TEDNIK
asilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Ptuj, 18. junija 1971
Leto XXIV., št. 24
Cena 0,70 din
'tujski gospodarstveniki
o stabilizaciji
Prejšnji torek, 8. junija so
^ sestali v Ptuju direktor-
ji gospodarskih organizacij
^ predsedniki delavskih
j^etov. Sestanek je vodil se-
kretar komiteja Franc Te-
tičkovič, ki je uvodoma na-
kazal naloge Zveze komuni-
jtov po 17. seji predsedstva
2;KJ in II. kongresu samou-
pravljavcev Jugoslavije. Te
naloge so za Slovenijo kon-
Itretizirane v sklepih 20. se-
je CK ZKS, za občino pa v
sklepih 18. seje komiteja ob-
činske konference ZKS Ptuj.
Poseben poudarek je dan
stabilizacijskim ukrepom, ki
jih konkretno nakazuje ak-
cijski program izvršnega
iveta skupščine SR Sloveni-
je. Ti ekonomski ukrepi bo-
do najprej prizadeli tiste
delovne organizacije, ki še
I doslej poslujejo na meji reti-
' tabilnosti.
1 Po izčrpni uvodni obraz-
ložitvi nalog komunistov v
•gospodarskih organizacijah
se je razvila živahna in kri-
tea razprava, v kateri so
' Dosamezni  razpravljavci po-
' vedali:
Ing. Milan KOREN: Ak-
cijski program izvršnega
sveta nakazuje diferencia-
cijo podjetij na osnovi kri-
Ifrijev samoupravnih spo-
razumov o delitvi dohodka in
Kebnih dohodkov. To pa ne
^ore biti edini kriterij, ker
Tednost dela ni povsod e-
"ako ovrednotena. Tipičen
primer za to je kmetijstvo.
Akumulacija podjetja cesto
ij odvisna od delovne orga-
nizacije, ampak od ekonom-
ske politike družbe. Zato je
"sjprej  potrebno    izenačiti
možnosti akumulacije in po-
staviti enaka izhodišča za
vse dejavnosti, ker šele po-
tem bo možna realna dife-
renciacija. Nelikvidnost je
cesto odraz ., neenakomerne
porazdelitve nacionalnega
dohodka, zato rešitve tega
problema ne moremo prepu-
ščati samo gospodarstvu in
poslovnim bankam.
Marjan BERLiC: Ne samo
v gospodarstvu temveč tu-
di v družbenih dejavnostih,
v_ raznih službah in subven-
cioniranih zavodih bi mo-
rali delo racionalizirati in
poiskati notranje rezerve.
Nemogoče je, da te dejav-
nosti samo zahtevajo od go-
spodarstva sredstva, ki jih
potem negospodarno trosijo.
Tudi nekatera društva bi
lahko z dotacijami, ki jih
dobijo, napravila vec. Ima-
mo pojave širitve birokrat-
skega aparata, zato mora
vsaka služba opravičiti svoj
obstoj in porabljena sred-
stva.
Jože SOTLAR: Inšpekcij-
ske^ in finančne službe v ob-
čini So premalo kadrovsko
zasedena, zato gospodarstvo
v njih nima dovolj opore in
pomoči. Gospodarstvu manj-
ka obratnih sredstev, ker
smo ta sredstva preveč vla-
gali v investicije. Kako naj
npr. akumulira v sedanjih
pogojih podjetje kot je IN-
TES? Cene so določene,
pšenici 1,28 din, koruzi 1,30
din, prav tako cene kruhu in
mlevskim izdelkom. Kljub
visoki storilnosti dobivajo
delavci razmeroma nizke o-
sebne dohodke, podjetje pa
lahko ustvarja le malenkost-
no akumulacijo.
Franjo MASTEN: Ljudje
so od stabilizacije marsikaj
pričakovali, toda k uresni-
čevanju se zelo počasi pri-
stopa. Cene nenehno nara-
ščajo, osebni dohodki pa so
zamrzjnjeni. To slabo vpliva
tudi na storilnost delafcev.
Tiste panoge gospodarstva,
ki so že doslej imele naj-
več, so prve zvišale cene. To
zelo slabo vpliva na druge.
Nujno je zelo hitro_ ukrotiti
cene in stabilizirati gospo-
darstvo. Enako je z nelikvid-
nostjo, ker Se sklepi izvajajo
počasi in neodločno. Investi-
cije v gospodarstvu morajo
imeti kritje že doslej, zvez-
ne po so ostale nepokrite.
Ali se čuti kdo odgovornega
za to? Ce bi delali tako. kot
je rekel tovariš Tito, potem
bi moralo ponekod »zaškri-
pati«, toda doslej še ni nik-
jer.
Cvetko DOPLIHAR: In-
vesticije splošnega družbe-
nega pomena ponekod mo-
ra financirati gospodarstvo,
v drugih občinah pa iz skup-
nih družbenih sredstev (bol-
nišnice, šole, ceste iM.). Za-
to so podjetja iz takih ob-
čin bolj obreme ijena in so
na tržišču z drugimi v ne-
enakopravnem položaju. To
bi morali v Slovenji urediti
enotno, zlasti še na neraz-
vitih območjih. Ce podjetje
ne investira, se ne moderni-
zira, pomeni to zanj stag-
nacijo. V kmetijstvu je še
posebno težka situacija. Ce-
ne uslug reprodukcijskega
materiala itd. nenehno ra-
stejo, cene kmetijskim pro-
izvodom pa so limitirane.
Slovenija je predvsem us-
merjena na živinorejo, ne
razpolaga pa z materialnimi
rezervami za krmila, to je v
pristojnosti federacije. To
bi moralo biti v okviru re-
publike, ki bi naj imela tudi
regulativo uvoza nujno po-
trebnih krmil.
Branko GORJUP: Osebni
dohodki morajo zaostajati
za rastjo družbenega bruto
proizvoda, če hočemo trg
stabilizirati. Nesorazmerje
je tudi, da so osebni dohod-
ki v negospodarstvu pora-
sli na 121,4 odstotka, v go-
spodarstvu pa le na 118,2
odstotka. Dnevno nas bom-
bardirajo z raznimi »samo-
upravnimi«, v bistvu mono-
polnimi sporazumi o zviša-
nju cen, ker je proti zako-
nom trga in stabilizacije. Tu
je treba napraviti red m ta-
ke sporazume preprečiti, če
tega ne bomo čimprej na-
pravili — bodo še večje te-
žave s stabilizacijo. Za raz-
ne negospodarske investici-
je še nikoli ni bil tak pri-
tisk na gospodarstvo kot je
danes. Tudi projektivni bi-
roji v Sloveniji še nikoli ni-
so bili tako obremenjeni,
ker vsak hoče imeti načrte
in izkoristiti možnost za in-
vestiranje. V občini je tre-
ba poes.pešiti izdelavo sred-
njeročnega programa razvo-
ja in s tem pritegniti tudi
sredstva, ki so namenjena
za nerazvita območja. Ob-
činska politika bi morala
imeti tudi več posluha za
tiste, ki želijo investirati
svoja sredstva na našem
območju.
Franc PRIMC: Investira-
nje na področju negospo-
darstva je premalo koordi-
nirano in načrtno. Ene inve-
sticije še ne končamo pa že
začnemo z drugo. Naj se tu
napravi red, vsa sredstva
zbira na enem mestu in po-
tem po načrtu deli, ne pa da
vsaka ustanova posebej pri-
tiska- na podjetje.
V razpravi je sodeloval
tudi Lojze BRIŠKI, član se-
kretariata CK ZKS in se-
kretar medobčinskega sve-
ta ZKS Maribor, ki je med
drugim povedal: Urediti je
potrebno sistem in ga pove-
zati z akcijo, sicer ne bo
šlo, sistem je treba izvajati,
ne pa v njem iskati le luk-
nje. Vloga direktorjev v go-
spodarskih organizacijah je
zelo pomembna, od njih je
cesto odvisno, kako napre-
duje DOdjetje. kako delajo
samoupravni organi, organi-
zacije ZKS, sindikat itd
Zlasti na manj razvitih ob-
močjih bo treba več investi-
rati v infrastrukturo, zato
bodo investicije v negospo-
darstvo hitreje rasle kot v
gospodarstvu. Vlaganje v
izobraževanje je nujno,
vsem otrokom je treba za-
gotoviti enake možnosti iz-
obraževanja. Tega doslej ni
bilo, saj so stroški šolanja
enega učenca v osnovni šo-
li v Sloveniji zelo različni
po posameznih občinah, celo
v razmerju 1:5 (na primer
v Ormožu 180 din na učen-
ca, v Ljubljani 900 din). Sa-
moupravne sporazume o
dvigovanju cen bi morali z
zakonom prepovedati. Gle-
de nekaterih investicij v
negospodarstvo je politič-
no realno in bolj pošteno —
dogovarjati se z gospodar-
skimi organizacijami, kot pa
jim predpisovati obvezen
prispevek
Sklep razgovora je bil, da
bodo naloge akcijskega pro-
grama in vzdušje za njego-
vo uresničitev prenesli v
samoupravne organe. Skup-
no z organizacijami in ak-
tivi ZKS v gospodarskih or-
ganizacijah pa bodo anali
zirali stanje v svojih pod-
jetjih in na osnovi tega na-
črtovali delo v bodoče.
.........       ^__^Eideršels,
Komunisti v občini Slovenska Bistrica
so ocenili situacijo in sprejeli smernice
Odpraviti žarišča
nelikvidnosti
Na razširjeni seji komiteja
občinske konference ZK Slo-
venska Bistrica, ki so se je
udeležili tudi predstavniki
skupščine občine ter vseh osta-
lih družbeno političnih organi-
zacij, so razpravljali o nalogah
in konkretni akciji uresničeva-
nja 17. seje predsedstva ZKJ
in 20. seje CK ZKS.
Komunisti bistriške občine
popolnoma soglašajo z oceno
političnega in ekonomskega
položaja, kot so ga ugotavljali
najodgovornejši    organi   ZK.
Komite tudi ugotavlja, da so
bili sklepi predsedstva ZKJ za-
radi premajhne učinkovitosti v
izvajanju stabiUzacijskih ukre-
pov, vse bolj pogostih medna-
cionalnih sporov, idejno poli-
tične neenotnosti in premajh-
ne angažiranosti ZK, nujno po-
trebni. Komunisti in delovni
ljudje so jih sprejeli z odobra-
vanjem in pripravljenostjo, pa
tudi z zahtevo o doslednem
uresničevanju.
Resnost gospodarskega in
notranjepolitičnega položaja je
združena tudi s povečanimi
pritiski naši politiki nenaklo-
njenih sil v tujini in doma. Za-
hteve vseh delovnih ljudi in
komunistov postavljajo pred
vodstva ZK, skupščine, druž-
beno politične skupnosti in
ostale organizacije, zelo odgo-
vorno nalogo.
Komunisti v bistriški občini
morajo glede na izredno pere-
ča vprašanja stabilizacijskih
ukrepov, učinkovito delovati
pri odpravi vseh kriznih žarišč,
ki ustvarjajo nenormalna go-
spodarska gibanja  Člani ZK v
Nadaljevanje na 2, strani
VREME
do  nedelje,  27.  junija
1971.
Mlaj bo v torek, 22.
junija, ob 22.35.
Napoved: od sobote.
19. junija, do torka, 22.
Jurija, bo lepo, sončno
Vreme. Vse ostale dni
bodo verjetno nevihte
'_n nlohe. Večje poslab-
šanje vremena bo na-
stopilo okro2 2.5. iuni-
la. ki l}o trajalo dva do
tri dni. Na stabilno lepo
t>oletno vreme je mo-
goče računati šele v za-
^etku julija.
...__   h]o\7. Cestnik^,.
STRAN 2
TEDr^IK — PETEK, 18 junija
Prehrana podpirancev je neprimerna
in nezadostna
Življenjske raz-
mere so porazne
Analiza, ki so jo pripra-
vili socialni delavci v slo-
venskobistriški občini je po-
kazala, da se kot prevladu-
joč problem pojavlja koli-
činsko nezadostna prehrana,
medtem ko o kvaliteti in pri-
mernosti prehrane glede na
posebne potrebe, zaradi ne-
zadostnih življenjskih sred-
stev, sploh ni mogoče govo-
riti. Lahko trdimo, da niso
redki primeri, ko si podpi-
ranci, posebno tisti, ki jini
je družbena denarna pod-
pora edini vir dohodkov, ne
morejo vsakodnevno zado-
■^titi osnovnih potreb in je
tako lakota pogost spremlje-
valec.
Rezultati analize so poka-
zali, da je 43 odstotkov ta-
kih, ki si kuhajo sami. Prav
pri tej skupini pa je s pre-
hrano najslabše. Največji
vzrok temu je absolutno
premajhna materialna pre-
skrbljenost, saj si podpiran-
ci za sredstva, ki jih preje-
majo v obliki podpore, ne
morejo nab-aviti niti'najbolj
osnovnih in najcenejših pre-
hrambnih artiklov.
Takih podpirancev, ki se
hranijo v skupnem gospo-
dinjstvu bližnjih in daljnjih
svojcev je 32 odst., v tujih
družinah pa se hrani 17
odst. podpirancev. Pomemb-
na je ugotovitev, da imajo
podpiranci, bodisi v druži-
nah svojcev ali tujih druži-
nah vsaj količinsko zadost-
no prehrano.
V podkrepitev trditve, da
je   p'"ehrana   podpirancev
skrajno neprimerna in tudi
količinsko nezadostna, je
treba upoštevati poprečje
za tiste, ki jim je le-ta edi-
ni vir dohodkov, 78,50 din.
Pri obravnavanju ekonom-
skih razmer, so ugotovili,
da kar 70 odstotkov podpi-
rancev nima drugih virov
dohodkov za preživljanje.
Da bi imeli o slabi prehra-
ni obravnavane skupine lju-
di še jasnejšo sliko, poglej-
mo, koliko najosnovnejših
prehrambenih_ artiklov je
mogoče kupiti po sedanjih
cenah za 78,50 din, koliko
znaša poprečje podpore ti-
stim, ki jim je to edini vir
dohodkov. Upoštevali bomo
le najvažnejše artikle iz po-
sameznih skupin živil, ki
vsebujejo beljakovine, oglji-
kove hidrate, rudninske sno-
vi in vitamine.
Pa naštejmo, kaj in koli-
ko, na primer, lahko kupi
podpiranecs poprečno pod.
poro: 1 kilogram govejega
mesa, 10 litrov mleka, 10
jajc, 5 kg krompirja, 8 kg
kruha, 1 liter olia in 1 kg
sladkorja. Za zelenjavo in
sadje ter vse ostale potreb-
ščine pa ostane samo še 15
dinarjev.
Preostane samo ocena, ali
se lahko in kako se lahko
preživlja človek z zgoraj na-
vedenimi prehrambnimi ar-
tikli.
Kakršenkoli komentar k
temu prav gotovo ni potre-
ben.
Prihodnjič: Kaj predlaga-
jo bistriški socialni delavci
za rešitev problema?
Sklepi in stališča
Komite občinske konfe-
rence ZKS Ormož je na svo-
ji XVIII. razširjeni seji raz-
pravljal o nalogah komuni-
stov na področju vzgoje in
izobraževanja, ki jih je spre-
jel CK ZKS na svoji 19. se-
ji.
Komite OK ZKS Ormož
popolnoma soglaša s spreje-
timi stališči. Ormoški komu-
nisti smatrajo, da so bile
jasne opredelRve na tem
področju nujno potrebne,
predvsem kar se tiče dolgo-
ročnosti in celovitosti te ma-
terije. O idej nepolitičnih
vprašanjih vzgoje in izobra-
ževanja so ormoški komuni-
sti že razpravljali tudi na
svojih konferencah in dru-
gih zborih. Stališča in sklepi
sprejeti na vseh nivojih tvo-
rijo celoto in jih morajo ko-
munisti izvajati na vseh
področjih svojega dela. Za-
radi pomena, ki ga imajo
za razvoj vzgoje in izobra-
ževanja, jih morajo obrav-
navati vsi učiteljski kolek-
tivi še v letošnjem šolskem
letu.
Aktiv ZKS in sindikat pro-
svetnih delavcev morata s
posebnim programom skrbe-
ti za konstantno družbeno-
politično izobraževanje u-
čiteljskega kadra. Program
za prihodnjo sezono mora
biti pripravljen do septem-
bra letos.
Ormoški komunisti pod-
pirajo prizadevanje TIS-a,
sveta za otroško varstvo, ob-
čin.ske skupščine in posamez-
nih učiteljskih kolektivov za
modernizacijo pouka, ureja-
nja šolskih prostorov, raz-
voja otroškega varstva, po-
sebnega šolstva in štipendi-
ranja. Urejevanje teh zadev
je osnovni pogoj za dolgo-
ročno    reševanje   vprašanj
vzgoje in izobraževanja.
V delovnih organizacijah
morajo komunisti takoj pro-
učiti odnos do vprašanj stro-
kovnega in družbenopolitič-
nega izobraževanja v svoji
delovni organizaciji. Koliko
daje delovna organizacija za
strokovno izobraževanje
(štipendiranje,' izredni štu-
dij, izpopolnjevanje na de-
lovnem mestu itd.) in druž- ■
benopolitično izobraževanje.
Kakšen je odnos do kadrov,
ki redno ali izredno študi-
rajo (materialna pomoč ipd.).
Proučili bodo tudi možnosti
za zagotovitev stalnega vira
sredstev za to področje de-
la, ki ne bo odvisen od pri-
pravljenosti ali nepriprav-
ljenosti posameznikov ('/o
od dohodka in podobno). V
tej zvezi zagovarjajo tudi
stališče, da bi se del teh
sredstev združeval za šti-
pendiranje, s čemer bi se
lažje vodila enotna kadrov-
ska politika.
Delavska univerza mora
dobiti pomembnejšo vlogo
na področju dopolnilnega
izobraževanja — tako stro-
kovnega kot tudi družbeno-
političnega. V tem okvirju
bodo morali formirati sku-
pine predavateljev za po-
samezna področja, ki bodo
lahko z raznimi oblikami
svoje znanje poglabljali in
širili ter ga posredovali dru-
gim. Delavski univerzi je po-
sebej naloženo, da preštudi-
ra načine za nudenje dopol-
nilnega izobraževanja mla-
. dim, ki niso končali osnovne
"ole. To področje je v ormo-
ški občini velik problem in
bodo nekje morali najti sred-
stva za te namene.
