Učiteljski pravnik. —§ Izdaianje objav za vožnjo po polovični ceni za državne namešcence. Ge- neralna direkcija državnih železnic v Beogradu je odredila, da se morejo izdajati objiaive za polovične vozne karte državnim nameščencem in rodbinskim članom še nadalje do 30. junija 1925. —§ Stanarina državnih uslužbsncev. Z ozirom na nejasnost 51. 38. uradn'škega zakona ie finančno mnistrstvo podalo raslednje pojasnilo: Ako sta mož in žena uslužbena v raznih krajih v isti politicni  občini, iima pripada le ena staniairina brez oz:ra na to, ali imata skupno gospodinjstvo; v slučaju pa, <ako sta mož in žena uslužbena v raznih političnih občinah, jima pripadata dve stanarini, četudi ima^ta morebiti zaradi bližine dotičn'h krajev skupmo gospodinjstvo. —§ Kadrska službena doba In državni nameščenc'. »Slovenski Narod« poro5a: Uradno naznanjajo, da naj državni uslužbenci, ki so odslužili kadrski rok pred vstopom v državno službo in ki niso napravili prošnje za štetie te dobe na državni svet, pošljejo prošnje na ministrstvo v Beogred, da se jim prizna kadrska službena doba v pokojnino in napredovatije. — Prošnjo ie vložiti službenim potom pa v njei izrecno navesf. da dotični ni vlož'l svojecasno pritožbe na državni svet. —¦ V smislu 51. 128. zakona o državnih uslužbencih ie omenjena prošnja prosta kolka, kar je v prošnji (na zgornjem robu) navesti. -§ Nov slanovanfsUi zaknn in urartniši\o. (Da je) Določitev dohodkov. Člen 13. Pri določitvi višine najemnine, pri odpovedih in pri vseh zadevah v smislu tega zakona, se morajo šteti med dohodke ali imetje strank vsi dohodki1 in vse imetje vseh onili oseb, ki skupno žive in stanujejo. Znižanje najemnine. Člen il5.' Če je stanovanje deloma neporabno ali če se kvari, da najemnik ne more celega stanovanja rabiti, ali pa če je prebivanje vsled pokvarjLnosti nemogoče, lastn.ik pa noče izvršiti najnujnejših' popravil, se najemnina zniža v razmerju z neporabnostjo stanovanja. če ni pogodba sklen;ena drugače. Prijava staiiovanj. Člen 16. Lastrkk mora prazno stanovanje naznaniti najkasne_e tekom 24 ur po izselitvi, najernnik pa 24 ur pred izselitvijo. Kdor izpraznitve ne naznani, plača globo v znesku 500 do 2000 D:n. Člen 17. Stanovanje premešeenega državnega uradnJka ali uslužbenca se ne smatra za izpraznjeno tako dolgo, dokler v njem stanuje n.egova rodbina. to je dokler dotični uradnik ali uslužbenec ne dobi stanovanja tam. kamor je v sVdečem redu. Pravica do stanovanj. Člen 20. S praznitiii stanovanii razpolaga prvostopno stanovanjsko sodišče in jih nakazuje v sledečem redu . a) ostbam naštetitn v členu !2., ki se selijo po členu 10. pod a) in b); b) aktivnim državnim in samoupravnim uradnikom in uslužbencem, k.I nimajo stahovanja; c) ostalim v členu 12. naštetim osebam, ki so brez stanovanja: d) v členu 12. naštetim osebam. ki stanujejo v nezdravih stanovanjili; e) v členu 12. naštctim osebam, ki stanujejo v novih hišah. Ustroj-stanovanjskih sodišč. Clen Łi. Za rešuvanje spornih zadev po tem zakonu so pristojna stanovanjska sodišča. Stanovanjska sodišča so: 1. prvostopna sodišča, ki sklepajo in sodi^o v prvi inštanci, in 2. .višja stanovanjska sod.