POUK      I    N     ZABAVA
Drobiž.
Sloni bredcjo
l'o Rodeziji v južni Afriki potujoči jr videl čredo slonov prebresti reko in jili opisuje lakole:
laix>ril   sem   ob   reki   Kafu   v   severo-
\ /liodni Rodeziji.  Nekega  dne  sem  opa-
/il   na   obeh   bregovih   vuliko    razločnih
-i Ionovskih   sledov,  zaio  sem   sklepal,  da
111 naletel na njihov brod, in nisem se
-nr.til.
K.o sein namreč naslednicga dne sna-/il puško, mi moj čmi vodnik naenkrat /iišepeče: >Nzovo, bvana!« (Sloni, go--¦podj Pog-ledal sem za njcgovim pr-stom in res zagledal šestnajst slouskih «timic, ki so se kakih deset metrov više ud   taborišča  bližale  reki.
Bil sem radoveden, kaj nameravtijo, ?.ato jih nisem hotel motiti; brŽ dam fuatom molče znak, naj se vležejo na /einljo in tnolčiio, sam pa se po vseli <tirih začnem plaziti proti slonom, do-klcr se iira ne ipribližam na petdeset metrov. V mt>jo srečo je veter mocno pilial proti rneni, zato me sloni niso mo-gli zavohati.
\o in zdaj sem bil prica zanimivega pri/ora. NajstarejŠa iti največja sainica pivii st<yj>i v vodo. PoČasi in prcvidno otipava pot korak za korakom, kajti vona postaja vediio globlja. Po dvajsetrli mot rih moli iz vode le še glova; še ne-kaj mctrov in samica izgine, samo rilec šc vidim. Ko pribrede na sredo, pa tudi oil rilca ostane nad gladino le še 15 cm. Nato pa je voda zopet plitvejsa iu kmalu st; pokaže iznad Tode glava in plefca. Tfdaj se žival obrae in se zopei pridruži toviirišicani.
K.o se starka malo oddahnc, krene /ojjct v reko, ostale pa za njo. 7.ajxvi i/pinejo v valovih, dokler ne ostane nad gladino le še Šestnajst končkov rilca, ka-koi- da bi podmornice s periskopom pre-Kkovale  povrsino.
Pozneje seni se y čolnru peljal čcz icko in ji meril globino. Na najglobljfin mestti sem dogual pet metrov.
Kaj takega pa še ne. Gori v Palati-naiu je bilo. — Meseca julija gre mati K ^vojim otročičem po opravkih na poljt5. Mi-d delom pusti fontiča ob robu gozda, iln se igra po mili volji. Čiidno! Izpotl l- nna prileze jnarogast motiras. Otrok ni : ifcc golazni še nikoJi videl. Vši*€ tnti je, i sc zacne z niodrasom igrati. Strupona !..!<*n  inii ni nič žolega prizadejala. Kuko
st- je pa prestrašila inati, ko je zagledala svojega Ijubljenca v tej slabi druščini. Brž je otroka odmaknila in zbežala. — Je paČ angel varuh otroka   zvesto čuval!
Kdo je   najnesrečaejši?
Nuršivan. kralj perzijski, je vprašal mnogo indijskih, perzijskih in grškili ruodrijanov. Skoro vsi so mu otlgovorili: bolaik, slepec. Mihir, najstarejsi, pa je rekel, da je najnesrečnejši tisti, ki v vsem svojem življenju ni naredil nobe-nega dobrega dela. In pritrdil mu je kralj   in   vcs   zbor   modrijanov.
Gosposki jeleni
Popotuik je obiskal japonsko mesto -\'ara iii ipripoveduje takole: Nara je Mubko staro mesto v osrčju japonake dežele, polno solnčnih tempeljčkov in spominov  na  mogoČnost  osmega  stoletja.