Skrb za kader v kadrov-
skih šolah (pedagoških gim-
nazijah, PA, vzgojiteljskih
šolah itd.) morajo imeti tu-
di učiteljski kolektivi. Zato
se morajo dosledneje zavze-
mati in vplivati na sposobne
učence, da se bodo za te po-
klice odločali.
Tudi učitelji, ki še nima-
jo ustrezne izobrazbe, bodo
morali proučiti realne mož-
nosti izrednega ali rednega
študija. Pri tem je treba tem
učiteljem nuditi vsestransko
pomoč.
Učiteljski kolektivi, osnov-
ne organizacije ZK in akti-
vi ZK v delovnih organiza-
cijah, bodo s posebno infor-
macijo obveščali komite ob-
činske konference ZKS, ka-
ko poteka uresničevanje
kratkoročnih nalog in kako
so programirali svoje delo
vzgoje in izobraževanja dol-
goročno.
jr
PTUJSKI ELEKTROKOVINAR
ZA PIVOVARNO NA LAŠKEM
Montažno podjetje ELEK-
TROKOVINAR iz Ptuja je
minuli petek dobavilo pivo-
varni v Laškem štiri veli-
ke cisterne za pivo, največ-
je, ki so jih doslej izdelali
v tem podjetju. Nekatere
izmed njih lahko sprejme-
jo tudi 100.000 1-trov ^3
bine.
Naš posnetek je s p^^j
ske železniške   postaje,
so cisterne   s   precejšnjii>:
mukami spravili na vagon^^
-ic
Orjaške cisterne potujejo v  Laško,
ODPRAVITI ŽARIŠČA
NELIKVIDNOSTI
Nadaljevanje s 1. strani
gospodarskih organizacijah
morajo temeljito analizirati
položaj pri investlcij.skih na-
ložbah v posameznih delovnih
organizacijah. Pri tem je po-
trebno ugotoviti strukturo in-
vesticij glede na vlaganja v
proizvajalna sredstva, zgradbe
in v izboljšanje tehnologije,
ugotavljati je potrebno tudi,
kakšna je višina lastnih sred-
stev in koliko znašajo ostali
viri, pomembni pa so tudi od-
nosi vlaganj delovnih organi-
zacij iz ostanka dohodka v
obratna in osnovna sredstva.
Pri preučevanju delitve oseb-
nih dohodkov je potrebno po-
sebej analizirati višino osebnih
dohodkov posameznih kvalifi-
kacijskih struktur v prvih me-
secih lanskega in letošnjega
leta. Ugotoviti je tudi treba, ali
so delovne organizacije upošte-
vale priporočila o zagotovitvi
hitrejše rasti osebnih dohodkov
najnižjim kategorijam, pri tem
pa še preveriti pravilnike o de-
litvi, če le-ti omogočajo reali-
zacijo tega.
Komunisti v delovnih orga-
nizacijah morajo proučiti tudi
stanje uvoza in izvoza, posebej
pa še problem likvidnosti.
Pri obravnavanju kadrovske
politike je pomembno sprem-
ljanje izvajanja dolgoročnih
programov kadrovskih potreb
in ugotavljanje odstopanja v
zasedbi delovnih mest, glede na
sistematizacijo in dejansko za-
sedbo.
Tiste delovne organizacije, ki
še nimajo izdelanih razvojnih
srednjeročnih programov, si
morajo prizadevati za čimhit-
rejšo uresničitev.
Tudi komunisti v vodstvu in
organih Ljubljanske banke-po-
družnice Slovenska Bistrica
morajo proučiti dosedanje rav-
nanje v povezavi s stabilizacij-
skimi ukrepi, posebno pozor-
nost pa morajo posvetiti lik-
vidnosti banke, vzrokom, ki
vplivajo na nelikvidnost ter
kriterijem za odobravanje kre-
ditov za investicije in obratna
sredstva.
Komunisti v samoupravnih
organih   interesnih   skupnosti
in v delovnih organizacijal'
družbenih služb morajo an*
lizirati dosedanje delovanje ii
skrbeti za to, da bodo v okvi-
ru danih možnosti dosežett
čimboljši delovni učinki in bol;
kvalitetno delo. Člani ZK v te
meljni izobraževalni skupnost
bodo morali zagotoviti skupni
s skupščino občine vračanje vi-
ška sredstev dohodka svojeg
proračuna gospodarstvu, v sek-
ciji za otroško varstvo pri TIS
pa zagotoviti uvedbo diferenci-
ranih oskrbnin v vzgojno var-
stvenih ustanovah.
Posebne naloge čakajo tudi
komuniste v skupščini občine.
Skrbeti morajo, da se cene ko-
munalnim uslugam, katere do-
ločajo organi skupščine, pove-
čajo le v izjemnih primerih, li
kolikor bi povečanje cen ko-
munalnim uslugam močno pri-
zadelo standard občanov ali ^
bi zahtevek za povečanje na-
stal zaradi težav v poslovanj«
delovne organizacije, naj skup;
ščina občine v okviru možnost
regresira iz svojih sredsle'
razliko v ceni.
Prizadevati si morajo tui
pri formiranju plansko analit-
ske službe pri skupščini občine
ki bo sposobna analizirati v^J
gospodarska gibanja v občii"
in predlagati skupščini in nje-
nim organom ustrezne ukrep?
Ena izmed njihovih nalog P
bo tudi analiziranje delovanji
davčne službe, jo kadrovsK'
krepiti za odpravljanje in od-
krivanje pojavov neupravic^
nega bogatenja.
Komite smatra, da imajo '
dosedanjem obdobju posebej
pomen ukrepi, s katerimi _
delavca z najnižjimi oscbnini'
dohodki vsaj delno razbrenif|
nili posledic stabilicn/ijski'^
zato predlaga, da prouči mo|'
nost zvišanja otroškega doda'!
ukrepov. Republiški skupšči';
ka, štipendij, uvedbe diferen*
ranih stanarin in določi'^''
osebnega dohodka, ki delavce^
zagotavlja socialno v-a-nof^
Prav tako pa predlaga rep^!^
liškim organom, da proufi)
celotni davčni sistem in njeg^
vo delovanje. ^
^NIK — PETEK, 18. junija 1971
STRAN 3
t^jevno skupnost Ptuj čakajo mnoge naloge
prisluhniti težnjam širokega
Icroga občanov
Krajevna skupnost v Ptuju
• je pr'-''^ dobrimi dvemi   leti
Ustavila veliko nalog. Pripra-
Pjj^ so petletni načrt, predmet
a so imele krajevne ceste in
llice, saj so se občani izjasnili,
i želijo režiti najprej ta pro-
bieiTi. Ob veliki podpori in pri-
oravljenosti občanov pa je pet-
letni načrt že realiziran in ce-
! jg prekoračen. Občani so z do-
i datnimi prispevki zbrali 450.000
I dinarjev, seveda pa so nekaj
prispevale tudi delovne orga-
nizacije.
Letos nameravajo asfaltirati
cesto v naselju Bratov Reš,
lijer so tudi prebivalci pokaza-
ji veliko zanimanje, saj so se
' odločili, da bo vsaka hiša pri-
spevala 1800 dinarjev, dodatno
pa so zbrali še 130.000 dinarjev.
Skupno s krajevno skupnostjo
Grajena pa bi radi asfaltirali
cesto tretjega reda Ptuj —
Grajena. Tudi pri tej akciji so
občani pokazali vso pripravlje-
nost in bo vsaka hiša prispe-
vala od 1800 do 2000 dinarjev,
kar pa seveda še zdaleč ne bo
dovolj, saj bo za asfaltiranje
potrebno dva milijona din. Del
sredstev bodo tudi to pot za-
gotovile delovne organizacije,
ki cesto uporabljajo, ptujska
krajevna skupnost pa je že za-
prosila za kredit pri banki.
Predsednik skupnosti tova-
riš Cene nam je tudi povedal,
da bi bilo prav, če bi pri fi-
nanciranju sodeloval tudi re-
publiški cestni sklad, saj ta ce-
sta ni samo lokalnega pomena.
In, ko že govorimo o asfalti-
ranju, omenimo še, da čaka
letos na asfaltno prevleko še
Tiha pot do pokopališča.
Kljub velikemu angažiranju
pri odpravljanju »cestnih kri-
iev« pa krajevna skupnost ne
miruje na drugih področjih.
Vzdržujejo servis za nego bol-
nikov na domu. Imajo pet ne-
govalk, ki delajo pod stalnim
nadzorstvom zdravstvenega do-
ma. Zaenkrat jim uspeva kri-
ti vse potrebe, ki se na tere-
nu pojavljajo, sestre pa poma-
gajo predvsem osamelim ose-
bam, ki so iz najrazličnejših
motivov ostali brez vsakršne
druge pomoči.
Tudi komisija za socialo in
zdravstvo je delavna. Od časa
do časa obiščejo člani ostarele,
ob novem letu pa jih tudi ob-
darijo.
Seveda pa je pri tako ob-
sežnem delu zanimivo slišati
se, kakšne načrte ima ptujska
•krajevna skupnost. Predsednik
nam je najprej omenil problem
javnega kopališča, ki ga bo
slej ko prej potrebno rešiti,
^e bodo poskusi, da bi prišli
do tople vode, uspeli, potem
Sradnja novega kopališča ver-
jetno ne bi bilo preveč težavno
Vprašanje. Vsem pa je menda
jasno, da Ptuj z vso okolico,
fakšen objekt nujno potrebn-
ih- V načrtu je tudi gradnja
^oma upokojencev, čaka pa še
"ekaj šolskih igrišč, pri kate-
pa bi morala vodstva šol
pokazati večjo pripravljenost
sodelovanja.
Pri krajevni skupnosti pa se
jienehno ukvarjajo tudi z mis-
ijo, kako bi polepšali podobo
"lesta. Vključili so se tudi v
Kcijo izgradnje novih tipizira-
garaž, dodati pa moramo
^ to, da so občani z velikim
azumevanjem podprli njihove
"apore. Krajevna skupnost da-
st omenjenih gradnjah za-
gramoz, ki v zadnjem ča-
in ^'^""'eni pri gradnji vse več-
denarno postavko.
Ugotavljajo, da je ureditev
mesta zelo šibka, to pa se se-
veda lahko prepričamo tudi
sami. Predsednik krajevne
skupnosti je menil, da se Ko-
munalno podjetje pri tem ni
izkazalo, saj niso bile pravo-
časno urejene niti zelenice.
Problematično je tudi čiščenje,
ki bi moralo biti v nočnih
urah, ne pa takrat, ko mesto
zaživi.
Ptujska krajevna skupnost
torej ve, kaj hoče. Tudi obča-
ni so že zdavnaj ugotovili, da
svoje težnje lahko najlažje
uresničujejo prek nje, kajti to
je skupnost, kjer pride nepo-
sredno odločanje najbolj do
veljave.
—d
Še o kontroli poslovanja v stanovanjsko-komunalnem podjetju Ormož
KAJ JE BILO PRAVZAPRAV NAROBE?
Pisali smo že o kontroli
materialnega in finančnega
poslovanja v stanovanjsko
komunalnem podjetju Or-
mož, ki jo je opravila SDK
Ptuj. Sedaj nas zanima, kaj
je bilo pravzaprav narobe? _
Iz povzetka zapisnika, ki
je bil podan na seji skupšči-
ne občine Ormož, povzema-
mo nekatere nepravilnosti
poslovanja v letu 1970.
Podjetje je vletu 1970 na-
bavljalo material ter ga v
nespremenjenem stanju pro-
dajalo. S tem se je ukvarja-
lo s trgovsko dejavnostjo,
ki pa je nima ustrezno regi-
strirane. Prodajalo je ne-
katere svoje končne izdelke
tako, da jih je zaračunava-
lo kot popravilo. Prodajalo
j a.....tudi gradbeni   material
zaračunavalo storitve, samo
delo pa ni bilo opravljeno.
S tem se je podjetje namer-
no izognilo plačilu promet-
nega davka.
Pravilnik o materialnih
stroških podjetja zajema tu-
di reprezentančne stroške,
za katere pa ni določena me-
ja. Tako je lahko podjetje
uporabljalo sredstv^ za re-
prezentanco brez omejitev.
Pri kontroli blagajniškega
poslovanja so ugotovili, da
v nekaterih primerih pri iz-
plačilu dnevnic in potnih
stroškov, ni bil podan ob-
račun potnih stroškov, s če-
mer potovanje ni dokazano.
Podjetje tudi ni upoštevalo
določil samoupravnih aktov,
ker je mimo pravilnika o
materialnih stroških obraču-
navalo dnevnice nečlanom
delovne skupnosti po 60 in 80
din, čeprav znašajo dnevnice
po navedenem pravilniku 50
dinarjev. Ugotovljene so
tudi anomalije pri plačilu
stroškov za službena poto-
vanja.
S kontrolo plačilnih se-
znamov so bile ugotovljene
nekatere nepravilnosti pri
obračunu in izplačilu oseb-
nih dohodkov. Tako so, po
plačilni listi za december
1970, obračunavali in izpla-
čali letne dopuste nekate-
rim uslužbencem. Sklep za
takšno izplačilo ni obstajal
in delavci niso prejeli nalo-
ga, da dopusta ne smejo iz-
koristiti. Med letom so iz-
plačevali nadure za podalj-
šan delovni čas brez 30 odst.
povišanja, kot določa pravil-
nik o delitvi osebnih d.Qhod-
kov. Ugotovljene so bile tu-
di nepravilnosti pri izplačilu
terenskih dodatkov, pri go-
tovinskem izplačilu na ra-
čun potrošniških in dolgo-
ročnih kreditov ipd.
Promet z zemljišči je or-
moška občinska skupščina s
svojim odlokom v celoti pre-
nesla v pristojnost stano-
vanjskemu komunalnemu
podjetju. Urejanje in odda-
janje stavbnega zemljišča,
ki je družbena lastnina, pa
mora podjetje opravljati pod
določenimi pogoji. Kontrolni
pregled je pokazal, da so bi-
le gradbene parcele oddane,
ne da bi upoštevali določbe
občinskega odloka, ki med
dr-ugim določa, da morajo
poslovati kot dobri gospodar-
ji. Parcele so bile oddane
brez licitacij, ni bila plača-
na varščina itd. Na tem
področju so tudi nekateri
dolžniki, ki pa jih podjetje
niti ni poskušalo izterjati,
niti se terjatve do občanov
niso vodile v knjigovodstvu.
Kontrola finančno mate-
rialnega poslovanja poslovne
enote za gospodarjenje s
stanovanji in poslovnimi
prostori je ugotovila nepra-
vilnost pri izterjavi sta-
narin, na področju cenitev
poslovnih prostorov, nepra-
vilnosti na Dodročju tekoče-
ga in investicijskega vzdrže-
vanja, nesmotrno gospodar-
jenje s sredstvi stanovanj-
skih skladov, ki se ni oprav-
ljalo po predračunu, anipak
so se vsa dela opravljala
»kar tako«. V večini prime-
rov še celo brez osnovne do-
kumentacije — naročilnica,
delovni nalog ipd. in brez
angažiranja organov samou-
pravljanja.
Kljub navedenim nepra-
vilnostim pa stanovanjsko
komunalno podjetje še ni
zabredlo tako daleč, da bi
morala slediti likvidacija.
Zaključni račun za leto 1970
je še vedno pozitiven,   jr
Ocena gospodarstva
v Ormožu
V torek, 15. junija, je bi-
la v Ormožu V. seja občin-
ske konference ZKS Ormož.
Komunisti so razpravljali o
uresničevanju sklepov L
seje OK ZKS, ki je govori-
la o gospodarskem razvoju
občine Ormož in o uresni-
čevanju sklepov II. seje te
konference, ki je obravna-
vala nekatere probleme sa-
moupravljanja v občini.
Konferenca je bila ravno
v času vsestranskih in in-
tenzivnih razprav o nave-
denih vprašanjih med kate-
rimi zavzemajo vidno vlo-
go predvsem problerni go-
spodarstva, stabilizacije in
samoupravljanja.
Ocena sedanjega položaja
v občini Ormož nam pove,
da se gibljejo v mejah za-
konskih možnosti. Na pod-
ročju gibanja osebnih do-
hodkov gospodarske organi-
zacije niso izkoristile danih
možnosti, zvišanja osebnih
dohodkov za 11 odst., ker
tega gospodarske razmere
ne dopuščajo. Pretežni del
gospodarstva je usmerjen v
intenzivno amortizacijo os-
novnih Sredstev in s tem v
obnovo in modernizacijo
istih. Neusneh stabilizacij-
skega programa bo prizadel
prav te gospodarske orga-
nizacije, ker morajo sred-
stva, zaradi slabe akumula-
cije zbirati več let. 7, infla-
cijo pa so razvrednoteni vsi
tako težko prihranjeni
skladi.
Čutijo tudi močno po-
manjkanje obratnih sred-
stev, česar brez izdatne
bančne pomoči ali celo pre-
ko sanacijskih programov in
s sredstvi, ki sc v republi-
škem merilu zbirajo v te
namene, ne bodo rešili. Raz-
veseljivo pa je dejstvo, da
gospodarske orsranizacije
vlagajo vse napore za iz-
boljšanje gospodarskega
položaja. Vse delovne orga-
nizacije bodo v tekočem le-
tu imele  izdelane  razvojne
programe. Pričakujejo tudi
program srednjeročnega
razvoja občine. S tem bodo
dobili globalne kazatelje
razvoja, razpolagali bodo s
potrebnimi podatki o inve-
sticijskih naložbah, o števi-
lu in vrstah kadrov, stano-
vanj_ itd. Hkrati pa bodo
imeli pregled nad ekonom-
skimi možnostmi občine kot
celote.
Na področju samouprave
imajo delovne organizacije
osnovne akte, to je statut,
vsklajene z zakonskimi do-
ločili: Ostali akti kot so
pravilniki o delitvi dohodka
in osebnih dohodkov, o de-
lovnih razmerjih in drugo
pa so v izdelavi ali cesto ne
obstajajo ali pa niso vskla-
jeni z zakonskimi določili.
