TEHNIK DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXIII., ST. 4_PTUJ. 30. JANUARJA 1975__CENA 1,50 din POT V BODOČNOST RAZVOJNI NAČRTI Konec minulega in začetek letošnjega leta je v znamenju napetega družbenega defovanja v obravnavanju in sprejemanju razvoj- nih načrtov, V skupščini SFRJ so zadnje dni minulega leta sprejeli resolucijo o osnovah politike gospodarskega in socialnega razvoja Jugoslavije v 1975. letu. V teku je postopek za sprejetje drugih načrtov: družbene- ga plana razvoja Jugoslavije za obdobje 1976 - 1980 in temeljev skupne politike dolgoročnega raz- voja Jugoslavije do leta 1985. Sprejet je že ,,vozni red" dela pri oblikovanju in sprejetju teh dveh mačrtov, kar je zelo pomembno ^ede na to, da v tem pc^ledu ne bi smeli zamujati. Ce je beseda o pripravi srednje- ročnega načrta razvoja naše države je treba povedati, daje zvezni zavod za družbeno planiranje ob sodelo- vanju z republiškimi in pokrajin- skimi zavodi, z ustreznimi zveznimi institucijami ter Gospodarsko zbor- nico Jugoslavije že angažiran pri pripravi analize razvojnih možnosti za čas od 1976. do 1980 leta. Poleg tega pripravljajo kazalce razvoja za tekoče in naslednje obdobje, materialne in druge bilance ter večje število posebnih študij, v katerih bodo obdelana specifična vprašanja razvoja posameznih dejavnosti. Ko bo to opravljeno, se bo začela, računajo, da bo to koncem februarja, javna razprava o teh. gradivih srednjeročnega načrta. V zveznem zavodu za družbeno planiranje ocenjujejo, da bo možno po tej razpravi ,,v prvem krogu" na temelju pripomb iz razprave že v prvi polovici maja tega leta pripraviti načrt družbenega plana Jugoslavije «a čas od 1976 do 1980. V oktobru bi sestavili predlog načrta, ki bi ga potem sprejela skupščina SFRJ, V tem celotnem procesu bi, seveda, sodelovale organizacije združenega dela. Pomen tega dokumenta in sodelovanja pri njegovem oblikovanju je prav v tem, da bo to prvi srednjeročni načrt razvoja naše dtžave, ki bo sprejet na temeljih samoimravnega načrtovanja in nove ustave SFRJ. Ce želimo pravočasno sprejeti srednjeročni načrt razvoja, je vsekakor nujno doseči najpozneje do konca junija sporazume in družbene dogovore o razvoju dejavnosti skupnega interesa. S temi družbenimi dogoVori in samouprav- nimi sporazumi je treba določiti politiko razvoja, bilance sredstev in ukrepe za usmerjanje razvojne politike. Sprejeti bi morali družbene dogovore o razvoju agroindustrijske- ga kompleksa, o prometu, o razvoju čene metalurgije, barvne metalur- gije, o proizvodnji premoga, politiki razvoja naftne industrije, o razvoju nekovin, o industriji cementa, o turizmu, gozdarstvu, predelavi lesa in strojegradnji. Skupno torej 12 dogovorov. Ob njih bi morali določiti politiko splošne in skupne ' porabe, o usmerjanju mednarodnih kreditov, o razvoju manjrazvitih republik in Kosova in o financiranju federacije. Pred sprejetjem načrta srednjeročnega razvoja pa bo trejpa sprejeti tudi več zakonov in sistemskih rešitev. Naj naštejemo deset najpomembnejših zakonov: o družbenem planiranju, o družbeni kontroli cen, o Narodni banki Jugoslavije in o enotnem monetar- nem poslovanju narodnih bank, o bankah in kreditnem poslovanju, o poslovanju z inozemstvom, o deviznem poslovanju, carinski, za- kon, o prometu blaga in storitev z inozemstvom, o vlaganju tujcev v naše OZD in zakon o financiranju federacije. Javna razprava o temeljih skupne politike dolgoročnega razvoja Jugo- slavije do 1985. leta je končana, ta dokument pa bo sprejet do konca • julija v skupščini SFRJ. JP PTUJSKI ZVONOVI ODZVONILI KRONANJE MATIJA GUBCA Snemanje filma »Seljačka buna 1573 72,1 %; skupaj torej 75,08 % uspeh. Kako so glasovanje in delo komentirali občani krajevne skup- nosti Orkovce: Anton Pleteršek, kmetovalec: vesel sem, da je referendum uspel. Seveda sem tudi sam glasoval za, kajti zame pomeni ^adnja Doma resen problem šole in kulturenga življenja pri nas. Problem šole zato, ker ne bi rad doživel, da bi se moji otroci vozili v šolo kam drugam. S telovadnico in eventualnimi (fiugimi prostori se ■ bo namreč uredilo osmeletno šolanje v Orkovcah. Svojim otrokom bi rad zagotovil zdrav šport in dobro vzgojo. Mladi rod se tako ne bo potikal samo po gostilni, Z lokacijo sem tudi še kar , zadovoljen. S tem, ko sem glasoval za, sem se tudi zavezal, da bom že kako pomagal pri gradnji. Franček Lah, delavec RTP: da sem se odločil za, je moja dolžnost, ne samo kot člana krajevne skupnosti, temveč zato, ker bom s tem prispeval k napredku našega kraja. Gradnjo bi morali končati v petih letih, kajti dovolj moči imamo, s^ smo doslej krepko počivali, v smislu napredka naše KS mislim. Moje mnenje je, da bi morali Dom graditi hkrati, vsaj vsa groba gradbena dela. Bojim se. namreč tega, da bomo po vsaki etapi gradnje čakali in tako zapravljali čas in denar. Menim pa, da vsa gradnja zavisi od organiziranosti in delav- nosti gradbenega odbora. Sam bom poma^ pri napeljavi električne instalacije in upam, da bom svojo nalogo opravil. Jani Baštevc, študent: jasno je, da sem glasoval za. Moj „za" pomeni napredek naše KS, pomeni intenziv- no delo na športnem in kulturnem področju. Sem mnenja, da mora Dom biti dokončan v petih letih in naj dodam, da bo to za nas velik uspeh. Delam v gradbenem odboru in ob tej priliki moram povedati, da je pred nami iziredno težka naloga. Že zdaj se veselim uspeha; izpit bomo opraviU s prav dobrim uspehom. Nežika Turk, gospodinja: pri nas doma smo se odločiU za gradnjo Doma. Moj „za" pomeni rešitev več problemov. V Cirkovcah je nujna dvorana za prireditve, telovadnica, čajna kuhinja. Neprijetno je gledati otroke, ki malicajo po hodnikih, stopnicah in dvorišču. S to gradnjo bomo zgradili tudi stanovanja za učitelje, ki so potrebna zato, dajih bomo zadržali na šoli in tako našim otrokom omogočili osemletno šola- nje v našem kraju. Ne bi bilo prav, če bi se • naši otroci vozili v Kidričevo ali kam drugam, kajti to so dodatni stroški in kot vemo, življenje ni poceni. Upam, da bodo gradbena dela kmalu stekla in da po petih letih že pokažemo, kje stoji naš Dom, z. kodrič TOPEL SPREJEM ZA PEVCE IZ PTUJA V četrtek, 23.januarja 1975, je v okvini proslave ob 30-letnici ustanovitve enotnih sindikatov Ju^ goslavije, v Ljutomeru nastopil moški komorni pevski zbor iz Ptuja, pod vodstvom profesorja Branka štetja. V uvodnem govoru je Janko Koren, predsednik občinskega sindi- kalnega sveta Ljutomer, pozdravil vse prisotne in nastopajoče ter spregovoril o prehojeni poti sindi- kata in o sedanjih nalogah, da uresničimo geslo: nič brez sindika- ta. Sindikat naj govori v imenu ljudstva! Moški komorni pevski zbor je najprej zapel nekaj umetnih in harmoniziranih narodnih pesmi: Jakoba Gallusa, Mozarta, Emila Adamiča itd; zaključil pa z domačimi ljudskimi in partizanski- mi pesmimi. Občinstvo je pevce sprejelo z velikim navdušenjem. MG 4 stran tednik — Četrtek, so. januarja 1975 NA POMOČ!-V SMRT GASILEC JOŽE ZELENIK UMRL MED VOŽNJO NA POŽARIŠČE OPEKARNE ŽABJAK Poleg ogromne materialne škode, ki je nastala»po požaru v opekarni Žabjak pri Ptuju, je tragedija šc toliko večja, ker je terjala življenje 59. letnega Jožeta Zelenika iz Vintarovc 50 a. Enemu izmed klicev siren sobotnega požara so prisluhnili tudi desterniški ^silci. V gasilski jeep so hitro skočili Vinko Murko, Jože in Rudi Polič, Milan Zelenik (pokojnikov sin), za volan je sedel Konrad Berlak, zraven njega pa pokojni Jože Zelenik. Hi teh so, kot zmeraj, kadar so se odzvali klicu na pomoč. Nihče od njih pa ni niti slutil, da bo to zadnja vožnja enega od njih. Kruta usoda je zadela prav Jožeta, gospodarja GD Destrnik in prizadevnega krajana. Petnajst čez deveto je bilo, ko je voznik Berlak, verjetno zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti v nepreglednem ovinku na Janževskem vrhu izgubil oblast nad krmilom, zapeljal na levo s ceste in po 3,5 m vožnje po nasipu zadel vogal stanovanjske hise. Iger se je vozilo odbilo in prevrnilo na desno' stran, nato pa na streho. Pod stisnjeno streho jeepa je obležal nezavesten Jože Zelenik in ker je še kazal znake življenja, so ■ brž poklicali rešilni avtomobil. Žal pa je bilo prepozno. Ko je rešibii pripeljal, je bil Jože že mrtev. Prisotni so bili priča grozovitega prizora. Mrtev oče v naročju sina Milana. Srečo v nesreči so imeli le ostali so^tniki, saj so bili le lažje poškodovani. Na postaji Milice v Ptuju smo zvedeli tudi to, daje bilo vozilo neregistrirano, voznik Konrad Berlak pa ni imel ustreznega vozniacega dovoljenja. Domnevajo, da ni obvladal vozila, na katerem je nastala ob nesreči materialna škoda za okoli 3.000 dinarjev. M. Ozmec Gasilski jeep so po nesreči spet spravili „na noge". Jožeta Zelenika pa ne bo nikoli več. Za jeepom leži mrtev. Foto: J. Slodnjak Čuvanje lepega videza naselja in skrb za zdravo okolje naj bo v Slov. Bistrici naš skupni cilj Gotovo ni med nami državljana, kateremu naslovna parola ne bi bila znana, in ki sine bi želel, da bi bila uresničena. Žal vedno ni tako. Mnogokrat smo temu krivi sami, ko z neodgovornim odmetavanjem odpadkov ali nepotrebne embalaže ustvarjamo svoje okolje neprivlačno, cesto pa tudi zdravju škodljivo. Kako pa je s tistimi, ki so zadolženi v mestu, ki jim red in čistoča pomenita del življenja, za odstranjevanje smeti in fekalij? Medtem, ko je na območju občine Slov. Bistrica bilo do 1973 leta za to nalogo zadolženo Komunalno pod- jetje Slov. Bistrica pa je v letu 1974 prevzelo to skrb Komunalno podjetje SNAGA iz Maribora. Nova organizacija - kvalitetnejše storitve - so pričakovali vsi hišni sveti, ko so podpisali sporazum o odvozu smeti in fekalij z območja občine Slov. Bistrica. Pa ni bilo tako, saj se je pričelo zatikati že v prvem letu prevzema te naloge s strani SNAGE. Predzadnji člen pogodbe o odvozu smeti, ko so jo hišni sveti v Slov. Bistrici pa tudi drugje, kjer SNAGA opravlja svoje storitve, podpisali pred pričetkom opravlja- nja storitev, zelo jasno določa, kaj so njene nalcee, ne omenja pa možnosti, ki jih ima oz. kaj lahKo ukrene koristnik, kadar svoje naloge organizacija ne opravi, in se smeti zbirajo, nihče pa jih kljub pogodbenim obveznostim ne od- pelje, ali pa je za nujen odvoz potrebna intervencija hišnih svetov. S podobnimi nevšečnostmi se (Nadaljevanje na 16. strani) Fotografija z dne 20. XII. 74, kakršno je bilo mogoče posneti še na nekaj mestUi. Ta je izpred stanovanjsk^a bloka v Izseljeniški 6b, kjer je bilo mogoče videti enako sliko tudi na drugi strani tega bloka, kjer je bilo 26 posod za smeti neizpraznjenih ves teden. VH ORMOŽ: SPREJET PROGRAM PRIREDITEV ZA VSE LETO Člani ormoških občinskih družbenopolitičnih organizacij in društev so sprejeli dogovor o časovnih terminih večjih prireditev republiških, občinskih in krajevnih za letošnje leto na območju občine Ormož. Razčlenili so vsa praznovanja, določili njih datum ter nosilce - to je tistO' organizacijo ali društvo, ki je zadolženo za izvedbo prireditev. Začnimo s februarjem. 