V e s t n i k. Cesarja Franca Jožefa I. jutolejska ustanova za učiteljske sirote na Kranjskcm: Gpč. Franja Zemme, učiteljica v Ljubljatii, 8 K. llciteljski konvikt v Ljubljani: G. Josip Petrič, trgovec s šolskimi zvezki in raznirai šolskimi potrebščinarai v Ljubljani, na račun minolega leta 200 K; gospod Ferdo Juvanec, učitelj v Cerknici, 5 K; gospod Ribard Seber, lastnik tiskarne v Postojini, 30 K; gospod Miha Kalan, nadueitelj v Št. Petru na Notranjskem, 4 K; gospodična Pranja Zemme, učiteljica v Ljubljani, na knj. kr. podr. št. 43 33*60 K; gospod Janko Ziro vnik, nadučitelj v Št. Vidu pri Ljubljani, 4 K; gospod Fran Crnagoj, nadučitelj v Ljubljani (Barje), 2 K; gospod Andrej Grčar, nadučitelj v Radovljici, 2 K; gospod Janko Toman, nadučitelj in župan v Moravčah, 2 K. J. Dimnik, blagajnik. Imenovanja. Gimnazijski ravnatelj v Mariborugospod dr. Glowacki je imenovan udom deželnega šolskega sveta štajerskega. Za okrajne šolske nadzornike so imenovani na Spodnjem Štajerskem gg.: Ivan Ranner v Laškem trgu za okraje Oiraož, ptujska okolica, Rogatec, Ljutomer in Gorenja Radgona, prof. dr. Janko Bezjak v Mariboru za okraje Št. Lenart, Slovenska Bistrica in mariborska okolica, Josip Zupanek v Grižah za okraje celjska okolica, Vransko, Šmarje in Gornji grad, Josip Vodušek v Trbovljah za okraje Kozje, Sevnica, Brežice in Laški trg, lvan Dreflak v Rogatcu za okraje Marenberg, Šoštanj, Slovenji Gradec in Konjice ter Fr. Frisch v Mariboru za mesta Maribor, Celje in Ptuj. Pedagogiško društro v Krškem priporoča sledeče knjige po znižani ceni: «) III., IV., V., VI. Pedagogiški letnik, prej 1 gld. 10 kr., sedaj 60 kr.; b) Slavnostni pedagogiški letnik, prej 1 gld. 40 kr., sedaj 80 kr.; c) Logika, prej 60 kr., sedaj 40 kr.; d) Občno ukoslovje, prej 60 kr., sedaj 40 kr.; e) Izkustveno dušeslovje, prej 60 kr., sedaj 40 kr.; /) Jezikovni pouk, prej 60 kr., sedaj 40 kr.; g) Nazorni pouk, prej 1 gld. 30 kr., sedaj 90 kr.; h) Navod k početnemu risanju, prej 40 kr., sedaj 30 kr.; i) Pouk o črtežih, prej 40 kr., sedaj 30 kr.; k) Stavbni črteži, prej 1 gld., sedaj 70 kr. Te cene veljajo za naročnike, ki naroče knjige naravnost pri odboru v Krškem. Pri cenah je vračunjena tudi poštnina. Občni zbor učiteljskih društev. Dne 28. grudna tn. 1. dopoldne se je vršil ob veliki vdeležbi V. občni zbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta". Vse delovanje društva obstoji v nabiranju denarja. Iz blagajnikovega poročila sino slišali, da ima društvo že blizo šest tisoč gld. premoženja in poleg tega še ^Cesarja Franca Jožefa I. jubilejsko ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskem" v znesku 1400 gld. Natančneje poročilo bomo vpriobčili pozneje. V odbor so bili izvoljeni ti-le gg.: Andrej Zuraer, predsednik; Fr. Gabršek, I. podpredsednik; Jos. Cepuder, II. podpredsednik; Juraj Režek, tajnik; J. D imnik, blagajnik; Fran Crnagoj, J. Furlan, E. Gangl in J. Likar, odborniki. Pregledovalcem računov so bili izbrani gg.: A. Javoršek, M. Josin in J. Krulec. Takoj za tem društvom je zborovalo deželno BSlovensko uciteljsko drustvo"; v odbor so bili izvoljenivgospodje: J. Režek, J. Likar, E. Gangl, Fran Crnagoj, J. Dimnik, L. Jelenc, L. Letnar, Fr. G a b r š e k in J. Verbič. Pregledovalci računov so gospodje: A. Javoršek, M. Josin in Al. Kecelj. BSlovenska