To povzroča sporne situaci-
je in težaven položaj za vo-
dilne organe podjetja in vse
zaposlene. Izdelava in po-
pravki pravilnikov ne bodo
rešili samoupravljanja, am-
pak bo potrebno storiti ne-
kaj več. Delavec se bo mo-
ral otresti bremena pretek-
losti, to je mezdnega odno-
sa do Dodjetja in obratno —
vodilnih do delavcev.
V občini Ormož je tudi
nekaj dislociranih (jbratov,
katerih matična podjetja so
izven občine. Za te obrate
bo treba v bodoče poskrbe-
ti in jih tud: vključiti v
program srednjeročnega In
dolgoročnega razvoja. Tukaj
bodo morali urediti vpraša-
nja samoupravnih odnosov
na dveh področjih: znotraj
samih obratov in odnos o-
brat—matično podjetje. Pri
drugem vprašanju so imeli
v preteklosti mnogo proble-
mov ker so ti obrati bili v
marsičem zapostavljeni.
Na tej konferenci so Or-
moški komunisti izvolili
Mirka Novaka, oodagoškega
vodjo na osnovni šoli Ru-
neč, za člana nestalnega
dela republiške konference
ZKS.
OSTAL JE LE INVALIDSKI VOZIČEK
Poročali smo že, da si je
v soboto, 5. junija, vzel
življenje Anton Cajnko iz
Nove vasi pri Ptuju, ko se
je na železniškem prelazu v
Ptuju s svojim invalidskim
vozičkom približal železni-
ški progi ter se, ko se je
približal potniški vlak iz
Hajdine. vrgel s svojega in-
validskega vozička pod
vlak, ki ga je potem še ri-
nil 12.5 metrov, kjer je na-
posled mrtev obležal med
tiri.
Pokojnik se je leta 1969
pri zidanju hiše nevarno
poškodoval in je imel s.po-
dnji del telesa hrom ter
bil zato navezan na inyalid-
ski voziček. Slika orikazu-
je prazen invalidski vozi-
ček, na katerem ie Se nekaj
minut pred tem sedel člo-
ve>... F. H.
STRAN 4
TEDNIK — ČETRTEK, 10. iufiij
dr. JOŽE POTRČ
O vzgoji mladine za enako-
pravne odnose v ljubezni
in zakonu
Smoter socialistične spolne morale in odstranitev
vseh oblik spolnega izkoriščanja
Znano je, da je v Sovjet-
ski zvezi dolgo stagnirala
filozofija, estetika in soci-
ologija, etika pa je popol-
noma odmrla. Zato ni ču-
dno, da se je znani etik Kol-
banovski dolgo pritoževal
tudi nad tem, da je problem
spolne vzgoje zanemarjen.
Prvi ciklus predavanj iz e-
tike so uvedli na sovjetskih
univerzah šele po prvem
».;-anstvenem posvetovanju
etikov leta 19.59.
Prvi pomembni pobudnik
nove socialistične spolne
morale v Sovjetski zvezi pa
je bil oedagog Makarenko.
V svoji Knjigi za starše je
šele leta 1937 izpolnil veli-
ko vrzel v pedagogiki. V
svoji knjigi je priznal, da
obstajajo tudi v SZ, to je v
socialistični deželi, vpraša-
nja spolne vzgoje, čeprav je
orostitucija prepovedana.
Makarenko oriznava, da je
med najtežjimi vprašanji v
pedagogiki vprašanje spolne
vzgoje. Poudarja tudi. da
ni bilo v SZ izrečeno v no-
benem nedagoškem vpraša-
nju toliko zamotanih in ne-
nraviln h mnenj. Leta 1938,
eno leto pred svojo smrtjo,
je poudaril izredno zgodo-
vinske vlogo socialistične
družine.
Ce hočemo zgraditi res-
nično socialistično mnenje o
vprašanjih spolne vzgoje,
moramo brezpogojno anali-
zirati buržoazno ali religi-
ozno in mnenje najbolj pri-
znanega sovjetskega peda-
goga Makarenka. k] so ga
nekateri sovjetski pedago-
ški krogi po izidu Knjige za
starše, napadli zaradi »škod-
ljivih« nasvetov staršem za
spolno vzgojo otrok.
Makarenko trdi. da se mo-
ra spolno življenje moškega
in ženske podrediti koristim
socialistične družbe, da naj
bo zato harmoničen odnos
med obema v ljubezni in
zakonu. Spolno čustvovanje
bodočega res socialistično
vzgojenega državljana bo
usmerjeno v ljubezen do
družin.skega življenja, v ka-
terem bodo vladali popol-
noma enakopravni odnosi
med možem in ženo. čeprav
So biološke naloge moškega
in ženske različne. Makaren-
ko priznava le srečo v dru-
žinski ljubezni, samo v njej
dovoljuje srečo spolnega
življenja.
Ne moremo zanikati, da te
formulacije pritrjujejo pozi-
tivni krščanski tradiciji, ki
vsaj formalno, že skoro 2000
let propagira monogamni za-
kon in zabranjuje vsako iz-
venzakonsko spolno življe-
nje. Cerkev je pretila in pre-
ti s peklom, če vernik ne iz-
polnjuje njenih normalnih
norm. Makarenko pa opo-
zarja na škodljive družbene
posledice spolnega življenja,
če zakonski partner živi še
spolno izven zakonske dru-
žine. Pri tem apelira na za-
vest in moralo človeka —
socialista, ki je soodgovoren
za srečo v družini in za zle
posledice, če prelomi s so-
cialistično spolno moralo.
Vendar je Makarenkovo
mnenje še vedno obrambno
mnenje socialistične morale,
saj pravi: »Oktobrska soci-
alistična revolucija je od-
pravila politično, pravno in
enokomsko neenakost žen-
ske. Osvobodila jo je mno-
gih žaljivih odnosov, ki so
jih povzročali moški. Toda
večina ljudi je nepravilno
dojela novo svobodo. Sma-
trala je, da se spolno živ-
ljenje lahko razvija v neure-
jenem menjavanju spolnih
partnerjev, v tako imenova-
ni »svobodni ljubezni«. V so-
cialistični družbi pa taka
praksa privede do svobode
v ljubezni, do osebnih tra-
gik, do razpada zakonov, do
otrok — sirot.
Makarenko je v Knjigi za
starše nanizal ' veliko lepih
socialističnih misli o spolni
vzgoji, žal pa v poglavju o
spolni vzgoji ne omenja ne
pubertete, ne prve ljubezni.
Le na splošno trdi. da mora
biti spolna ljubezen pleme-
nita :n primerna tovariškim
odnosom med ljudmi.
Res je, da se ljubezen ne
razvije le iz golega spolnega
nagona. Vendar se vprašu-
jemo, kako ta najmočnejši
človeški nagon oplemenititi
in ga spraviti v službo hu-
manizma. Take misli je raz-
pletal Makarenko in z njimi
je seveda le opozarjal, ni pa
navdihnil poti do novega ci-
lja. To veliko nalogo je na-
meraval rešiti v četrti Knji-
gi za starše, a njegova smrt
je preprečila, da se je usta-
vila ustvarjalna misel veli-
kega socialističnega pedago-
ga. Vendar mu priznavamo,
da je dovršen v obrambi os-
novnih pozitivnih dosežkov
spolne vzgoje pred buržuaz-
no Spolno vulgarizacijo. Vr-
hunec /ulgarizacije je v »fi-
zični« spolni vzgoji otroka.
Propagatorjem te vzgoje je
Makarenko ogorčeno odgo-
voril. Sarkastično je omenil
pri tem take gosposke vzgo-
je, ko je navedel, da je oče
pripeljal 5-letnega otroka
gledat, kako njegova mati
rodi.
Poleg teh najbolj surovih
oblik »spolnega pouka« na-
vaja Makarenko »idealne
starše«, ki svojim otrokom
pojasnjujejo spolnost, kakor
nekaj čjstega in velikega,
čeprav bistva spolnosti ne
more odvzeti tudi najbolj
vzvišena beseda o njem.
Odkar obstaja človek na
zemlji, ni bilo primera, da
bi Se s spolnim zorenjem du-
ševno zdravega mladostnika
ne razvilo tudi zsnanje o taj-
nosti spočetja. Vendar pa ta
resnica nikakor ne pobija
mnenja, kako zelo je po-
trebna spolna vzgoja, ki naj
bo od vsega začetka vzgoja
humaniziranega nagona in
mora reševati vprašanja, ki
niso več čisto seksualnega,
ampak socialnega značaja.
Danes ni več seksologov,
ki bi se zavzemali za čisti
spolni pouk, kajti kar je bi-
ološko-fiziološko, se otroci
nauče v splošni biologoji in
zoologiji.
»Pri znanstveno uteme-
ljeni spolni vzgoji^ moramo
spoštovati vse pozitivne iz-
kušnje preteklosti in rešiti
vprašanje, kako dvigniti
seksualno vzgojo na višjo,
to je socialistično stopnjo.
To pa pomeni, vzgojiti mla-
dino za enakopravne odnose
v zakonu in ljubezni. Eko-
nomska enakopravnost se
lahko dekretira, toda tudi
za uzakonjeno je potreben še
dolgotrajen boj za njeno
spolno realizacijo. »Enako-
pravnost v najintimnejših
odnosih, dosledno tovarištvo
in ljubezen lahko dosežemo
le z ogromnimi vzgojnimi na-
pori.
»Vzgojo k enakopravnosti
obeh spolov moramo začeti
v družini že v najnežnejših
otroških letih tako, da med
brati in sestrami vlada naj-
bolj dosledna enakost. No-
benih privilegijev ne smejo
starši izkazovati dečkom in
nobene tudi najmanjše di-
skriminacije ne smejo za-
kriviti deklicam.« Taka
vzgojna osnova je trdna za
socialistično spolno vzgojo,
za socialistično spolno mo-
ralo, ki apelira na pozitiv-
na socialna čustva v člove-
ku.
Plehanov pravi, da je bila
krščanska morala enostran-
ska, zato je višji moralni
nauk, ki oznanja  življenje
človeka za srečo človeštva in
njegove usode. Le če se rav-
namo po teh idejah, bomo
najbolj delikatne probleme
seksualne vzgoje   pravilno
rešili, to je v duhu sociy
stične kulture.
Drugič: Sola samopremj
govanja. ^
V. R.
Tudi komunisti so razpravljali o položaju
v stanovanjsko-komunalnem podjetju
v Ormožu
Obstoj podjetja
ni v nevarnosti
Prejšnjo sredo, 9. junija, je
predsednica komisije za eko-
nomske odnose in ekonomsko
politiko pri komiteju občinske
konference ZKS Ormož Anica
misije in povabila še predstav-
nike družbenopolitičnih orga-
nizacij Ormoža ter predstav-
nike stanovanjsko komunalne-
ga podjetja Ormož. Na dnev-
nem redu so imeli oceno polo-
žaja in odnosov, ki se pojav-
ljajo v stanovanjsko komunal-
nem podjetju Ormož po kon-
troli finančnega in materialne-
ga poslovanja SDK Ptuj v tem
podjetju.
Udeleženci so se v razpravi
zavzeli za sklep občinske skup-
ščine, da se naj podjetje raz-
cepi v dve enoti: stanovanj-
sko komunalno enoto, ki je po-
sebnega družbenega pomena
in na kovinski obrat, ki pred-
stavlja proizvodno dejavnost.
Za poslednje tudi smatrajo, da
je sposoben samostojnega
obratovanja in se zato lahko
brez škode odcepi..
V daljši razpravi o ekonom-
ski situaciji v tem podjetju sta
predstavnika stanovanjsko ko-
munalnega podjetja povedala,
da med delavci vlada maloduš-
je. To pa predvsem zaradi raz-
ličnih izmišljenih govoric, ki
napovedujejo podjetju propad.
To pa ni res! Kljub anomali-
jam, ki so se dogajale, položaj
podjetja glede svojega obstoja
sploh ni zaskrbljujoč. Govori-
ce o likvidaciji ali vsaj prisil-
ni upravi so neutemeljene, saj
je zaključni račun pozitiven.
Popravki zaključnega računa v
nobenem primeru ne bodo pre-
segli ustvarjene vrednosti. Ni-
kdar tudi niso prišli v položaj,
da ne bi mogli izplačati oseb-
nih dohodkov in tako je tudi
sedaj, saj so delavci kljub go-
voricam o 40-odstotnih plačah,
dobili 100-odstotne osebne do-
hodke.
Podjetje je kljub ugotovlje-
nim nepravilnostim v prejš-
njem letu veliko doseglo. Eko-
nomski vidiki podjetja nam
pokažejo, da so lansko leto po-
večali poslovanje z novim ko-
vinsko predelovalnim obratom,
ki je v ormoški občini povsem
nova dejavnost. Kupci produk-
tov te proizvodnje so iz vse
Jugoslavije, zadnje čase pa tu-
di iz Zahodne Nemčije in Pa-
kistana. Število zaposlenih v
letu 1970 in tudi 1971 ne teme-
lji na sezonski delovni sili, am-
pak so vsi delavci zaposleni za
stalno.
Ormoški komunisti glede na
ta dejstva smatrajo, da je tre-
ba brez kakršnegakoli »lova na
čarovnice« najti razloge za ne-
pravilnosti v tem podjetju in
tistim, ki jih bo sodišče spoz-
nalo za krive, odmeriti tudi
primerno moralno politično
odgovornostv. Urediti bo treba
samoupravne akte, saj brez
nekega reda ne gre. Kovinski
obrat, ki izkazuje presenetljivo
dobro akumulacijo in odpit,
30 novih delovnih mest, naj za.
živi v samostojni obliki in šjii
svojo dejavnost. Stanovanjsko'
komunalni obrat pa je treba
podpreti, razviti samoupravo v
stanovanjskih blokih in sploh
bolj gospodariti s čutom do-
brega gospodarja. Kolektiv
podjetja bo moral pristopiti k
reševanju problemov in stori-
ti vse potrebno za odpravo na-
pak. Pri tem velja posebej po-
udariti misel, ki je bila v raz-
pravi izrečena; za napake ne
bo odgovarjal kolektiv, ampak
posamezniki.
Zaskrbljujoče pa je dejstvo,
da so na stanovanjsko komu-
nalnem podjetju na osnovi »ne-
točnih« informacij in pozneje
tiska dobili že vrsto odpovedi
sklenjenih delovnih dogovorov
in nekaterih nalogov za plačilo
dolgov poslovnim partnerjem,
Ce bi se to stanje nadaljevalo,
bi za podjetje res lahko prišli
hudi časi. Za takšno »enostran-
sko« informacijo na seji občin-
ske skupščine pa sta delno kri-
va odbornika iz tega podjetja,
ki v razpravi nista prisotnim
pojasnila tudi drugega dela go-
spodarskega stanja v tem pod-
jetju in povedala, da so kljub
napakam v celoti gospodarili
zadovoljivo. jr
RB\nm 7Horov
v Ormožu
Videti je, da bo revija od-
raslih pevskih zborov, ki je
bila prvič lansko leto, posta-
la tradicionalna. Zveza kul-
turno prosvetnih organiza-
cij Maribor in občinski svet
zveze kulturno prosvetnih
organizacij Ormož bosta tu-
di letos na dvorišču ormo-
škega gradu organizirala pe-
ster spored zborovskega pet-
ja. Mimica Pišek, predsed-
nica občinskega sveta ZKPO
Ormož, nam je povedala,
da bo letos nastopilo 10 zbo-
rov iz raznih krajev severo-
vzhodne Slovenije. Medob-
činske revije oa se bosta U'
deležila znana pevska zbo-
ra Slava Klavora in Angel
Besednjak iz Maribora, kaf
je nedvomno zelo privlačna
posebnost te prireditve.
Oba organizatorja ob tej
priložnosti vabita ljubitelje
zborovskega petja, da se re-
vije udeležijo. Prireditev bO
to nedeljo, 20. junija, s pri'
četkom ob 9.30 urj dopoldan
na dvorišču ormoškega gra-
du, v primeru slabega vr^'
mena. oa v kinodvorani
Ormožu.
pUlK — PETEK, 18. junija 1971
STRAN fl
[mečka ohcet
ydi v Ptuju
Ljnečka ohcet, seveda v
manjšem obsegu,
r'e bila pred nedavnim
^jjbljani, je bila v soboto
Lgr . tudi v restavraciji
Lla Poetovio v Ptuju.
Gostinsko podjetje Halo-
ji biser iz Ptuja je pripra-
ib skupaj z občinsko skup-
ii30 Ptuj in nekaterimi de-
imimi organizacijami iz
rajske in sosednjih občin
■ sprejem za letošnji Slo-
mški par Trudo in Franca
orjana iz Ptuja, ki sta
rtd nedavnim izdahnila
foj »da« na kmečki ohceti
Ljubljani.
Na sprejemu, ki je bil za
»grajenimi mizami in ob
•okih domače godbe, so se
toli   številni    bližnji   in
Pmi sorodniki obeh mla-
oročencev, rned njimi pa
je bil tudi župan ptujske
občine Franjo Rebernak.
Svatovskemu spremstvu
in še posebej seveda mlado,
poročencema, ki sta prišla
na sprejem v narodnih no-
šah — Je najprej zaželel do-
brodošlico Rudi Bratec, di-
rektor gostinskega podjetja
Haloški biser, za njim pa je
spregovoril tudi Franjo Re-
bernak, predsednik ptujske
občinske skupščine.
Ko so bila osušena grla od
prvih zdravic vsaj za silo
zamočena, je sledila svečana
podelitev številnih daril, ki
so jih izročili mladoporo-
čencema predstavniki pod-
jetij.
Najbrž ni treba posebej
omenjati, da je sledilo te-
mu svatovsko rajanje in
vse, kar sodi zraven. Ženin
in nevesta, ki sta bila tokrat
že uradno priznana kot mož
in žena, seveda nista mogla
skriti sicer orikritega zado-
voljstva ob tem svečanem
dogodku, hkrati pa sta si
najbrž oddahnila po vsem
bučnem direndaju, ki ju je
spremljal že dober mesec
pred sklenitvijo zakonske
zveze na ljubljanskem ma-
gistratu. Želimo, da bi bila
ta zveza dolgotrajna in brez
večjih zapletljajev!
Ipokojenci
iJuršinec
inPolenšaka na izletu
. Minuio soboto in nedeljo
preživelo 42 upokojencev
[območja Juršinc in Po-
'*'šaka na izletu. Z avto-
iiusom so pokukali čez našo
'■'sednjo mejo v Trst, usta-
J^i pa so se tudi v Dober-
Na sveti gori in v par-
•■zanski bolnišnici Franja.