šča, ki skl<_pajo in sodijo v drugi ip zadnji inštanci. Clen 28. t-rvostopna stanovanjska sodišča obstoje: A. V mesth: v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Skoplju, Nišu. lJodgor.ici, Dubrovrkku, bplitu, Šibeniku. Sušaku, Karlovcu, Osjeku, Mariboru, Novem badu, Suboiiu in v Sarajevu. Sodišče sestoji iz predsednika, dveh sodnikov in njihovih namestnikov, ki so diplomirani pravniki. b. V drugih krajih kraljevine se postavljajo stanov. sodišča pri oblastnih, okrožnihali okrajnih oblastili in sestoje iz treh oseb: iz predsednika, ki je najstarejši' uradnik upravne oblasti ali njegov zastopnik, dva šodnika iz vrst uglednih državljanov in njihova namistnika, pp možnosti z visokošolsko izobrazbo. Poslovnik stanovanjskib sodišč. Clen 36. Pristojno je ono sodišče, ki je pristojno za okoliš, kjer se nahaja sporni predmet. Člen 39. btranke smejo imeti pred sodišeeni zastopnike. Ti morajo iiticti' redno pooblast.lo ali pa morajo biti pooblaščeni pred sodiščem. Clen 40. Vsaka tožba ali prijava je ustnuna ali pisrnena. Ustmene prijave se dajejo na zapCsnik. Člen 41. V vsaki tožbi ali prijavi je tiebanavesti: 1. ime in priimek tožitelja in obtoženca, njegov poklic \n bivališče (ulica1 in hišna šttvilka); 2. če je tožena masa na tujem. če pravna oseba ali oseba, ki ne živi v kraju. kjer se nahaja sporni1 predmet, ali če ie oseba odsotna, se mora navesti zastopnik; 3. kaj se zahteva s tožbo ali s prijavo; 4. našteti se mora dokaze; 5. dokaz, da je davek plačan (čl. 26). Čl. 42. V tožbe ali prijave za nakazilo stanovanja morajo biti poleg točk v čl. 39. vpisana: imena vseh članov rodbine, njihovo rojstno leto, kaj je kdo za prosilca, mesečni dohodki prosilca in njegovih sostanovalctv in koliko sob naj ima zaprošeno stanovanje. Če prosilec imenuje stanovanje, za katero prosi, mora navesti, kolika je bila naiemnina za dotično stanovanje meseca jul.ja 1. 1914. in koliko b; on sedai plačal. Čl. 43. V tožbah za odpoved stanovanja mora biti poleg točk naštetih v čl. 41. povedan tudi vzrok odpovedi in potrebni dokazi. Čl. 44. Tožbe za odpovcd stanovanj, za izselitev in za višino najemnme sc morajo vlagati v dveh izvodih s prvtogami. Člen 45. Vsaka prestavka, prošnja ali tožba se izroča neposredno sodišču. Nepopolne prijave dopolni sodlšče po sprejetnu tožbe po zaslišanju tožitelja. Člen 80. Vsi do danes nerešeni spori, ki spadajo po tem zakonu pod kompetenco stanova-njskih sodišč. se morajo iziočiti pristojnim stanovanjskim sodiščem. Člen 84. Z veljavnostjo tega zakona ne velja več nitf stanovanjski zakon od 30. decembra leta 1921. niti dotični pravilnik. Tudi odredbe. ki nasprotujejo temu zakonu ne veljajo več. Iz naše stanovske organizaciie. POKRAJINSKA SKUPŠČINA V ŠOŠTAN.JU. Delegati. XII. Kamniško učiteljsko d r u š t v 0': Delegata: 35. Petrovec Tomo — Jarše. 36. Makovec Josip — Moravče. — Namestnika: 35. Priaprotnik Miroslav — Homec. 36. Ruiptiikova Marija — Kamnik. XIII. Kočevsko učiteljsko d r u š t v o: Del.: 37. Završnik Alfonz — Ribnica. 38. Ločniškar Fran — Turjak. 39. Kmet Herman — Dolenja yia«. — Nam.: 37., 38., 39.? XIV: Šentlenartsko učit. d r u š t v 0: Del.: 40 Velnar Jože — Sv. Lenart v Slov. gor. 41. Golež Fran iin 42. Bračičeva Vera — oba pri Sv. Trojici v Slov. gor. — Nam.: 40., 41., 42. —? XV. L i t i j s k o u č i t. d r u š t v o: Del.: 43. Levstik Janko — Zagorje ob Savi. 44. Čuček-Kleinmayerjeva Julka — Krka. 45. Pelko Matija — Toplice pri Zagorju. — Nam.': 43. — 44.- Peiko Pavla — Toplice pri Zagoriu. 45. "Vrbič Josip — Stična XVI. Ljubljansko učiteljskodruštvo: Del.: 46. ¦ Malnarič Iviatn, 47. Engelmanova Mira. 48. Pristovšek Fran. 49. Škulj Andrej. 50. Škulj Fran —Nam.: 46. Marok Alojzij. 47., 48., 49. 5.0. —? XVII. Laško učit. društvo.: Del.: 51. Plavšak Robert — Trbov- lje II. 52. Kislin^er Juro — Laško. 53. Lebai- Fran — Hrastnik. — Nam.: 51. Gostinčar Fran — Zidanmost. 52. Jesih Adolf — Trbovlje II. 53. Bučar Alojzij — Trbovlje I. XVIII. Krško učit. društvo: Del.: 54. Vanič Janko — Krško. 55. Armič Josip — Radeče. 56. Pečnik Ivo — Svibno. — Nam.: 54.-55. Habjanova Danica — Svibno. 56. Herbst Plaivel — Mokronog. XIX. Mariborsko okoliško učiteljsko društvo: Del.: 57. Šijanec Ljudevit — Razvanje. 