8. bodo kulturno prosvetna diuštva organi- zirala praznovanje slovenskega kulturnega praznika, 11. pa bo turistično društvo skupaj z gostinskimi delavci pripravilo pustni karneval. Marec bo potekal v znamenju praznovanja dneva žena, saj je letošnje leto svetovno leto žensk.' Razen proslav, ki bodo v vsehKS bo kulturna skupnost organizirala dva pevska koncerta - v Ormožu in pri Tomažu. Občinski svet zveze sindikatov Ormož pa načrtuje v tem mesecu sprejeti skupino iz bratskih občin. Krajevni praznik KS Središče ob Dravi bo pričel prireditve v aprilu. Potem bo občinska zveza prijateljev mladine, zveze borcev in šole pripravile kurirčkovo pošto, 18. bo ZKPO organiziral koncert godbe na pihale, TTKS in ZSMS pa 20. pohod po spominskih kurirskih poteh na območju občine. Osrednja prire- ditev v aprilu bo proslava OF. Na predvečer praznika bo kulturna skupnost povabile v goste SNG Maribor s ,,Streli na meji" na dan praznika, 27. april pa bo občinska konferenca SZDL pripravila osred- njo (občinsko) prireditev s ?odelitvijo priznanj in značk OF. 0. aprila bo občinski • svet zveze sindikatov pripravil zborovanje samoupravljalcev in s tem počastil praznovanje 1. maja. „ _ . Po odkritju spomenika revoluciji, ki bo 9. maja v Ljubljani - te slovesnosti se bo udeležilo mnogo občanov ormoške občine - po v vseh krajevnih skupnostih proslava 30-letnice osvoboditve. TTKS bo 11. maja poslala svoje udeležence na fohod ob žici okupirane Ljubljane, 5. pa bodo vse družbenopolitične organizacije priprajvile obisk obča- nov na osrednji jugoslovanski' proslavi dneva zmage. 17. maja bo občinska Zveza piijateljev mladine pripravila pioniraco tekmovanje za znak slovenskih partizanskih brigad, 18. pa bo pionirski pevski festiv^. vseh osnovnošolskih pevskih zborov. Letos bo v Ormožu, Ves mesec maj bodo potekale tudi mladinska tekmovanja, ki bodo organizirana v okviru meseca mladosti. Mladina bo pripravila tudi Titovo štafeto, sprejem pionirjev v mladinsko' or^nizacijo in 24. maja proslavo v počastitev dneva mladosti. Lansko leto je občinska' konferenca SZDL Ormož pripravila za svoje člane izlet na Sutjesko.' letos 1'. junija pa bodo odšli na 4 dnevni izlet na Kozaro in Tjentište. 15. bo ZKPO organiziral tradicionalno srečanje pevskih zborov z območja severovzhodne Slovenije, ki je vsako leto v Ormožu na grajskem dvorišču. 22. junija je praznik krajevne skupnosti Miklavž, 28. in 29. bo v organizaciji občinske gasilske zveze republiško tekmova-. nje žensk-gasilki Gasilke iz vse Slovenije se bodo tako letos zbrale v Ormožu in se pomerile med seboj. Na dan borcev, 4. julija bo občinska ZRVS Ormož pripravila množično prireditev, 22. julija pa bo občinski'odbor ZB organiziral sprejem za Maistrove borce. Ormoška noč bo letos 2. avgusta; Pripravil jo bo tako kot vsa leta »Jeruzalem" Ormož, V avgustu bodo krajevne konference SZDL pripravile enodnevni izlet na kozaro. September bo potekal v znamenju razstave kmetijstva skozi 30 let. To pripravlja društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov (KIT) Ormož, C^tobra pričakujejo v Ormožu 50ste iz Cačka (kulturno skupino). . novembra bodo vse ZB in KO SZDL pripravile komemorativne svečanosti • ob dnevu mrtvih, 20. novembra je dan ostarelih občanov. Pripravijo ga vse KS in organizacije RK. 29. novembra bodo v Ormožu (predvidoma) odkrili spomenik Jožetu Kerenčiču. Proslave pripravi OK SZDL skupaj z krajevnimi konferencami SZDL. Proslave bodo tudi v vsehkrajih. December tJo čas za pripravo na novoletno jelko in prinod dedka Mraza Te priprave bo vodila občinska' zveza prijateljev mladine. Praznovanje dneva JLA, proslave bodo v vsakem kraju, je prevzela občinska' ZRVS. 27. decembra je praznik krajevne skupnosti Kog - obletnica ustrelitve Jožeta Kerenči- ča. Ob sprejetju tega, osrednjega ali kot mu nekateri pravijo občinskega programa praznovanj v letu 1975, je bilo krajevnini skupnostim dano priporočilo, da same storijo podobno - da se namreč dogovorijo za vse prireditve v kraju in organizatorje le-teh. jI tednik — Četrtek, so. januarja 1975 stran 5 ASFALTIRANJE CEST - TEŽKA NALOGA, KI STOJI PRED VASCANI HAJDOS Prvi občni zbor hajdoških gasilcev v novem domu Nov gasilski dom, ki so ga Hajdošam predali svojemu namenu lani ob drievu vstaje slovenskega ljudstva, je v soboto, 25. januarja gostil' poa svojo streho 21. redni občni zbor Gasilskega društva Hajdoše. Med gosti, ki so pozdravili zbrane Hajdosane, naj omenimo Herberta Zoreča, načelnika opera- tivnega štaba občinske' gasilske zveze Ptuj; Janka Mlakarja, podpredsednika OK SZDL Ptuj, ki je navzoče pozdravil tudi v imenu! SO Ptuj in ostalih družbenopoli- tičnih organizacij, predstavnike 00 ZK Hajdina, RK Hajdina, gasilskih društev iz Zlatoličja, Slovenje vasi in častne člane GD Hajdina. „To, kar znajo pripraviti Hajdošani, je nekaj enkratnega", je vpričo navzočih povedal Herbert Zorec, načelnik operativnega štaba občinske gasilske zveze Ptuj. In res je tako. Organizacijsko' in tehnično je potekal občni zbor hajdoških gasilcev brezhibno, zavidanja vredno. Lepo okrašena dvorana, na steni katere so visela številna priznanja, 100 procentna udeležba na zboru so še vernejši dokaz o prizadevnosti hajdoških gasilcev. Preden pa so se lotili pregleda lanskoletnega dela, je zapel moški pevski zbor GD Hajdoše dve pesmi. Zbor, ki ga vodi Valentin Zumer, je bil ustanovljen šele pred kratkim, v njem pa nastopajo tudi možje iz Sosednje Skorbe. Ognjeni krst so prestali že lani 21. eptembra, ko so bili v Hajdošah zbrani gasilski' veterani. Z a tem so ' sledila poročila: predsednika GD Hajdoše Janeza lipavška, poveljnika gasislke čete Alojza Bedrača, tunika društva Stanka Glažarja, blagajnika Franca Trafela, nadzornega odbora ter pionirske'desetine. Iz vseh njihovih pričevanj bi lahko strnili celoto nekako takole: N^važnejši dogodek lanskega leta je' bila prav gotovo zgraditev gasilskega doma, v katerega so vložili nad 14.000 prostovljnih ur. Z denarjem, ki so ga imeli razmeroma malo. so kuDili le material, ostalo so naredili sami, tako, da je sedanja vrednost celotne zgradbe okoli l25 starih milijonov. Uredili so tudi trgovski lokal, ki ga ima sedaj Povrtnina iz Maribora. Zares, ogrdmno so storili. In prav gasilci so bili tista ■ gonilna sil^, ki je dala največ od sebe. Zato zaslužijo vso pohvalo. Prav tako zaslužijo pohvalo vaščani Hajdoš in KS Hajdina, vse priznanje pa gre tudi gradbenemu podjetju „Drava" iz Ptuja, kije bilo gasilcem zmeraj ob strani. In ostali poblemi, ki tarejo Hajdosane? Mladi želijo prostor za nogometno igrišče, je dejal predstavnik najmlajših gasilcev. Predsednik vaškega odbora SZDL Hajdoše, Franci Sagadin pa je dejal: „Treba je utrditi vezi med vaškimi organizacijami, ki jih je kljub temu, da so Hajdoše sorazmerno male, precej!" Navsezadnje pa je potrebno mladim zagotoviti v novem gasilskem domu tudi prostor za razvedrilo. Ena najtežjih nalog v tem letu, pa bo za Hajdosane gotovo asfaltiranje vaških cest in poti. Vemo pa, da se bodo tudi te pomembne naloge lotili v največji meri. Za vsa svoja dobra dela je prejelo Gasilsko društvo Hajdose v preteklem letu najvišje občinsko' priznanje - odličje Osvobodilne fronte. Čestitamo! Zaslužili so ga. M. OZMEC DELO SZDL V JURŠINCIH Osrednji krajevni odbor SZDLl Juršinci je preteklo nedeljo, 26. januarja sklical krajane Juršinc in i krajane Gomile na sestanek, ki je bil v nabito zasedenem razredu j obnovljene šole Juršinci. Tega i sestanka sta se udeležila tudi j povabljena predstavnika občinske j konference SZDL Ptuj Janko Mlakar ' in načelnik Sveta za gospodarstvo pri SO Ptuj Jože Botolin. Dnevni red je obsegal razpravo o ustavnih amandmajih, STATUTU SZDL v republiškem, občinskem in krajevnem merilu, pa tudi o srednjeročnem gospodarsko razvojnem planu SO Ptuj za naslednje obdobje. Udeleženci so na sestanku iznesli jjereče probleme nerazvitih obmocg v Slovenskih' goricah, pred vsem v Juršincih. Na jedrnata poročila članov SZDL, občanov krajevne skupnosti Juršinci ter turističnega društva Gomila Janka Matjašiča, Borisa Kaučiča, Franca Mežnariča, Simona Toplaka, Francka Holca in drugih so ugotoviU, da so predpriprave za asfaltiranje krajevne ceste IV. reda z odcepom od ceste II. reda v Juršincih prek naselja Rotman, Sakušak, Bodkovci, Senčak do Gomile že v polnem teku ter da se ta akcija naj nadaljuje med vaščani, da bi cesta bila v dolžini cca 6 km v letu 1975/76 dokončno asfaltirana do Gomile. Ta bodoča ,,vinska" cesta po hribovskem naselju veže Polenšak z Gomile in dalje prek Moravskega vrha Bučk ovce. Načelnik Sveta za gospodarstvo pri SO Ptuj Jože Butolin je zagotovil, da bo po možnosti SO Ptuj oskrbela za to cesto potrebna sredstva v letu 1975 in v letu 1976, vendar bodo morali krajani sami priskrbeti tudi svoje čim večje možne deleže. H. F., STUDENICE PRI POLJČANAH Člani Počitniške zveze občine Slovenska Bistrica, • so se ■ pred kratkim zbrali v Studenicah pri Poljčanah, da bi ocenili svojo dejavnost in sprejeli nove naloge. Medtem ko so • dosedanje delo ocenili kot dokaj uspešno, tako na področju izletniškega kakor tudi letoviškega turizma mladih, so za obdobje 1975 leta sprejeli še zahtevnejše program aktivnosti. Počitniška zveza občine že vsa leta od ustanovitve deluje v okviru OK ZSMS Slov. Bistrica z nalogo organizirati izlete, letovanja in druge oblike rekreacije • mladih. Sodelo- vanje počitničarjev z mladimi v občini je tako najtesneje povezano, posebno še na padročju cenenega počitniškega oddiha, spoznavanju in Erenašanju tradicij NOB ter krepitvi ratstva in prijateljstva med narodi Letos načrtujejo v bistriški PZ več izletov po domovini. Konec aprila pa bodo z dvema avtobusoma odpotovali za osem dni v Grčijo. Na skupščini so izvolili novo vodstvo. Za predsednika so izvolili dosedanjo predsednico Zofko Skr- biš, za Sekretarja pa Leona Gobca. Med nalogami, ki jim bodo v naslednjem obdobju posvečali po- sebno pozornost, bo nadaljnje vključevanje t program akcij OK ZSMS Slov. Bistrica, organizacija izletov in-letovanj, udeležba članov na raznih pohodili, srečanjih, tesno sodelovanje z drugimi specializi- ranimi organizacijami, pripadniki JLA in tesnejše povezovanje med bistriškimi in mariborskimi počit- ničarji v skupnih akcijah. Vključeva-, nje novih članov bo posebna skrb te' organizacije. VH V LAPORJU SO RAZVILI Pionirski prapor v okviru praznika občine Slov. Bistrica in otvoritve prenovljene osnovne šole v Laporju pri Slov. Bistrici so v tem kraju pred kratkim, pionirji osnovne šole ,,Gustav ŠiUh" razvili svoj prapor in s tem uresničili dolgoletno željo po lastnem sim- bolu. V prapor so izvezli ime pio- nirskega odreda, ki ta nosi po domačinu borcu in aktivistu ■ Oto Ogrizku-Bojanu. Pionirji so morali za prapor potrebna sredstva zbirati več let in z različnimi oblikami dejavnosti. ■ Njihova stalna in vsestranska' aktivnost, kakor tudi sodelovanje z mnogimi družbeno političnimi orga- nizacijami, krajevno skupnostjo, delovnimi kolektivi in tudi posa-' mezniki v občini je zagotovila, da so si pridobili še preostala potrebna finančna sredstva, v obliki trakov in spominskih žebljičkov, ki krasijo' najmlajši pionirski prapor v občini. VH F. B. VOJNA IN ZLOČINI (Odlomki iz spominov Ptiijčana) 54 To navidezno izboljšanje situacije mi ni bilo po volji. Ze večkrat se je zgodilo, da so gestapovci zahtevali od zdravnika izjave in izvide, ki niso bili v skladu z resničnim stanjem. Vendar tvegati odklonitev ne bi bilo dobro, izpričati pa nekaj, kar se ne bi strinjalo z resnico in bi