^'?anizacijsko bree aetmg
P-ianizacijsko breme tega
.•^^ta, ki so se ga udeležili
"•^i nekateri starejši kmet-
^ brez pokojnine, je nosil
'^?^vojih ramenih predsed-
p upokojencev iz Juršin
■> Polenšaka Alojz Ploj.
'^.0 so se v nedeljo zvečer
^'li domov, so izrazili že-
' da b: pripravili še več
'^'''^obnih izletov.
Zakaj stanovalci bloka v Podgorcih
ne plačujejo najemnine?
Vodovod brez vode
Živahna razprava na zad-
nji seji občinske skupščine
Ormož je v obravnavani
Ormož je v obravnavi pro-
blematike stanovanjsko ko-
munalnega podjetja Ormož
osvetlila še en problem, ki
si ga je vredno ogledati.
Kontrola finančnega in
materialnega poslovanja v
stanovanjsko komunalnem
podjetju Ormož, ki jo je
izvedla SDK Ptuj, je ugo-
tovila tudi, da je stanje
dolžnikov za stanarine in
najemnine izredno visoko,
saj znaša dolg 31. 12. 1970
kar 7,881.900 starih dinar-
jev. Posamezni stanovalci
dolgujejo zneske do 400.000
starih dinarjev. To se na-
naša predvsem na stano-
vanjski blok v Podgorcih.
V tem bloku stanuje tu-
di sekretar občinskega ko-
miteja ZKS Ormož Silvo
Bedrač. V razpravi je od-
bornikom pojasnil, zakaj in
kako je do tega prišlo.
Vzrok za takšno stanje je
neupoštevanje in nerazu-
mevanie zahtev stanovalcev
tega bloka. Problemi segajo
7 let nazaj. 1964. leta je
bil bloka zgrajen in nase-
ljen. V spodnjih pro-
storih je krajevni urad, am-
bulanta in pošta, zgoraj pa
so stanovanja. Takoj v za-
četku so stanovalci ugoto-
vili, da je v kleti do gležnjev
vode. Zahtevali so popravi-
lo in po triletnem moledo-
vanju le uspeli. V tem blo-
ku pa so zgradili tudi vo-
dovod z vsemi ustreznimi
instalacijami. Človek bi po-
mislil, da je to v redu, v
bistvu pa je to pomanjklji-
vost tega bloka. Ce namreč
tega ne bi imel, bi imeli
vsaj vaški vodnjak. Sedaj že
vemo, v katerem grmu tiči
zajec, vodovod je, vode pa
ni. Od začetka, prva leta
je še nekako šlo, pozneje pa
je popolnoma odpovedal.
Tako vsi stanovalci hodijo
po vasi prosit vode. Včasih
pa tudi vodnjaki presiha.|o,
posebno v sušnem  času in
takrat je hudo. Kmetje po-
trebujejo vodo zase in za
živino, zato je ne morejo
dajati več stanovalcem v
bloku. Medtem' pa vse vo-
dovodne naprave v bloku
trohnijo. Cevi v zidu, boj-
lerji itd. so v teh letih za-
rjaveli in so sploh zanič. V
ambulanti je povrh vsega
še počila cev — pet let je
že tega, pa je še nihče ni
popravil. (Zakaj jo tudi bi.
saj tako ali tako ni vode.)
Prekinitev   plačevanja   na-
jemnine je protest na ne-
upoštevanje zahtev stano-
valcev po ureditvi teh in ne
samo teh perečih proble-
mov, ki jih tukaj stanovalci
trpijo.
Po ugotovitvah SDK v
stanovanjsko komunalnem
podjetju Ormož lahko za-
ključimo, da hišni sveti do
sedaj niso razpolagali s svo-
jimi sredstvi tekočega vzdr-
ževanja, niti ni to delo bi-
lo preneseno na podjetje.
Hišni sveti, kolikor so sploh
obstajali, niso bili sezna-
njeni s količino sredstev za
tekoče vzdrževanje in tako
tudi niso mogli sklepati o
njihovi uporabi., Poraba teh
sredstev pa ni temeljila ni-
ti na predračunih hišnih
svetov, niti na pred-
računih stanovanjsko ko-
munalnega podjetja. Sred-
stva so se uporabljala za ti-
ste hišne svete, kjer so sa-
mi stanovalci znali preprič-
Ijiveje dokazati svoje po-
trebe, po upravičenih pa tu-
di neupravičenih popravilih.
Ugotovljeno je tudi, da so
stroški tekočega vzdrževa-
nja delno bremenili tudi
stroški, ki bi jih morali pla-
čati stanovalci sami. Dolo-
čenim stanovalcem so pred-
časno zamenjavali nekatere
elemente. Pri tem podjetje
ni upoštevalo odloka o mi-
nimalnih tehnišnih norma-
tivih.
Stanovalci podgorskega
bloka so po tem takem pre-
Stanovanjski blok v Podgorcih
malo odločno zahtevali po-
pravilo svojega vodovoda,
ki za njih predstavlja teii-
ničm minimum in ki jim ga
zagotavlja občinski odlok.
Ustavitev plačila najemni-
ne pa kot kaže, niti ni do-
segla namena. Vsota dolga
se veča, stanje pa se ne
spremeni. jr
ALKOTEST
V AVTOMOBILU?
Zadnje spremembe v zakonu
o prometu nalagajo vsem fran-
coskim voznikom doslej zelo
nenavadno obveznost: poleg
prvo pomoči mora imeti vsak
voznik tudi alkotest. Težko bi
sodili; kakšni so bili pravi na-
gibi zakonodajalca. Francozi
prejkone — nemara bolj kot
katerikoli drug narod cenijo
dobi»o kapljico. Morda ]ih bo
zavest, da vozijo s seboj vse-
lej uporabljivo dokazilo o pi-
janosti ,nekoliko streznila, pre-
den bi bilo prepozno?
Kdo ve. Precej javno pa se
pojavljajo nasveti, kako je mo-
goče preslepiti balonček. Tako
priporočajo, naj voznik prej
popije nekaj požirkov paradiž-
nikovega soka ali vsaj pokadi
cigareto. Zal zalezeta obe sred-
stvi — če sploh zalezeta —. le
za približno četrt ure. Franco-
ska policija je že postala pre-
vidnejša: voznika pusti čakati
četrt ure, preden ukaže naj
piha v balonček . . .
Nevarne so te igre . . .
Navsezadnje ima v^ak poli-
cij-ski avto s seboj svojo zalo-
go žal ne docela zanesljivih
preizkusnih napravic, ki nnj
nomagajo nri izločanln »'^krog-
lih« voznikov iz prometa.
LETOS MANJ DOTACIJ TGA
KIDRIČEVO
Kot je znano, je vsako leto
doslej tovarna glinice in a-
luminija razdelila dotacije
že do aprila, da so lahko
društva nemoteno delovala,
medtem ko je letos povsem
drugače, ko še dotacije ved-
no niso razdeljene, kar je
pa še najbolj pomembno je
to, da je le-teh mnogo manj
kot lansko leto — oziroma,
da ne bo nesporazuma, je
kvota za dotacije mnogo niž-
ja od dosedanjih let. Skupno
je zaprošenih dotacij
2,017.086,95 din, medtem ko
je delavski svet s svojim
sklepom št. 233 na seji dne
14. maja 1971 odobril kvoto
sredstev za dotacije v višini
400.000 dinarjev. Iz tega lah-
ko sklepamo, kakšne bodo
torej dotacije v letošnjem
letu. Odbor za družbeni
standard, ki je zbiral proš-
nje za dotacije iz raznih
krajev tudi izven naše re-
publike je tako pred težko
nalogo, kako razdeliti tako
rninimalna sredstva med to-
liko potrošnikov, pa čeprav
vzamemo le tista društva
in organizacije, k; delujejo le
na območju Kidričevega in
bližnje okolice.
Glede sredstev pa seveda
moramo omeniti tudi to, da
zaradi težke oziroma izredno
težke situacije, v kateri se
je letos znašlo podjetje in
ko še niti ne poznajo uspeha
koncem leta, je delavski svet
menil, da ni moč obreme-
njevati dohodka z več kot o-
mcnjenimi 400.OOO dinarji,
katere bi razdelili v obliki
akontacij na dotacije v letoš-
njem letu. Odbor za družbe-
ni standard je predlog te
razdelitve že pripravil in ga
posredoval svetom delovnih
enot. ki bodo o omenjenem
predlogu razdelitve razprav-
ljali in dali svoje morebitne
pripombe, predno jih bo do-
končno sprejel delavski svet.
Ker je v zvezi s tem mnogo
polemike, bomo o tem še po-
ročali, ko bo znan končni
izhod te razdelitve!
F. M.
STRAN J
TEDNIK — PETEK, 18. junijg
Premije
kooperantom
Pri kmetijskem kombinatu
Ptuj, obratu za kooperacijo
»Jože Lacko« že nekaj časa
razmišljajo o možnostih po-
večanja proizvodnje mleka.
Ena takih oblik je premira-
nje telic in obrat za koope-
racijo je dosegel že lep us-
peh.
Akcijo so pričeli že lansko
leto in se bo nadaljevala vse
do leta 1975. Stabilizacijski
sklad SRS je ustvaril fond,
iz katerega dajejo podporo
proizvajalcem mleka. To
premijo dobi vsak kmet-ko-
operant, ki priveze telico in
se odloči obdržati jo za ple-
me ter s tem pomladiti svo-
jo kravjo čredo in povečati
proizvodnjo mleka. Pri tem
pridejo v poštev 'samo ti-
ste telice, ki imajo dobre
dedne lastnosti in morajo
biti šest mesecev breje.
Prejšnji četrtek so na o-
menjenem obratu prvič po-
delili premije dvaindvajse-
tim kooperantom. Vsak iz-
med njih, ki je vzredil mla-
do mlekarico, je iz omenje-
nega stabilizacijskega fonda
prejel 4000 dinarjev nagra-
de.
Premija pa ni samo nagra-
da, ampak tudi spodbuda in
podpora kmetom, da bodo
privezovali čim več telic in
potem mlade mlekarice. S
tem se povečuje proizvodnja
mleka. Potrebe po mleku
naraščajo iz dneva v dan.
Z denarjem, ki ga kmet-ko.
operant dobi za svojo pre-
mi rano telico, lahko kupi kr-
mila in s tem še povečuje
molznost pri kravah. Več
mleka pa pomeni za kmeta
tudi več denarja.
Cena tega mleka je zado-
voljiva. Kmet dobi mleko
plačano po odstotku maščo-
be in sicer za vsako enoto
40 par. Tako bi za mleko z
maščobo 3,6 (kar je povpre-
ček) dobil za liter mleka 1,44
dinarjev. Vseh 22 kmetov,
ki so v četrtek prejeli pre-
mije, je izrazito zadovolj-
stvo nad takšnim koopera-
cijskim odnosom. Med nji-
mi je bil tudi eden, ki je v
svojem hlevu privezal kar
tri telice in zato prejel tudi
tri premije.
V razgovoru z dipl. ing.
agr. Stankom Korenjakom
smo še zvedeli, da je bilo
zadnje premiranje 15. in 16.
junija. Za vse tiste, ki se
še niso odločili za koopera-
cijo te vrste pa vendar o
njej razmišljajo naj povemo,
da se lahko posvetujejo s
področnimi kontrolorji mle-
ka, ki jim bodo lahko po-
sredovali nekaj informacij.
Za telico, ki jo mislite pre-
mirati je važno, da imate o
njej osnovno dokum.entaci-
jo o poreklu in pripustu. V
poštev namreč pridejo samo
telice, ki so breje v šestem
mesecu in morajo biti mlaj-
še od 30 mesecev.
Strokovnjaki predvideva-
jo, da se bo poraba mleka
že v kratkem času povečala
za 100 odst. Cena mleka je
doslej bila zelo nestimula-
tivna, zato je tudi padla
proizvodnja. Pričakovati bi
bilo, da se bo s premiranjem
telic to področje stabilizi-
ralo in uredilo,
jr
VOLILNA KONFERENCA
sindikata družbenih dejavnosti občine Ptuj
V ponedeljek, 14. junija
popoldne je bila v delav-
skem klubu »Franc Kram-
berger« v Ptuju volilna kon-
ferenca sindikata delavcev
družbenih dejavnosti občine
Ptuj. Konferenco je začel
predsednik občinskega od-
bora Oton Mlakar, ki je v
uvodnem referatu tudi ob-
širno poročal o delu občin-
skega odbora sindikata de-
lavcev družbenih dejavnosti
in nakazal najpomembnejše
naloge tega sindikata.
V živahni razpravi so bila
obravnavana predvsem
Vprašanja družbenih dogovo-
rov in samoupravnih spora-
zumov, ki sklepajo posamez-
ne dejavnosti za področje
družbenih služb. Ugotovlje-
no je bilo, da v otujski ob-
čini ne bo moč doseči take
višine osebnih dohodkov, kot
iih oredvidevajo samou-
pravni sporazumi za območ-
je Slovenije, ker za to ni
dovolj denarja. Osebni do-
hodki delavcev v družbenih
dejavnostih bodp na območ-
ju ptujske občine v letoš-
njem letu realizirani le z 90
do 95 odst. po Katalogu-2.
Prizadevanja pa gredo v tej
smeri, da se v nekaj letih o-
sebni dohodki izenačijo v re-
publiškem merilu — po zna-
nem socialističnem načelu:
»Za enako delo — enako
plačilo.«
Ker bo oktobra letos kon-
gres sindikata delavcev
družbenih dejavnosti Slove-
nije, So na konferenci izvo-
lili tudi 6 delegatov za kon-
gres. Izvoljeni so bili:
— Milojka Alič. za pod-
ročje  kulturne  dejavnosti.
— Ivan Mramor, zastop-
nik delavcev javne varnosti,
— Marija Svctelšek. za
srednje in strokovno šol-
stvo.
— Ciril Šatej za javno u-
pravo in pravosodje.
— Dr. Jože Udovič, za
področje zdravstva,
— Jože 2urman, za pod-
ročj'e kulturnih dejavnosti.
Poleg navedenih kandida-
tov se bosta kongresa udele-
žila tudi dosedanja člana re-
publiškega odbora sindika-
ta:
— Gvido Cepin, ki bo o-
benem zastopal osnovno šol-
stvo in
— Oton Mlakar — s pod-
ročja socialnega zavarova-
nja.
Tako bodo v glavnem na
kongresu zastopana vsa pod-
ročja, ki jih povezuje sin-
dikat delavcev družbenih
dejavnosti občine Ptuj.
Konferenca je tudi predla,
gala, da se v republiški dd-
borsindikata delavcev druž-
benih dejavnosti Slovenije
izvoli iz ptujske občine Gvi-
da Cepina, Otona Mlakarja
in dr. Jožeta Udoviča.
F. Fideršek
200-lETNICE
ŠOLE
V LESKOVCU
V letošnji prvi številki
Tednika je bilo postavljeno
vprašanje: »Kdaj bo prosla-
va 200-letnice šole v Le-
skovcu?« To vprašanje se
ponavlja že dve leti. Leta
1769 je bil v šolski kroniki
zabeležen prvi šolski pouk,
naprej v neki zasebni sobi,
potem dolgo vrsto let v šol-
ski zgradbi, ki je postajala
čedalje bolj tesna za uka-
željne otroke. Takratni šol-
ski odbor je to prav dobro
uvidel in pričel s širokopo-
tezno akcijo za gradnjo
novega šolskega poslopja,
ki je bilo dograjeno in dano
svojemu namenu leta 1912.
Redki kraj v podeželju se
je lahko tiste čase ponašal
s tako lepo zgradbo, v ka-
teri je bilo 6 učilnic in sta-
novanja za učiteljsko oseb-
je.
V teku 59 let se dosti ob-
rabi in okruši. tako, da da-
nes šolska stavba vpije po
nujni obnovi, sredstev pa ni
od nikoder: zato je šolsko
vodstvo spodbudilo vaščane
na dobrovoljne prispevke in
razposlalo nabiralce po na-
seljih, v upanju, da bodo,
čeravno v pasivnem okoli-
šu, nabrali nekaj najnujnej-
šega; za večje denarne pri-
spevke pa se obrača na me-
rodajne forume, da bi v lepo
prenovljeni šoli proslavili
200-Ietnico njenega obstoja.
Prebivalci šolskega okoliša
bi naj nabiralce prispevkov
lepo sprejeli, ter po svojih
možnostih prispevali k o-
lepšanju šole.
11. junija je ob lepem
spremstvu vaščanov legel v
hladni grob ugleden kmet iz
Berinjaka 1. Rak v grlu mu
je v 81. letu starosti pretrgal
nit življenja. Marljiv kot je
bil, je delal do zadnjih svo-
jih moči.
jm.
Priznanje režiserj
Petru Malcu
v zadnji številki gledališkega lista Ijnbl.ianske ik
(sezona 1970-71, št. 7), je napisal prof. MIRKO Ma^
ob priliki nedavnega Malčevega jubileja z uprizorit,
Finžgarjeve ljudske igre »RAZVALINA ŽIVLJENjj^'
kateri so igrali naši zvesti igralci-amaterji: Kostanje,
Fekonja, Vaupotič, Sneberger, Bajgotova, Fričeva in o,
škova, sledeče: ^
Ob uprizoritvi Finžgarjeve Razvaline življenja je ob M
cevem jubileju spregovoril Mirko Mahnič. _^
»PETINTRIDESET  LET  UMETNIŠKEGA   DELA REl
SERJA PETRA MALCA«
Jubilant Peter Malec je začel umetniško pot kot te
ser ljubljanske Drame (1935). Že pred vojno je delal v b
riborski Drami, po vojni pa v poklicnem gledališču v Lji
Ijani, Kranju, Sarajevu, Dubrovniku in Banjaluki, 1
gost pa v mnogih jugoslovanskih gledališčih in v tnj
(Dunaj). Njegove režije so bile zmeraj izoblikovane zam
ijivo in s strastno umetniško zavzetostjo.
Pred leti se je — še vedno kot aktiven režiser — ni
vil v Ptuju in postal prvi slovenski poklicni režiser, Iii
imel dovolj vneme in poguma za stalno delo z gledališliii
amaterji.
