu umrli vele-učeni matematik vitez dr. Fr. Močnik ni bil samo podpiratelj „Nàrodni šoli" v Ljubljani in „Peda-gogiškemu društvu" v Krškem, on je tudi v roke našega čast. starine-prvomestnika, gimn. ravnatelja g. Fr. Bradaške v Gradcu, polagal leto za letom lep dar v namene naše družbe. V Zaspeh na Gorenjskem rojeni in v Braslovičah umrli dekan Lovro Potočnik pa nam je volil 50 gld. — Župnijski upravitelj v Kanfanaru v Istri, č. g. Ivan Cotelj, je podaril veliko zbirko knjig, zlasti družbe sv. Mohorja. Lepo se razvijajoča ženska podružnica na Vrhniki nam je poslala v kratkem času svojega obstanka že svoj drugi prispevek v znesku 186 gld. 2 kr. Blag. g. Ana dr. Storova nam je naklonila 100 gld. pokroviteljine po blag. g. Murnikov!, ki je s temi poslednjimi 100 gld. izročila družbi to jesen 800 gld. Ženska podružnica v Št. Jurji na južni železnici je zložila ob letošnjem zborovanju 60 gld., možka podružnica za Kotmaro ves na Koroškem pa 25 gld. ; prvo svòto smo prejeli od g. tajnice T. Kavčičeve, drugo pa od g. prvo-mestnika Matije Prosekarja. G. dr. Drag. Treo v Celju je poslal 25 gld., 16 so jih darovali gg. za-vezni blagajničarji, 9 pa ndrodna družba. Ob go-dovanju g. notarja dr. Stajarja je izročil njegov triletni sinček Vipavski podružnici 18 gld., ki nam jih je doposlal podružnični blagajnik g. Radoslav Silvester. Iz Kostanjevice smo prejeli 17 gld. po gosp. notarju Alešu Hudoverniku, od č. g. Cotelja 15 gld., nabranih v Istri med slov. vinotržci, od Litijskih in Šmartinskih Slovenk po g. Ljudmili Roblekovi pa 20 kron odkupnine novoletnih voščil. Prvo zlato XX-krono sta nadalje darovala g. Marija Možek, posestnica v Gradcu, in družbin podpredsednik, g. notar L. Svetec. Ljubljanska družba, zbrana v kavarni „Kasino“, nam je darovala po g. Murnikovi 6 gld. 51 kr. Z željo, da bi nam ljubi Bog naklonil mir, je poslalo 6 gld. društvo „Onizje" v Mozirji. Šmartinski tamburaši so zložili pri veselici v Zagorji 6 gld. 72 kr. Ob go-dovanju g. Barbike Eibensteinerjeve na Lokah je nabral g. J. Lazar 5 gld. 40 kr. Č. g. župnik v Šent-Ilji, M. Kelemina, je poslal 5 gld. kot dar male družbe od nemške meje, nadučitelj Janko Žirovnik pa 5 gld. v odvezo novoletnih voščil. Idrijski pevci so nam naklonili po g. Fr. Lapajnetu 2 gld. 60 kr., veleposestnica Katarina Sporn v Lokarjih pa 2 gld. 50 kr. Kmečki mladenči v Št. Jurji na Štajerskem, F. Čretnik, J. Jager, J. Oset in J. Žveglar so darovali prvo krono v vzgled rojakom po slovenskih pokrajinah. — Umrlima da-rovateljema blag spomin, Vam živim čast in zahvalo !
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Iz Kamniške okolice. (Kneippovo zdraviš če v Kamniku.) Slavnoznana družba sv. Mo-
se slej kakor prej ubija v slovenske glave nemška blažena beseda, ker tako zahteva bojda kultura (?), s ktero nas hočejo na vsak način „osrečiti“.
Za nàrodno-gospodarski napredek našega kmetovalca so velevažne slovenske posojilnice, ki, s ponosom to poudarjamo, med koroškimi Slovenci vrlo in sijajno prospevajo, da je kar veselje. Minulo leto ustanovilo se je pet novih takih nà-roduih postojank, t. j. na Ziljski Bistrici, Suhi, v Prevaljah, Št. Janžu v Rožni dolini in v Št. Lenartu pri sedmih studencih ; vseh skupaj je sedaj sedemnajst. Dal Bog, da se tudi v bodoče krepko razvijajo v prospeh naše narodnosti !