morda celo škodovalo sočloveku, bi bila še hujša moralna obremenitev. Takrat sva bila sicer v hlevu zaprta dva zdravnika, toda bil sem starejši in tako nisem imel sprejemhivega in primernega razloga za izgovarjanje. Ze prvi dan je bilo dela dovolj. Vest o nekakšni ambulanti se je hitro razširila po taborišču. In mnogi so prišli iskat pomoči. N^več so prihajale ženske s svojimi različnimi težavami, ^4tere z otroki. Posebno se spominjam nekega transporta, ko so na večer pripeljah skupino Ormožancev. Med njimi sta bila dva starejša gospoda. Eden je bil zadet od mo^anske kapi, bil je deloma hrom in je le težko govoril. Drugi pa je bil v stanju po težji operaciji. Bil je bolan na rakastem obolenju na črevesu. Bolezen je že toliko napredovala, da ni bilo mogoče več opraviti uspešne operacije in mu je zato operater napravil umetno danko za odvajanje blata po umetnem ustju skozi trebušno steno. Oba sta se prijavila kot bolnika. Odločil sem se izdati za njiju strokovno mnenje, da iz zdravstvenih razlogov nista primerna za taborišč- ni zapor. Vodilni gestapovec me je zaslišal. Pojasnjeval sem, da sem pač mnenja, da zgolj iz higienskih razlogov, če že ne iz človečanskih, taki bolniki niso primerni za zapor. Ce mnenja ne morejo upoštevati, pa naj povprašajo še svojega zdravnika, češ siromakoma so dnevi itak šteti - naj ju pokopljejo v domači zemlji... Mrtvim svobodo, živim arest! Računal sem s človekoljubjem zdravniškega poklica in sem mislil, da niti gestapovski zdravnik ne bo mogel zanikati mojega stališča ... Ali so se kasneje posvetovali še naprej ah ne, mi nihče ni povedal. Naslednji dan soju odpeljali nazaj v Ormož. Pripetilo se je tudi, da' so koga pri .zasHševanju' težje poškodovali. Takrat je bilo posebno tvegano biti pravičen sodnik. Kljub temu je seveda vselej obveljalo načelo nikdar ničesar v škodo človečnosti. Gestaoovci z mojim ordiniranjem niso bili zadovoljni . . . Nekega dne so med drieimi zaporniki pripeljali v taborišče starejšega zdravnika iz Ormoža, ki seje verjetno po razhčnih intervencijah hvaležnih bolnikov pač nekaj dalje časa obdržal na svobodi. Dogovorila sva se s kolegom dr. Hr. Z L^ovorom, daje on starejši, sem predal funkcijo, ^eš lažje bom opravljal telesna dela kot pa on. Imel sem vtis, da so bih s predlogom zadovoljni in tako sem se zopet pridružil svoji skupini, kije opravljala težaška opravila. RANE SO SE PRISADILE S SENOM. Neko noč me je stresla mrzlica. Zjutraj sem imel že vročino. Na desnem podkolenju sem imel še stare rane, ki so bile posledice brcanja s škornji še iz časov prvega srečanja z gestapovci. Noga je močno zatekla in okolica ran se je obarvala živordeče. V hlevski nesnagi se je prisadil šen. Prvič v življenju sem se razveselil bolezni. Bilo je nekaj novega, neka sprememba v obupnem življenju, ko človek pričakuje nekaj, sicer po izteku še neznanega, a vendar v upanju, da morda ne bo tako neznosno, kot je sedanjost. Le, kadar je človek v težkem stanju, sprejme manj tvegano negotovost kot začasno rešitev. Cas mora itak teči dalje, slabše ni moglo biti. Dalje prihodnjič. 6 stran TEDNIK — ČETRTEK, 30. januarja 1975 Priprave na pustni icarneval v Ormožu s tradicijo velja nadaljevati, so menUi člani ormoškega turističnega društva minuli ponedeljek ter sklenili tudi letos organizirati pustni karneval v Ormožu. Odvijal se bo po običajnih poteh. Tribuna bo na Mestnem trgu, skupine pa se bodo zbirale pri bolnišnici in nato v povorki krenile čez Mestni trg. Organizator karnevala je za karnevalske skupine pripravil letos izjemno lepe nagrade. Prva znaša 2.000, dri^a 1.000, tretja 700 in četrta 500 dinarjev (novih seveda!). Pomembno je poudariti, da bodo prejele nagrado za sodelovanje vse dcupine, ki bodo sodelovale. Karneval se bo pričel ob 14. uri, skupine pa se morajo zbrati do 13. ure. Prijave sprejema Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož - pismeno in ustno aH na telefon številka 70-089. Prijaviti se je treba najpozneje do torka, 11. februarja do 12. ure. Ormoški pustni karneval je že postal prava poslastica za nekatere duhoviteže, ki znajo na svojstven način prikazati krajevne, komunalne in družbene probleme. Tako smo lansko leto lahko videli prikaz kmeta in njegovega starostnega zavarovanja, pa problem javnega stranišča v Ormožu itd. Mnogo je prišlo tudi skupin iz sosednje ptujske občine. Pričakovati je, da bo tudi letos tako, ali pa še boljše! jr Obnova železnišlie postaje Slovensica Bistrica Te dni. pospešeno potekajo obno- vitvena dela na železniški postaji; Slov. Bistrica, ki je od mestnega. središča odmaknjena celih pet kilometrov, Z ukinitvijo železniške groge med Crešnjevcem in Slov, istrico se je glavna postaja preselila v prostore nekdanje žel. postaje Crešnjevec, ki so jo nato pre- imenovali v Slov. Bistrica. Tako ni čudno, da nekateri potniki, ki prečitajo napis, zaman v bližini iščejo stanoval^ ske bloke, tovarne in mestno podobo, do katere pa je potrebno prepeljati še 5 km po lepo urejeni asfaltni cesti, ki je bila nadomestilo za izgubljeno, po mnenju slovenskega ŽTP nerenta- bilno železnico. Posebna pridobitev je elektri- fikacija železniškega prometa med Ljubljano in Mariborom. Na tg magistrali slovenske železnice je tudi postaja Slov, Bistrica, ki skupno z obnovo proge doživlja pomembne spremembe, tako v okviru želez- niškega prometa, kakor tudi' z ureditvijo stare zgradbe. Ob tem urejajo tudi okolje, ki prej ni bilo ravno za vzgled urejenosti. S preureditvijo postaje pa se odpirajo tudi nove možnosti v usmeritvi gospodarstva občine z avtomobilskega na železniški pro- met. Pričakujejo tudi povečanje potniškega prometa. Elektrifikacija proge in preurejanje zgradbe postaje Slovenska Bistrica prehaja v zaključno fazo ANSAMBEL VILIJA PETRI Ca v PTUJU Po uspešnem gostovanju doma in v tujini bo v nedeljo, 2. februarja ob 20. uri v ptujski kino dvorani zabaval Ptujčane in okoličane ansambel domačih viž in šegave besede Vilija Petriča. Gostovanje sovpada v predpustni čas, zato bo tovrstni spored vsem dobrodošel. i VIDEZ Vas s komaj nekaj nad 20 stanovanjskimi mšami zredi vsakih osem tednov nad 70.000 piščancev, v skupno sedmih večjih farmah. Prebivalci vasi Videz, nedaleč od Slov. Bistrice, so se za takšno obliko dejavnosti odločili že pred štirimi leti, predvsem vsled velikih ugod- nosti nudenja kreditov, ki so jih dobili za gradnjo svojih farm za rejo piščancev. Reja piščancev je tako v kratkem času postala v tej vasi, skupno s kmetijstvom in živinorejo, osnovna pridobitvena dejavnost, kljub temu pa je še precej č prebivalcev redno zaposlenih v raznih delovnih organi- zacijah. Medtem, ko so se ■ nekateri odločali za kooperacijo s Penatnino iz Ptuja, drugi to dejavnost opravljajo v okviru Kmetijskega kombmata kmetijske zadruge Slov. Bistrica, obojni pa vidijo v takšni usmeritvi vehke možnosti za hitrejši razvoj. Okoli 100 volilcev, kolikor jih šteje vas Videz, že načrtuje asfaltiranje ceste skozi naselje, v naslednjem obdobju pa tudi asfaltno cesto- do republiške ceste Slov. Bistrica-Poličane. Razmišljajo pa tudi o nekaterih pomembnejSh pridobitvah v kraju. VH V prenovljenem domu kulture \ Pred kratkim so v Oplotnid prenovili dom kulture. Gotovo je bila to za prebivalce tega kr^a velika pridobitev, saj je dosedanji izgled tega kulturenga centra v kraju pod Pohorjem, ki v svoje življenje vključuje tudi mnoge kraje širse okolice, kazal na vse kaj drugega kot to, da v njem krajani uživajo kulturne dobrine. Posebno pozornost so pri obnovi posvetili zunanjemu izgledu zgrad- be, saj so morali popolnoma obnoviti dotrajano fasado. V notra- njosti pa so prepleskali vso stavbno pohištvo in uredili še nekatere pomanjkljivosti. Celotna obnova je veljala 120,000 dinarjev, O d tega so 10,000 prispevale delovne organiza- cije. Težko je danes reči, da je bila prav obnova doma kulture vzrok, da so v kraju v času obnove uspeli poživeti loilturno delo. Res pa je, da j*e sedaj resneje pričel z delom pevski zbor in atuet sekcije. V domu je tuai kino dvorana, v kateri so razen redkih filmskih predstav enkrat mesečno v sode- lovanju s krajevno organizacijo Zveze prijateljev mladine za najml^- še posebne filmske predstave. Lani je PS Svoboda Oplotnlca uspela nabaviti tudi ojačevalno aparaturo. Sredstva so prispevale družbeno- »litičnc organizacije, delovni ko- ektivi in društva. Dramska sekcija te dni obnavlja v preteklem letu večkrat uspešno zvedeno opereto Tam na gorah, s katero se bodo ponovno predstavili' marca letos. V prostorih obnov- ljenega doma kulture pa redno deluje tudi knjižnica, za katero velja, posebno v pozni jeseni in zimskem obdobju veliko zanimanje tako med starejšimi kot tucU mladino. VH STUDENICE Ne samo dobra volja ~ potrebna bo širša družbena pomoč Ne povsem tiho, vendar vztrajno in še vedno mogočno stoji ob vznožju Boča komaj 3,5 oddaljen od Poljčan in 15 km od Slov. Bistrice strnjeno naselje Studenice. Kakor koklja nad piščanci se dviga nad vasjo sedaj že omahujoči. studeniški samostan z gradom.' Se pred sto in več leti je bilo to v ponos slovenskemu narodu, danes pa je z^ed, kako ne bi smeli ravnati s kulturnimi spomeniki naše bogate preteklosti. Ob velikem požaru, ki je leta 1788 upepelil takratno naselje Studenice, ni bilo prizaneseno niti samostanu, katerega začetki segajo v leto 1237, Velika volja takrat maloštevihiih prebivalcev Studenic in širšega slovenskega življa je bilo dovolj, da So v naslednjih letih naselje in samostan z gr^skim delom popolnoma obnovih, V letih 1400 in 1500 je veljal studeniški samostan za najbogatejšega na tem območju, zato tudi kmečki upori nekaj let pozneje niso obšli. Kljub vsemu pa je ohranil svojo veličino in zunanji videz. Niso ga uničile vojne in številno menjavanje lastnikov. Danes ta spomemk uničuje počasi, vendar vztrajno zob časa, ki je z vsakim dnem ostrgši in zahtevnejši. Kulturna skupnost občine Slov. Bistrica kakor tudi vaščani Studenic ostajajo ob vseh-p-izadevanjih, da bi ohraraU vsaj tisto,- kar se ohraniti še da, nemočni. Z vsakim dnem odpade del ometa ali opeka, odpada del naše bogate preteklosti, za katero smo vedno bolj osiromašeni. S ponosom smo jo sprejemali, vprašanje pa je, kako jo bomo predajali bodočim rodovom. Žal je vse odvisno od razpoložljivih sred- stev pa tudi volje. Danes lahko samo vprašujemo, ali bomo kdaj zmogli tolikšna sredstva, da bomo zname- niti samostan s kapelico in grajskim delom uspeli ohraniti. Morali bi ga, saj predstavlja enega mogočnih spomenikov preteklosti. Sami tega ne bodo zmogli, potrebna bo širša družbena pomoč. Z vsakim dnem postaja škoda večja, rastejo pa tudi stroški obnove. Ce Se večkrat hudujemo, da do tega ali onega kulturno zgodovin- skega spomenika ni smerokazov, smo za Studenice lahko „zadovolj- ni" da je tako, saj si prihranimo veliko razočaranje ob po^edu, kako žalostno propadajo spomeniki naše bogate preteklosti. VH Na dvorišču studeniškega samostana tednik — Četrtek, so. januar.ia 1975 stran 7 Naša arheološka najdišča v želji, da bi številne arheološke najdbe in kraji, kjer so jih našli, bile znane širšemu krogu ljudi in ne le bralcev strokovnih časopisov; smo pripravili po abecedi urejen imenik arheoloških najdišč, ki bo v Tedniku zajemal mesta najdb na območjih