tem primeru / Adornom strinja, potem jio-stane nostalgija za vladavino estetske avtonomije jasno pniblcmatiCna.
Kakorkoli, Debeljakovo delo je napisano sveže, provokativno ter predvsem dobro in utemeljeno argimicntirant> s predstavitvijo institucije umetnosti in njenih zgodovinskih oblik - ko raziskuje strukturne spremembe institucij avtonomne umetnosti v sodobnih družbenih formacijah. Gre za izjemno .stvaritev v tako ameri.^kem (mednanxJnem!) kot slownskem prostoru, ki presega marsikatere poskuse teoretske sinteze na temo in.^titucij umctno.sti in njenih zgtKiovinskih form. Pričujoča knjiga je neprecetiljiv pris-pewk k razumevanju procesov, ki .so pripeljali do tega, da unietno.st dobi status n:Lsprt>tnega pola glede na kapitalsko trži.Ve in nadalje, kaj .se dogaja v luči zahteve po esteti/aciji družbenega življenja. Knjiga nam pomaga pri vpra.^anju. kako razumeti simbolno kulturo niedij.skih podob in ogla-.ševanja, ki sta poslala doU)čiteIja realnega sveta, v katerem Zivinu)? Magični svet ogla-.^evanja je namreč prekril odnose blagovne produkcije - v tem smi.slu je pt>tro.iini.ška družba uspela prikriti praw) ekonomsko strukturo in družbene odnose, ki .so potrebni za njen obstoj. Pogled na estetsko perspektivo potroSni.4ke kulture je pripeljal do .svojevrstnega izkori.ščevanja, v katerem potro.^niki aktivno .st)delujejo na področju potroSnje, da bi esteii/intli same seluv Kar bralec ob pazljivem branju Debcijakove knjige začenja razumeti, je pomen oglaševanja/marketinga kot formalne umetnosti IX)zno kapitalistične družbe ("kapitali.stični realizem" - slavljenje \-sch pozitivnih l:Lstn<v .Sli obstoječega ekonomskega sistema... ) in zgodovinskegih proce.sov, ki so do tega prijK-ljali.
Ana BARBIČ
Ivanka Počkar
"Iz časov Ječmenove kave. Življenjepisi Štajercev in Kranjcev ob sotočju rek Krke, Save in Sotle'.
Dolenjska z;<l()žba, Novx) mesto 199H, 496 s.
Zahvaljujoč sodeknanju z etn<)k)ginjo Ingo Miklavčič Hrezigar sem bila junija 199« pov-abljena na etnoIoSki večer v ICtnološkem muzeju v ljubljani, na katerem je Ivanka Počkar predstavila svojo knjigo življenjepisov, Inga .Miklavčič Hrezigar pa svojo razstavo "Spomini na.še mladosti ali življenje |T<>d zvezdami" v Gori.^ïkem muzeju, ki je bila odprta aprila 1997. Obema aMorskima deloma je skupno dej.stvo, da predstavljata bližnjo preteklost, ki .sega v .sedanjo.st, ki pa hkrati i/redno naglo izginja in je v .spominu starej.<ih .stnlobnikov ohranjena zgt>lj kot pričevanje ča.sa. ki je nepreklicno za nami. Morda z izjemo ječmenove kave! Kot .sestavino jutranjega in pogosto tudi večernega obroka. si> jo ljudje "po.sodobili" tako. da so praženemu zmletemu ječmenu dodali tri dt> Štiri zrna zmlete prave kave. Za dve jajci je bilo v trgovini moč dobiti 20, 25 zrn pra\v kave (s. 66). Z vikanjem življenjske ravni je prava kav~a pov.sem izpodrinila ječmenovo, ki pa .se prav zadnje Čase S|X't vrača na na.še jedilnike kot zdrava jutranja pijača. Ali bo v življenje sodobnikov mogoče pripeljali .^Se kak.šno drugo tradicijo, in tako povezati sedanjost z bližnjo preteklostjo, pa je že drugo vpra.^anje.