Nov udarec za koroške Slovence bila je naredba c. in kr. vojnega ministerstva, da slovenščino pri koroškem polku štev. 7. ni več smatrati polkovnim jezikom.
Da so naši ljubi nàrodni nasprotniki tudi v prošlem letu neumorno se trudili, da bi pod visokim pokroviteljstvom dogradili proračunjeni most do Adrije vsaj do Karavank, je pač umevno! „Schul-verein", Sudmark" in „Bauernbund“ so si v to bratski podajali roke, in kar oni niso zmogli, naj bi bil dognal sloviti „p ar tei tag", ki se je na dan 13. listopada zbobnal z vseh štirih vetrov v Celovec. Črni, hudim neurjem nasičeni oblaki zbirali so se ta dan v Celovcu in odposlanci ponosnega nàroda Arminovega — med njimi lepo število ponemčenih kukavic — so se posvetovali, kako bi ob koncu prosvitljenega, človekoljubnega, liberalnega 19. stoletja enkrat za vselej pribili na križ koroške Slovence.
No, tako hitro in gladko menda le ne bode šlo, in na noben način nam noče v glavo, da bi
horja v Celovcu izdala je letos tudi knjigo z naslovom: „Domači zdravnik". Ta knjiga bo Slovence poučevala o ohranjenju zdravja in o zdravljenju v raznih boleznih z vodo, po načinu najslavnejšega vodo-zdravnika gosp. župnika Kneippa na Bavarskem.
a)	Da si človek zdravje ohrani, treba mu je svetlobe in čistega zraka, zato se naj vsaki dan okna odpró, da pride v sobo čisti zrak in solnčna svetloba. K ohranjenju zdravja treba je tudi primernega oblačila, marljivega dela, pravočasnega počitka, zdrave in zadostne hrane in dobre pitne vode. Za otroke do šestega leta je najzdravejša hrana: mleko, želodova in sladna kava (Malzkaffee). A za one otroke, ki so že nad šest let stari, je najbolja taka domača hrana, ki je lahko prebavna, a ne meso. Celò škodljivo pa je, otrokom dajati bobovo kavo, pivo, vino ali žganje. Jako zdravo za otroke je kopanje, a voda ne sme biti pretopla, ampak mlačna, najbolja pa je mrzla voda. Toda kopanje v mrzli vodi sme trajati le en trenotek. Tudi otročje oblačilo ne sme biti pretoplo in pre-mehkužno. Spalnice sploh pa imajo biti suhe in zračne. Natančneje o tem beri I. del „Domačega zdravnika".
b)	Zdravje si človek ohrani nadalje z utrjevanjem. Utrdi se človek, če veliko hodi bos, tudi po rosnati travi, po snegu, po vodi in po mokrem kamenju. Več o tem beri II. del ^Domačega zdravnika".
c)	K zdravljenju človeka služijo iz rastlin narejeni čaji, izvlečki (ekstrakti), prahovi in olja. Več o tem se najde v III. delu „Domačega zdravnika", a v IV. delu se bere, kako se z vodo zdravijo razne bolezni.
Kdor se hoče zdraviti po Kneippovi metodi, naj ne ravnà samovoljno, posebno ne pri kroničnih boleznih, ampak naj se obrne :
1.	) do izučenega zdravnika, ki najbolje vé, kje bolezen tiči. Tudi g. župnik Kneipp k njemu prišle bolnike pošlje k izučenim zdravnikom, a potem še le jih začne zdraviti v svojem dobro urejenem vodnem zdravišču.
2.	) Kdor se hoče uspešno zdraviti po Kneippovi metodi, naj se tudi ozira na hrano. Gospod Kneipp priporoča prosto domačo tečno hrano, so-sebno „krepko juho" (Kraftsuppe) in kruh iz naravne moke z otrobi vred. Mesto bobove kave, čaja, piva, vina in žganja pa svetuje : sladno kavo, mleko in medico. Vse, kar je k zdravljenju bolnikov potrebno, se pa nahaja le v dobro urejenih Kneippovih zdraviščih.