občin Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica ter v nekaterih mejnih krajh V njem zajeti podatki bi morali zammati poleg poklicno zainteresiranih tudi vse tiste bralce, ki jim je pri srcu domača zgodovina oziroma njeni najstarejši začetki. Gradivo zanje smo zbrali iz dosedanjih objav v strokovnem in dnevnem tisku, iz neobjavljenih izpiskov arheoloških raziskovalcev ter iz najdb, ki jih hranijo muzeji v Ptuju, Mariboru in Gradcu, a tudi nekatere šole in zasebniki. V imeniku bo na čim kr^ši način zajeto vse, kar je strokovnjakom danes ■ znanega o arheoloških najdiščih s tega ombočja. Za dopolnilno branje je na koncu nekaterih sporočil navedno tudi strokovno pisanje, a le tedaj, kadar gre za obširnejše prikaze ali pomembnejše objave. Izčrpane navedbe hterature k posameznim krajem bodo na voljo v obsežnem zborniku Arheološka najdišča Slovenije, ki bo pri Državni založbi Slovenije izšel morebiti že v tem letu. Želja sestavljavcev imenika je tudi, da bi bralci, ki o katerem izmed najdišč vedo kaj več, Id hranijo zgodovinski vedi še neznane predmete ali ki imajo o teh stvaVreh tehtne lastne razlage, poslali o tem svoje obvestila bodisi uredništvu Tednika ali neposredno Pokrajin- skemu muzeju v Mariboru. Po geslu „več ^lav več ve" bo domače zgodovinopisje v takih primerih le pridobilo, saj • so arheologi pripravljeni pregledati in preveriti vsako še neznano najdbo. Prav gotovo pa bodo posameznim vedoželjnim bralcem na željo radi dali tum dodatna obvestila. Naj ob koncu še omenimo, da je raziskovanje oz. izkopavanje arheolo3cin najdišč na terenu znanstveno delo, zato ga zakon o varstvu kulturnih spomenikov dovoljuje le poklicnim strokov- njakom na posebno pismeno vlogo. To pomeni hkrati, daje vsako drugo razkopavanje po ruševinah stavb ali v grobovih (gomilah) prepovedano, s^ ■ Se • arheološki spomenik ob izkopavanju uniči. Namen vsakih izkopavanj jepridobiti nove podatke o domači zgodovini, te pa dajo le strokovna opazovanja, izčrpni zapiski, natančni tlorisi in profili, nazorne fotografije in seveda v muzejih očuvane in pogosto tudi obnovljene najdbe. Zato naj ta imenik pipomore tudi k temu, da bodo arheološke najdbe znali ceniti in varovati tudi tisti,' ki žive in delajo v njihovi bližini, ki so lastniki takih najdišč, a tudi oni, ki pri kakršneinkoU delu po naključju nalete nanje ter o tem obveste najbligi muzej ali pokrajinski zavod za spomeniško varstvo v Mariboru. ANDRENCI V gričevju vzhodno od doline Pesnice in tik pod Cerkvenjakom ležeča vas je razdeljena na dva dela: zgornji nad izviri potočkov je zgoščeni Andrenski 'vih, po grebenu in ob potoku 3 km proti jugu pa so raztresene druge domačije. Ta dvojnost se kaže že v davnini, seg so si prebivalci mlajše kamene dobe pred štiri tisoč' leti zgradili svoje v zemljo vkopane kolibe na najvišji kopi Andrenskega vrha, dva tisoč' let pozneje, v rimski dobi, pa so se ljudje naseili na robu doline. Na Andrenskem vrhu je ostanke neolitskih koč in prve najdbe lončenega posodja iz tega časa v vzhodni Sloveniji pred zadjjo vojno tik pri svojem domu odkril učitelj Vlado Lorber. Po vojni je pričel raziskovati ostanke selišča ob krajevnem kolovozu mariborski' Pokrajinski'muzej. Ta sedaj tudi hrani dosedanje skromne najdbe: črepirge razbitih glinastih posod, ki So naisterejše v Podravju ter ostanke raznih kamnitih orodij - sekir, kladiv, dlet in nožičkov. To pradavno selišče še ni povsem raziskano, v bližini pa so domačini nekoč našli skrčeno človeško okostje, ki je morebiti pripadalo pokopališču IZ tistega časa, Ko je ta prva neolitska vasica opustela, je v andrenskem kraju za dva tisoč' let spet zavladalo gozdna tihota. Šele v rimski dobi, ko so naše kraje zasedli in za štristolet obvladali Rimljani iz Italije, so se ljudje spet naselili tod. Tokrat ne več na samem vrhu, temveč na prisojnem pobočju zgornjega dela doline blizu izvirov „Lube vodice". Tudi te koče so bile lesene, zato je za njimi ostalo le malo - pepel Pogors ča, ostanki kamnitih temeljev ter črepinje posod. Take ostanke včasih odkrijejo na njivah na pobočju, a so večinoma še skriti v zemlji, tako da obseg te antične vasi oz. število njenih koč nista znana. la naselbina je imela tudi svoje pokopališče. V rimski dobi so pri nas mrtve sežgali na grmadi in na njihov pepel nasuli do poldrug (Nadaljevanje na 10. strani) Dominik CLU3IČ SPOMINI HA PIBISKI ZAPAHE 54. Kalema so odpeljali kaj kmalu za tem na sedež gestapa. Več ur so ga mučili in zasHševaH. Povedal jini, je, da ne razume ne slovensko, ne nemško in se s političnimi jetniki ne more pogovarjati. OčitaH so mu namreč, da seje v zaporu pogovarjal s političnimi jetniki in pri tem mešal štrene gestapu. Najbrž je jetnike bodril in udrihal po nacistih, kar je gestapu povedal kak ovaduh v celici. Toda Kalemov zagovor pri zasHševanju je zal^el in moral sem ga črtati iz seznama političnih. Posledice mučenja pa so bile hude. Ko se je jetnik vrnil z zasliševanja, je komaj stal na nogah. Vse telo je bUo od hudih udarcev pokrito s črnimi lisami. Tudi obraz je bil zabuhel, da sem ga komaj prepoznal. Tolmaču Scheichenbauerju, ki gaje privedel od zaslišanja, sem dejal: ,,Zakaj ste t^a tihega in ubogljivega jetnika tako pretepli? " Odvrnil mi je, da nič ne Se odi, če so ga malo prekvasili. To bo pripomoglo k večji pridnosti vsaj za nekaj časa. Šele čez teden dni si je Vladimir Kalem opomogel. Policijski inšpektor ga je tedaj javil uradu za delo. Prav tedaj sem bral v oglasih „Marbu]ger Žeitung", da išče vdova Nekula v Ptuju frizerja za svoj salon. Stopil sem k njej, da bi fanta sprejela v službo prek urada za delo. Res je to storila. Tako se je Kalem, ki so ga zaprli zaradi bega s prisilnega dela, zaposlil v Ptuju v salonu na Slovenskem trgu. Ker ni bila Kalemova gospodarica hitlerje^^ca, je v njen salon zahajalo precej Slovencev. Kamlu se je Kalem povezal s člani Osvobodilne fronte in prenašal pošto v taborišče Strnišče. Pozneje sem zvedel, da je bil povezan z nekim Hrvatom, pekovskim pomočnikom pri nemčurju LozinScu v Ptuju ter s Frančkom Korparjem, delavcem v Ptuju, ki je stanoval takrat s svojimi starši v hiši Huga Vedernjaka v Volkmerjevi uhci. Vsi trije so odšli nekega lepega dne v partizane. Kalem je bil menda le ndcaj tednov v službi pri Nekolovi. Spomladi 1946 se je Kalem pojavil v Ptuju. Imel je počitnice in obiskal je prijatelja Frančeka Korparja. Ob tej priložnosti me je obiskal v vložišču sodišča. Prisrčno me je pozdravil in se zahvalil za >odporo v zaporu. Povedal mi je tudi o svoji noti iz Ptuja med irvaske partizane. Leta 1946 pa je bil funkcionar KP v Osijeku. PAZNICE IN PAZNIKI V prejšnjih poglavjih sem pisal o železostrugarju Ludviku Krajncu, ki so ga v ptujskih zaporih leta 1942 strahotno mučili, ker je bil osumljen povezave s sdcretarko ptujskega okrožnega komiteja KP - Mimo Kovač-Bračko. Iz njega pa niso iztisnili nobenega priznanja. Ko so ga iz ptujskih zaporov odpustili in zatem odgnali v koncentracijsko taborišče, so zaprli še njegovo sestro, poročeno Renko, visoko nosečo ženo. Malo je manjkalo, da ni rodila kar v zaporu. Ker je bilo v zaporu vedno zaprtih več žensk, smo ob tej priložnosti pazniki predlagali sodnemu predstojniku dr. Grossu, naj bi nam dodelil paznico. Dr. Grossje menil, daje zahteva upravičena, kajti pri dnevnem poprečju 110 zapornikov, smo bih nameščeni le štirje pazniki in jetničar Jerman. Paznica je kmalu prispela. Odstopih so jo zapori višjega deželnega sodišča v Gradcu. Pisala se je Johanna Sauer. Bila je žena oficirja, ki je služboval na Finskem. Stara je bila 25 let in brez otrok. Njen oče je bil Slovenec iz Jurja v Slovenskih goricah, a od mladosti zaposlen v Avstriji. Saurova je razumela slovensko in tudi za silo govorila. Cez devet mesecev je bila premeščeha. Pripeljala seje nova paznica, Mari Sommer, tudi 25 let, doma pa iz Gradca. Pri nas je službovala približno eno leto in pol. Za Sommerjevo je prišla Krista Reinbacheijeva, stara 23 let, majhna, močna, živahna in delavna. Nobena od teh paznic ni kazala sovraštva do političnih pripornic. Tudi sicer je njihovo vedenje razodevalo, da niso hitlerjevke, čeprav so morda pred svojimi nadrejenimi drugače izjavljale. Tudi Jermana niso trpele zaradi njegovega hlapčevstva do hitlerjevcev. Ko je bil Pihler eno leto odsoten, sta delala v ptujskih zaporih avstrijska paznika Peter Schtrommer iz Tirolske in Franz Lurf iz Gornje Avstrije. Tudi čez ta dva se jetniki niso pritoževaH. Dri^ače kakor z vsemi, ki sem jih naštel, smo se razumeli s paznikom Tementom, ki je bil nastavljen v naših zaporih spomladi 1942, Doma je bil iz Vurberka. Že pred prvo svetovno vojno seje kot mlad fant zaposlil v neki opekarni v Avstriji. Med prvo svetovno vojno pa je na fronti v avstrijski vojski zgubil eno oko. Po vojni je spet delal v Avstriji, Dalje prihodnjič 8 stran tednik — Četrtek, so. januarja 1975 NAIVCI V PTUJSKEM RAZSTAVNEM PAVILJONU Po ptujskem razstavnem paviljonu razstavljajo likovni ustvarjalci naive. Avtorji so v glavnem iz delavskih in kmečkih vrst. Pogled na razstavljene slike nam odkriva tajinstven, čaroben, vizuel- no in psihično doživljan svet. Močne barve, ki še poudarjajo že tako jasne konture predmetov in ljudi, kar preplavljajo s svojo svežostjo in raznolikostjo včasih neusklajeno barvno paleto. Le malo slik je na platnu (Valent Klarič-Sko- kov), večina jih je slikanih na steklo. Ta način slikanja je znan že iz prejšnjega stoletja, med obema vojnama je to tradicijo nadaljeval Krsto Hegedušič, danes pa tradicijo nadaljuje znajnenita Hlebinska šola naivnega slikarstva. Naivno slikar- stvo je preraslo v pravo množično gibanje in seveda tudi nmožično ustvarjanje. Pri tem je pomembno tudi komercialno vprašanje, kajti dela naivcev dosegajo zavidljivo ceno. Zdi se, da so se ljudje (kupci) naveličali ustaljenih slikarskih prije- mov in form, barvnih in formalnih abstraktnih vizij pa ne razumejo, ali pa jim nič ne povedo, zato jim, pomeni sUka naivca uresničenje njihovih lastnih vizij, ali le izpolnjeno željo občudovanja boga- tih barvnih in nenačrtnih kompo- zicij idilične vsebine (R. Grgec, J. Grgurič) ali pa brutalne resničnosti (N. Večenaj-Leportinov, V. Klarič- -Skolov). Upodobljenci so nekam začudeni nad seboj (nad pokrajino, nikjer ni neke končnosti, prisile, čeprav so ostri izrisani liki in stvari povsem realno in izredno natančno prikazani. Pojavlja se vprašanje, kdo so pravzaprav naivci, kakšna umetnost je to? Mnogo smo že slišali o Podravskih naivcih, ah so oni nekaj ^ecifičn^a? Kam lahkp uvrstimo Podravkine naivce? S pomočjo O. Bihalje-Merina - avtorja velikega orisa o naivnih umetnikih sveta bomo poskušali odgovoriti na zastavljena vprašanja. O Bihalje-Merin meni, da so naivci ljudje sanjači in pesniki, ki stanujejo v gneči velemest in mimo njih beže sence vasi. To so slikarji, ki se niso učiU sUkati, niti ne poznajo slikarskega izročila, oni ustvarjajo blage in krepke otroško naivne pejsaže duše in občutij. Njihovo potrebo po notranjem ustvarjalnem delu moramo obravavati ravno tako resno kot pri umetnikih z Ukovno akademijo. Pomembna je ugotovi- tev, da je naivcem edina možna stvarnost to kar prikazujejo - malce odmaknjena vsakdanjost, neskčnč- nost prirode in čudenje nad stvarmi. V čem je torej