Šolska Matica". Na povabilo gospoda ravnatelja Schreinerja iz Maribora se je vršil dne 28. grudna rn. 1. popoldne v posvetovalnici tukajšnje višje gimnazije osnovalni shod ,,Slovenske Šolske Matice". Shod, katerega se je vdeležilo okolo 50 srednješolskih profesorjev in ljudskošolskih učiteljev, je sprejel načrt pravil in volil ta-le začasni odbor: g. H. Schreiner, predsednik; odborniki gg.: J. Dimnik, Fran Gabršek, Fr. Hubad, Fr. Levec, Bl. Matek, dr. A. Medved, M. J. Nerat in A. Senekovie. ,,$lavisckes Echo" bo izhajal od novega leta dalje vsak teden. Namen mu je, braniti interese slovanskih narodov na vse strani. Irae urednika g. Podgornika je nam porok, da bo list vršil svojo nalogo kar najbolje. Zato list priporooamo. Stane 6 gld. na leto. »Mrtva roka". — Dunajski časopis »Statistische Monatschrift" prinaša pregled imetka »mrtve roke". Iz tega vidimo, da je vrednost imetka katoliške cerkve v Avstriji označena z — 509,416.968 gld. V tej vrednosti imetka je zastopana ljubljanskavškofija s — 13,589.281 gld., Goriška pa s 3,061.828 gld. Ze same obresti tega velikanskega kapitala bi zadostovale, da se zveča vsera nižjim duhovnikora in vsern učiteljem plača na dostojno višino. Volitev 8 zastopnikoT v pomnoženi šolski svet goriške okolice. Dne 21. m. m. so župani in podžupani volili sledeče gospode: Filipa Terpina, župana iz sv. Križa s 173 glasi; Miho Zego, župana iz Kanala s 172; Andr. Konjedica, župana iz Plavi s 172; Jožefa Pavlico, župana iz Riberaberga s 150; Antona Školariša, posestnika iz Vipolž, s 114; Antona Klančiča, župana iz Podgore s 102; Andr. Jakila, posestnika v Rupi, s 96; Antona Bratuža, posestnika v Cepovanu, s 95. Novi nančni minister — v ministrstvu Wittek — sekcijski načelnik Alfred vitez p 1. Bernd, se je rodil 19. listopada 1849. na Dunaju. Svoje študije je dovršil na terezijanski akademiji in je 1. 1872. stopil v službo pri nižjeavstrijskem namestništvu in bil imenovan tu 1. 1885. namestniškim tajnikom, 1. 1885. je prevzel začasno vodstvo okraj. glavarstva Waidhofen ob Taji in meseca kiraavca istega leta je postal okrajni glavar ravnotam, a meseca listopada 1886 je bil kot okrajni glavar postavljen v Sechshaus. L. 1891. je bil prideljen vitez pl. Bernd nižjeavstrijskemu namestništvu; 1. 1892jepostal naraestniški svetnik, a 1. 1896. je dobil naslov in značaj dvornega svetnika, 1. 1898. je bil pa irnenovan sekcijskira načelnikom v naučnem ministrstvu. —a. Solski prijatelj. Dne 12. vel. srpana 1897. je umrl v Borovnici posestnik gosp. Lovro Verbič in volil med drugim tudi 2000 gld. z naraenora, naj se vsakoletne obresti porabijo v podporo ondotnim ubožnim šolarjem. S tem si je blagi raož postavil pač najlepši in najtrajnejši spomenik in s hvaležnim srcem se rau lahko zakliče: Blag mu sporain ! Bog nam nakloni ranogo takih šolskih prijateljev! Usposobljenostni izpiti za meščanske šole. Pred c. kr. izpraševalno komisijo v Gorici so bili listopada rn. 1. tudi izpiti za raeščanske šole ; oglasila sta se izraed Slovencev gdč. Avgusta Šantel, učiteljica na Sloginih zavodih v Gorici, in g. Ivan Nekerman, učit. voditelj c. kr. pripravnici na Proseku. Oba kandidata sta naredila izpit iz II. skupine s slovenskim in neraškira učnimjezikom z dobrira uspehora ; gčna. Šantl si je izvolila namesto prirodopisa iz