Lepo Kneippovo vodno zdravišče pa se nahaja od leta 1891. v Kamniku na Kranjskem. Ono ima posebnega zdravnika, ki se je dalje časa učil pri gosp. župniku Kneippu, ter ima od njega spričevalo sposobnosti. Razven tega je zdravil po Kneippovih naukih že dve leti v gorenji Avstriji z najboljšim vspehom, po sporočilih Vaterlanda, Kneipp-Blatter in drugih. Ono ima tudi izvrstno planinsko čisto vodo: „Bistrico“, izvirajočo v Kamniških hribih, od Kamnika S1/* ure hodà, koja je podobna „Savini“ ter pri izvoru tako mrzla, da nje piti ni moči. Kneipp pa pravi : „Čem bolj mrzla je voda, tem bolja je".
V kopališču so kopeljne sobe vrejene s toplimi, mrzlimi in krepilnimi (douche) kopelji. Razven
moral pod nož krutih zatiralcev ndrod, ki si je nekdaj smel v ponos šteti svojo neomajano zvestobo do države in vladarske hiše in kteremu cesarski in državni zakon obljubujeta obstanek! A zdi se nam, da ravno nasprotno kričanje dokazuje, da „mi vstajamo, a vas je strah!"
Da, vstajati ččmo tudi v bodoče k pravi svobodi, k pravemu nàrodnemu napredku, kakor ga nam jamči trdna podlaga, na kteri zidamo, — vera Kristusova! A vi, ki niste strli nas spččih, ne boste nas budečih !
Smešničar.
Gospa z dežele: „Gospod stotnik, kaj pa je moj sin naredil, da ste ga degradirali (na manjšo stopinjo postavili)?" Stotnik: „Kako se piše?" Gospa: „Janez Mešiček." Stotnik: „Saj ta je le avanziral (na više prišel) za podlovca." Gospa: „Saj to mi ne gre v glavo; prej je bil lovec, zdaj pa piše, da je postal podlovec." Stotnik: „Saj je res čudno, da je podlovec (Unterjager) več, kakor lovec (Jager)."
*
Odvetnik: „Koliko veljajo drva?" Kmet: „Pet rajniš." Odvetnik: „To jepa drago." Kmet: „Saj so tudi vaši računi dragi." Odvetnik: Jaz moram pa z glavo delati." Kmet: „Saj so tudi moji voli drva z glavo vlekli."
*
* *
Jud pride k zdravniku in reče: „Zdi se mi, da imam nahod, — pa več ko deset grošev ne dam za njega."
kopelj se uporabljajo : polivanja na kolena, na hrbet, na stegna in na celi život, kakor tudi ovitki, zavoji, umivanja, sopari na posamezne ude, sploh vse porabe z vodo po načinu Kneippovem. Tik kopališča je tudi veliko plavališče s 16 kabinami. Krasno je tudi „zdraviško poslopje" (Kurhaus) poleg kopališča, ktero ima veliko obednico, lepo krito verando proti parku, a nekrito verando proti cesti. V nadstropju so pa razna stanovanja za goste. Soba s posteljo od 40—70 kr. na dan. Stanovanja se tudi dobe v. treh prostornih hišah: „Neptun“, „Lujiza“, „Ivana“ in v „Mlinu“.
Tudi Kneippova hrana se dobi za osebe I. razreda po 1 gld. 36 kr. na dan; za osebe II. razreda pa samo po 70 kr. na dan (za zajutrek, kosilo in večerjo).
Za vodno zdravljenje s perilom in postrežbo vred se plačuje za dan in osebo 60 kr., a manj premožni plačujejo še manj.
Iz Ljubljane se lahko v 1V2 uri pripelje v Kamnik z železnico, ki vozi po trikrat na dan. Od železniške postaje do „kopališča“ pa je samo 10 minut hodà.
Spisovatelj tega dopisa imel je sam jako hudo bolezen „sklepno skrnino" (Gelenksrheumatismus) ter se je lanskega leta zdravil v Kneippovem zdravišču v Kamniku. V treh tednih se mu je tako zboljšalo, da je kmalu po odhodu zamogel opravljati svoja vsakdanja duhovska opravila. Po naročilu vodnega zdravnika Kamniškega pa je še do letos nadaljeval zdravljenje z vodo, in hvala Bogu je sedaj že rešen nadležne „sklepne skrnine".
Voda torej ima resnično čudovito zdravilno moč; toda rabiti se mora na tanjko tako, kakor se bere v letošnjem „Domačem zdravniku".