moč njihovega izražanja? Prav gotovo ne v dekorativnosti in pripovedi enostav- nosti temveč v pripovedni slikovito- sti in otroškem veselju odkrivanja. Podravski naivci niso nekaj specifičnega v umetniškem svetu in v našem času. Začetek in razmah naivne umetnosti spada nekako v leto 1890, ko so umetniki (Cezanne, Van Gogh, Gauguin) siti mestne civilizacije in brezobhčne slikarske tehnike impresionistov šli na razne otoke, v Afriko in se tam srečah s prvobitno umetnostjo domačinov. Iz svojih del so izrinili vso virtuoznost oblik in se poslužili barvne in duhovne izrazne moči. ŽeleU so prek svojih del in po svojih delih pripeljati svet k samopoboljša- nju. UgotoviU smo, da je naivna umetnost našla svoj obširnejši izraz ob koncu 19. stoletja v evropdcem prostoru. Širila se je in tudi pri nas, predvsem v Podravini našla svoj najbogatejši izraz. V Podravini so se evropske pobude povezale z ljudsko umetnostjo in vaškim izročilom. V podravskem gibanju najdemo tudi amaterske poskuse, vendar lahko rečemo za večino del, ki so razstavljene v Ptuju, da so zrasla iz potrebe po pripovedovanju in izpovedovanju, iz otroške navduše- nosti nad obdajajočim svetom in iz želje po izražanju v obliki simbolov d. Grgič, N. Večenaj-Leportinov). Pri nekaterih avtorjih je opaziti že izdelano slikarsko tehniko, čeprav sta motiv in njegova zasnova in predstavitev še vedno naivni (R. Grgec, N. Vučenaj). Trideset razstavljenih sUkarskih del je lep dosežek umetnikov Podravine, ki z veseljem in ljubeznijo slikajo tako kot zanjo. Naj pojejo in pesnijo z barvami, saj jim je tudi čas naklonjen. _^ Kiistitia Sampri KURENTOV ZVONEC SE ŽE OGLAŠA Le malo časa nas loči od letošnjega jubilejnega 15. kurento- vanja, ki bo 9. februarja 1975. Na ptujskih ulicah smo že srečali prve kurente. Kurent je naš osrednji in najstarejši šemski lik. Njegova maska je ostanek davnine. Kurenti so bili posredniki med umrlimi predniki in živečim potomstvom. V predpomla- danskem času so združno hodili po zaselkih in ljudem pričarali srečo in rodovitnost; prcganjah so zle duho- ve in branili ljudi pred 3codljivimi demoni. Nas pa je zanimalo, kako daleč smo s pripravami na kurentovanje, zato sem se pogovarjala s t^nikom odbora za kurentovanje Jurijem Jakobom. Imamo že seznam sodelu- jočih folklornih skupin, to so;' pokači iz Markovec, Podlehnika, kopjaši iz Markovec, orači iz Podlehnika, MaScare iz Turni šča pri Cakovcu, orači iz Lancove vasi, ploharji iz Cirkovec, ruse, medvedi, piceki in drugi pustni liki iz Markovec, kurenti iz Markovec in (Nadaljevanje na 11. strani) Popevka - ceneno blago Spraševal sem se že, kako dolgo bomo še morali poslušati razno- razne kičaste, nepomembne in skomercializirane popevke našeg3 ali tujega izvora? Danes bom skušal odgovoriti, kaj pomeni kič, kaj nepomembno in kaj skomercializi- rano, skušal bom razdeliti našo zabavno glasbo na dobro in slabo. Osnova vsake umetnosti je ogrom- no tehnično znanje, vendar prava umetnost nastaja v izjemni notranji napetosti, v posebnem psihičnem stanju. Največji problem pri popevki je tekst, besedilo. Besedilo popevke je zgoščeno sporočilo ah zgodba, podana v vsakdanjih rimanih bese- • dah. Metrum je prilagojen melodiji. Besedilo je namenjeno bolj čustvoiti kot intelektu, njegovo bistvo je staro in znano, zunanjost svetleča in nova. Je celovito in se postopoma razvija do viška (klimaksa) in zadovoljivega konca. (M. Lindsay). Tekst za popevke je torej zelo težavno delo. Treba je obvladati ritem, rimo in tako naprej; besedilo raste postopoma, da je lažje razumljivo, kajti ob besedi je prisotna še glasba, instrumentalni del popevke. Tudi jasnost in čistost sta ■ pomembna faktorja. Da se doseže preprostost, jasnost, razum- ljivost, romantično, čuteče in privlačno je potrebno mnogo znanja, časa in seveda prakse.' (Tomaž D.) Zavedati se ■ moramo, da vsi negativni pojavi, tudi v glasbi, s svojimi očitnimi znaki znajo napa- dati in rušiti že obstoječe vrednote. Ne smemo si privoščiti nebene moralne razpuščenosti, živčnih dražljajev (nepotrebnih) in raznih nezdravih ekscentričnih domislekov, ki bi po sodbi posameznikov prinesli nekaj svetlega v tako imenovano vsakdanjo temo. Tudi pri glasbi je najvažnejši faktor postal kulturno zgodovin^ski razvoj človeštva, ki pa je, priznati moramo, v nekaj letih nazaj dosegel izredno ploden napre- dek in je zato čutiti njegov odmev tudi v človekovi duševnosti. Z nagUm napredkom so se pojavih tudi negativni vplivi, ki so po svojem bistvu bih nuj m oz. so se vzporedno razvijali in celo razbohotih. Toda, ko smo spoznali njihove slabe lastnosti in ko smo začutiU' posledice, smo začeli odpravljati napake razvoja, Z ustrezno kritiko, z znanjem, z obvladovanjem zakoni- tosti, smo jeU krčiti razbohoteni kič, negativne vplive in slabosti in še danes je'pred nami takšna naloga. Da ovrednotimo duha, da razvija- mo našo osebnost moramo vedeti, da gre za občutljivo delo v umetnosti in se zato temu posvetiti, ga čutiti in ga zajeziti v duha in telo, kajti sicer se ne bomo znali izvleči iz tega in pra-vibo ocenjevati ali soditi med slabim in dobrim, zdravim in bolnim. Danes, mirno lahko reče- mo, je popevka še dokaj ceneno blago. Enostavno, banalno besedilo - in poleg tega še popačena glasbena spremljava brez vsake tradicional- nosti.zgr^eno po nobenih pravilih, še ne pomeni popevke. Je samo slabo obdelali tekst, je slaba glasbena točka. In potem naj s takšnim delom postrežemo delov- nemu človeku? Saj jo bo sprejel, kajti prisiljen jo je sprejeti, če se okoli njega bohoti samo takšna revščina. Kaj misUte, da so vsa tista • besedila (npr. Mišo Kovač, Ivica Šerfezi itd) kvalitetna in umetniško polna? Še zdaleč ne. Tekst je na splošno slab, osvaja nas še edino moderen, hiter ritem, ki pa seveda še ne pomeni globine ali širine glasbene umetnosti. Temu bi lahko rekU „kič boljše vrste". Kaj nam vse poje Nino Robič, Saša Pire, Janko Ropret; res le, da pevci niso krivi za taksen razplet dogodkov. Njim je prepevanje kruh. Pisci tekstov in glasbe so glavni krivci, aranžma pač Eopravlja kolikor se popraviti da. •anes bi morali domači tekstopisci (El. Budau, D. Velkavrh, Ervin Fritz, Miroslav Košuta, Svetlana Makarovič, Marjan Stare, Smiljan Rozman, Gregor Strniša in tako dalje) popaziti na vsebino teksta, na zabavo in podobno. Tudi glasbeniki bi se morali truditi pri glasbeni opremi (Kovačič, Pestner, Soss, Privšek, Sepe itd). Teksti, ki jih napišejo F. Miličinski, G. Strniša, M. Brecelj, ev. M. Jesih, T, Pengov, J. Bončina in glasbeno opremijo J. Privšek, M. Sepe, D. Žgur so sprejemljivi, če že ne kvalitetni. Povednost popevk je zelo enostav- na in prav utrujajoča. Navadno se poje Ljubim te, potem fraze ti boš moja, jaz bom tvoj in podobne so bile že tolikokrat uporabljene, da jih moramo zaznamovati z besedo kič, tudi nenaravne so. Ponavadi se poleg tega še vključuje še besedilo ljubezen, bolezen, srce, žalost, solze; in take besede že zvenijo neumno, zlagane so, neresnične in zato tudi zelo kičaste. Tudi beseda zlato je taka beseda, ki nam zveni čudno m je nedosegljiva, hkrati pa jo uporabljamo v vsakdanje reklamne svrhe. Enako, če ne slabše je z narodno, glasboi Pojavilo se je ogromno usposobljenih in neusposobljenih muzikusov, ki forsirajo pokvarjeno narodno glasbo, brez tradicije, brez' etike, brez občutka za prenašanje naše kulturne dediščine. Preprosta, enostavna in naivna rima ter nekvalitetna glasbena spremljava Ojubo doma, kdor ga ima; luna mene doli gleda; kar pojdi ti v tujino, ne bom jokala; če prideš ti sam, večerjo ti dam; san dra kolačeka dva, šan dri kolačeke tri itd) je zelo neprava in kičasta zabavna poteza ansamblov, ki prepevajo in zabavljajo slovenski rod. Resnično slaba predstava naše domače narodne glasbe. In kdo je kriv? z.kodrič^ TEDNIK — ČETRTEK, 30. januarja 1975 stran 9 Proslavo slovenskega kulturnega praznika PREn KONCERTOM KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA PTUJ Komorni moSci pevski zbor Ptuj pod vodstvom dirigenta profesorja Branka Rajšterja bo proslavil slovenski kulturni praznik. Prešer- nov dan s celovečernim koncertom, Ici bo v sredo, 5. februarja ob 19.30 v Narodnem domu. Slavnost bo začel naš znani dramatik, prevajalec, knjževni kritik in publicist Bratko Kreft, ki bo govoril o Prešernovij os*nosti in njegovemu delu,gotovo pa tudi o kulturi v širšem pomenu. besede, zlasti sedaj, ko uresniču- jemo ustavne spremembe v vsak- danjem življenju. Komorni moški zbor se bo po velikem uspehu, ki ga je dosegel na republiškem tekmovanju NAŠA PESEM v Mariboru, 13. oktobra 1974, predstavil domačemu občin- stvu z zelo zahtevnim in obsežnim programom. Spored bo obsegal umetne in narodne pesmi domačih in tujih skladateljev iz raznih obdobij. Repertoar bo moral zadovoljiti vsakega, tudi izbirčnej- šega poslušalca, saj bo lahko sHšal J. Gallusa, W. A. Mozarta, pa tudi narodne pesmi v priredbi Matije Tomca in velikega srbskega kompo- nista Stevana Mokranjca. Takšna, programska politika seveda doka- zuje visoko kvalitetno raven zbora, saj iste in podobne pesmi izvajajo poklicni vokalni ansambli. Svečan nastop Komornega mo- škega pevskega zbora Ptuj ne bo pomenU samo priznanje pevsem in dirigentu, temveč bo potrdil pravilno smer naše kulturne poti, ki omogoča domačim amaterskim zborom nastopanje pred domačim občinstvom in to ob vseh in najslavnejših priložnostih. -e Pustne šege Ta muhasta zima nam dela preglavice na celi črti. Letos smo odrezani od sveta, kjer proizvajajo sneg. Najbolj so -zaskrbljeni naši smučarji in drugi športniki. To je dalo misliti tudi našim oračem iz Lancove vasi, kako bodo orali brez snega na ptujskem karnevalu. Ce bi ga uvozili ali napravili umetnega, bi bil predrag. Mogoče se nas bo le usmilil ta ljubi pust in nam poslal« kakšen mali kontingent snežink, da bo kaj orati. Moram še omeniti, da so fflrači iz Lancove vasi gostovali po SLovrtiji in drugih repubhkah. Na tem srečanju so 'doživeli mnogo prijetnih in lepih doživljajev in videli razne pustne šege. Ti naši veseljaki so orači v beli uniformi, na glavi imajo velike okrašene kape in vlečejo plug. V njihovi družbi so kurenti, pokec z velikim bičem in ne smemo še pozabiti jajcarice z veliko košarko, v katero pobira jajca, po možnosti pa tudi suhe klobase. 