58. Majcen Vekoslav — Selnica. 59. Vauda Mirko — Sv. Marjeta/ ob Pesnicl. — Nam.: 57.—58. ^.ošutnik Silvester — Št. Ilj. 59. Konečnikova Franja — Selnica. XX. Mežiško učit. društvo: Del.: 60. Mlačnik Ignacii — Leše- Prevalje. 61. Moderndorfer Vinko — Mežica. — Nam.: 60. Doberšek Drago — Prevalje. 61. Feinig lvo — Mežica. XXI. Gornjegrajsko učit. društvo: Del.: 62. Pulko Valentin — Gorica pri Mozirju. 63. Zemljič Bramko — Reč'ca ob Savinji. 64. Pušenjak Ivan — Mozirje. — Naim.: 62.—63. Rozmanova Zorka — Rečica ob Savinji. 64. Dolinar Ivan — Šmihel nad Mozirjem. XXII. Šmarsko-rogaško učiteljskodruštvo: Del.: 65. Glinšek Ivan — Rogaška Slatina. 66. Verk Miloš —' Sv. Križ. 67. GKnškova Danica -- Šmarje pri Jelšah. — Nam.: 65. Burdian l,van — Ponikva. 66. Stefanciosa Tone — Sv. Jurij. 67. Čenčič Josip — Rogatec. Še vedno pogrešamo prijavo delegatov od 10 okrajjnih društev. Nujno pozivamo ta dmštva. da store takoi svojo dolžncst! - UJU poverj. Ljubljana. Gibanje okrajnih druStev v bloveniji. Vabila: = ZBOROVANJE UClTELJSKEGA ORUŠTVA ZA LOGAŠKI OKKA.I ie v soboto dne 13. jun.ja t. 1. na Rakeku. iNa dnevnem redu ie tudi zanimivo predavanje gospoda dr. H. Tume »Uvod v sociologijo«. = UCITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRA.I zboruje v soboto, dne 20. junija 1925 ob pol 11. uri v ormoški okoliški šoli po sledečem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvene vesti. 3. Razgovor o osnutku novega šolskegia zakona. 4. Volitev delegatov za pokrajinsko skupščino v Šoštanju in za državno skupščino v Subot'ci.- 5. Slučajnosti. Po^ verjenik bo pri tem zborovanju raz.delil knjige Slove-nske Šolske Matice. Polnoštevilne udeležbe pričakuje odbor = DOLENJE LENDAVSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboru.ie 20. junija 1925 ob 10. uri dopoldn^ v Dolenji- Lendavi. Udeležba za vse člane obvezna. Predsednik. = ŠMARSKO - ROGAŠKO UClTELJSKO DRUŠTVO bode zborovalo dne 20. t. m. ob 10. uri v Rogaški Slatini. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi, 3. »O uradnih ^pisih in uradovanju«, poroča tov. Rudež. 4. Slučajnost' Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽN.JO OKOLICO je zborovalo dne 7. maja t. 1. *ob 9. uri v deški osnovni šoli III. Od 116 članov je bilo rialvzočih 111. Predsednik je pozdravil navzoče, posebno pa nove člane oziroma članice. Tov. Šijančevi je čestital k odličnemu usposiobljenostnemiu izpitu. Nato se Je ugotovJlo števMo navzočih olanov ter je bii odobren zapisnik zadnjega zborovanja. Sledilio je predsednikovo porooilp o odborovih sejah z dne 23. aprila in 6. maja. Odbor je razmotrival vsa važna stanovska vpnašanja, kakor: Obrambn; od- sek, Osno-vna Nastava, pisarniške moiči srezkih šolskih referentorv, prejemki z državdmi uradniki poročenih učiteljic, ustanovitev SuuS, Slovenska Šoiska Matica, Odsek učiteljišonikov, uč'teljske zbornice, prejemkt upokojencev ter sestavil tozadevne resolucije. Predsednik je prečital resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Tov. Grčar je opozoril na novi stanovanjski zakom in njega posledice. Pozival je učiteljstvo, ma.j še pravočasno stori vse, kar mogoče, da se obvaruje materijalne škode. — Skleirilo se je. da prosi društvo pomioči našega.posilanca gdr. Pivka. Akcija se ie poverila predsedL niku in tov. Grčarju. S tem ie bil izčrpan 1. del dnevnega reda. Od 10. ure naprej so prisostvovali zborovanju člani pov. UJU Ljubljana, in siccr povcrjcnik ravnateli tov. Jelenc, tov. Dimnik, tov. Fegic in iz Maribora oblastni šolsfci referent tov. Senkovič, oblastni šolski nadzornik tov. Schell in srezki šolski nadzdrnik bov. Tomažič. Gostje so bil; prisrčno pozdravljeni od predsednika in članov. Obliastnemu