Naposled bodi še omenjen sledeči slučaj, ki spričuje o čudoviti zdravilni moči vode: Dné 24. velikega srpana lanskega leta je prišla v Kamniško zdravišče 20 letna deklica Marija Golob iz Luč na Štajerskem zaradi hude bolezni na oččh. Ta deklica je na eno oko malo videla, na drugo oko pa že skoro čisto nič. Tako je sama pripovedovala v Kamniku spisovalcu tega dopisa. Ta deklica je ozdravela nenavadno hitro. Že v začetku meseca kimovca se je vrnila popolnoma zdrava na svoj dom. Kneippovo vodno zdravišče v Kamniku je odprto od 1. velikega travna do 15. vinotoka. Vsakemu, ki išče ljubega zdravja pri uporabljanju vode, se ta zavod toplo priporoča ; gospod župnik Kneipp ga sam priporoča prihajajočim bolnikom iz južnih krajev po spričevanju nekega Ljubljančana, zdravečega se najpoprej pri Kneippu, ki mu je pred odhodom iz Worishofen-a na srce pokladal, da naj v Kamniku nadaljuje zdravljenje z vodo, kar je tudi storil.
________Kueippovec.
Politični pregled.
V politiki je malo novega. Grof Taaffe ima sicer dovolj posla, ker je na delu, da skrpa novo večino za državni zbor, pa od tega njegovega delovanja se malo kaj izvé. Toliko so vladni listi naznanili, da je vlada že izdelala program za to večino. Toda kakšen mora biti klobuk, pod kterim bi liberalci in konservativci prostor imeli in bili eden z drugim zadovoljni? Ta večina, ktero zdaj Taaffe išče, ne bo osrečila ne njega, ne Avstrije in njenih nàrodov. Mi smo tiste misli, kakor „Sud-steierische Post", da naj bi Taaffe svojo službo kakemu konservativnemu državniku prepustil, tisti naj bi državni zbor razpustil in nove volitve tako vodil, da bi krščanski in pravični možje večino zadobili ; potem pa naj bi se Avstrija vladala v konservativnem duhu, to je, mladina naj bi se izrejala po šolah v krščanskem duhu, vsem nà-rodom naj bi se dala enaka pravica, vse sleparije in goljufije naj bi se ojstro prepovedale in preganjale, občinam pa naj bi se dalo nekaj več pravice in samostojnosti, zlasti v šolskih zadevah, da bi ljudje, ki za šole plačujejo, tudi kaj govoriti in odločevati smeli, ne samo ubogati, plačevati in molčati. — Vesela novica prihaja iz Hrvaškega. Tam ste se zjedinili obe nàrodni stranki, Starčevičjanci in Strossmajerjanci, ter bodo odslej složno postopali zoper madjarone. Zdaj je upanje, da se bo na Hrvaškem kmalu na bolje obrnilo. Ali bi tako sporazumljenje ne bilo mogoče tudi na Kranjskem dognati? — Ogerska vlada, ki je golo orodje Judov in framazonov, žuga pograbiti vse cerkveno premoženje na Oger-skem, ako se bodo škofje zoper civilni zakon po robu postavili. Zadnjo besedo imajo pa vendar še cesar, ki so krščanski vladar in škofov ne bodo zapustili. Na Madjarskem je le sila gospodar, pa sila le en čas trpi. To nam potrjuje tudi najnovejši novoletni govor ministerskega predsednika Weckerla, kajti ta mož izrekel se je jako ostro proti upravičenim težnjam nekterih nemadjarskih narodnostij na Ogerskem in je celò žugal s posebnimi naredbami. Madjarski šovinizem presega že vse meje; ali plačilni dan za tako divjaštvo mora pa prej ali slej priti. _____
Gospodarske stvari.
Rezatev cepičev za spomladansko cepitev.
Cepič imenujemo oni del drevesa, kterega odločimo od maternega debla in ga potem prenesemo na drugo. Cepljeni del spoji se z deblom, na ktero je prenešen, in dobiva od njega hrano, kakor hitro se mu priraste. Cepič raste potem ravno tako, kakor da bi ne bil nikdar prenešen.
Za spomladanjsko cepitev potrebne cepiče režemo, kedar miruje rast, torej od listopada do sušca. Ob navadnih razmerah rabijo za cepiče poganjki zadnjega leta.