Popotnika pričakuje v tem mtrneni kotičku prav nenavaden sprejem. Ko seiu stopil iz traiuvaja, so me obkolili trije mestni odposlanci. Pogledali so me z uielikimi rjavimi očmi, nato pa se obv-nili. Razumcl sem jih takoj, da mi je iti za iijinvi. Čeprav tukajšnji rojaki, vendai iiiso znali japonski, bili so namreč jeleni!
Kajpada so vedeli, da si hočem ogle-dati paik in templje. Zato so me odvedli naravnost v park in mi sproti predstav-ljali svoje tovariše; vse (pa so delali brez naglice in z uglajenimi, ljubezuivimi kretnjami, kakrsne je poznala stara Ja-)>onska. N|so pa bili tako olikani tudi vs't njihovi tovariši. Tiščati so vnme in me tudi suvali. ako jih nisem takoj po-sladkal z bonboni in piškoti, ali pa me kar porjvali proti malim stojuicam. kjer so ljudje prodajali jelenom tako ljube skladance  ali   oblate.
V Nari so narareč jeleni gospodarji. Ijudje se samo Irpijo. in gorje človeku. ki l)i storil jelenom kaj žalega! Temu jt-že davnov <la je neka žena prišla na bal-kon izprašit preprogo. Po nesreči pa jf iz gub padel nož, ki ga žena ni opazila. ter zadel po ulici stopajočega jelena m ga raai!. zeno so obsodili in jo usmrtili.
Že tri tisoč let so jeleni v Nari ne-dotakljivi. Zakaj, ne v<- nihfe povedati. vse je zavito v legendo. kakor toliko dru-gih japonskih izročil. Lcgcmla pa pravi. da jc nekoč neki bog na prelepi košuti prijezdil v Naro. Bog je izpinil. pustil pa je v Nari košuto, in vse stotine jelc-uov, ki danes pohajkujejo po ulican in parkih, so baje ujeni potomci, torej dar ncbeškepa   sla.
Tudi pek laliko dobrotnik. V Londonu
jc \ okraj u Holborn na Cesti rtlefcega ieva umrl mož, ki ga bodo še dolgo pom-nili. Bil je pek Doig. Pekel je najlepše in najboljše štruklje po pol dinarja. še žive ljudje, ki jih pri njem kupujejo že 60 tel. Bili so dobri. sladki. stirioglati in polni rozin. ^oben d-rug pt*k se z Doigom ni mogel kosati. Vpeljal je pa tudi hlcbčke 7. napisom »Rcvežfv prijatelj*, ki so prav tako zasloveli. kcr so bili dobri, teČni in poceni.
Za ujiiu sta potljetje prevzeli dve žeu-ski, delavni iu pobožni. Nekega jutra vstopi možak in nejevoljuo zagoiJruja: ^Kakšno prokleto vrerne!« Pu se brž ogla-*\ prodajaika: >K«r Bop poslje, ni pro-kleto.<
Pristaa se prileže. Pri londonskih skla-ilišeih ob Tenizi jt- pristala ladja, katere l>osadka  se jc  glotioko oddahnila.  Ladja
je jadriiica na sttri jamborc. Pripeljal« je iz  Avstralije  5000 ton  pšenice.         "1
Od   Avstralije do Rta dobre  nade j*
potrebo\ala 60 dui. pa vendar je Še ne* kako šlo. Kakor hitro je zavila v vode Atlantika. se je pa pričel plcs. Veter je bil tako močau, da je jadca odravsoil ia odnesel kakor paipir. Bali so se, da kma-lu sploh ne bodo več imcli platua za Dora jadra. Veter pa je pihal zdaj od ene in zdaj ocl druge strani, barko suval, jo premetaval in se z njo grozno igral dan za dnein. Krov so valovi včasih postaviii pokoaci, da jc bil kakor stena in mcnr-uarji so morali napi-ti Tse sile, da jih ni; pometlo v morje. Drugič j&opet so pte-. plavili palubo, da so jih vode nosile pe ladji kakor košČke lesa. Pa vendar i^: odueslo nabenega nioža. SreČno so d&% spelt v pristan. da si v težkem monuu^ skein  življenju  privoščijo  počitka.