'Pridite in videli boste,' ne bo vam žal! Kmalu bo prikimal pust, katera od deklet se ne bo omožila, bo pač ploh dobila. Navada naSh je deklet, da vsaka ima fantov pet, da en'ga ljubi, dva ali 'tri g^lj'fa, ta pet'ga pa za norca 'ma. Tekli so 'mladosti • dni, noben'ga pome ni, ostala sem samičica, zarjavela pepelničica. ..Fantje vi, men'se zdi, kakor ^ler žene, samo bi ljubih, vzeU pa nobene". n^A bo v pobudo za ^eapustne dni in na veselo svidenje, g^^°^nosti v maskah na ptujskem MARTIN GORICAN Trenutek umetniškega jubileja REŽISER PETER MALEC PRAZNUJE 40-LETNICO GLEDA- LIŠKEGA DELA V februarju bo naš dragi režiser' Peter Malec s premiero Ifigenije na Ta-mdi slovesne proslavil svoj častitljivi umetniški jubilej. Mi pa bomo poskušali v tej in naslednji številki orisati' njegovo umetniško pot. Povzemam njegove besede: Še' danes se živo spominjam, s kakšnim zglednim zanimanjem in zavzetostjo smo sledili gledališkim igram predvojnih kranjskih amaterskih odrov, da imenujem samo „Cital- nico" in „Prosvetni oder". V dvorani kakor, na odru je vladalo pravo praznično razpoloženje, pol- no čarobnega gledališkega fluida, ki me je že v zgodnji mladosti vsega prevzelo in omamilo. Slutil sem, da temu čarobnemu svetu ne bom mogel ubežati.,. . Kot dijak ljubljanskega učiteljišča sem hodil k prof. Osipu Sestu; režiserju ljubljanske- drame hi štiri leta bil njegov učenec. On mi je vcepil globoko, izredno spo'štovanje do gledališke umetnosti.'Po maturi sem odšel na dunajske državno gledališko akademijo. Dve leti sem bil v mojstrskem oddelku pri igralcu Wilhelmu Klitschu. Zadnje leto svojega študija pa sem hospitiral v raznih praScih in berlinskih gleda- liščih. Vsa ta gledališča z visoko igralsko kulturo sem pozneje tudi vse 'do danes, na svojih pogostih študijskih potovanjih rad obiskoval in se od njih učil. Študij v tujini mi je dal predvsem splošno gledališko razgledanost ■ in omiko, zatem izostren čut za izbiro gledaliških del in, na kraju, solidno tehnično znanje. V podvojeni meri se je v meni podlaepila zvestoba umet- nosti, zvestoba pisatelju in zvestoba samemu sebi. Januarja leta 1935 sem se domenil z vodstvom ljubljanske' drame, upravnikom Otonom Župančičem, ravnateljem Pavlom Golio in dramaturgom Josipom Vidmarjem za režiserski 'debut. Odločili smo se za delo švicarskega dramatika Cezarja Arxa: Izdaja pri NovarL Delo je takoj začel prevajati Fran Albreht. Nekaj mesecev zatem je bila premiera. MOJ PRVI NASTOP V POKLIC- NEM GLEDALIŠČU Za svoj prvi nastop v poklicnem gledališču sem dobil pohvalne ocene. Pred vojno sem v tej hiši režiral še Schillerjevo KOvastvo in ljubezen. Takrat sem prvič srečal našega znanega umetnika Staneta Severja. Delal sem z_ vdikimi^ igralskimi osebnostmi ljubljanske- drame: Ma- rijo Vero, Polonco Juvanovo, Miro Danilovo, Skrbinškom, Levaijem, Gregorinom in drugimi. Po debutu v ljubljanski drami sem dobil angažma v mariborskem gledaUšču, kjer sem režiral: Lavery- jeve Prve legije, Begovičevega Božjega človeka, Capkove Bele bolezni, Schillerjevo Marijo Stuart in Knittlovo Via Malo. Plodno šestletno umetniško delo v maribor- ski • drami je prekinila vojna. PRIČELO SE JE MOJE USODNO TAVANJE, POLNO NEMIRA IN RAZKLANOSTI. (Nadaljevanje sledi)^ TEDEN ODPRTIH VRAT v ZGODOVINSKEM ARHIVU V PTUJU V okviru razstave „Ptuj na starih slikah, načrtih in zemljevidih" bo Zgodovinski arhiv v Ptuju pripravil v času od 7. 2. do 14. 2. 1975 TEDEN ODPRTIH VRAT. Pod tem naslovom razumemo situacijo, ko so dejansko odprta vrata vseh prostorov ndce delovne organizacije ali zavoda vsem obiskovalcem, ki jih zanima življenje in delo delovne organizacije. O dejanskih nalogah in dejavrfbsti arhivov je prebivalcem Ptuja in občanom ptujske in ormoške občine verjetno le malo znanega. Sedaj bodo imeU priložnost, da se bodo, ako bodo dovolj radoznali in radovedni, lahko osebno ob obisku in ogledu seznanili tudi z delom arhivov. Obiskovalci tedna odprtih vrat v Zgodovinskem arhivu v Ptuju si bodo lahko ogledali centralna, prevzemna in pomožna arhivska skladišča ter delovne prostore zavoda. Strokovni sodelavci arhiva bodo obiskovalce seznanili z nalogami in delovnimi procesi ptujske arhivske ustanove ter s poslanstvom, ki ga arhivi opravljajo v naši družbi. Razstavjeno bo tudi najpomembnejše arhivsko gradivo, ki se je skozi vrsto stoletij ohranilo, da nam danes priča o tem, kako so naši predniki živeli in se borih za obstanek v našem mestu Ptuju in njegovi okolici. Spoznati in videti bo torej mogoče naše prostore, tudi skladišča, kamor je v navadnih okohščinah nepokHcanim vstop prepovedan. Obiskovalci se bodo lahko seznaniH s pomembnejšimi fondi. Fondi so organska skupina arhivskega gradiva, nastalega ob poslovanju pravnih, administrativnih, tehničnih ter fizičnih oseb, ki jih hrani Zgodovinski arhiv v Ptuju. Predstavljenimi jim bodo delovni procesi v arhivih od prevzema arhivsk^a gradiva do popohie inventarne in tehnične urejenosti. Zgodovinski arhiv v Ptuju že sedaj vljudno vabi v času Tedna odprtih vrat na ogled in obisk zavodovih prostorov od 7. februarja do 14. februarja 1975, vsak dan od 8. do 18. ure. Zgodovinski arhiv v Ptuju Izšla je 7. številka »Naše potitt Danes je izšla 7. številka „Naše poti", glasila delovnih skupnosti sestavljene organizacije združenega dela „Kmetijsko' prehrambeni kom- binat s sedežem v Ptuju", ki je prva številka v i. letu izhajanja tega glasila; Članice SOZD Prehrambeni kom- binat: Agrokombinat Lenart, Agro- kombinat Maribor, Kmetijski kom- binat Ptuj in „Košaki" tovarna mesnih izdelkov Maribor, so pripra- vile tokrat za. bralce tega glasila; člane delovnih skupnosti ' in za kooperante več informativnih se- stavkov o delu v delovnih skup- nostih v občinah Lenart, Maribor in Ptuj, pa tudi o delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih orga- nizacijah. Vse članice SOZD je seznanil odgovorni urednik „Naše poti" Franc Tetičkovič v svojem sestavku z vsebino dopolnitev in sprememb za samoupravni sporazum o zdru- žitvi v SOZD in z vsebino razgovorov političnega aktiva iz SOZD s Petrom Tošem, predsed* nikom komisije-za samoupravljanje pri predsedstvu Centralnega komi- teja ZKS, ki so bili pred dnevi v Ptuju ob udeležbi 18 povabljenih iz občin Lenart, Maribor in Ptuj. Večina sestavkov pa je namenjena proizvodnim uspehom, problemom in odločitvam samoupravnih orga- nov, opisu stanja na poljih, kjer lepo raste 'ozimnina, ki jo opisujejo zlasti z njiv AK Maribor in KK Ptuj ter uspehe v kmetijstvu in v živinoreji po Jugoslaviji in v inozemstvu - pa Nizozemskem po strokovnih ogledih in' opisih ■ vsega predočenega stro- kovnim delegacijam. Glavna vsebina „Naše poti" je namenjena predvsem medsebojnemu spoznavanju v SOZD „Kmetijsko- prehrambeni kombinat" in prizade- vanjem z izvrševanjem programa dela po sporazumu o združitvi. List izhaja vsak mesec in tudi nekako nadomešča liste AK Lenart in Maribor in Kmetijskega kombi- nata Ptuj, ki so prej izhajali. 10 stran« tednik — Četrtek, so. januarja PISMA BRALCEV JE TAKO PRAV? 15. I. t. 1. sem se peljala z avtobusom iz Ljutomera proti Ormožu. Na eni izmed vmesnih postaj je vstopila premražena starejša žena. Šofer jo je lepo vljudno nagovoril, čes naj bi se presedla na drugo stran, kjer je topleje. Ker ženska ni takoj šla, jo je še dvakrat prav prijazno nagovoril in ji ponudil boljši sedež. Zelo lepo, sem si mislila, kaj enakega bi želeli večkrat slišati od šoferjev. Ko pa sem isti dan prestopila na avtobus, ki vozi šolarje iz Ormoža proti Tomažu, sem mnenje o vljudnih šoferjih morala spremeniti. Avtobus je pripeljal na postajo v Ormož ob 13.30, kot po navadi, kjer so ga nestrpno čakali štilarji že od 11. in 11.30, ko se jim pouk konča. Stali smo spodah pri zadnjih vratih šolarji, spredaj pa odrasli, kot baje zahteva red. Šofer je pregledoval neke svoje papirje, otroci pa neučakani in nemirni kot so, se je eden iziTted njih pregrešil in potrkal - ampak ne premočno - na vrata. Strogi šofer se je prikazal na vratih in vprašal, kdo je to bil. Otroci so se vsi za dva koraka umaknili in molčali. Ko je vprašanje že tretjič in takrat prav glasno ponovil, so se vsi obrniU proti Janku, ki se je v strahu ves rdeč v obraz umaknil v ozadje. Eden izmed šolarjev je pokazal na Janka: „Ta je" je rekel. Šofer pa s strogim in odločnim glasom: „Da mi ne prideš v avtobus!" Zasmilil se mi je ubogi Janko, sicer zelo miren in tih deček, eden najmanjših šolarjev, otrok poštenih staršev. Njegov oče dela v tujini in Janko mora namesto njega doma veliko pomagati mami. -Stisnil je ustnice in po licih so mu pritekle debele solze. Čeprav so ga sošolci vzpodbujali, naj vstopi v avtobus, ko je šofer odsel na drugo stran, si ni" upal. Obrnil seje in se napotil peš dobrih 6 km daleč proti domu. Ko smo čez nekaj minut krenili tudi mi istO' pot, smo ga kakega pol km od postaje že dohiteU. Z iskrico upanja je se pogledal v avtobus, morda bo le ustavil, da se bo lahko peljal domov, kajti pot je dolga in doma je še toliko opravil pri živini in prvi semester gre h koncu, treba se je še z zadnjimi močmi pobrigati za boljše ocene. In kako naj bo otrok po takšni dolgi in naporni hoji še sposoben kakšnegakoli učenja? Zdi se mi, da si mali Janko tega ni zaslužil s tistim - še enkrat ponavljam - ne premočnim trkanjem na vrata avtobusa. Vsi smo bih nekoč otroci in mislim, da ni med nami nobenega, ki se ne bi s čim podobnim pregrešil. In ali bi bili otroci res kaj boljši, ko bi jih starši, učitelji in drugi vzgojitelji za vsako malenkost tako strogo kaznovali? Groba in prestroga kazen pušča svoje posledice prav tako, kot na drugi strani pametna in preudarna vzgoja, efem ZOPET: ZAKAJ GOVORIMO DRUGAČE KOT DELAMO? Na moj članek „Zakaj govorimo drugače, kot delamo, objavljen v Tedniku, dne 16. I. 1975, v katerem sem opisal nepravilnosti pri obdarovanju dedka Mraza na šoli Hum z namenom, da se v bodoče take nepravilnosti ne bi dogajale, sem dobil od pred. učiteljice in režiserke prosvetnega društva Mimice Pišek takšen odgovor, da sem prisiljen dati nekaj pripomb: - Mimica Piškova navaja, da se je v prostoru, ki meri komaj 39 kv m zbralo 178 predšolskih in šolskih otrok in Še najmanj lOO odrashh Torej skupaj 278 ljudi. Če s tem številom deUmo 39 kv. m dobimo 14 kv. cm. To ni samo neresnično, temveč tudi smešno, da bi ena oseba sedela ali stala na prostoru, ki je manjši kot 14 kvadratnih centimetrov, če še odštejemo pohištvo. - V mojem članku ni bilo napisano, da nekateri otroci sploh niso videU dedka Mraza, kakor to trdi Mimica Piškova. - Tudi to, daje bila namerno storjena krivica najmlajšim, ni bilo omenjeno! Vprašam se, komu na bi koristile take neresnične izjave Mimice Piškove? Njej prav gotovo ne! - Strinjam se z navedbo, da je bilo dedku Mrazu na odru res neprijetno pri temepraturi 28 stop. C. Ker pa so biU predšolski otroci obdarjeni z dariU, kupljenimi za družbeni denar v pritličju šole na HODNIKU od vodje pionirjev Mimice Pišck, kjer ni bilo 28 stop.