Drevo, ktero nam dà cepičev, imej vsa svoj-stva, kterih treba prihodnjemu mlademu drevesu. Nikdar pa ne režimo cepičev s slabotnega, bolehnega, rakavega ali takega drevja, ktero rodi slabo sadje, ker s cepiči prenesemo vsa slaba svojstva maternega drevesa na mlado drevo.
Mnogokrat slišimo o izvržkih, kar je tudi resnično. Te izvržke pripisujejo starosti drevja, vendar ni to povsem res. Mi menimo, da prihajajo ti izvržki od slabih cepičev, kteri rabijo za pomnožitev.
Sadnemu drevju laže preprečimo kako zlo, nego je zdravimo, zato svetujemo rabiti cepiče le od popolnoma zdravih, krepkih, bujno rastočih dreves, kterih sadje je v vseh obzirih dobro rabno.
Akoravno lahko režemo cepiče od listopada do sušca, vendar sta najboljša za to delo meseca prosinec in svečan, ker cepiče izza tega časa lažje bolj varno shranimo.
Vendar smo mnogokrat prisiljeni cepiče prej rezati, kar pa seveda nič ne škodi, ako jih pravilno shranimo. Rezatev cepičev je pa zavisna tudi od podnebnih razmer. Kolikor prej se rast vzbudi, toliko prej tudi reži cepiče. To velja tudi, ako se je bati, da poškoduje zimski mraz poganjke. Vse cepiče, ktere shranimo za cele tedne ali celo mesece, moramo na vsak način prej rezati, predno začne drevje iti v mezgo. Poganjki, kteri imajo že napeto popje, morajo se kot cepiči precej porabiti.
»Vrt."
Zakaj in kedaj obrezujemo sadno drevje?
Namen drevesnega obrezovanja je ta:
1.	Da se sadnemu drevesu dà enakomerna oblika in podoba, ktera se obdržati izkuša. Na ta način se sok kolikor mogoče enako v vse dele drevesa razdeli. Glavna stvar je, sadnemu drevju dati enakomerno podobo, ktero njegova vzgoja dopušča. Dostikrat je tudi prostor, na kterem se sadno drevo zasadi, tako stisnjen, da se mora drevje obrezati, da ne zavzame prevelikega prostora ter dovoljno rodi.
2.	Da se ono drevje, ktero naravno le malo rodi, prisili roditi. Nahajajo se drevesa, ktera, ako se sama sebi prepusté, malokedaj in le malo rodò.
3.	Da se po obrezavanji zadobljena rodovitnost obdrži. S tem je dobiček gotov in vsako leto večinoma enak, ako se vsako leto drevesu pusti le toliko lesnih in sadnih popkov, kolikor jih brez utrujenja vzdržati in hraniti more.
4.	Da se zadobi vedno vede, boljše in lepše sadje in da prej dozori. Drevesu v razmeri njegove moči in rodovitnosti puščeni sadni popki se razvijajo popolneje, ker so bolj podvrženi vplivu zraka in svetlobe, vsled pravega obrezovanja. Ako toplota bolj na drevo pritiska, tudi sadje prej dozori.
5.	Da se življenje podaljša drevesu.
Po pravi natanjčni režnji se razdeli drevesni sok enakomerno in vsled tega more drevo s svojimi sredstvi bolje gospodariti, njegova rodovitnost se ne utrudi, torej dalje živi.
Obrezovanje dreves na mrtvem lesu se ravna po podnebnih razmerah. Ono se more pričeti, kedar je drevesni sok prejenjal dohajati iz zemlje v drevo; nadaljevati in dokončati se pa mora, predno vegetacija oživi iz nova, to je od meseca listopada do konca meseca sušca. Za mrzlejše kraje je najugodnejši čas za obrezavanje meseca prosinca in sušca, ko so hudi mrazovi že minuli ter se ni več bati, da bi jim mraz škodoval. V tem času so rezanim drevesom rane manj časa vplivu zraka podvržene ter se hitreje zacelijo.
Po južnih krajih, koder zima polagoma nastopa, se lahko meseca listopada z obrezavanjem prične. Najbolje je, ako mogoče, da se drevesa kratko pred vegetacijo obrežejo, kar se lahko brez izgube drevesnega soka učini. Drugače je obrezovanje prekasno in izguba soka gotova.