V tem zapisu je nekaj vtisov, ki mi jih je zapustila predstavitev in pt)znejše prebir.i-nje knjige Ivanke Počkar "I/. č;lsov ječmenom kave". Zavedam .se namreč, da knjige v vsem njenem boga.stvu ni moč predstaviti. Treba jo je enostavno prebrati! Prav /.;ito mi je bik) knjigo težko brati s .svinčnikom in listom papirja v roki. kamor sem sproti zapisovala misli za pisanje predstavitve I5odatkovno izredno bogatega in vsebinsko pestrega be.sedila "o č:tsih ječmenove kave". Knjigo .sem namreč želela hniti zgolj v užitek in ne kot .s<K:iok)ginja. I^t) nekaj prebranih "življenjskih zgodbah" mi je skorajda us|X'lo oboje združiti, čeprav sem do konca branja potihem obžalovala obljubo uredniku
Scidlovc zbirke Dolenjske ZiiloZlie Francu •kaliju, da liom o Irankini knjigi nekaj napisala.
Knjiga v.scbuje pričevanja dvanajsiih domačinov iz območja sotočja treh rek, R)jenih med 1H93. in 1931. letom v obrtnih, kmečkih in kajžiirskih, nekateri celo v me.^čan.skih družinah, je priSla med bralce v pravem času. Cflobalizacija, ki grozi razosebiti ne le posameznike, temveč tudi lokalne, regionalne in celo nacionalne skupnosti, /huja potrebo po samozavedanju, po iskanju lastnih korenin in lokalnih prostorih, v katerih pt>sameznik prepoznava .sebe, svtjjc bližnje, .svojo preteklost in sedanjost, ter vsaj približno lahko predvidi tudi .svojo prihodnost.
"Časi ječmenove kave" .so najbrž res in nepreklicno minili, t(xla .4e živi spomini nanje bodo zavzetega bralca opomnili na vrednote, ki jih velja spoStovati in tudi oživiti. Čas ječmenove kave je bil po prii^ovedih re.stla skromen in reven, vendar hkrati urejen. Mar ni prav urejenost in z njo povezana pred-vidljivo.st življenja stvar, ki jo v mladi slovenski državi danes pogrešamo? Pestre izkušnje pripovedtivalcev nas nehote opozarjajo na pasti zanikanja preteklo.sti, ki nas po eni .strani uči /a prihodnost, obenem pa navdaja s spo.^tovanjem do ljudi in generacij, ki .so v danih okoliščinah optimalno urejali svoje življenje in re.šev-ali vsakdanje probleme. Pripovedovalke in pripf)vedovalci življenjskih zgodb prikazujejo svoje življenje in življenje s\'*)jih najhližnjih brez sam<jpomilo-v-anja zaradi rev.ščine, pa tudi brez samohvale in zadovoljstva tistih, ki so odra.^ali in živeli ugodnej.ših razmerah. Celo več. Nekateri pri|)ovcdovalci ,so svoje pripovedi obogatili s humorjem kot npr: "CloN-ek ne more reči, kako naj živi, da bo dolgo živel. Uihko .samo povem, da če ne boš kmalu umrl. boš dolgo živel" (.s. 451); ali: "Da bi se bolhe znebil, je bilo najbolj gotovo, če si jo ubil. Na pogreb pa jih je prišlo .še 99" (s. 1«3).
Avtorica je pripovedovalce usmerjala /. vprašanji o glavnih življenjskih obdobjih (.starši, bratje in .se.stre, otro.štvo in .šolanje, ljubezen. pon)ka in družina) ter področjih življenja in dela (delo/zaposlitev, kmetovanje, hrana in domače jedi, bolezen in zdravila, zabava in prosti čas, vera in cerkev, šege in običaji). Več pripovedovalcev navaja iste
stvari (vraže/uroki, .šege, domača zdravila), k;ir daje njihovim pripovvdim dodatno težo.