II. skupine prostoročno risanje iz III. skupine. Izjava. Da se ne bode — vkljub vsi jasnosti naše resolucije, sprejete pri mariborskera shodu — vedoraa ali nevedoma napačno umevalo in sodilo naše mišljenje, izjavljam za zdaj sledeče: Mi smo globokega prepričanja, da se veronauk in verska vzgoja nikakor in nikdar ne sme odtsraniti iz šole. Šola pa raora ostati neodvisna od cerkve. Učiteljstvo bodi svobodno! Napredek šolstva v vsakem oziru nam je svet in najodločneje srao proti vsaki reakciji. Sveta nam je narodnost in ljubezen do očetnjave. Svoje pravice tirjamo. Kar se tiče složnega delovanja s častito duhovščino, pripoznavarao popolnoma nje važnost za našo narodno prosveto. Možno pa je to složno delovanje edino le na zgoraj označeni podlagi. Glede razraerja med učiteljstvom in političnimi strankami zastoparno mnenje, da bodi učiieljstvo kolkortoliko nad strankarai in da ne hlapčuj — odkrito ali prikrito — nobeni! Za seboj iraej narod! Ta svoja načela in upravičenje svojega postopanja hočemo razjasniti v »Zavezinih" glasilih, od katerih upamo in zahtevarao popolno nepristranost. V G a d r a ra u, pošba Oplotnica, dne 22. grudna 1899. Ludovik Černcj. Iyjava. ,,Učiteljsko društvo za radovljiški okraj" se popolnoma strinja s pisavo uredništva .,Učiteljskega Tovariša", kateri neustrašeno zastopa naše težnje in nas stan ter najostreje obsoja podlo pisanje vseh onih listov, kateri pišejo strupene dopise in čianke proti sedanjemu učiteljstvu in nam s tem spodbijajo ali celo uničujejo težko priborjeno našo avtoriteto. V Radovljici, dne 21. grudna 1899. Andrrj Grčar, Ljudevit Stiasny, t. č. predsednik. t. č. tajnik. Moško uciteljišče y Gforici. — V zadnjem času se čujejo glasovi, da namerava vlada mosko učiteljišče premestiti iz Kopra v Gorico radi že znanih dogodkov in vzrokov. ,,Tagespost" je tudi sporočila tako v nekera dopisu iz Primorja. Radi tega je že nastal krik in vik v nCorrieru", ki v svojih zadnjih zdihljajih protestuje proti preraeščenju omenjenega učiteljišča v Gorico ter kliče svoje poslance na poraoč, češ, da naj hitro opomorejo s kako interpelacijo in protestora nevarnosti, ki preti ,,italijanstvu" Gorice, ako bi se preraestilo koprsko učiteljisče v Gorico. Kako nespametno se branijo Slovencev! Drugod po mestih so veseli, če se jim da kaka nova srednja šola, ker vedo, da je to raestu le v korist, da je to raestu nov vir dohodkov! In naš magistrat baš vedno išče takih novih virov — čeinu torej tak krik? Saj bi bilo le ustreženo magistratu, ako se inu podari nov vir dohodkov! In preden italijanski poslanci interpelujejo, naj pomislijo, kakšne važnosti je za Gorico slovenski denar! Potrebuje ga tako nujno, da brez njega bi ne mogla izhajati, in goriški Italijančki, ki to dobro vedo, ga sprejemajo z največjira veseljem. Drugače pa vprašajte tiste stanove v raestu, ki ne žive od same politike, ali se srne kar tako radi visokoleteče politike zabraniti, da pride v mesto raoško učiieljišče in z njim kolikor toliko dohodkov. — Tisto bajko o »italijanstvu* Gorice pa naj Italijani lepo spravijo ad perpetuara rei meraoriarn — današnji dan ji ne verjame nihče več. . . lz c. kr. mestnega šolskega sveta. O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 21. vinotoka t. 1. smo prejeli sledeče poročilo: Potem, ko je predsednik