solskemu nadzorniku Senkoviču je čestital predsednik ob tej priliki k zadnjerau imenovanju. Nato je predaval tov. Ditanik \z Ljubljane: »O osnutku novega šolskega zakona«. Podal je zanimiv pregled novih določb za šolstvo in za šolske nastavnike. Obenem pa je dal važne informacije o delu zadnje ankete v Ljubljani in povdarjicil, da je pov; UJU Ljubljana storilo vse, da izposluje potrebne izpremembe v prid šolstva in šolskih nastavnikov. Po končanem predavaniu je predsednik otvoril debato. Oglasil se ie k besedi tov. Grčar, ki je z ozirom na nove dotoobe o možvtvi učiteljic naiglašal. da se s predpisanim novim postopanjem krati osebna svoboda. Izrekel se je tudi proti ustanovitvi takozvanih 4-kilometerskih šoll. Oblastn; šolski nadzornik tov. Senkovič je zastopal sledeče stlailišče: Šole je ustanoviti v vsaki občini z območjem 4 km po petletnem poivprečnem števllu r::ebivalcev. Glede določbe o številu učencev v raziedih je omeri'l sledeče: Mahoma se števMo učencev v posameznih raz^redih ne da znižati. Da se pa vendar odpomore p.-enapolnjenim razredom, naj se določi za sedaj maksimum 70 učencev, do leta 1928./29. naj pade števHo na 60 učencev, do letai 1930./32. na 45 učencev. Edino na ta naSn je mogoče, da pridemo pri današnjih razmerah do zaželenega rezultata, maimreč maksiinuma 45 učencev. — , Glede gradanskega pouka kot predmeta pripomni sledeče: V osnovne šol^ se gradanski pouk ne more uvajati kot predmet. Edina možnost zai to ie \- zaključnih razredih. Glede del:tve osnovne šole do 4. šol. leta in od 4. šol. leta do 8. šol. leta je stavil za zgled češkoslovaške petrazredne osnovne šoie. Tov. Malenšek je oinenil, dai bi bilo potrebno dostaviti določbi o vselitvi upravitelja v naturalmo stanovanje šg sledeče: Uprav'telj je priinoran sevseli-ti v naturalno stainovanje samo tedaj, ako stanovanje odgovarja zdravstvenemu stanju. Tov. Klemenčič je zastopal mnenje, da pride kot šiolskai olajšava v poštev samo predičasni odpust. Vse druge olajšave so v kvar pouku in disciplmi. Predavatelj je nato podal različne informacije in ponovno poudarjal, da je storiilo poverjeništvo vse, da se upošteva naše stališče. Predsednik se je zahvalil za predavanie ter prosil, nai delai poverjenišfvo tudi še naprej z isto skrbjo, da pripomore našim uprav'čenim zahtevam do veljave. Nato ie predaval poverjenik tovarlš Jelenc »O našem sedanjem položaju«. Poudarjal je, da v naši državi še vedno nimamo enotnega šojstva in da je velika napaka, da je šola prišla pod politično oblast. ker je s tem /zpostavljena vplivu različnih strank. Poročal je tudi, da se deluje na to, da se sestavi posebna komisija, ki bo odločevala pri oddaji razpisanih učnih mest :'n pripomnil, da se že vse obrača na bolje. Predsednik ie dal predavanje na razpravo. K besedi se je oglasil oblastni šolski nadzornik tov. Schell. Poudarjal je, da učiteljstvo v Mariborski oblasti n'ma vzroka, da bi se pritoževalo, da so strankarsko-politični vplivi sodelovall': pni zadnjem imenovamju razpisanih učnih mest. Da se ni pritegrfto k posvetovanju učiteljskega zastopnika, za to manjka pač pravne podlage, ni pa to nobenai nesreča za učiteljstvo. keir s-o njegove interese v polni meri zastopali prisotni šdskf referenti. Pri ogromnem številu prosilce-v pač va bilo mogoče ustreč: vSem. Glede premestitve učnih oseb je pojasnil sledeče: V Mariborski oblasti je bilo premeščenih" le malo učnih oseb in tudi 'te po službenli potrebi m v prid sole, Podail je še sledeče pojasnilo: V »Učit. Tovarišu« se je učitelj pritožii, da se mu ne nakaže povišica. Ni pa pripomn'il. dial je uvedena proti njemu' disciplinarna preiskava in dlai ie to edini vzrok, da še ni prejel povišice.