Slavje, ki so mu ga Ptujčani in okoličani priredili
njegov jubilej — postavil je odlično »RAZVALINO ŽT
LJENJA« — je bilo izjemno priznanje njegovemu člo^
škemu in umetniškemu tveganju. Pozdravili so ga zastopi
ki vseh slovenskih poklicnih gledališč (v imenu osrednji
gledališča v Ljubljani Mirko Mahnič), še posebej pa *
naši najimenitnejši igralki: Mira DANILOVA in El^
KRALJEVA.
Bilo bi prav, če bi na vrhu svojega umetništva k®"'
tam, kjer je začel  z režijo v naši Drami.
Vsekakor je ta zapis na tem mestu za vse požrtve"
no delo našega režiserja zares lepo priznanje.
GVIDO CEPIN —
NOVI PREDSEDNIK
v ponedeljek zvečer je
bila v Ptuju prva seja kon-
ference _ osnovnih oif:aniza-
cij sindikata prosvetnih de-
lavcev. Na občnem zboru
15. maja so prosvetni de-
lavci ptujske občine izvolili
31-člansko konferenco, v
kateri je zastopanih vseh
29 osnovnih organizacij sin-
dikata v zavodih na pod-
ročju vzgoje in izobraževa-
nja.
Na ponedeljkovi seji sc
je konferenca konstituirala
s tem, da je izvolila 9-član-
sko predsedstvo, ki ga se-
stavljajo:   Benjamin  BEL-
SAK. Gvido CEPIN, Ja'
DREVENŠEK, Jožica KO
PAR, Zvone KRALJ, ArJ
LAH, Milica LUGAB-
Pavla RAJŠTER in W
SVETELŠEK.
Za predsednika predj'
stva je bil soglasno izv™
Gvido Cepin, ravnatelj
Markovci; za tajnika P^^
žica Korpar iz OS »^"^
Osojnik« v Ptuju.        ,
Na osnovi sklepov j"^,!
lišč občnega zbora  sina:
ta prosvetnih  delavcev
predsedstvo   napravilo '
drobnejši    program^^
sindikata na področju *
stva in   skrbelo, da se
program tudi dosledno
sničeval.
I^IC — PETEK, 18. junija 1971
STRAN 7
llreditev zobne
ambulante
pi-ed mcseci_ smo na krat-
ke poročali o tem, da si
trii' delovnega   kolektiva
Kidričevo na vsak na-
L*želijo svojo_ zobno am-
Jjgjito, o kateri se je govo-
že celih deset let nazaj.
Licakor je pomembna se-
, delavskega sveta 14. ma-
L na kateri je o tem pro-
ijniu bilo zelo mnogo ži-
.jhne   in   ostre   razprave^,
jlužbe podjetja so namreč
irtfanom   upravljanja   pri-
jravile razna obširna poro-
pa tudi odbor za var-
j^.g pri delu je nekajkrat
azpravljal o možnostih za
ufditev prostorov za ordi-
lacijo zobozdravstvene sku-
jine v podjetju kakor tudi o
((financiranju zobne ambu-
lante v Zdravstveni postaji
Kidričevo. Po obširnih raz-
iravah in analizah ie odbor
irišel do ugotovitve, da je
ja podjetje   racionalnejše,
:e sofinancira ureditev zo-
bozdravstvene  ordinacije  v
Zdravstveni   postaji   Kidri-
feTO, predvsem že zaradi te-
fa, ker   lahko   pričnejo   z
pravljenjem zob v krajšem
tasu, kot pa če bi gradili
sovo   zobno   ambulanto   v
jodjetju, pri čemer je bilo
tudi poudarjeno, da so stro-
iki   ureditve    neprimerno
manjši kot pa gradnja no-
ve ambulante. Dalje je bilo
poudarjeno, da  bosta  ure-
itev zobne ambulante v Ki-
dričevem sofinancirala tu-■
ii še Zdravstveni dom Ptuj
ter Komunalni zavod za so-
cialno zavarovanje Maribor,
br pomeni, da bi stroški, ki
bi odpadli na podjetje, zna-
i^li le eno tretjino. Čeprav
le nekateri člani delavskega
sveta niso strinjali s takš-
nim mnenjem in so prikazo-
vali nujno potrebo po ure-
ditvi  lastne   zobne   ambu-
'^'^te, je delavski svet z ve-
fcno glasov sprejel predlog
"dbora za varstvo pri delu
ler sklenil, da se odobri so-
f-nanciranje ureditve zobne
s-^nbulante    v    Kidričevem
P^^d pogojem, da bodo imeli
delovne     skupnosti
TGa   prednost   pri   zobo-
zdravstvenih    storitvah    v
Kidričevem in v Ptuju.
Stroški za ureditev  zobo-
^favstvene    ambulante    v
■Kidričevem (v že obstoječih
Prostorih    zdravstvene   po-
Kidričevo) znašajo o-
"og 245.000 din, delež pod-
aja Kidričevo pa znaša eno
^P^i^no,   ali   okrog   82.000
T^'  ki    bremenijo    sklad
l^P^^ porabe   ter bodo v
Wiki   namenske    dotacije
astopijerij    Zdravstvenemu
^mu Ptuj potem, ko bosta
°i delež   zagotovila   tudi
J^'a dva tideleženca, to je
(.•^'■avstveni  dom Ptuj   ter
J-omuralni z^vod za social-
='avarovanje Maribor ter
tOA^°   direktor   podjetja
Kidričevo   sklenil   z
Zdravstvenim domom Ptuj
ustrezno pogodbo, v kateri
mora biti tudi zagotovljeno,
da bodo člani delovne skup-
nosti TGA Kidričevo imeli
prednost pri zobozdravstve-
nih storitvah.
Na isti seji je odbor za
varstvo pri delu med dru-
gim še tudi predlagal, da bi
v tovarni izvršili pregled
zobovja vseh članov kolek-
tiva. Delavski svet podjetja
je predlog v celoti tudi spre-
jel ter v ta namen odobril
27.000 dinarjev iz sklada
skupne porabe. Sklenili so
tudi, da je s pregledi pri-
četi takrat, ko bo že pred-
ložen program pregleda zo-
bovja ter ukrepov, ki bodo
uresničeni na osnovi pre-
gleda. Omenimo naj, da so
pregledi zobovja članov de-
lovne skupnosti TGA Kidri-
čevo že v polnem teku. In
kaj naj bi še dodali k vse-
mu omenjenemu? Menda
nič več kot to, da.je ne gle-
de na to, kako je stvar iz-
tekla, članom delovne skup-
nosti le uspelo nekaj dose-
či tudi po tej plati, kajti
zdravi zobje so prav goto-
vo precejšen pogoj za več-
je zdravje in dobro počutji
proizvajalca, to pa po dru-
gi strani pomeni tudi večji
in boljši uspeh pri izvrše-
vanju proizvodnih nalog.
F. M.
Kmet z enajstimi diplomami
in priznanji za delo
Težko bi povedali, koliko
cepljenk ter drugih sadnih
drevesc je v svojem doseda-
njem življenju in delu vzgo-
jil Franček Holc v Zagor-
cih. Tega še sam ne ve. Te
sadike ali cepljenke danes
rodijo na ptujskem, ormo-
škem, ljutomerskem, rad-
gonskem in drugih območ-
jih pa tudi na Dolenjskem.
Skoraj ni kmeta v Slo-
venskih goricah in Halozah,
ki ga pot še ne bi zanesla
k Holčevim v Zagorcih, kjer
so kupili priznane trse ali
pa sadna drevesca. Drugi so
se pri njem zopet oglasili, ko
so rabili strokovne nasvete.
Razumljivo, da vsakemu rad
pomaga s svojimi nasveti in
dolgoletnimi izkušnjami.
Ko smo ga obiskali, se s
syojim_ delom ni preveč hva-
lil. Pripovedoval je, kako so
ljudje z navdušenjem poslu-
šali oddajo ptujskega radia
o njihovih krajih in življe-
nju ljudi. Po tej oddaji je
imel Franček precej obiskov
in vsi so hvalili to oddajo.
Frančeku in Mariji Holc
so se v zakonu rodili štirje
otroci in sicer hčerke Ida,
Francka, Anica in sin Stan-
ko, ki bo šel po očetovih sto_
pinjah, še posebno, ker si bo
pri njem nabral dovolj iz-
kušenj za kmetovanje. Hčer-
ke so se odločile   za   drug
poklic, kajti za vse doma ni
dovolj dela in kruha. Niso
edine, ki so zapustile slove-
njegoriško zemljo ter odšle v
svet. Kot mnogim kmečkim
ljudem, tudi Frančeku bo-
lezni niso    prizanesle.    Ze
večkrat se je moral zateči po
zdravje v bolnišnico.
Kljub vsemu pa še tudi
danes vedno najde čas za
delo v številnih družbenopo-
litičnih organizacijah, zlasti
kmetijskih. Posebej si pri-
zadeva, da bi tudi v njihov
kraj  dobili moderno asfal-
tirano cesto, ki je predpogoj
za razvoj turizma. Zelo agi-
len je v turističnem društvu
Gomila, ki je te dni slavilo
25-letnico svojega obstoja.
Med večje uspehe društvo
prav gotovo lahko prišteva
postavitev razglednega stol-
pa na Gomili..
Frančeka Holca s« vaščanj
že večkrat izvolili za svoje-
ga občinskega odboi^iika.
Mogoče ga je najti pri ga-
silcih. Se pred leti je prejel
gasilsko diplomo s častnim
gasilskim znakom za 30-let-
no delo v gasilskem dru-
štvu. Med največja prizna-
nja pa si prav gotovo lahko
prišteva dve medalji dela,
ki jih je dobil od predsed-
nika Tita. Skupno ima 11
diplom in drugih priznanj
za svoje delo.
Se bi lahko pisali o delu
in prizadevanjih tega kme-
ta sredi Slovenskih goric,
pa nam to zaradi prostora ni
mogoče. Njegova rojstna hi-
ša je bila stara 228 let, ko
so jo leta 1953 porušili ter
zgradili novo, modernejšo.
Menda ni treba posebej o-
menjati, da je bila krita s
slamo kot toliko drugih hiš v
Slovenskih goricah, ki pa po-
časi izginjajo. Teh hig je
vedno manj, mesto njih ra-
stejo nove, sodobnejše, v ka-
tere prihaja več sonca in
svetlobe. Seveda pa nove hi-
še ne rastejo kot gobe po
dežju. Preden si naši pode-
želski ljudje lahko postavijo
nov dom, je treba nekaj let
varčevati, trdo garati, mno-
gi se morajo zato zaposliti
v tujini, kajti dohodki so,
zlasti za nekvalificirane lju-
di vse preskromni, da bi si
lahko kaj prihranili. Zato
jih za nekaj let pagoltne tu-
jina.
F. H.
Franček Holc z ženo Marijo
TEKMOVANJE LOVCEV
V ORMOŽU
Lovska družina Ormož je
v nedeljo, 13. junija organi-
zirala veliko tekmovanje v
streljanju na glinaste golo-
be, združeno z lovsko veseli-
co. Tekmovanja se je ude-
ležilo 27 lovskih družin.
Mnoge med njimi tudi iz so-
sednje republike.
Streljali so na njivi nad
mestno grabo v Ormožu. V
mestni grabi pa se je med-
tem že kuhalo, peklo in jed-
lo. Pripravili so nekaj lov-
skih specialitet. Med njimi
tudi srnjakov golaž, ki je po-
žel mnogo priznanj sladokus-
cev. Marsikatera žena je za-
radi tega svojega moža za-
man čakala s kosilom. Niso
bili redki, ki so šli tudi na
repete. Prijetno dopoldansko
vzdušje pa so v popoldan-
skem času zmotile nevihte,
ki so prihajale kar drUga za
drugo in lovci skoraj niso
mogli objaviti rezultatov
streljanja. Med dvema ne-
vihtama se je pokazalo son-
ce in predsednik lovske dru-
žine Ormož  Vinko  Topolo-
vec je izkoristil priložnost
"ter povedal rezultate tekmo-
vanja.
Prvo mesto med ekipami
je zasedla lovska družina
Ljutomer pred ekipo lovske
družine Zavrč I in lovske
družine Križevci pri Ljuto-
meru, ki sta bili druga ozi-
roma tretja. Posamezno je
tekmovalo 37 udeležencev.
Zmagal je   Drago    Budaj,
član lovske družine Kuzmi-
nec, drugi je bil Rudolf Bel-
šak iz Zavrča. tretji pa Stje-
pan Meric, LD Koprivnica.
Vsi navedeni so dobili pri-
znanja in pokale, ki jih je
podelila lovska družina Or-
mož.
Potem, ko je deževalo že
devetindevetdesetič — kot
je nekdo dejal — so nada-
ljevali z zabavo. Ansambel
Zibrat je pregnal temne ob-
lake, privabil lepo število
gostov in lovsko slavje se
je nadaljevalo pozno v noč.
jr
Lovci na strelišču
STRAN 8
TEDNIK — PETEK, 18. j^nij.
V Gorišnici gradijo
novo šolo
Več kot dvajsetletna želja
pre'bivalcev v Gorišnici,
zlasti še prosvetnih delav-
cev, pa tudi učencev in star-
šev, se bo naposled uresni-
čila. Delavci gradbenega
podjetja »Drava« iz Ptuja
so že pred meseci pričeli
z gradnjo nove moderne šo-
le, ki bo veljala 7,53 mili-
iona dinarjev. Kot se je
vodstvo gradbenega podjet-
ja obvezalo, bo ključe šole
izročilo že julija prihodnje-
ga leta.
O gradnji smo se pogo-
varjali z Dušanom Coklom,
Upraviteljem šole v Goriš-
nici, ki nam je med drugim
povedal:
»V Gorišnici imamo dve
šoli: prva je bila zgrajena
že leta 1843, v kateri sta bili
dve učilnici, pozneje, leta
1895 je bila zgrajena še ena.
Vse to pa danes ne zado-
stuje več, zlasti še, ker se
šole že podirajo. Tudi šte-
vilo učencev se je zelo po-
večalo ter je sedaj v šoli že
580 otrok. Jeseni pa bomo
na novo sprejeli 67 učencev.
Pouk je v štirih zgradbah,
in sicer v obeh šolah, ga-
silskem domu in v zadruž-
nem dornu, medtem ko ima-
mo tehnični oouk v bivšem
gospodarskem poslopju. Ra-
zumljivo, da telovadnice
sploh nimamo.
Se vedno imamo triizmen-
ski pouk. To bi sicer od-
padlo, če ne bi imeli male
šole. Ko se bomo preselili
v novo šolo bodo te težave
odpadle, pa tudi učni uspehi
se bodo izboljšali. Prepri-
čan sem, da ne bomo z u-
spehi zaostajali za šolami v
Ptuju. Vzporedno z gradnjo
nove šole bo adaptirana tu-
di ena starih šol. S tem bo
sicer občina nekaj denarja
prihranila. Mi pa bi seveda
raje videli, če bi staro šolo
porušili ter zgradili povsem
novo, seveda v večjem ob-
segu.«
Ravnatelj šole je še pove-
dal, da lokacija \i najboljša.
Preveč blizu ceste bo nova
šola. Stvar bo sicer nekoli-
ko boljša, če bodo mimo
šole asfaltirali cesto, sicer
bodo imeli v učilnicah ve-
dno polno prahu. Upati je,
da se bo v občinskem cest-
nem skladu našlo toliko de-
narja, da bodo skozi vas po-
ložili asfalt, ker so za to
tudi občani pripravljeni
prispevati dodatna sredstva.
V novi šoli bo v kletnih
prostorih tudi protiletalsko
zaklonišče. Tod bodo trije
večji prostori, ki pa bodo
sicer izkoriščeni. V njih bo-
do imeli malo šolo, otroški
vrtec, garderobo in še mor-
da prostor za druge potrebe.
To bo torej ena prvih šol v
ptujski občini, ki bo v njej
hkrati poskrbljeno tudi za
varnost otrok in občanov
pred morebitnimi zračnimi
napadi.
Gradnja bo veljala 7,53
milijona dinarjev, od tega
bo prispevala republiška
izobraževalna skupnost 3.9
milijona dinarjev, občina
3,53 milijona, 100.000 dinar-
jev pa občani iz sredstev
krajevnega    samoprispevka.
F. H.
Šolski center za kovinsko stroko Ptuj:
Razstava
kovinskih izdelkov
Ob letošnji četrti obletnici
Vzgojno izobraževalnega de-
la šolskega centra za kovin-
sko stroko' Ptuj in ob kon-
cu učnega leta, so pripra-
vili učenci te šole, skupaj z
vodstvom razstave kovin-
skih izdelkov.
Otvoritvena slovesnost je
bila v petek 11. junija, raz-
stava pa bo odprta do 21. ju-
nija. Na otvoritvi je govo-
ril prof. Jože Maučec, rav-
natelj šolskega centra za ko-
vinsko stroko Ptuj. Med
drugim je poudaril, da se šo.
la pri njih vsako leto okoli
300 učencev, njihova šola pa
je doslej dala gospodarstvu
ptujske in sosednjih občin
več sto kvalificiranih in vo-
dilnih ljudi v delovnih or-
ganizacijah. V tem šolskem
centru se šolajo učenci za
naslednje poklice: ključavni-
čarji, strugarji, rezkalci, o-
rodjarji. brusilci, kovači in
umetni kovači; v glavnem za
poklice, ki jih rabita do-
mača industrija in obrt. Ve-
čina učencev dobiva štipen-
dije in imajo tako že vna-
prej zagotovljena delovna
mesta.
Pri šolskem centru za ko-
vinsko stroko v Ptuju de-
luje tudi tehniška srednja
šola — strojne smeri za od-
rasle, ki spada pod tehniško
srednjo šolo Maribor. Sem
sodi tudi delovodska šola, ki
spada pod kovinski šolski
center v Mariboru.
Povrnimo se še malo k
razstavi: v dveh učilnicah
so razstavljeni izdelki stroj-
ne in ročne izdelave, ki so
plod teoretičnega in prak-
tičnega znanja učencev te
šole. Obiskovalcu razstave
se posebej vtisnejo v spo-
min izdelki, ki so plod umet-
nega kovaštva. (Svečniki, le-
stenci, miza, stoli in drugo.)