- C, ampak prijeten hlad, da l3i dedek Mraz gotovo rade volje še obdaril predšolskeotroke, če bi mu le Mimica Pi^ova to rekla. Vsebina odgovora na moj članek me je zelo razočarala. Dobil sem vtis, da po mnenju n^aterih ljudi, ki najbrž prepočasi sledijo liitremu razvoju naše družbe, preprosti delovni človek res ne sme izreči dobronamerne kritike zaradi nepravilnosti! To pa zato, ker so še v naši družbi ljudje, ki misUjo, da je samoupravljanje to,*če SAMI upravljajo! BZ ODKUP ŽIVINE Porast cen nekaterih artiklov je bridko odjeknil med potrošniki in s povečanjem plač, z dodatnimi boni, bi se naj preprečilo, da potrošniki, ki so v delovnem razmerju ne bi bili prehudo oškodovani. Za ublažitev težkega stanja kmetovalcev bi bila rešitev v tem, da bi se tudi cene kmetijskih pridelkov povečale. Dogodilo se je pa nasprotno, cena živine je padla v korist prekupčevalcev. Mislili smo že, da so izumrli, toda ob tem neuravnovešenem položaju so zrastU kot gobe po dežju. Na odkupnih postajah za živino jih včasih kar mrgoli, oprezno opazujejo nakupovalca, izkoriščajo vsako njegovo besedo, če pove pri kakem repu „Za to vrsto je cena padla za toliko in toliko". „Ubogi kmetic reče: ,,Za to ceno pa ne morem dati". Ob takem dotoku vode na njihov mlin začno prekupčevalci riniti v obupanega kmetica kot troti v čebelno matico, ko se pripravlja na snubni polet. Kmet živinče proda prekupčevalcu za par jurjev dražje, kot mu je ponudil odkupovalec. Kako je to mogoče ni enotne cene? Ima morda prekupčevalec izvozno dovoljenje, da v inozemstvu proda po višji ceni? Je kot obrtnik ah trgovec davčno obremenjen? Zakaj ne bi celoten izkupiček ostal v rokah pridelovalca in ne bi bil človek izkoriščan po človeku? JM Razvoj telesne kulture v CirkovcaH želja se je uresničila. V Cirkovcah so organiziraU namiznoteniSco Ugo krajevne skupnosti. Z vso resnostjo, odgovornostjo in tudi nestrpnostjo pričenjajo Ugaško tekmovanje v namiznem tenisu. Prav gotovo ni in ne sme biti edini namen tekmovanja le uveljavljanje posameznikov in ekip, ampak naj bo vsaka tekma športno srečanje dveh tovarniških ekip. Tako piše v zapisniku ustanovnega sestanka TK NTL KS Cirkovce, ki je bil 13. januarja 1975 v Cirkovcah. O športni dejavnosti je spregovoril Dani Klasinc, član tekmovalne komisije: V Cirkovcah doslej še ni delovalo nobeno organizirano šport- no društvo aH klub. Ker pa je v naši KS mnogo mladih ljudi, ki bi radi delovali, tekmovali in sodelovali, smo se odločili organizirati ligo namiznega tenisa. V prihodnje bomo pripravih še šahovski turnir KS, igrali bi za prehodni pokal. Prvo kolo je za nami. Odmev še ni ne vem kako velik. Tekmovanje si je ogledalo 30 ljudi. Mislim, da bo v prihodnjihkolih že bolje. Tekmova- nja se je udeležilo sedem ekip. Ker smo si nalogo resno zastavih, smo pripravljeni zapisnik oddali tudi na TTKS v Ptuju in upamo, da bo zapisnik napravil tam kakšen vtis. Namreč, radi bi se organizirali v TVD Partizan in tako polno zaživeU in zadihaU. Seveda bi rabih tudi nekaj sredstev, kajti v prihodnosti mislimo tekmovanje razšhiti na občinski nivo. Pri ustanovitvi naše Uge je bil med najmarljivejšimi Roman Premzel.kije sestavil stat razmnožU ves tekmovalni materi dela takorekoč povsod. Ob i priložnosti bi rad poudaril, da pravzaprav on edini, ki samoinici tivno sodeluje z mladino in bi za lahko rekel, da je mladini menti Po prvenstvu naše delo ne s zamreti, temveč si moramo posta? nove naloge, da bomo tudi vnap: delovaU in tako uresničevali m željo, da ustanovimo klub sodelujemo na višjem nivoju, i koncu želim vsem ekipam posameznikom veliko uspehov. z. kod! VSE VEC MLADIH VKLJ ČENIH V SOLIDARNOST AKCIJO: MLADI ZA MLAI O tem je sekretar OK ZSMS P; Franc Prime povedal nasledn; sklep ene izmed sej predsedstva ( ZSMS Ptuj je bfl, da pričnemo organizirano akcijo zbiranja oblat obutve in šolskih potrebščin. Akc zbkanja so se lotile že ptujs srednje in osnovne šole v ^su( 13. do 20. januarja 1975. Dijaki tudi sami zbrana oblačila, obutev šolske potrebščine razdelili svoji vrstnikom v Osnovni šoli Vitomaii Trnovska vas, Leskovec in v posel osnovni šoli v Ptuju. Povsod soj učenci in učitelji toplo sprejeli, naslednjih dneh se bo akc nadaljevala v ptujskih delovt organizacijah. ANDRENCI (Nadaljevanje s 7. strani) meter visok in do 15 metrov širok kup zemlje. Taki kupi - gomila so se v bUžnjem gozdu ohranili do današnjih dni. Najblige gomile so na pobočju pod Simoiiičevo domačijo, kjer so jih domači pri urejanju sadovnjaka nekaj že izravnaU, nekaj pa se jih deloma že razkopanih, še skriva v ozkem gozdiču tik „Lube vodice". Druga skupina trinajstih gomil leži onkraj potočka v osojnem gozdu „Prelog" ob znožju župetinskega grebena. Nekatere od njin so pot^kodovane od nekdanjega kolovza, v dveh ali tieh pa je njega dni iskal zaklade cerkvenjalki kaplan Ploj. Če je pri tem kaj našel, ni znano, a ohranilo se ni nič. Tako gomile, v katerih je le pepel^z razbitimi črepinjami posod, ie_ čakajo strokovnjaka in so t« zaščitene kot zgodovinski' sf menik. P oleg te naselbine je bil" andrenski dolini verjetno še ' raztresenih koč na podobnih lef kot dana\nje domačije. Na toki v gozdovih po andrenskem župetinskem grebenu pet' posamičnih gomil, ki leže večino| po skoro kilometer vsak«' Prisojna andrenska' doUna, da' brez ceste skrita v podeželdci ti^ je bila torej v rimski dobi že obljudena kakor nobena podobnih tam naokoli ^ Stanko ^ Objavljeno: Arheološki vestni'' 1954, 320 ss, 335 ss, si. -1 17 18, tab. 2 3, prilogi 1 2. TEDNIK — ČETRTEK, 30. januarja 1975 stran 11 pustni lilrišla domov, sem se z vso vn( otUa branja. Večkrat sem jo | birala pozno v noč. Neke nočii ob nje| zaspala. V sanjah so prizori živo prihajali pred oči. Po mučnih sanjan sem se prepotena zbudila in zaželela \ vsem narodom večno prijateljstvi svobodo. Tanja Šmigoc, OŠ ,,F, Osojnik"! Z zbora SD »Jože Lacko«, Ptuj v petek, 24. januarja je bil v prostorih garnizije „Dušana Kvedra" v Ptuju peti redni letni občni zbor strelske- družine Jože Lacko Ptuj, Zboru so ' prisostvovaU gostje: sekretar strelske' zveze občine Varaždin Budiša Vujevič, predsed' nik občinskega strelskega odbora iz Trbovelj Rudi Matko ter predstav- niki ZSM Ptuj, OK ZK Ptuj, ZRVS Ptuj ter ostali predstavniki družbe- nopolitičnega življenja in delovnih kolektivov ptujskeobčine. Strelska' družina ,,Jože Lacko" je bila ustanovljena 15. februarja leta 1971. Na ustanovni skupščini je štela 5 članov, danes pa ima v sedmih sekcijah že 552 članov. Sestavljena je iz tehle sekcij: — garnizija, - Kmetijski kombinat,- osnovna šola Hajdina, - gimnazija, - Izbira, - Pleskar in Olga MegUč Ptuj. Z zadovoljstvom lahko trdimo, da je biia ptujska- družina v lanskem letu nadvse uspešna in aktivna. Svoj lanskoletni plan je v celoti realizirala. Odzvala se je vsem tekmovanjem, ki jih je organizirala občinska strelska' zveza, republiška zveza Slovenije in strelska- zveza SFRJ. Zraven tega so -se Lackovi strelci udeležiU tudi prvenstva ljubljanskega armadnega območja in prvenstva SR Slovenije. V čast dneva borca je organizirala II. turnir „Sutjeske'' v tekmovanju s polavto- matsko' puško, vojaško puško in vojaško pištolo. Ob 30-letnici Lackovega odreda pa je organizirala tudi III. Lackov turnir v tekmovanju z malokalibersko-pištolo. Za svoje delo in sodelovanje z občinsko strelsko- zvezo občine Varaždin je prejela strelska'družina Jože Lacko iz Ptuja od svojih kolegov iz sosednje republike pismeno priznanje in diplomo. Tudi mi smo veliko pisaU- o tekmovanjih Lackove družine, pre- cej o naših strelcih je 1 objavljenega na valovih radia F rezultati so bili objavljeni tuj Večeru in Delu, zunaj u republike v Športskih novostih beograjskem Športu tudi na R Ljubljana in podobno. Za vsestransko- pomoč in so lo vanje s strelsko- družino J Lacko iz Ptuja, je dobil tudi časnik posebno pismeno prizna saj - smo po zaslugi tehničr. sekretarja strelske-družine - Sla Ivanoviča sproti poročali o uspe naših strelcev sirom po Jugosla' Upamo, da bo naše sodelovanje! v prihodnje tako uspešno. M. Ozi POPRAVEK V 3. letošnji številki Tednika je prišlo do zamenjave fotografije k tekstu na četrti strani pod naslovom »Prizidek-pomembna pridobitev TVD Partizan Slovenska- Bistrica". Fotografija s tem naslovom je v resnici prenovljeni dom kulture v Oplotnici in ne prizidek bistriške telovadnice. Uredništvo' Šport HOKEJ PTUJ-GORENJE 3:2 (0:1,3:1,0:0) Ptujski hokejisti so v O pripravili veliko presenečenje, kt premagali favorita za republisk prvaka ekipo Gorenje iz Velenja vodstvu Velenjčanov v prvi tret so ptujski hokejisti zaigrali odli: in borbeno v drugi tretjini ter f Potočnika in Kralja dosegli zmi vite zadetke. V zadnji tretjini uspeli razultat očuvati kljub prij nostim, ki so se ponudile na ot straneh. Trenutni vrstni red v slovel republiški ligi je naslednji - * Tržič, 6 točk; Ptuj 5; Gorenji Prevoje 3; Konus O točk, ŠAH HUMANIC-IZBIRA4:4 j v drugem kolu Interlige so M IZBIRE Ptuj nastopili proti m ekipi Humanica v Gradcu teli vecurnih borbah izborili neodl*^ rezultat. Partije so se konČaJ naslednjimi izidi Watzcka-PoO* šek remi; Koelldorfer-Bohak [< Koschak-Majcenovič 0:1; W Seruga 1:0; Hanatzky; Polajžef Peiser-Bakuš 1:0; Bacher-KH" vič remi; Eder—Beras, remi. V soboto Sprejmejo v goste ss IZBIRE Ptuj renomirano «^ STVRIA iz Gradca. itran TEDNIK — ČETRTEK, 30. januarja 1975 VLADIMiR VREČKO - PETDESETLETNIK V tem mesecu je slavil 50-letnico rojstva Vladimir VREČKO, direktor Živinorejsko-veterinarskega zavoda v Ptuju in aktiven družbeni delavec. Rojen je bil v Ptuju, oče je bU zdravnik. Svojemu rojstnemu mestu^ ^razvoju njegove ožje in širše okolice je posvetil velik del svojega življenja, posveča mu vse svoje delo in znanje. Prav zato je naša dolžnost, da se ga I spomnimo ob tem pomembnem -življenjskem jubileja. Mladost je razmeroma brezskrbno preživel v Ptuju, kjer je končal osnovno šolo in obiskoval gimna- zijo. Ves prosti čas pa je posvečal lutkovnemu gledališču, s 15 leti je postal vodja tega gledališča. Pri tem. je tesno' sodeloval z mestnim C' ' iliščem, kjer je bil močan vpliv je. To in tudi očetova pripadnost i,Sokolu" je vplivala na mladega Vlada, da ie že v mladosti napredno oblikoval svoj svetovni nazor. Zaradi nacionalne zavednosti mu je okupator prepovedal nadalj- nje šolanje na gimnaziji. Že v jeseni 1941 se je povezal s simpatizerji in podporniki OF, vsa leta okupacije je bil z njimi povezan, opravljal razne zaupne dolžnosti in materialno podpiral NOV. I Maja 1945 je bil sprejet v SKOJ ' on se je aktivno vključil v obnovo pomšene domovine in v utrjevanje nove ljudske' oblasti.' Nato je nadaljeval šolanje na veterinarski fakulteti v Zagrebu, kjer je bil leta 1948 sprejet v KPJ. Študij je končal leta 1952 in se naprej zaposlil kot veterinar v Vitomarcih. Za tem je dve leti delal na Veterinarskem zavodu v Ljubljani, od leta 1954 dalje pa je na zavodu v Ptuju. ' Že kot mlad veterinar je v nekdargi okrajni veterinarski bolniš- nici spoznal, da so okviri terapevt- hiše preozki. Hitro se je lotil snovanja služb in dejavnosti, kijih je živinoreja tedanjega obdobja močno potrebovala. Novo osemenjevalno ^edišče, laboratorij za bakteriolo- ško diagnostiko in na novo vpeljana selekcijska služba so plod takratnih prizadevanj mladega in delovnega strokovnjaka, ki je znal prisluhniti potrebam tedanje prakse. Razvijajo- ča se živinoreja je terjala nove profile strokovnih sodelavcev, zato je pod eno streho uspešno povezal agronomsko in veterinarsko stroko, da se je zavod lahko loteval tudi kompleksnih nalog. Zavod je v takratnem obdobju postal tudi dragocena šola za precejšnje število danes uglednih veterinarskih stro- kovnjakov, ki so svoje znanje in izkušnje pridobili v hiši, ki jo je vodil jubilant. Vlada VREČKA poznamo tudi kot aktivnega družbeno-političnega delavca, saj ■ je opravljal vrsto ■ poUtičnih funkcij od sekretarja osnovne organizacije do člana občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora SZDL. V letih 1962 do 1967 je bil podpredsednik občinske skupščine v Ptuju, nato pa poslanec republiškega zbora za območje Slovenskih goric. Tudi danes je' družbeno aktiven na raznih področjih. Ob njegovem pomembnem živ- ljenjskem jubileju mu želimo zdravja in še mnogo let uspešnega dela za razvoj našega kmetijstva in samo- upravne socialistične družbe. F. Fideršek Vladimir Vrečko Pred praznikom KS Gorišnica SPOMIN NA PADLE IN PRAZNIK DELOVNIH USPEHOV Občani krajevne skupno.sti Go- rišnica na Ptujskem polju so si zapisah v svoj