Gotovo je tudi za mrzlejše kraje druga polovica prosinca in sušca najugodnejši čas za obrezovanje, ako ni ravno v tem času prehudega mraza.
Prekasno obrezavanje je le pri močnih drevesih, ktera zaradi premočnega in preobilega soka težko nastavijo cvetno popje, na pravem mestu. Ako je mnogo dreves obrezati ter ni režnje o pravem času moči izgotoviti, se mora že pred odločenim časom pričeti in posamezna drevesa obre-zavati po vrsti njih do zoritve.
Najprej naj se obrezujejo marelice, breskve, potem črešnje, za tem hruške, in sicer se začne z
letnimi plemeni, potem z jesenskimi, a dokonča se
z jabolki.	nVrt.“
*
* *
Not mišji strup. Profesor Loefler y Greifs-waldu na Nemškem je našel glivo, ki provzroča mišim hudo kužno bolezen, znano pod imenom „mišja vročinska bolezen11. Po najnovejših poročilih ima ta iznajdba veliko praktično vrednost za kmetovalca, kakor so to izkusili na Grškem. Na Grškem delajo zadnja leta miši po polji tako strašansko škodo, da vse do zadnjega zrna požro. Grška vlada je poklicala profesorja Loeflerja na pomoč, in on je storil to-le:	S pomočjo vojakov in kmetov so
po polji natresli cele košare fino razrezanega kruha, namočenega v tekočini, v kteri so bile gori omenjene glive. Poprej so pa še dokazali, da ta gliva ni niti ljudem škodljiva, ker so nekteri profesorji tak namočen kruh brez škode použili, niti ne domačim živalim, kar so tudi poskušuje dokazale. Po osmih do devetih dneh se je pokazalo, da škoda po miših ponehava, in čez nekaj časa je popolnoma ponehala. Miši so kar trumoma ležale po njivah, in bolne so se počasi plazile ter tavale po njih. Iz kratka, uspeh je bil popoln. To je prvikrat, da je veda o glivah praktično s tako velikim uspehom nastopila.	*	*	*	„Kmet.“
Kako učiti vprežne vole. Pred vsem je treba mlada vprežna vola drug drugemu privaditi. Zato je dobro, da vola, ki sta odločena za par, kak miren človek okrog vodi, pozneje se jima polagoma odene oprava ter se vprežeta pred kako lahko vozilo, n. pr. prazne gnojne sani. Vsak dan do-poludne in popoludne ju je treba nekaj dni tako okrog voditi in jima vedno več na voz nakladati. Da se privadita konopcu in klincu, naj ju človek, ki ju vodi, uči temu. V največ slučajih se bodeta naučila voziti, ne da bi treba bilo biča ali pa palice. Če se pa težko učita, dobro je pred nja vpre-zati vožnje že vajena mirna vola ali konja. Slabše pa je sredstvo, ki se mnogo rabi, da namreč vola zadaj privežejo za voz, kterega vlečeta druga vola, pa sta tako prisiljena iti, ker ju voz vleče. Sploh pa z voli, uči jih že kakor koli, iz lepa več opraviš nego iz grda. Če jih preteplješ, postanejo trmasti in leni.	»Vrt.“
N o v i č a r.
Na Koroškem. Za šolo na Ojstrici so dali svitli cesar 300 gld. — V Frajdenbergu je zgorel Strnadov skedenj. — V Št. Lipšu na Krki se je neka 60letna ženska do smrti pobila. — Izhajati je prenehal „Karntner Volksblatt“, list nemške konservativne stranke na Koroškem. Imel je premalo podpore; in tudi uredništvo lista je marsikaj zakrivilo, kar je naročnike spravilo ob dobro voljo in je vsled tega list zgubil potrebno zaupanje tako pri Nemcih, kakor pri Slovencih.
Na Kranjskem. Za pogorelce v Lupinici so dali svitli cesar 200 gld. — V Dobrepolju so dobili nov križev pot. — Davico imajo otroci okoli Mokronoga. — Skladatelj Nedved je spisal šolsko knjigo „nauk o glasbi1'. — Nov kelih je dobila farna cerkev v Škofji Loki. — V Ljubljani je spet hripa nastopila.