Te izdelke lahko obiskoval-
ci razstave tudi kupijo in
to zelo poceni.
Razstava je vredna ogleda,
obisk pa tudi pr'znanje se-
danjim učencem in jutriš-
njim proizvajalcem.
KOLESARJA ZBIL
PO CESTIŠČU
V sredo, 9. junija 1971, ob
21.15 je Milan Slana peljal
vlačilec z osno prikolico iz
Maribora proti Ormožu in
naprej proti Ljutomeru. V
Ivanjkovcih se je v blagem
desnem ovinku srečal z ne-
znanim voznikom osebnega
avtomobila. Slana je zape-
ljal nekoliko v desno in
prižgal kratke luči, takoj
po srečanju pa spet dolge.
Takrat je pred seboj na
razdalji deset metrov zagle-
dal kolesarja Franca Žem-
ljica iz Velikega Brebrov-
nika, ki je prečkal cesto.
Voznik vlačilca je sicer za-
vil v levo v smeri vožnje,
vendar mu zaradi prekratke
razdalje nesreče ni uspelo
preprečiti, zato je kolesarja
zbil po cestišču. Žemljica so
hudo poškodovanega prepe-
ljali v ptujsko bolnišnico,
pri nesreči pa je nastala le
majhna materialna škoda.
-FK-
POČITNICE
SO PRED VRATI
Kmalu se bodo začele ve-
sele počitnice. V zadnjih
dnevih učenja v četrtem raz-
redu je zelo težko, kajti gre
za ocene. Počitnic se zelo
veselim.
Prvega julija bomo dobili
izkaze. Nekaj dnd bom o-
stal doma. Pomagal bom o-
četu in stricu sušiti krmo.
Nato bomo odšli na izlet v
Rimske Toplice. S prijate-
ljem Stankom bova prežive-
la deset dni počitnic tudi na
morju v Biogradu. Odšla
bova v počitniško kolonijo.
Tam se bomo sončili, kopa-
li in igrali. Ko bom prišel
domov, se bom kopal tudi v
Polskavi in v bazenu v Ki-
dričevem. Za nekaj dni bom
odšel tudi k stricu v Župeč-
jo vas.
Zelo me zanima, kakšne
knjige bomo imeli v petem
razredu, zato si jih bom ku-
pil že sredi počitnic. Rad
berem zgodovinske romane;
ker se v počitnicah ni po-
trebno učiti, jih bom lahko
prebiral. Igrali bomo tudi
nogomet in rokomet. V Ki-
dričevem bom lahko igral
mini golf.
Ob koncu počitnic pa se
bom začel pripravljati za
novo šolsko leto.
Danilo Kozoderc,
4. raz. osn. šole
Lovrenc na Dr. p.
OB SONČNEM
ZAHODU
Ob potoku imamo pašnik..
Skoraj vsak dan dočakam
tam sončni zahod.
Lepo je ob sončnem zaho-
du. Vročina takrat že mine.
Zdi se mi, da vse na novo
oživi. V bližnjem gozdu se
oglašajo ptičje. Tudi kukavi-
ca kliče zvečer bolj milo in
se pripravlja na počitek. Ko
sonce zaide, pokličem naše
krave in jih ženem napajat.
Vesela sem, ko zaprem živi-
no, ker sem opravila važno
delo.
Po cesti gre skupina de-
lavcev. Tudi ti so veseli, ker
so končali težko delo. Na
ramah imajo m.otike. Njiho-
va hoja je počasna in utru-
jeni so. Pri naslednjem o-
vinku se razkropijo vsak na
svoj dom. Daleč za njimi
stopa starka. Tud; ona nese
na zmučeni rami motiko. U-
trujena stopa po cesti. Ko
bi znala razbrati njene mi-
sli! Koliko let bo ob sonč-
nem zatonu še hodila z de-
la? Tudi njej bo kmalu za-
šlo sonce. Večer njenega
življenja je težak Vsak ve-
čer leže trudna na borno po-
steljo. Skozi odorto okno sli-
ši, kako v bližini skovika so-
va. Tesno ji je pri srcu, saj
pri nas ljudje mislij.
naznanja smrt. V visolg
vi pa kliče prepelica
pet-pedi.
Kmalu pade mrak na,
Ijo in vse utihne v svo
spancu.
Jožica K«
6. raz.. Podiei
SMREKA
PRIPOVEDUJE
Rastem po vsej Slove;
V gozdu, kjer rastemo sit
ke, je temačno, hladno;;
mnogo svežega zraka.
Sem zelo visoka. Do.
rideset metrov. Imam ri
kasto lubje in stožčj
krošnjo. Moje korenine
plitve. Na vejicah v krol
imam iglice in pelod, ki
raznaša veter. Zato se ii
nujem vetrosemenka. i
največji sovražnik je sm
kov lubadar. Ljudem ki
stim z lesom. Iz njega iz
lujejo pohištvo in papir,
njim tudi kurijo. Iz m
dobivajo smolo.
Ljudje me uporabljajo
di za okras v parku. Tan
imenujem  srebrna  smre
Stanka Lesjak 4,
Lovrenc na Dr
DED MI JE
PRIPOVEDOVAL
Vojna se je začela 1
1941. Tisti čas je bilo za i
rirje zelo težko.' Ti so se
lo trudili, da bi srečno p
nesli pošto, hrano in zd
vila partizanom. Moj st
oče mi je pripovedoval, fc
so jih fašisti lovili in zai
rali v ječo. Tam so jih [(
.tepali in jih pustili stra:
ti.
Doma pa je bilo težijo:
nam in otrokom, ker so
orestrašeni čakali, kdaj (
dejo fašisti ponje in jih i
selijo in jim požgejo-don
čo hišo.
Dobri kmetje so d^*
partizanom hrano. Ce so
šisti to zvedeli, so takšr.'
kmeta odgnali v ječo ali
so ga ustrelili.
Ded mi je opisal življ«
pogumnih kurirjev, ki sc
skrivali v grmovju "
skrivnih kotičkih. Zato
želimo, da ne bi bilo nil!
več vojne in da sovrai
ne bi prišel nikdar v n
domovino.
Marička Zagoran^
4. raz., Gruško
vaš list
I
^nNn^— PETEK, 18. junija 1971
STRAN 9
Uspeh gasilskega društva Ptuj
v nedeljo, 13. junija 1971,
j» priredila občinska gasil-
1^ zveza Ptuj na stadionu
prave« občinsko gasilsko
[ijmovanje v trodelnem na-
Ldu in deveteroboju.
ptujsko gasilsko društvo
5^ je za tp tekmovanje te-
jj,eIjito pripravilo in posla-
jQ na tekmovanje tri dese-
tine.
Doseženi so bili sledeči
rezultati:
prva desetina je dosegla
prvo mesto, druga desetina
je dosegla drugo mesto in
tretja desetina je dosegla
sedmo mesto.
" Pri prejšnjih tekmovanjih
so sodelovali tudi mladin-
ska in pionirska desetina.
ptujsko društvo je po
lanski proslavi, svojega sto-
tega leta obstoja začelo no-
vo obdobje gasilskega delo-
vanja z odličnimi uspehj v
organizacijskem in strokov-
nem izpopolnjevanju, kar
so pokazali tudi zadnji re-
zultati tekmovanja, kar je
tudi odraz pri alarmih in
delu na požariščih, kjer
društvo s svojo hitrostjo in
usposobljenostjo mnogo pri-
pomore k očuvanju društve-
ne in privatne imovine.
Ptujskim gasilcem česti-
tamo! MB.
Danes seja
SO Ptuj
Za danes, četrtek, 17. ju-
nija 1971 je sklical predsed-
nik SO Ptuj skupno sejo o-
beh zborov občinske skup-
ščine v Ptuju z naslednjim
predlogom dnevnega reda:
1. vprašanje odbornikov;
2. obravnavanje analize
' zaključnih računov gospo-
darskih organizacij za leto
1970 ter poročila o gibanju
gospodarstva v prvih mese-
cih letošnjega leta;
3. obravnavanje poročila o
delu službe družbenega knji-
govodstva Ptuj;
4. odlok o zaključnem ra-
čunu o izvršitvi proračuna'
in rezervnega sklada za le-
to 1970;
5. spremembe odloka o
veterinarskih pristojbinah;
6. odprava odloka o koli-
činah in vrstah lesa lastni-
kov gozdov za lastno upora-
bo;
7. odlok o oblikovanju cen
nekaterih proizvodov v pro-
daji na drobno.
8. odlok o občinskih sred-
^^'v-h za  gospodarske  inve-
: sticije;
t 9- določitev predstavni-
kov občinske skupščine v
skuošč^no TIS;
10. imenovanje o^edstavni-
knv občinske skupščine v
Svet Studijske knjižnice in
radia Ptuj;
n. imenovanje članov ko-
"^isije za določanje odškod-
nine za živino, ki se jo pobi-
ie zaradi preprečitve širje-
kužnih bolezni:
12. potrditev statuta otro-
^«^ga vrtca Ptuj;
tS, sklepanje o vodovodu
Lancova vas — Podlehnik in
•"a-^širitev gramoznice gr.
Podjetja »Drava«. Ptuj; ter
sklepanje o orometu z
ne-uremičninami.
AVTO
V KOLESARJA
v soboto, 12. junija se je
ob 7. uri pripetila nrometna
nesreča, v Narapljah med
Voznikom osebnega avtomo-
bila Slavkom Gaišekom iz
Stogovc 46 pri Majšperku
in kolesar'iem Štefanom Po-
kličem iz >Tarapelj 16.
Voznik osebnega avtomo-
bila ie Dr:n,9ljal no levi stra-
ni  strani  ,wri»xsijal kolesar
njemu nasproti pa je po des-
ni strani pripeljal Kolesar
Peklič (18 let), ki je na ko-
lesu peljal svojega mlajše-
ga brata Milana (13 let). Za-
radi nepravilnega umikanja
drug drugemu je prišlo do
medsebojnega trčenja, pri
čemer je kolesar zadel v de-
sni sprednji blatnik avto-
mobila. Trčenje je bilo ta-
ko silovito, da je kolo vrglo
s cestišča na bližnji trav-
ni cestišča iz Majšperka,
dobil zlom noge in so ga pre-
peljali v ptujsko bolnišnico.
Po nesreči je bilo kolo po-
polnoma uničeno, na avto-
mobilu pa nastala škoda za
okrog 1000 dinarjev. Udele-
ženca prometne nesreče ni-
sta kazala znakov vinjeno-
sti.
-F K-
ZAPELJAL JE
V JAREK
v vasi Grabe pri Središču
ob Dravi se je 4. junija pri-
pet:la prometna nesreča za-
radi- vinjenosti voznika.
Voznik osebnega avtomo-
bila Franc Balič, delavec,
zaposlen pri gradbenem pod-
jetju GRADIŠ v Mariboru,
doma iz Nedelišča je peljal
po cesti iz Ormoža proti Sre-
dišču. V Grabah je zapeljal
na desni rob vozišča in po
nekaj metrih vožnje zdrsnil
v pol metra globok obcestni
jarek. Telesnih poškodb ni
bilo Materialna škoda pa
znaša 4000 dinarjev. Pri pre-
izkusu vinjenosti z alkote-
stom je ta pozelenel čez po-
lovico.
jr
IZSLEDILI SO
VOZNIKA
28. maja 1971 je voznik
osebnega avtomobila, reg,
št. MB 394-37 .Jože Senkuš
(47 let) iz Zagrebške 51 v
Ptuju na isti cesti podrl s
svojim avtomobilom Roza-
lijo Junger iz Ljubstave 22.
Senkuš je poškodovanko za-
del s prednjim delom avto-
mobila jn jo zbil po cesti-
šču, ker Se ie baje izognil
nasproti vozečemu avtomo-
bilu. Poškodovanko je pre-
peljal DO nesreči v ptujsko
bolnišnico, vendar nesreče
ni prijavil Sele pozneje so
ga delavci PM Ptuj izsledi-
li in zoper njega Ike sodišče
uvedlo kazenski postopek.
Pripominjamo, da je to že
drugi primer s pobegom
istega voznika, odnosno voz-
nik že drugič ni prijavil ne-
sreče, da bi se tako izognil
nadaljnjemu postopku. Pri-
mer obravnava občinski ja-
vni tožilec v Ptuju.
-FK-
ZANETIL POŽAR
v soboto, 12. junija, je ob
13.15 izbruhnil .požar v sta-
novanjski hiši Marije Kureš
v Sakušaku 56 pri Juršin-
cih.
Zgradba, ki je bila pokri-
ta s slamo, je zgorela do
tal, prav tako je pogorelo
tudi gospodarsko poslopje,
ki je bilo povezano z zgrad-
bo, v kateri je izbruhnil po-
žar. Škode je okrog 50.000
dinarjev. Uradno je bilo u-
gotovljeno, da je požar za-
netil dvaindvajsetletni Šte-
fan Zavec iz Hrastja 8 pri
Celju. Zavec je dejanje po
aretaciji priznal in dodal, da
je požar podtaknil iz ma-
ščevanja. Zavec je po are-
taciji bil pridržan, pozneje
pa poslan v Maribor po na-
logu okrožnega sodnika. Po
uradnih ugotovitvah naj bi
bil osumljenec pod vplivom
alkohola. -FK-
NAJVEČJI HOTEL
V EVROPI
Leta 1917 se je Madrid po-
našal z največjim hotelom v
Evropi. Sedaj si je prvenstvo
zopet priboril nazaj. Decem-
bra lani je hotelir Melia po-
vabil na otvoritveni banket
svojega novejia hotela Melia
Cistilla kar 10.000 ljudi; postre-
gli so vsem hkrati v enem sa-
mem prostoru — v hotelski
kongresni dvorani, ki je brez
strebrov! Hotel ima tisoč sob,
zgradili pa so ga Spanci sami
(njegovega slavnega prednika
so gradili   Belgijci).
Hotelir Melia ima četrto
največjo potovalno agencijo na
svetu. Stari lisjak je obogatel
leta 1947, ko je z odsluženimi
vojaškimi bolniškimi avtomo-
bili prevažal begunce. Danes
ima njegova družba sto luk-
suznih avtobusov, petsto na-
vadnih turističnih avtobusov
in dvajset hotelov. Graditi pa
mislijo še v Parizu, Bruslju in
Londonu, medtem ko v Mexi-
ku, v Kaliforniji in še pone-
kod drugod že rastejo zidarski
odri.
Tudi naši turistični delavci
bi si lahko prebrali sporočilo
hotelirja Melie. ki ga jc med
bojem za finančna sredstva in
druge ugodnosti poslal španski
vladi: »Hotel pride pred turi-
stom in gn mami. Pravega tu-
rista sevč. tistega, ki pusti pri
nas devize.«
Smo se odrekii načrtom
za bodoči zdravstveni dom
na Potrčevi cesti v Ptuju?
Po urbanističnem planu
Ptuja naj bi bil bodoči
zdravstveni center v Ptuju
na Potrčevi cesti, kjer bi
razširili objekte bolnišnice
in med sedanjim otroškim
vrtcem in bolnišnico zgra-
dili sodobno funkcionalen
zdravstveni dom. Zaradi fi-
nančnih težav bi ta plan iz-
polnili šele čez leta»
Ker manjkajo zdravstve-
nemu domu za njegovo delo
nujno novi prostori, so se
sami zdravstveni delavci od-
ločili za začasno rešitev, za
prizidek k sedanjemu zdrav-
stvenemu domu, za kar pa
je potrebno precej denarnih
sredstev. Vprašujemo se,
zakaj vlagati denar za grad-
njo prizidka ob sedanjem
funkcionalno zelo nepri-
mernem zdravstvenem do-
mu, ki leži še na zelo ne-
primernem kraju, to je ob
izredno frekventnem pro-
metnem cestnem križišču in
v bližini železniške proge,
ter daleč od bolnišnice, s
katero Je po svoji funkciji
povezan?
Vprašujemo se, ali ne bi
kazalo nameravani dozidek
ob zdravstvenem domu, s
korekturami v načrtu, ra-
je zgraditi kot samostojno
stavbo že ob Potrčevi cesti,
in tako opustiti tudi drago
in zato neracionalno misel
o financiranju centralne
kurjave v sedanjem zdrav-
stvenem domu? Tako bi
morda s prodajo sedanje
stavbe zdravstvenega doma,
zgrajene za stanovanj.ske
namene, dobili spet nekaj
sredstev (poleg posojila, pri-
spevka občanov itd.) za na-
daljnjo gradnjo primernega
zdravstvenega doma na pri-
mernem, že določenem kra-
ju?! Tako bi morda gradnja
kompletnega doma potekla
v treh fazah.
Ali ni sedanji načrt pri-
zidka, v katerem bi bile tu-
di garaže za reševalno po-
stajo, predrag? Ali ne bi
raje stale montažne  garaže
ločeno in bi se denar, ki bi
ga s tem pridobili, uporabil
za prostore v ambulantno
zdravstvene namene?
Nujno je dobro premisli-
ti, predno vlagamo velika
denarna sredstva za gradnjo
provizornih rešitev v na-
šem zdravstvu! Nikakor ne
bi smeli odstopiti od dobre-
ga načrta za gradnjo vseh
zdravstvenih ustanov v pri-
merni bližini na Potrčevi
cesti!
Vsa sodobna mesta in
druga naselja načrtujejo
zdravstvene centre, to je
gradnjo zdravstvenih usta-
nov v primerni bližini, kaf
služi koristno tudi v pri-
meru zaznamovanja takih
središč v primeru vojne ka-
tastrofe, zato naj bodo od-
daljeni od najpomembnej-
ših prometnih žil.
Če se bomo podali v
.gradnjo dozidka ob seda-
njem zdravstvenem domu,
pa čeprav mislimo le na za-
časno rešitev in nato na
prodajo obeh objektov, sta-
rega doma in dozidka. se
bomo za dolgo odmaknili od
naše poglavitne naloge, skr-
beti, da čimprej, pa čeprav
postopoma, zgradimo zdrav-
stveni dom na mestu, ki mu
je pravilno dodeljen ob Po-
trčevi cesti!
FICO V MOPEDISTA
v petek, U. junija sta tr-
čila na cesti v Veliki Nede-
lji osebni avto fiat 750, ki
ga je vozil Anton Cuš iz Ptu-
ja, Jadranska 17 in mope-
dist Anton Hržič iz Vičanec
36. Voznik fička je vozil pro-
ti Ptuju, ko mu je pripeljal
pred avto s stranske ceste
mopedist in mu zaprl oot.