proglasil sklepčnost in pozdravil navzočne, je dal besedo zapisnikarju, ki je poročal o došlih kurentnih stvareh in povedal, kako so bile rešene, kar se je vzelo soglasno na znanje. Reši se pritožba nekaterih ljubljanskih stanovnikov proti samoslovenskim napisom na mestnihnemškihljudskih šolah. Franu Bahovcu, stalnemu učitelju na II. mestni deški 5 razrednici, se pripozna od dne 1. vinotoka t. 1. peta, Franu Trostu, stalnemu učitelju na mestni nemski 5razrednici, pa od dne 1. kimovca t. 1. tretja starostna doklada. Za popolnitev izpraznjene službe nadučitelja na mestni 2 razrednici na Barju se sklene c. kr. deželnemu šolskerau svetu predložiti predlog. Neki raestni uciteljici se dovoli, da se srae omožiti in potem še ostati učiteljica. Reši se več prošenj vnanjih učencev in učenk za sprejera v tukajšnje šole, in tukajšnjih učencev in učenk za oprostitev od obveznega pouka v slovenšeini. Vodstva nemških šol je pozvati, da pricno z izdajo »Letnih izvestij". V ta namen naj se izposluje pri občinskera svetu potrebni kredit, katerega naj bodo deležna tudi vodstva slovenskih mestnih Ijudskih šol, ki takšna ,,Izvestja" že izdajajo. BDer Siiden". Organ flir die politischen, culturellen und vvirtschaftlichen Interessen der Kroaten und Slovenen. Številka 48 tega lista prinaša sledeče: Wir und die Bohmen. System und Staat. Die Delegationen und die Slaven. Mittheilungen aus Bosnien und Herzegovina, Dalmatien, Karnten, (nach VVurmser, Rotschedl und Pirker!) Kroatien und Slavonien, Klistenland, Steierrnark, aus der Heimat. Allerlei. (Die Siidslaven beim Kaiser. Aus der slavischen Welt, Vereinwesen. Literatur: »Aus dem Garten der Lavanter Diocese", gesamraelt vora Lavanter Doracapitular Dr. Josef Pajek). Tudi ta številka ima prilogo (4 str). — List stane za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld. Naročuje se v upravništvu, Dunaj 1. Plankengasse 4. Klerikalizem na Slovenskem postopa od dne do dne besneje in rabi vsa raogoča in neraogoča sredstva. da bi si ohranil svojo napredku in ljudstvu sovražno moč. Klerikalna društva rastejo po deželi, kakor gobe po dežju, s predavanji o najbedastejših predmetih se slepi ljudi, ,,katoliško" časopisje sramoti duševno neodvisne učitelje, škof zida vzgojevališča za klerikalni poraladek, cerkvene oblasti stopajo v boj proti svobodomiselni literaturi in po vseh kotih delujejo misijoni v prid socijalnemu in političnemu klerikalizmu. Strupena strast preganja vse in vsakogar, kdor ne trobi v klerikalni rog. Proti temu pogubnemu zaslepljevanju našega Ijudstva je ena saraa pomoč : Razširjenje splošne izobrazbe in omike. Ljudstvo treba z vso eneržijo navajati na to, da misli. To delo je bilo v našera narodu doslej vsekakor preveč zanemarjeno. Zlasti naša inteligenca se je premalo zanimala za ljadstvo in le tako je bilo raogoče, da je postal klerikalni upliv pri nas tako velik. Zadnji čas je pa, da se to izprerneni. Kdor koli je resen prijatelj našega ljudstva, kdor želi, da ne postane ves narod plen fanatičnega klerikaliznia, mora v tera oziru storiti svojo dolžnost in mora pomagati, da se povzdigne na višji duševni niv6. Javna popularno znanstvena predavanja, izdajanje poljudnih knjižic so najboljša sredstva za to. Mar slovenski narod res nima močij, ki bi bile zinožne tega dela? Profesorji, učitelji, literati, dijaki