statut, da je 4. februar njihov krajevni praznik. Tega dne leta 1945 so padh v Gorišnici v boju z okupatorjem Franc Belšak, sekretar okrajnega odbora OF, Anton Ferlež, koman- dant V. relejne linije. Rudi Sever, komandir kurirske postaje TV XVI-S, in Franc Tobias, kurir. Kot talci so bili ujeti v boju in pozneje ustreljeni še sodelavci kurirske postaje TV XVI-S Jakob Roškar, Franc Sohna, Martin Ljubeč in Alojz Strelec. V počastitev praznika bo v Gorišnici več prireditev: 3. februarja bo ob 18. uri tovariško srečanje borcev in aktivistov NOB, ki ga pripravlja krajevna organiza- cija ZZB NOB, mladina bo pripravila kresovanje, šola in prosvetno društvo pa akademijo. V torek, 4. februarja, bo komemorativni sprevod k Topla- kovi domačiji, kjer so se pred 30 leti partizani spopadli z okupator- jem. Nato bo komemorativna slovesnost pri spomeniku padhh, v zadružnem domu pa bo slavnostna seja krajevnih organizacij. TVD Partizan Gorišnica bo organiziralo 5., 6. in 7. februarja več športnih srečanj, sklepna prireditev v počastitev praznika pa bo v soboto, 8. februarja, ob 18. uri v zadružnem domu. Občani KS Gorišnica slavijo sočasno z obuditvijo spomina na padle tudi ob vrsti spodbudnih krajevnih uspehov, ki so jih dosegli v zadnjih letih. To so: nova osnovna šola, 12 kilometrov asfaltnih cest, urejena mrilSca veža in še kaj. Poleg rednega krajevnega samoprispevka so občani dodatno prispevah za asfaltiranje cest še 1,450.000 dinarjev. Pri tej obsežni asfaltni akciji so jim pomagah cestni sklad skupščine občine Ptuj in Dravske elektrarne, ki so prispevale denar za modernizacijo dovozne ceste k HE S D II v Forminu. Prvi praznik KS Gorišnica bo torej v celoti prežet tudi z delovnimi uspehi in s smelimi načrti za prihodnje obdobje. J. S. RDEČ PETELIN UKIČIL OPEKARNO VŽABJAKU V soboto so nekaj pred deveto uro zjutraj zatulile sirene. Opekarna Žabjak gori! Na prizorišče so prihiteli prvi ptujski gasilci. In kaj so videli? Ves zahodni del zgradbe, v kateri so peči za žganje opeke, je bil v objemu razbesnelega požara. Dostop je bil nemogoč, kajti na cisterni, ki je stala pri vhodu v opekarno, so od vročine popokala stekla pa tudi lak se je začel smoditi. Kmalu za ptujskimi pa so prihitela na požarišče tudi druga gasilska društva - 27 prostovoljnih in eno poklicno iz Maribora. Takojšnja naloga gasilcev je bila, da požar omejijo, kar pa je uspelo le v toliko, da se razbesneli plameni niso razbohotili po ostalih objektih. Tako je zgorel objekt za izdelavo in žganje opeke. Na dvorišču podjetja bil vgrajen 50 kubični rezervoar za mazut - vkopane izvedbe, ki ni bil neposredno v nevarnosti, ker se je požar škil navzgor po ostregu. Tako je okoli 350 gasilcev gasilo s 35 cisternami požar dobre štiri ure, končno pa so požar uspeli pogasiti. Domače društvo, kater^a rajon je bil to, pa je dežuralo na pogorišču še naslednji dan; Da so uspeli pogasiti tako razbesnel požar je pripisati temu, da je bilo dovolj vode v ribniku in glinokopih. Ce ne bi bilo takšne kohčine požarne vode, je vprašanje, če bi gasilcem uspelo objekte obvarovati v celoti. Po približni oceni je 3code za okoli 5 milijonov dinarjev. Vse te informacije smo dobili pri Ediju Kozelu, inšpektorju za požarno varnost pri SO Ptuj. O samem vzroku požara pa nam ni mogel povedati še ničesar, kajti komisija, ki raziskuje vzrok požara, >nikončala z delom. 'Ko smo se sami napotili v Zabjak, se je iz pogorišča še zmeraj tu iii tam rahlo kadilo. Iznad stavbe, v kateri je bila peč, sušilnica in oblikovalnica, je samo štrlel ožgan dimnik. Radovednežev ni manjkalo. Shšati je bilo govorice, da so bili plameni višji od 25 metrov visokega dimnika. Suho ostrešje je zagorelo kot slama in podobno. Podjetje, kije v rekonstrukciji, je tako ostalo brez proizvodnje. Kako jo nadomestiti in kako jo čimprej zopet vpeljati? Kako nadomestiti škodo na novi transportni opremi in ventilacijskih napravah? Že naslednji dan je ptujski- politični aktiv o tem razpravljal. V krajevni dcupnosti Rogoznica pa so' ustanovUi štab za odpravo posledici požara v opekarni, katerega vodja jej Milan Lacko. _ \ Tudi kolektiv opekarne Žabjak je takoj stopil v akcijo za odpravo posledic požara. Vse svoje zaposlene so poklicali z dopustov in večina jih je sedaj med razmočenimi in razpokanimi zidovi ali na ostalem delu pogorišča, kjer s skupnimi močmi odstranjujejo požgano. M. OZMEC. Kljub temu, da je bilo iz bhžnjega ribnika in glinokopov dovolj požarne vode, številni gasilci in delavci opekarne požara niso mogli pogasiti. Izsušeni tramovi so goreli kot slama. Foto: KOSI ______._:_:__^ 16 stran. TEDNIK — ČETRTEK, 30. januarja tv spored NEDELJA, 2. FEBRUARJA: 9.25 Poročila. 9.30 Svet v vojni. 10.20 Otroška matineja. 11.10 Mozaik. 11.15 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila. 18.15 Poročila. 18.20 Propagandna oddaja. 18.25 Vesolje 1999. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski gospodarski komen- tar. 19.55 3-2-1. 20.05 Odpisani. 21.00 Karavana. 21,30 Športni pregled. 22.05 T V dnevnik. PONEDELJEK, 3. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoU. 10.00 TV v šoU. 14.10 TV v ŠoU. 16.35 Madžarski TVD. 17.35 Drejček in trije Marsovčki. 17.55 Obzornik. 18.10 Na sedmi stezi. 18.40 Mozaik. 18.45 Nega bolnika na domu. 19.05 Odločamo. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik, 19.55 3-2-1, 20.05 Očetova sončnica. 21.15 Kulturne diagonale. 21.45 Mozaik kratkega filma, 22,00 TV dnevnik. TOREK, 4. FEBRUARJA: 8,10 TV v šoli. 9,35 TV v šoli. 10.00 TV v ŠoU, 14.10 TV v ŠoU. 16.35 Madžarski TVD. 17.20 Smučate s Karlom Schranzem. 17,35 Očala tete Bajavaje. 17.50 Barvna risanka. 18.00 ObzOTnik. 18.15 Nikogar ni doma. 18.25 Avtomobil skozi kamero. 18,40 Mozaik. 18.45 ■ Festival Kurirček, Maribor 74, 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik, 19.55 3-2-1. 20.05 Diagonale. 20,55 Propagand- na oddaja. 21.05 Črno mesto, 22.05 TV dnevnik, SREDA, 5. FEBRUARJA: 8,10 TV v ŠoU. 16,25 Košarka Bosna- Barcelona v odmoru rezerviran čas. 18,00 Obzornik. 18,15 Viking Viki. 18.40 Mozaik, 18.45 Brigada veteranov. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19,30 TV dnevnik. 19.55 3-2-1. 20.05 Film tedna: Čudaki. 21.35 Propagandna oddaja. 21.40 Miniature: Nocoj ste povab- ljeni. 21.55 TV dnevnik. ČETRTEK. 6. FEBRUARJA: 8.10 TV v soU. 9.35 TV v šoU. 14.10 TV v ŠoU. 16.35 Madžarski TVD. 17.30 V 80 dneh okoU sveta. 18,00 Obzornik, 18.15 Mozaik. 18.20 MoUere za smeh in jok. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 3-2-1. 20.05 Clochemerle. 20.50 Kamin kako na oddih. 21.00 Četrtkovi razgledi. 21.30 Sanjarjenje. 21,55 TV dnev- nik. PETEK, 7. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli. 14.10 TV v šoU. 16.35 Madžarski TVD. 17.20 Pisani svet. 18.00 Obzornik. 18.15 Čez tri gore, čez tri vode. 18.45 Mozaik. 18.50 Doktor, pomagajte mi. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik, 19,50 Tedenski notra- njepolitični komentar. 19,55 3-2-1. 20.00 Proslava ob sloven- skem kulturnem prazniku. 20.50 Ljubica iz Verone. SOBOTA, 8. FEBRUARJA: 10.35 TV v ŠoU. 15.45 Odbojka Mladost-Jedinstvo. 16.25 Košarka Rabotnički-OUmpiia. 18,00 Ob- zornik. 8.15 Mozaik. 18,20 AUce v čudežni deželi, 19,15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zuna- njepolitični komentar. 19.55, 3-2-1. 20.00 GledaUšče v hiši, 20.30 Smučate s Karlom Schran- zem. 20,40 Čez ocean: Človek brez meja. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, p.p. 99. - Urejuje uredniški odbor. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik - Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079, j Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-30458. - Tiska Maribor- ski tisk, 62000 Maribor, Svetoza- revska uL 14. TOVARNA GUNICE IN ALUMINIJA ,30RIS KiDRiC" KIDRIČEVO OBJAVLJA za Počitniški dom »Aluminij« v Crikvenici prosta delovna mesta za določen čas, in sicer: 1. UPRAVNIKA Pogoj: srednja strokovna izobrazba gostinske alli ekonomske smeri s 3-letno prakso. 2. KUHARICO Pogoj: VKV kuharica z enoletno prakso. 3. DVE KUHINJSKI POMOČNICI Pogoj: polkvalificirana delavka z enoletno prakso. 4. NATAKARICO Pogoj: kvalificirana gostinska delavka z enoletno prakso. 5. SERVIRKO Pogoj: polkvalificirana gostinska delavka z enolet- no prakso. 6. CISTILKO Pogoj: nekvalificirana delavka. Delavce za "počitniški dom iščemo za čas od 1. junija do 10. septembra 1975. Za delo v domu ponujamo pri- merne osebne dohodke, hrano in stanovanje, pogoj pa je — deljen delovni čas. Pismene ponudbe sprejema kadrovsko-sooialni sektor podjetja 15 dni po objavi. V ponudbi navedite svoje osebne podatke, dosedanjo zaposlitev, šolsko in stro- kovno izobrazbo. Kmetijski kombi^iat Ptuj Svet za medsebojna razmerja TOZD Farma bekonov razglaša sledeča prosta delovna mesta za določen čas: 1. KMETIJSKEGA TEHNIKA na delovno mesto ana- litika-eviidentičarja — nastop možen takoj. 2. DELAVKO V PITALIŠCU — nastop možen 1. fe- bruarja 1975. 3. CISTILKO — nastop možen 1. februarja 1975. mali oglasi STRUGARJA, veščega vseh del univerzalni stružnici, z vsaj pet^ prakso sprejmem takoj v uelovno razmerje. Kleparstvo ' Voljč, Ormož, Poštna ulica 1 70-027. MLADO brejo kravo prodam.} Zagrebška 115. PRODAM ZASTAVO 101, fe, 1972, prevoženih 39000 \ Informacije na tel. 77-795 od I4 16. ure. LEPO sončno enosobno stanovi v Mestnem vrhu menjam enosobno stanovanje v me: Lovrenc Rojič, Mestni vrh 89. PRODAM REPO na Turnii Naslov v upravi. PRODAM srednje veUko in do; ohranjeno prešo za grozdje. Nasic upravi. PRODAM semenski oves. Fi; Kurež, Spuhlja 5 3. JABOLKA raznih zimskih i dobite po nizki ceni pri Gašoan Krčevina 110 (cesta ob Dravi). PRODAM 63 arov travnikj Sodincih. Angela Jerenko, Barisli 1, Videm pri Ptuju. PODPISANA^ opozarjam vsakoj da nisem plačnica dolgov za moi Frencem Sitarjem iz Zg. Hajdine Slavica Sitar, Zg. H&jdina 23. PRODAM dobro ohranjeno sol pohištvo s posteljnimi vložki enoredni pletilni stroj. Hen Seka, Ptuj, Zagrebška 72. KUPIM rabljen kotel za kult žganja. Naslov v upravi. 21 AROV travnika v Pobrt prodam. Šturmovci 21, Videm. PRODAM traktor 18 KS dvobrazdnim plugom in koso. A Ozerl, Mezgovci 62. ZARADI SELITVE ugodno prot spalnico in kuhinjsko pohištvo.! Horvat, Ciril-Metodov drevored Ptuj. GOSTILNA BISTER, Dornava vabi vsako nedeljo na zabavo, ansambel ,,mladi" iz Ljutomera, b 1 j e n i ! TALNO OBLOGO tapison 4,2 4,20 prodam. Ogled 30. in januarja popokine. PodUpnik^ belčja vas 12. 4k ČUVANJE LEPEGA VIDEZA (Nadaljevanje s 4.'strani) večkrat srečujejo prebivalci Bistrice, ki morajo čakati nac smeti tudi po cel teden, kljub i da je po pogodbi potreljno od* smeti dvakrat tedensko. Pod sliko kot pred blokom v Izselj^ ul. 6, je bilo mogoče v Slov. B v tednu od 16. do 23. XII. 74. še več. Saj SNAGA ni odp smeti že od 14, XII, posode za pa vseh odpadkov niso mo^^ sprejeti. Stanovalci so odpadne sežigali ali nosili na vrtove, vsf žal ni mogoče tako odstraniti med njimi mnogo pločevinas' plastičnih predmetov. Nezadovoljstvo stanovalcev opravičeno narašča na neizvrševanja pogodbenih ob' sti Snage, še posebno, če ot tem upoštevamo nezdravo njegov izgled, ki nastaja ol; posledicah ter nepojasnjen večkratnih zamujanj pri <>■ smeti izpred stanovanjskih ^■ Slov, Bistrici.