Trčenje je bilo neizbežno in
fiček je zbil mopedista s
popolnoma novim mopedom
po cesti. Na srečo je nastala
le materialna škoda (pri-
bližno 200O din). Voznik mo-
peda ie vozil brez vozniške-
ga dovoljenja.    V. Pajek
Zdra\'nik je stopil iz bol-
niške sobe.
».Ali je zelo hudo. gosDod
zdravnik'« prestrašeno vpra-
ša mlada žena.
»No. da.« meni zdravnik,
»dajte mu najprej te table-
te, nato pa si kupite po
možnosti čimprej, kuharsko
knjigo.«
AVTO MOTO DRLSTVO SLOVENSKA BISTRICA
PRIREDI
V NEDELJO. DNE 20. JUNIJA 1971, OB 15. URI
V MESTNEM PARKU VELIKO
TOMBOLO
GLAVNI DOBITKI:
OSEBNI AVTO ZASTAVA 750
2 MOPEDA — DVOSEDEZNA
PRALNI STROJ
VELOSOLEX — MOPED
ŠIVALNI STROJ
3 PONY- — KOLESA
IN 300 MANJŠIH DOBITKOV
TOMBOLSKA  KARTA VELJA 5.— DIN
V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO TOMBOLA
NASLEDNJO LEPO NEDELJO

TEDNIK — PETEK, 18. junija
■ Preden pričnete čistiti
štedilnik na drva, si namaži-
te suhe roke z navlaženim
milom. Tudi z nohti vtisnite
v milo, da izpolnite praznino
med vrhovi in nohti. Po kon-
čanem delu boste z lahkoto
odpravili umazanijo in saje
z rok, ko jih boste umivali
z navadno toplo vodo in mi-
lom
a Ce nimate pri roki žlice
Zd obuvanje čevljev, si lahko
pomagate z zvitim papirjem
ali z navadnim robcem. To-
da pazile, da en konec robca
ali papirja vtaknete pred
obuvanjem v čevelj.
■ Stare najlonske nogavi-
ce moremo uporabiti tudi za
polnjenje dekorativnih bla-
zin. Nogavice operite, posu-
šite in jih zrežite na drobne
kose, potem pa z njimi na-
tlačite pisano blazino. Perete
jo lahko brez težav skupaj z
napolnjeno maso.
■ Pri barvanju vrat in
drugih kosov pohištva denite
v mastno barvo sok ene li-
mone. Tako boste preprečili
naval mušic na sveže preple-
skan les.
■ Gumbi na moških sraj-
cah bodo ostali celi, tudi če
boste prali v pralnem stroju.
Toda pred pranjem obrnite
srajco na narobno stran in
zapnite vse gumbe.
■ Preden trcte orehe, jih
čez noč namakajte v malo
oslajeni vodi. Tako boste la-
že izluščili cela jedrca.
J Sveže madeže od sadja
boste najlažje očistili s suro-
vim mlekom. Blago z made-
žem namakajte 1 uro v mle-
ku, nato pa ga operite v bla-
gi raztopini detergenta.
■ Cvetje bo ostalo dalj ča-
sa sveže v vazi, če konec pec-
Ijev držimo nad plamenom
tako dolgo, da potemne.
■ Mehko kuhana jajca
lahko ponovno segrejemo, če
jih nekaj minut damo v vro-
čo vodo.
■ Zavese iz plastične mase
smemo pribiti le z okroglimi
žeblji. Žeblji z robovi nam-
reč radi raztrgajo polivinil
ali najlon. Zgornji rob zave-
se okrepimo lahko tudi s ce-
lotanastim trakom.
■ Ce se vam zdi, da meso
že malo .smrdi, ga denite v
razredčen kamilični čaj in ga
pustite v njem 10 minut. Na-
to operite meso v hladni vo-
di. Ce se vonj še ni izgubil,
postopek ponovite.
■ Celo termovka lahko
poči, če vanjo nalivamo pre-
vročo tekočino. Kako bomo
to preprečili? Preden ter-
movko napolnimo, jo za ne-
kaj časa držimo nad soparo.
■ Pretirano stepanje pre-
progam škoduje. Zato pre-
progo očistimo večkrat samo
s sirkovim omelom. Pod pre-
progo pa pometamo in po-
brišemo s suho krpo.
a Kako preprečimo, da sir
ne postane plesniv? V poso-
do, v kateri hranimo sir, po-
ložimo tudi košček sladkorja,
pa se plesen ne bo pojavila.
■ Enkrat tedensko vlijte v
kuhinjski vodovod velik
lonec vrele vode, v kateri ste
raztopile nekaj pralnega
praška.
NAPAČNO
PREHITEVANJE
Na ljutomerski cest; v
Ormožu se je pripetila pro-
metna nesreča zaradi nepri-
mernega prehitevanja.
Voznik osebnega avtomo-
bila Vladimir Stucl, zapo-
slen v EMO Celje, je v kri-
žišču prehiteval tovornjaiks
prikolico. Takrat je iz na-
sprotne smeri pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila
Ivan Soko, učitelj iz Vidma
pri Ptuju. Pri trčenju je so-
potnica Anica Stucl bila
lažje telesno poškodovana in
so jo odpeljali v Zdravstve-
ni dom Ormož.
Materialna škoda na obeh
vozilih znaša 20.000 dinarjev.
jr
TA NAS PA JE
POTEGNIL
Mi.sl:m na modnega kroja-
ča iz Jadranske ulice v Ptu-
ju. Mnogi ga iščemo vsak
dan, toda vedno na njegovih
vratih lahko preberemo le
te besede: »Sel sem domov,
delati začnem v torek!«
Kdaj bo prišel ta torek, ne
vem jaz niti kdo drugi.
Razen tega se je zvedelo,
da je sploh odšel iz Ptuja.
S takšnim »delom« kot ga
je tukaj opravljal, se res ni
mogel preživljati.
Vprašanje pa je, kako bo-
mo dobili mi lahkoverneži,
ki smo mu zaupali, nazaj
svoje blago.
PTICE,
MEDNARODNI
SEJALCI?
Do nedavnega je veljalo
mnenje, ptice ne igrajo po-
membne vloge pri razširjanju
nekaterih vrst rastlinja po
širših območjih našega plane-
ta. Strokovnjaki so trdili, da
semena ostanejo le od 2 do 11
ur v ptičjem prebavnem trak-
tu, kar je vsekakor prekratek
čas, da bi ptica med tem pre-
letela večjo  razdaljo.
Novi poskusi pa so dokazali,
da lahko semena ostanejo v
ptičjem telesu do 340 ur, ne
da bi izgubila sposobnost ka-
litve, ko jih ptica izloči. Ta
čas pa seveda povsem zadošča,
da ptica medtem preleti gore
in morja. Zaključek ameriške
revije Science: domnevati
smemo, da so ptice igrale po-
membno vlogo pri prenašanju
semen z enega konca Zemlje
na drugega,
LETA 2000 BODO
LJUDJE
OGLUŠELI
Kot poročajo iz Ženeve,
bodo že leta 200O vsi ljudje,
ki prebivaj o v velikih me-
stih na svetu, popolnoma
oglušeli. če se bo hrup, ki
ga povzročajo številni av-
tomobili, letala in drugi
stroji, še naprej tako stop-
njeval. Do te. lahko bi de-
jali za človeštvo katastro-
falne ugotovitve, je prišla
mednarodna standardizacij-
ska organizacija (ISO) v
Ženevi.
Najbolj prizideti so se-
daj Američani. Po navedbah
te organizacije poraste hrup
v velikih mestih letno za
en decibel. To zadostuje, da
bodo ljudje v starosti do 30
let povsem oglušeli, če ne
bodo poskrbeli za ustrezne
dušilce zvoka oziroma ro-
pota, k; ga povzroča moder-
na civilizacija. fh
Kino tudi v Šmortnem no Pnhnrin
Šmartno na Pohorju je
hribovit predel bistriške oId-
čine z okrog 1450 prebivalci.
Do letošnje pomladi ta pre-
del ni imel kinematografa,
sedaj pa imajo prebivalci
možnost po zaslugi mladih,
agilnih članov prosvetnega
društva gledati v kraju sa-
mem primerne filme. V ta
namen so si sposodili kino-
aparaturo, filme pa jih po-
sreduje TIS Slovenska Bi-
strica. '
Seveda so v tem pogledu
težave, ker morajo vsakikrat
v te namene preurejati eno
izmed učilnic tamkajšnje šo-
le. Vse to jih usmerja k te-
mu, da se zavzemajo za
zgraditev posebne prosvetne
dvorane v okviru gasilskega
doma, ki bi, razen za potre-
be kina, služila tudi drugim
kulturno-prosvetnim potre-
barn. To območje namreč v
veliki meri mladina zapušča
in odhaja drugam, večkrat z
izgovorom, da v kraju ni
kulturnega razvedrila. Z
zgraditvijo prosvetne dvo-
rane bi pomagali mladim
ljudem, da bi v njem našli
v kulturno-prosvetnem de-
lovanju svoje interese.
Vsekakor bo v kraju tre-
ba precej sloge in priprav-
ljenosti za sodelovanje vseh,
da bi kraj čim prej dobil
prosvetno dvorano in mladi
ljudje svoj prostor za kul-
turno življenje.
PR
Med tistimi, ki slavijo zlati jubilej,
sta tudi Marija in Ivan Klajderič
iz Ritoznoja pri Slovenski Bistrici
VESELIH PETDESET LET
POD VINSKIMI GORICAli
Povsod pod vinskimi go-
ricami prebivajo veseli
ljudje, če pa raste takoj za
domom tako priznana kap-
ljica kot je Ritoznojčan, po-
tem je seveda še bolj veselo.
Obiskali smo Marijo in Iva.
naKlajderiča, ki sta na bi-
striškem matičnem uradu po
petdesetih letih še enkrat po-
trdila svojo pripadnost za-
konski zvezi. Reči moramo,
da smo v Ritoznoju prežive-
li  veselo  popoldne,  za  kar
sta seveda poskrbela zlati
ženin in nevesta.
Klajderičeve pravzaprav
niti ni tako lahko najti, kaj-
ti v tistih krajih jih je več.
Potrebno je vedeti, da išče-
te tiste iz »stoka«, pa pro-
blemov ni več. Slavij enca
smo zalotili pred hišo, po-
govor pa je prav gotovo po-
tekal o rečeh, ki jih lahko
slišimo ob vsakl kmečki hi-
ši. Potem smo ob specialite-
ti iz tunke in domačem ja-
bolčniku skupno obudili spo-
mine na njuna minula leta.
»Zlata« nevesta Marija pa
še prej ni pozabila poveda-
ti, kako pozorni so na ob-
čini, ko so jima pripravili
tako lepo darilo, pa tudi
predsednik občine je čisto
v redu fant, tako da_ si te-
ga človek skoraj ne bi pred-
stavljal.
Oba sta bila rojena leta
1894, Ivan pri Sv. Barbari,
Marija pa na Prihovi. Na-
šla sta se v Ritoznoju, pa kaj
bi o tem, ko je že tako da-
leč. Z ženinom Ivanom sva
se zapletla v pogovor o ča-
sih, ko je služil avstroogr-
skega cesarja. Ze prvo I
svetovne vojne so dvajs,
letnega mladeniča posl^
nabor v Celje, nedol^o
tem pa se je že uril za V(
ščaka na Vrhniki, pot ,
bojišča potem seveda ni]
la dolga. S poljskimi lo,
jo je moral mahniti v Ga
cijo, dodal pa je še, dg
je ruskega mraza dodoh
naužil. Dolge vojni^-ke kai
ere ravno ni dosegel, kg
znašel se je med ujetjjji
zato pa je od takrat napi
veliko potoval. Najprej
dva meseca preživel v M
skvi, kjer se je zdravil
tifusom, potem pa so. j
»popeljali na izlet« v dJ
ni Taškent. V taborišče,,
strpali nad 30.000 ujetnik«
Mnog; izmed njih pa so pi
šli na vroče prav z velike(
mrazu. V bojazni, da ne\
tifus zavladal tudi v Ti
kentu, so jih spet natovolj
na vagone in končno je \^
stal v bližini Rige, kjer J
jih tudi »osvobodil;«. Sev
da je bil povratek donM
tudi zanimiv, vojaška »žl
ca« pa je šele pričela dei,
vati, zato se je kaj kma
znašel med Maistrovimi b«
ci na Koroškem. No ja. 6*
pa so le bili...
Potem je začel svojo vifl
carsko pot, kjer je pravzi
prav dosegel »višjo« mesl
saj je bil nadviničar. Z d"
go vojno pa so seveda pC
šli drugi časi. Z ženo sta 1
vključila v zadrugo, z agr*
no reformo pa sta dobila Ij
§0 in nekaj zemlje, kjer I
danes prebivata, V pokoj 1
odromal leta 1954 in hu*
mušna pripomba, da bo_ '
cialno kar dobro izkori^
je bila celo na mestu-
dinarjev pokojnine dobiV'
s tem denarjem pa sta z ž«
no zadovoljna, saj
stvari pridelata še doma.
Porekli smo še besedo
prihajajočem bisernem sla]
ju, potem pa smo pus*"
Marijo in Ivana pod vinogn
dom, ki jima je delal drtf
bo večji del njunega živU^
nja. D. Utenkar
Na matičnem uradu
j{J)NlK — PETEK, 18. junija 1971
STRAN 11
yasc zdravje
kako zadržati pre-
zgodnje staranje?
»Giblji se, delaj, zmerno jej, ne pij, ne kadi preveč, pa
^1 dočakal visoko in vedro, prav nič nadležno starost!«
•ytak nasvet bi lahko strnili vsebino poročila, ki ga je o
zdravstvenem varstvu starejših ljudi in o preprečevanju
prezgodnjega staranja objavila Svetovna zdravstvena or-
ganizacija (WHO). Sestavljeno je na podlagi gradiva, ki
50 ga pripravili strokovnjaki iz 20 evropskih dežel, nana-
' % pa se na tri starostne skupine: v prvi so »ljudje sred-
jpjih let« (45—49), v drugi »starejši letniki« (60—74), v
(retji pa »stari ljudje« (75 let in čez). Tiste nad 90 let bi
bilo treba po mnenju strokovnjakov WHO uvrstiti v sku-
nino »zelo starih ljudi«.
i Prezgodnje staranje je delo-
ima ali splošno pospešen pro-
ces, kaže pa se v tem, da člo-
fek predčasno dobi značilne
poteze starostne skupine, v
jjatero še ne sodi po svojih
letih.
Po kakšnih merilih ugotav-
ljajo biološko starost? Posku-
sov in postopkov je nad sto,
pri izbiranju podatkov za
stanja prebivalstva upošteva-
splcšno sliko zdravstvenega
jo le nekatere. Med znaki sta-
tisti so naslednji činitelji: te-
(sna drža in hoja, gube na
ibrazu, osivelost las, sluh in
Bbovje. Na podlagi teh podat-
[ov je mogoče vsaj približno
igotoviti, koliko se funkcio-
Hlno in organsko stanje do-
ločenega človeka sklada z nje-
govo koledarsko starostjo, se
pravi, ali je v resnici ali sta-
rejši, kot bi sodili po njegovih
Med činitelji, ki vplivajo na
stanje, omenjajo izvedenci
letih.
predvsem fizično aktivnost,
delo, hrano in alkohol. Fizič-
na aktivnost je nujna za lju-
di vseh starosti, seveda pa
mora biti njen obseg prilago-
jen sposobnosti in možnostim
vsakega posameznika. Po po-
datkih sovjetskih strokovnja-
W si človek z njo ohrani
funkcionalno zmogljivost, sta-
rejšim ljudem pa gibanje in
oelo krepita prilagoditveni me-
Mnizem in izboljšujeta delov-
no sposobnost.
Kdor redno dela — pravijo
strokovnjaki — ima neke vr-
ste obrazec trajne dinamike,
to pa v njem oblikuje zado-
voljstvo in mu daje zadošče-
nje. Seveda se mora dejavnost
skladati z možnostmi starejše-
ga človeka, za katerega je ze-
lo važno, da postopno zmanj-
šuje obseg in ritem svojega
dela. V tej zvezi je v poročilu
WHO posebej poudarjen »ko-
njiček«, ki naj bi ga imel
vsakdo že prej in nasploh zla-
sti tisti čas, ko oddide v po-
koj.
Starejšim ljudem priporo-
čajo izvedenci WHO dobro
hrano, ki po količini seveda
ne more biti enaka hrani mla-
dih ljudi. Razen ustreznih ka-
lorij so za starejše še poseb-
nega pomena vitamini in mi-
nerali. Kakor so ugotovili
strokovnjaki na več zborova-
njih, se na starejših ljudeh —
tudi pri tistih, ki im.ajo mož-
nost za najboljšo prehrano —
dokaj pogosto kažejo zname-
nja nedohranjenosti, včasih
zaradi težav z zobmi ali s pre-
bavo, pa tudi zato, ker ti lju-
dje živijo zase, prepuščeni sa-
mi sebi.
Alkohol je med poglavitnimi
krivci oziroma povzročitelji
hitrejšega staranja živčevja.
Kajenje pospešuje pljučne bo-
lezni in koronarno sklerozo,
določena nevarnost pa se skri-
va za starejše in stare ljudi
tudi v najrazličnejših zdravi-
lih, zlasti če jih jemljejo brez
zdravniškega nadzorstva.
Ob načrtih nekega beograjskega podjetja,
da bo priredilo bikoborbo
Kaj je in kako
poteka bikoborba?
To je ceremonija, ko na-
stopajoči več kot dve uri
mučijo in dokončno ubijajo
pol ducata bikov. Arena ni
igrišče, pač pa klavnica.
Nastopajoči niso športniki —
igralci — idoli, pač pa me-
sarji in klavci, ki bike v are-
ni počasi ubijajo.
Pravila za živali: vsak bile
mora biti težak ca. 450 kilo-
gramov, star tri do štiri le-
ta, popolnoma črne kože. To
so posebej rejeni biki. Rejci
bikov so v Španiji najboga-
tejši ljudje. Turistom prire-
jajo tudi male corride (bi-
koborbe), v kateri lahko sam
turist nastopa kot matador,
ki se bori proti staremu o-
nemoglemu biku, ki mu pred
tem odžagajo rogove, nema-
lokrat do živega, s čimer bi-
ku povzročijo hude boleči-
ne.