bi si lahko pridobili velikanskih zaslug na tem polju. Gas Vas kliče. Prijatelji naroda in napredka, pokažite se! Nasprotniki slovaške zaresti na Ogrskem je tudi višja duhovščina. Zipski škof Smrečan (Szmrecsanyi), tedaj sam slovaškega rodu, je izdal na svoje duhovnike poziv, naj preprečijo pismene pritožbe Slovakov, kakršne hočejo predložiti kralju glede preziranja slovaščine pri uradih. Rožnavski škof Ivankovics — istotako rodora Slovan — je celo izdal pastirski list, v katerem priporoča Slovakom, da se poprimejo raažarskega jezika ter naj uvedejo tudi v cerkve mažarsko petje, potem se jim ne bo treba — v Ameriko seliti! Seveda delajo to cerkveni dostojanstveniki le kot poslušno orodje mažarske vlade. Izpostavljanje otrok vrši se v Londonu tolikokrat, da je društvo Vandsvort in Klafam, ki skrbi za take izložene otročiče, izdalo oglas, da morejo dobiti starši svoje otroke do gotovega dne nazaj, ne da bi bili za svoj čin kaznovani. Društvo ima sedaj 200 otrok, katere so našli na ulici. Velika beda, ki nastane raej delavstvom vsako zimo. je kriva seveda vsega. Šiba in druge telesne kazni v zgodovini šolske discipline. *) Ruski spisal M. A., preložil J. M. V poslednjem oasu se potegujejo nekatera zemstva, da se odpravijo telesne kazni za učečo se rnladino. Nagibi terau stremljenju so toliko blagorodni, da jim donašarao polno sočuvstvo in jirn želirao popolnega uspeha. Gasnikarstvo podpira ta streraljenja z vso vnemo; no, in vsak istinito omikan človek niti nasprotovati ne more pojavljajočerau se čuvstvu človekoljubnosti v našem občestvu. Ako pa se sredi občega soglasnega zbora srečavajo žalostne izjeme in se slišijo glasovi v zašeito šibe, v kateri še mnogi hočejo videti ,,edino sredstvo v poboljšanje porušene vesti človekove", to izhaja očividno od tod, da pri nas jih še ranogo ni prišlo do spoznanja, da telesne kazni ponižujejo dostojanstvo človeške osebe, in niso še prepričani, da je prišla ura ostavljenja sirovih poboljševalnih sredstev, prilična barbarstvu srednjih vekov. Pojasniti, da telesne kazni ne pristojajo človekovemu dostojanstvu, pokazati del tega zla, katero je prinesla šiba v teku zgodovine človeškemu rodu, je narnen naše črtice. Omejili se bomo kolikor mogoče na to, v kolikor je šiba igrala svojo gospodujočo ulogo v šolski disciplini. Šiba kot karatelno pedagoško sredstvo obstoji že nad dve tisoč let. Ze pri starodavnih Judih, kateri so vobče telesne kazni v obili raeri upotrebljali, je bila šiba dobro znano vzgojevalno sredstvo. In to ni čuda, ako se pomisli, da so Judi praktikovali tako barbarsko kaznovanje, da so pregrešivšega učenca oblivali z mrzlo vodo: v primeri s to kaznijo je bila šiba še lahka kazen. Pri *) V tej črtici se ocenjuje ravnanje sholastikov in jezuitov v šoli precej rezko a objekt.ivno Naj mojernu prevodu potomci teh stanov ne zamerijo tega. Oni, ki so nekdaj tako kruto vihteli palico v šoli, so bili otroci svojega časa ter so ravnali v duhu tedanjih mračnih časov. Ker so poleg šole imeli neomejen vpliv tudi na vso nekdanjo človeško družbo, je po človeški prirodi povse utemeljeno, da so svojo velikansko oblast čestokrat zlorabljali. V prevodu sem inarsikatero trpko besedo ublažil, kar naj se vzame blagohotno na znanje. Opomba prelagateljeva. nekdanjih Hebrejcih, pri katerih