Številni pripovedovalci primerjajo življenje iz ča.sov njihove mladosti z današnjim življenjem. Večina jih ugotavlja, da je bilo življenje sicer težko, pomanjkanje osnovnih dobrin (trije otroci .so nosili en par nizkih čevljev - šolnov) vsakdanjost, vendar so .se ljudje več ilružili kot danes, l-den od pripovedovalcev celo meni, da .se hvali pozitivnih pridobitev današnjega ča.sa žal ne more pridružiti. Po njegovem je bil "tudi scKia-lizem pridobitev. Velikt) ljudi je bilo z:i-poslenih, bila je socialna varno.st skoraj z.a vse ljudi, kljub vsemu, kar je bik) in kar ni bilo prav" (s. 370).
Po bnmju knjige so .se mi p<).sel->ej vtisnile v .spomin naslednje teme: Cerkev iu tvra. Pripovvdovalci sicer izražajo različno stopnjo vernosti, venilar večino opredeljuje "pragmatična verno.st" (.s. 342). Oče je na primer h<xlil ob nedeljah k m:«ši. mati pa zaradi dela ne (s. 306). Emigracije, bratje in sestre, strici in tete številnih pripovedovalcev .so .se odselili v tujino. Večinoma v ZDA in Kanado, pa tudi v evropske države (Francijo, Av.strijo, Nemčijo). Najbolj pogosta destinacija začasnih delovnih migracij s preučevanjem območja pa je bila Hrv:iška, predvsem Zagreb, kjer .so .se nekateri pripo^dovalci ali njihovi bratje/sestre izučili tudi poklicev (.s. 108). Dekleta .so se v Zagrebu v glavnem zaposlovala kot gospodinjske pomočnice. Nekatera ,so .se zaradi domotožja kmalu vrnila domov (s. 124).
Gospodarskepotvzaiv s HrvaŠko. S hrvaške strani so v kraje pripovedovalcev prihajali predvsem potujoči trgovci (celo iz Dalmacije), gostilniški gostje ter kupci pridelkov in živali. Kupci konjev .so prihajali celo iz Madžarske in Avstrije (s. 44). .Slovenci pa .so vozili v Z:igrcb prodajat svoje pridelke, hodili .so tja pt) nakupih in na dek). Seveda pa .so tudi hrva.^ki ljudje opravljali sezonska dela v Sloveniji, naprimer na bi/.eljski gra.tčini. Pripovedovalci omenjajo tudi tihotapljenje. Nekdo .se Sjiominja. da je .sosed ponoči vozil polne vozow vina s Hrvit^kega. ga predelal in nato prodajal kot bizeljsko vino. .Svojo skrivno.st je bil pripravljen p<)srtxlovaii le .sinu. če bi le ta z njim lepo ravnal (s. 56).
Sloivnsiit Jezik in sloimtstvo. Kljub temu, da v pripovedih ni zaslediti enega samega nacionalističnega stali-Sča, pa nuiogi pripovedovalci s [Kinosom poudarjajo, da so Slovenci in da sjx)Stujejo svoj jezik. V pripovedih .so hrvatizmi zelo redki (npr. gaz-da). Hkrati pa več pripovedovalcev poudarja, da je v danaJnjem svetu Se posebej pomembno znanje tujih jezikov. Odnosi med spoloma in zametki ženske emancipacije. StarSi niso delali razlik med sinovi in hčerami. Za vse .so enako skrbeli ali natančneje, jih enako obremenjevali z vsakdanjimi opravili. Ljubezni do otmk praviloma ni.so izkazovali, le mlaj.^e .so tu in tam pocartali. limancipacija kmečkih žensk sicer ni dosegla stopnje, da bi ženske zahtevale .sohtstni.^tvo kmetije, na katen> so .se pri-možile. Zadeva le zahtevo, da je (bodoči) mož Ltstnik kmetije. "Ni hotela prej priti, dokler jaz nisem imel zapisano zemljo", trdi eden ckI priptn-edovalcev (.s. 229). "Aidi dekleta, ki .so bila zaposlena kot gospodinjske pomočnice, .so se znala potegniti zase. Tako je ena od pripovedovalk. ki je delala kot gospodinja pri družini v Zagrebu, za.se kuhala drugačne (nemesne) jedi. ker ni marala jesti zgolj me.sa (s. 122).