Na Štajerskem. Železnica iz Poličan v Konjice se je slovesno odprla. — „Nàrodni dom“ si bodo postavili Slovenci v Celju. — V Bistrici na koroški železnici je tesar Kajžar s strehe padel in se ubil. — Nekteri časniki poročajo, da se bo v Celju ustanovilo obrtno društvo za vse slovenske dežele. To bi bila pač vesela novica.
Na Primorskem. Na smrt obsojena je bila Helena Grizonič, ki je umorila svojega moža. Kavno tisto kazen si je zaslužil morilec Janez Starec. — Pri Ajdovščini je zmrznil neki mož iz Gorice. — Nekje na Krasu so razposajenci oponašali krščanski pogreb. Pri tem pa je eden tako nesrečno padel, da je bil precej mrtev. — Veliko besedo so napravili Tržaški Slovenci dné 7. prosinca v gledališču „Fenice“.
Po drugih deželah. Omožila se bo prin-cezinja Marjeta Zofija s princem Albrehtom Vir-temberžkim. — Roparji se prikazujejo v južni Rusiji. — Letos se je iz Nemčije izselilo 93.000 ljudij. — Most hočejo zidati čez morje med Anglijo in Francijo. Veljal bo 320 milijonov goldinarjev. — V Milanu na Laškem je bila neki dan pred božičem taka tema, da so opoldne svetilnice prižgali. Več ljudij se je na ulicah do smrti pobilo. — Pri Všemini na Moravskem je neki sprideni sin lastnega očeta ustrelil, da mu je potem vzel 500 gld. —
Književnost.
V zalogi tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar izišel „ Anton Janežičev slovensko-nemški slovar. Tretji natis. Predelal in pomnožil Franc Hubad, c. kr. gimn. profesor." To obširno in izvrstno delo se hvali samo. Dobro je
došlo za vse javne in privatne urade in za take osebe, ki našega jezika niso še popolnoma zmožni. Cena mehko vezanemu iztisu je 3 gld., trdo v pol-usnji vezanemu iztisu pa 3 gld. 50 kr. Po pošti prejet 15 kr. več.
„Dom in Svet.“ List s podobami za leposlovje in znanstvo. Urejuje dr. Frančišek Lampe v Ljubljani. Ta list priporočamo vnovič prav toplo vsem, ki se zanimajo za pravo ndrodno omiko. Vsak snopič objavlja lepe povesti, pesmi, poučljive potopise, znanstvene razmere, zanimive životopise, opisuje mesta in pokrajine slovenske domovine itd. Odlikuje se še posebno s krasnimi slikami ali podobami, iz kterih se uči nàrod spoznavati in ceniti pravo umetnost. Vse je pisano v strogo verskem, katoliškem duhu, tako da se sme vsak list tudi mladini brez škode in nevarnosti v roke dati. „Dragi Slovenci — tako kličemo in vabimo z vele-zaslužnim gosp. urednikom tudi mi — zavedajmo se, da smo nàrod, da imamo neki namen in imamo nalogo! Stvarnik nam je določil namen ta, da se ohranimo, izpopolnimo na svetu med drugimi nà-rodi in zveličamo. Zato imamo nalogo in dolžnost, da se izobrazimo v vedi in umetnosti in ž njima Boga poveličujemo. Slovenci nimamo lista, ki bi na tako priprost in zanesljiv način razširjal vedo in umetnost, kakor je „Dom in Svet“. Ali ni torej vreden podpore ? Cena listu je na leto 3 gld., za pol leta 1 gld 50 kr. ; za dijake 2 gld. 60 kr. na leto. Naročila naj se pošiljajo naravnost na „Dom in Svet“ v Ljubljano.
Wolfov slovensko-nemški slovar je že začel izhajati. Katoliška bukvama v Ljubljani prodaja sešitke (80 str. okt.) po 50 kr., kar gotovo ni drago. Računa se, da bo izišlo kakih 20 sešitkov. Vidi se na prvi pogled, da je g. prof. Pleteršnik to . delo vestno in natančno izvrševal. Velik napredek za slovensko slovstvo vidimo v tem, da je g. pisatelj dal resnici čast in naredil razliko med posameznimi samoglasniki, na kterih je naša slovenščina tako bogata, in so jo vendar do zdaj kazali v revni podobi, kakor bi ne imela več ko pet samoglasnikov.