je bilo osnovno načelo vzgoje strah božji, je bila šolska disciplina tudi sirova, kar je razvideti iz mnogih mest v bibliji. Šiba ali ,,žezlo" je igrala v odgoji važno ulogo, ker je našla v teoretiških nazorih hebrejske pedagogike načelno upravičenost. -Komur je žal šibe" — tako bererao v pričah Saloraonovih — Bta ne ljubi sina, kdor ga pa ljubi, ta ga strahuje izza detinstva. (XII., 25). Ne puščaj mladeniča brez strahovanja; ako ga kaznuješ s šibo, on ne umre; ti ga kaznuješ s šibo in rešiš dušo pogube" (Prič. Sal. XIII., 14). Še značilneje je sledeče mesto: ,,Kaznuj sina svojega, dokler iraaš še kaj nade in ne daj se motiti krikora njegovim". (Pr. XIX., 18). Trditi se more tedaj gotovo, da so ta pravila našla uporabo pri pedagoški praktiki starih Hebrejcev, ako se oziramo prvič na osnovno točko naziranja v hebrejski pedagogiki, z druge strani pa tudi na to, da še dandanes učitelji v hebrejskih šolah v obili meri upotrebljajo Šibo za poboljševanje svojih učencev. Celo v Greciji, katera se je proslavila s huraannostjo svoje kulture, je prvi čas ustanovitve šol kraljevala — šiba. Aristofon, oplakovaje sprijenost nrav svojega časas navaja dobri red v nekdanjih šolah tako-le: Povem vam, kakova je bila stara vzgoja v srečnem času, ko sem se jaz učila — (to namreč govori boginja pravičnosti) — in ko je zmernost bila pravilom. Takrat so otroci dohajali z nepokrito glavo in bosimi nogami na ulice, bodisi dež ali sneg, ter skupno v strogera redu šli v glasbeno šolo. Tara so posedli skrorano in tiho. Učili so jih popevati kakršnih koii lepih pesmi. Učitelj jim je pel z mirno važnostjo pesetn ali himno. Ako pa je kateri napačno zapel, ta je bil rnočno nasekan". Ta karakteristika se nanaša na atensko šolo s početnega perijoda njih osnutja. V posledstvu se je sirovost discipline ublažila, in Platon na priraer dopušča kaznovanje z udarci sarno v slučaju, ako učenec ne kaže spoštovanja do staršev ali pa prestopi kakšen važen vzgpjevalni zakon. V špartanski šoli pa je šiba gospodovala ves čas, dokler je Šparto prešinjal bojni duh. Telesno raoč in bojno odlicje je v prvi vrsti cenil Špartanec. Za razvitje telesne utrjenosti so se upolrebljala vsa sredstva, in poteratakem tudi šibe.niso mogli pozabiti špartanski odgojitelji. Eksekucija se je praktikovala v špartanskih šolah ne kot kazen za prestopke, teraveč kot sredstvo za utrjenje telesa mladih Špartancev. Vsak špartanski odgojitelj (aaidovonog) je irnel nalašč nekaj takih ljudi, ki so opravljali službo eksekutorja ter se nazivali mastigofore, t. j. šibonosce. Z namenom, privaditi otroke prenašati bol, so jih bičali pri vsaki ugodni priliki. Tako so na vsakoletni praznik Artemide Orfijske sekali mladeniče do krvi. Temu so prisostovali starši sami in hrabrili svoja deteta, biti trdim in moškiin, in ti so bodri in veseli brez krika prenašali udarce; drugi zopet, to je res, so mrtvi padali pod udarci mastigoforov, a čuti ni bilo ne enega glasu. Vsak raož ali starec je irael ne samo pravico, temveč tudi dolžnost, paziti na prestopke mladine ter dečka na mestu pregreška kaznovati s trstom. (Dalje.) Listnica uredništva: Vsi članki in dopisi, namenjeni našemu listu, naj se pošiljajo le pod naslovorn: Uredništvo .Učiteljskega Tovariša" v Ljubljani. — Vsem somišljenikom: Srečno in veselo novo leto!