Knjiga predstavlja bogat vir podatkov za .sociološko analizo z uporabo nictode analize v.sebine in naravnost izziva p«vx-zovanje .socioU>gije in etnologije. Sociologi in sociologinje pa .se (kI etnoloških del, kakrSno je predstavljena knjiga, lahko učinu) tako spoštovanja do preteklosti kot do .svojih učiteljev in učiteljic. kakrSno je avtorica Ivanka Počkar izkazala do s\x>je vzornice in mentorice etnologinje dr Marije Makarovič.
Lidija ČEHULIČ
Radovan Vukadinovič Medunarodnl politički odnosi "Barbat", Zagreb, 463 str
Delo Mednarodni politični odnosi je obnovljena in razširjena izdaja istoimenskega učbenika Univerze v Zagrebu iz 19H0. leta, ki ga je napisal prof. dr. Radtwan Vukadinovič. Knjiga je razdeljena na tri dele;
mednanidni politični t>dn<jsi, teorije metl-narodnih odno.sov ter predvidevanja in napovedovanje v mednan)dnih odnosih.
V	prvem delu nas avtor popelje na področje znanosti o mednarcnlnih odnosih, tako da podnjbno analizira osnovne kategorije mednarodnih «nlnosov. Poleg tega da razčleni vlogo in značaj dejavnikov (geografski. naravni, demografski, ekonomski, pravni. tehnološki, voja.Ski, nacionalni dejavniki), subjekte mednarodnih odnosov (države, mednarodne organi/.acije, mednarodne kor-poracije, različna gibanja, cerkev, nacije. .skupine ljudi, človeka kot posameznika) ter določi pojem in .strukturo mednarodne .skupnosti, avtor posebej po.sveti pozornost aktivnostim drž.ave v mednarodnih odnosih, namenom in motivom njenega delovanja, ciljem, sredstvom, vlogi sile, nacionalnim interesom, problemu nacionalne varnosti in klasificira vojaSko-politične povezave države. Po razdelavi tipov mednarodnih odm)-•sov (ravnotežje sil, hladna vojna, miroljubna aktivna koeksistenca) prvi del zaključi z novo svx'tt)vno ureditvijo, njeno definiciji), vk)go Združenih narodov ter problemom varnosti in ohranjanja miru v spreminjajočih se mcdnar(x)nih okoli.Sčinah.
Drugi del je namenjen teorijam mednarodnih (xlno.sov. Avtor opoz;irja. da izbor in prikaz teorij ni dokončen, ker v literaturi obstajajo Številne teorije, sam pa .se je odločil /Ji prikaz najznačilnejših: teorije moči in konflikta, teorij iger, teorije integracije, si-stem.ske tet)rije ter kibernetike in komunikacijske teorije v mednarodnih odnosih.
V	tretjem delu .se avtor ukv-arja s pomenom predvidevanj in napovedovanj v mednarodnih odnosih. Kljub kompleksnosti mednarodnih odnosov, obstoju in delovanju Številnih akterjev in faktorjev v mednanidni skupnosti, avtor iX)skuSa dt)kazaii, da je vseeno mogoče, koristno in včasih tudi neizogibno predvidevanje in napovedovanje v mednarodnih odnosih. Univerzalna teorija mednarodnih odnosov, ki bi celostno pt)j;isnila vse premike in tendence v mednarodnih odnosih, Se ne obstaja, zato je mednarodno predvidevanje in napovedt)-vanje skoncentrirano najpogo.steje v političnih centrih moči nacionalnih držav ali skupin drž;iv. katere u|X)rabljajo obstoječe