Posojilnica v Slov. Plajbergu bo imela svoj letni občni zbor dné 22. prosinca 1893 ob
3.	uri popoludne pri Ferčniku. Spored: 1. Volitev odbora. 2. Računsko poročilo. 3. Posamezni nasveti. — Prijazno vabi vse družnike odbor.
Loterijske srečke od 30. decembra.
Gradec	45	30	35	22	4
Dunaj	75	19	10	55	5
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld.	kr.	gld.	kr.
pšenica		5	20	6	50
rž		4	30	5	40
ječmen		—					—i	
oves			2	20	■ 2	70
hejda		4	20	5	25
turšica (sirk)		3	40	4.	30
pšeno			7	20	9	—
fižol	 		5	10	6	35
repica (krompir)		1	45	2	36
deteljno seme			~		
Sladko seno je po 2 gld. 30 kr. do 2 gld. 50 kr., kislo 1 gld. 40 kr. do 2 gld. — kr., slama po 1 gld. 70 kr meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 58 do — kr. kila, maslo in puter po 95 do 105 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 33 do 35 gld. stari cent.
Meti (strd),
izvrsten pitanec, se dobi pri meni v plehastih škatljah po 5 kil franko 3 gld. 60 kr. proti poštnemu povzetju. V škafih po 20 in 40 kil ga računam po 58 kr. kilo. Nadalje priporočam svoj natomi brinjevec po 1 gld. 20 kr. liter; dobro, staro slivovk« po 1 gld. liter ; ter dobra ister-ska vina, belo po 18, 20 in 22, črno po 18 kr. liter; staro hrvaško vino po 22 in 24 kr. liter v sodih po 56 litrov in več. Za pošteno in pristno blago se jamči
XX.SIT JSCIZC,
trgovec in čebelar v Selu, pošta Lesce na Gorenjskem.
Vsakovrstne slamnike
najnovejših oblik iz domače in tuje slame izdeluje, prodaja in popravlja po kolikor možno nizki ceni.
Franc Cerar popred J. Markužic
v Domžalah — Kranjsko.
Cenik pošlje se na zahtevanje »franko«. -gag
m V zalogi tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu m
W je ravnokar na svitlo prišel :
W	Anton Janežič-ev
S slovensko-nemški slovar. $
Tretji natis.	eri
m	Predelal in pomnožil	/Jk
France Hubad,	A\
c. kr. gimnazijalni profesor.
W Cena mehko vtzanemu iztisu je 3 gld.,
nemu v polusnji 3 gld. 50 kr. — Kdor želi slovar ja prejeti po pošti, naj blagovoli priložiti še "
Vrf za poštnino.
A\
X\f
, veza- V/ . slovar
Slovenski Pantheon
izhajal bode v nedoločenih rokih, 4 do 5 snopičev v teku enega leta. Snopič stane s poštnino vred 35 kr. Naročila vsprejema
TVan Podkrajšek,
pošta Sava, Dolenjsko.
Glas iz občinstva.
Kdor hoče dobro in po ceni tržaško blago, moko, špirit, sol, rženo žganje, milo (žajlb) in petrolej,
naj gre v prodajalnico
Ferd. Mussi-ja,
„pri zlatem vencu11 na starem trgu št. 19
v Celovcu,
ki je vsega priporočila vredna. Vsak se lahko sam prepriča, da se mu bo vselej
z dobrim in frišnim blagom postreglo.
•ooooooooooooooooo«
o o o o o o o o
o
•
o o o o o o o o o
•oooooooonoooooooo«
o
o
o
o
o
o
o
o
o
9
o
o
o
o
o
o
o
o
e
Kdor si hoče napraviti dobro kavo, naj si kupi pristne
■■
Olzove kave
Olzova kava
je najboljša in najčistejša primes za kavo.
Olzova kava^pf nema v sebi ne hrušk, ne pese, ne sirupa.
Dobi se v vseh prodajaluicah za tržaško blago.
Kmetija je na prodaj
s sadnim vrtom. Posestvo ima 20 birnov setve in je na lepem ravnem polju, ima 2 orala travnikov ' in 7 oralov gojzda. Pohištvo je v dobrem stanu _ in je iz proste roke na prodaj ter leži blizu Rožeka (Rosegg). Več pove F. Teppan v Smešvavčah.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.