Začetek bikoborbe: zače-
tek bikoborb pozdravi pred-
sednik mesta, nato sledi
obhod nastopajočih na ko-
njih v črnih pa tudi raz-
košnih barvnih kostumih,
odvisno pač, kakšno vlogo
igra kateri izmed nastopajo-
čih pri klanju živali. Trombe
najavljajo začetek in ko
predsednik mesta, kjer je
bikoborba, vrže v areno
ključ ograde, spuste bika na
prizorišče. Prvi bik prihaja
iz temne globoke ograde in
se ustavi oslepljen od žgoče-
ga sonca na pesku arene.
Poseben igralec bika zvabi
na sredino, pojavijo se pi-
kadorji na konjih, ki raz-
mesarijo s posebno leseno
palico, na katere koncu so
po tri do štiri jeklena kot
britev ostra rezila, dolga pa
po 13 cm, bikove mišice na
vratu in plečih ter presekajo
žile, iz katerih prične briz-
gati kri na vse strani. Vse to
traja seveda precej časa. Bik
se v bolečinah zapodi v ko-
nja, vendar ga ne rani, ker
se mu pikador s konjem
spretno umakne. Zato je pi-
kador na konju docela na
varnem. Njegova naloga je,
da biku čimprej zasadi do-
ločeno število banderilosov
v hrbet. Z vso močjo ta po-
rine bodalo v bikovo me-
so, iz katerega brizga kri na
vse strani in žival utruje-
na od bolečin in beganja po
areni povesi glavo in se po-
skuša umakniti. Dostikrat
zaradi ponesrečenih ubodov
v druge dele telesa biku
steče še več krvi. Kri bru-
ha iz_ gobca, in nosnic pa
tudi iz ušes ter mu zaliva
oči, da ne vidi dosti okrog
sebe — temu pravijo CARI-
OCCA. Klanje se nadaljuje,
kajti bik mora obležati v
areni. Ošiljena rezila kot
britev spet režejo nove ra-
ne ali pa stare še bolj raz-
mesarijo. Bik trpi neznosne
muke. Pene, pomešane s
krvjo bruhajo iz gobca, kle-
ca na prednje noge, se spet
dvigne, lovi sapo. Tedaj še-
le nastopi toreador, z Vero-
niko (velika rdeča ruta) tik
do bika, da se le ta z zad-
njimi močmi postavi na no-
ge. Gledata si iz oči v oči.
Žival vsa razmesarjena in
okrvavljena pričakuje od
človeka pomoči, vendar do-
živi nasprotno. Ta »idol«, ta
»mojster« klanja zadaja bi-
ku vedno nove in nove rane.
Naloga toreadorja je, da bi-
ka čimdalj mori.
V tem času niatador za o-
grajo opazuje bika, ki ga bo
naposled ubil. Študira nje-
gove kretnje, njegova šibka
mesta, načine reakcije. O-
glasi se »predsmrtni marš«
za bika, ki je ves krvav
klecnil v mlake krvi. God-
ba zaigra »Valencio«. Žival
še živi. Gmota krvavečega
mesa čaka na tako imenova-
ni »trenutek resnice«, vendar
to ni trenutek kot mislijo in
pričakujejo gledalci. »Tre-
nutek« traja 20 minut. Kot
»post festum« umorjenemu
biku omotajo rogove z vrvjo,
nato ga odvlečejo iz arene.
Ko očistijo kri, sledi nastop
in obhod nastopajočih. Zma-
govalcu poklonijo odrezano
bikovo uho, ta pa ga vrže
množici na tribuni.
Bikom pred pričetkom
corride več kot dve uri me-
čejo na gobec vreče s pe-
skom, težke po ca. 20 kilo-
gramov. Namen tega je, da
bi živalim opešale mišice na
vratu zato, da med bikobor-
bo ne bi dvigale glave.
Spanci pravijo, da ni prave
corride, če v areni ne oble-
ži vsaj šest bikov. To se
pravi, da je arena prava
klavnica, toreador in številni
njegovi pomočniki pa niso
športniki, ampak klavci.
Razumljivo je, da s taki-
mi nekulturnimi prireditva-
mi _ ne stopamo naprej po
poti napredka, vračamo se
nazaj v stari vek. Corrida
je ena najbolj surovih pri-
reditev na svetu, na kateri
si krvi željni gledalci daje-
jo duška in zadovoljujejo
svoja najnizkotnejša nag_
njen j a.
F. H.
DOBRA VOLJA - UČINKOVITO
ZDRAVILO
Znano .je, da pesem, vese-
lje in duhoviti razgovori
vplivajo na razpoloženje bol-
nika, posledica tega pa je,
da se tudi bolje počuti.
Kadar se človek veseli, se
življen.j.sk: procesi v njego-
vem telesu hitreje odvijajo.
Velikega pomena pri vsem
tem pa je stanje živčnega si-
stema, zato vse to, kar ga
krepi, pomaga tudi v borbi
proti boleznim.
Ko so raziskovali vzroke
dolgega življenja, so skoraj
pri vseh stoletnikih ugoto-
vili, da so bili ti ljudje iz-
redno vesele narave, da so
imeli veliko smisla za hu-
mor in da so vsi ljubili do-
bre šale.
Prav nasprotni pojavi pa
se kažejo pri slabern razpolo-
ženju. Kadar se človek raz-
burja, če je zaskrbljen ali
zagrenjen, nastopijo v mož-
ganski skorji motnje in po-
tek krvnega obtoka je ob-
remenjen. Dihanje postaja
površno, puls manj ritmičen,
poslabša se tudi razpolože-
nje in človek se začenja sla-
bo počutiti. Pod dolgotraj-
nim vplivom takih negativ-
nih čustev se lahko razvije-
jo celo nekatere bolezni —
kot povišan krvni pritisk,
angina pektoris, srčni in-
farkt, težka živčrra obole-
nja.
Čustva so Dosledica živ-
ljenjskih okoliščin, toda raz-
lični ljudje nanje različno
vplivajo. Poznamo na stoti-
ne primerov, ki to dokazuje-
jo. Popolnoma enake težave
:n situacije so ljudje dobre
volje zlahka razrešili, neod-
ločni in čemerni pa so po-
tegnili kratko.
Zdravniki so že pred dav-
nim časom ugotovili, da gim-
nastika :n fizične vaje od-
lično vplivajo na razpolo-
ženje bolnika, kajti prepre-
čujejo mu, da bi se prepu-
stili bolezni. Zato v moderni
medicini to dejstvo uporab-
ljajo kot eno pomembnih
»zdravilnih sredstev«.
Ce ljudje mislijo samo na
svojo bolezen, postanejo za-
skrbljeni in zagrenjeni. To
jim zdravje še poslabša. Za-
to mora zdravnik bolnika še
pomiriti, mu vzbuditi zau-
panje, dotiro voljo in vedro
razpoloženje. Pri tej nalogi
ima seved^a zdravnik težko
nalogo, saj mora pri razgo-
voru z občutljivim pacien-
tom paziti na vsako svojo
besedo.
Gradbeno podjetje
»OGRAD« Ormož,
Kolodvorska ul. 7
razpisuje prosta učna mesta učencev v gospodarstvu
v gradbeni stroki za poklic zidar ali tesar.
Kandidati, ki se potegujejo za prosta učna mesta,
morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— imeti morajo končano osemletko
— starost do 18 let
— morajo biti zdravstveno sposobni za oprav-
ljanje dela za poklic zidar ali tesar.
Kandidati morajo predložiti upravi podjetja na-
slednjo dokumentacijo:
— vlogo (prošnjo) brez takse
— šolsko spričevalo o končani osemletki
— zdravni.ško spričevalo.
Razpis velja do 30. junija 1971.
TEDNIK,
vaš list
STR A'M 12
TEDNIK — PETEK, 18. junija J
Ljudje, ljudje - preveč
Učene glave se bodo kaj-
pak, dokler bo stal svet, za-
grizeno prepirale, kje je
resnica: ali je ljudi preveč
ali pa je treba pljuniti v
dlani in pridelati več hra-
ne.
Resnica je tako preprosta,
da jo razume vsakdo — brez
učenih razprav.
Pov^ečanje pridelka je te-
žaven, dolgotrajen, drag in
marsikdaj tvegan proces.
Glede naraščanja prebival-
stva pa je najbolje, če pov-
zamemo sicer malce cinično
pripombo iz zaključka slovi-
te knjige »The Population
Bomb« dr. Paula R. Erlicha,
profesorja na univerzi v
Stanfordu in avtorja več kot
70 znanstvenih razprav in
več knjig o populacijski bi-
ologiji: »Na žalost lahko
ljudje v ogromnih količinah
proizvaja nekvalificirana de-
lovna sila, ki še uživa pri
delu«.
Ljudje se zares neznansko
podjetno razmožujejo. Po-
glejmo nekaj statističnih po-
datkov iz raznih virov, ki
govoHjo o številu ljudi na
vsej Zemlji:
leto Prebivalcev
1800 880 000.000
18,50 1,070.000.000
1900 1,720.000.000
1930 2.000.000.000
1950 2,410.000.000
1966 3,400.000.000
1970 4,000.000.000 pribl.
1985 4,500.000.000 pribl.
2000 7,4—8,0 milijard
Primerjava s plazom ali
eksplozijo sploh ni pretira-
na. V sivi prazgodovini je
trajalo milijon let, da se je
prebivalstvo podvojilo. V
obdobju od leta 6000 pred
našim štetjem do leta 1650
se je prebivalstvo podvojilo
na vsakih 1000 let. Za na-
slednjo   podvojitev je bilo
treba le še 200 let. Potem se
je prebivalstvo podvojilo že
v 80 letih (1850—1930) in na-
to že v 40 letih (1930—1970)
medtem ko nam naslednjo
podvojitev obetajo že v na-
slednjih 30 letih.
Položaj še bolj zaostruje
dejstvo, da nastaja prira-
stek predvsem v deželah v
razvoju. Po podatkih FAO
se v nerazvitih deželah pre-
bivalstvo podvoji v 20 do 35
letih. V razvitih deželah tra-
ja podvojitev 50 do 200 let
ifv Jugoslaviji približno 50
let).
Sedaj je popolnoma jasno,
odkod nove stotine milijo-
nov prebivalcev na našem
planetu, obsojene že v na-
prej na lakoto. Se Jugoslo-
vani se precej hitro množi-
mo — kar premislimo, kako
bi bilo,- če bi se prebivalstY0
pri nas podvojilo na vsakih
20 let; ducat gospodarskih
reform in ducat stabiliza-
cijskih ukrepov nas ne bi
spravili na zeleno vejo!
Prebivalstvo nerazvitih de-
žel se neverjetno hitro mno-
ži. Po statistikah FAO je
leta 1956 živelo v nerazvitih
deželah 1,5 milijarde ljudi,
medtem ko jih bo leta 1985
že vsaj 1 milijarda več. Kar
85 odst. vseh otrok, ki so se
ali pa se bodo rodili v ob-
dobju 1965 do 1985, bo v
»revnih« deželah. Leta 1985
bo treba na svetu za 80 odst.
več hrane kot 1962. kar po-
meni letno povečanje za 3,9
odst., medtem ko je bil po-
rast v proizvodnji hrane v
nerazvitih deželah od 1956
do 1966 samo 2,7 odst. letno.
Ljudi je torej preveč. V
revnih deželah se množijo
vedno hitreje in do časa, ko
bo tam mogoče uveljaviti
učinkovito kontrolo rojstev,
bo minilo mnogo več let,
kot do velike lakote.
Zgrozimo se: kaj bo, če
pojde tako naprej. Odgovor
je z matematično nepriza-
detostjo izračunal J. H
Franklin, britanski fizik. Ce
se bo 5e 900 let rast prebi-
valstva na zemlji nadalje-
vala tako kot doslej, bo ta-
krat na našem planetu
60.000.000.000.000.000 (šest-
deset milijonov milijard)
ljudi ali ^okroglo 8 na v.sak
kvadratni meter površine,
vključno s površino morja.
Da bi zagotovili vsakemu
2,5 do 3.0 kv. metra površi-
ne bi morali vso zemljo po-
kriti z 2000-nadstropno'Stav-
bo!
Ljudje seveda razvijajo
toploto in ko bi jih bilo na
zemlji miljardo milijard, bi
imela gornja površina vse
zemlje pokrivajoče stavbe z
nekaj tisoč nadstropji že
temperaturo, pri kateri .se
tali jeklo — pravi J. H.
Franklin.
To je seveda nedosegljiv,
čeprav poučen ndsmisel.
Utrne pa se nam druga
misel — razumljiva v času
začetnih prodorov v veso-
lje. Človek naj kolonizira
bližnje planete!
Tudi to je izračunal bri-
tauAki fizik. Prirastek 50
let bi zadoščal, da človek
enako gosto naseli poleg
Zemlje še Venero, Merkur,
Mars, Luno in še Saturn in
Jupiter za nameček.
Seveda pa vse to ni mo-
goče. Rešitev ni v vesolju
temveč na Zemlji — je pa
neznansko    nujna,
vsesplošna   lakota le §g 'j
ali 20 let pred nami.      ^1
Papež Pavel VI. jg (j.
Generalni skupščini Orgg
zacije združenih narod!'
»Prizadevati si morate, ]
bi povečali količino kruh
tako da bi zadoš al za ^
vsega človeštva.« ^
Imenitno — zavihajmot«
rej rokave in pljunilo ,
dlani in pridelajmo ve
hrane za pojedino življenjj
Toda, ali lahko pridelaj
več hrane?
Iz vsebine
»Naših zapiskov«
Zadnjič sem opisala, za-
kaj Naši zapiski — glasilo
dijakov gimnazije Dušana
Kvedra niso uspeli v tek-
movanju za najvišjo novi-
narsko nagrado »Zlata pti-
ca«, ki jo je podelila revi-
ja Mladina za najboljše
srednješolsko glasilo v Slo-
veniji. To je zaradi tega,
ker i^bil ocenjevalni krite-
rij — najboljši novinarski
pristop je stil pisanja se-
stavkov. S tem pa ni reče-
no, da je vsebina Naših za-
piskov slaba. Nasprotno! Po
vsebini in po resničnih pro-
blemih, ki jih zaznava mla-
dina, pa se lahko meri s
katerimkoli drugirrf glasilom
srednjih šol v Sloveniji.
Naj navedem kratko vsebi-
no in sodelavce:
Uvodno besedo je napisa-
la Ljuba Neudauer, ki ob-
sega tudi kratek povzetek
celotne vsebine. Članica u-
redniškega odbora Lidija
Pešec je prispevala daljši
sestavek »Med osnovno šo-
lo in gimnazijo«, ki ga je
popestrila s konkretnimi od-
govori prvo-gimnazijcev na
več vprašanj; Prispevala je
tudi črtico »Skupaj sva na-
šla srečo«. Prvi vtis pri uč-
ni uri je spretno onisala tu-
di Slavka Lipavšek.
O pomenu telesne vzgoje
in o zastareli, neprimerni
telovadnici naše gimnazije
se je razpisal Dušan Ko-
pušar. Kot pravo nasprotje
temu, pa opisuje vadbo v
moderni telovadnici Rado-
van Ačimovič, pod naslo-
vom: »Kako sem začel s tre-
ningi«.
Vesna Ceh je napisala dva
bolj literarna prispevka
»Spomin na bledi obraz«, z
izrazito socialno temo in
pretresljivim srečanjem z
revščino. V drugem sestav-
ku »Pot do novega sveta«,
pa opisuje počutje mladega
igralca, od prve bralne va-
je v gledališču pa do pre-
miere in do igralskega po-
klica.
»Pozabljeni svet« je dala
naslov svojemu prispevku
Milica .Jeza, ki opisuje srh-
ljiv primer številne družine
v Halozah, kjer domuje al-
kohol. Mi..rta Banič opisuje
razliko med Halozami, enii
najrevnejših predelov
Sloveniji in med razvito G
renjsko. Na isto temo je n
pisal sestavek »Življenje
Slovenskih goricah dane
tudi Vlado Horvat.
Socialna tema je tudi
snovni motiv obeh prispe
kov Eme Klajderič, V p
vem »Moje bridko poletj
opisuje kruto življenje i
klice s podeželja, ki bi
tako rada učila. Druga zgc
ba »Nedokončana pripove<
pa je vsa prepletena s spi
mini na dobro staro babie
»Današnji človek« je a
slov prispevka Sonje Mojj
lovič, v katerem opisuje, k
ko se ljudje pehajo, uspev
jo, propadajo in hlastajo l
materialnim blagostanjem.
Vesna Rebernak s svoji
prispevkom »Magnetizei
med platnicami« približu,
mladim svetovne klasike,
s svojim težkim slogom
redko ugajajo mladim br
cem.
S smislom za duhavitt
Vekoslav Prejac opisuje d
godivščine s šolskega izid
pod naslovom »Kultura, pu
in teran«. Omenim naj še p
spevke »Srečanje«, »Danesi
pouka« in kroniko »Sede;
dni pred ekranom«, vend;
se avtorji teh prispevkov n
so podpisali s polnim im(
nom. I
Iz naštetega je razvidno, i
je vsebina Naših zapiskov z
lo raznolika in prav goto\
za vsakega bralca tudi zan
miva. S tem, da smo gli
silo Naši zapiski zamenja
s svojimi kolegi iz srednjj
šol tudi iz bogatih krajev Si
venije, smo tudi prispeva
k temu, da nas bodo bolj si
znanili s težkim življenje)
naših vrstnikov v Halozah i
Slovenskih goricah.
Ob koncu je treba izroči J
priznanje našim mentorjei
ali bolje povedano svetova
cem prof. Heleni Podgoršk(
vi in prof. Matildi Hlupičev
ki sta z nasveti pomagali
tako pestri vsebini našega 1
sta.
Jožica Fideršsk,
I a razred gimnaz:je
Dušana Kvedra, Ptuj
jjjj^ _ PETEK, 18. junija 1971
STRAN 13
llconcu
skega leta
g junija se konča
leto. To je pomemb-
odi za starše. V l^m ča-
gtarši obveščeni, kako
^jljov otrok napredoval
|, j„ kakšen uspeh je
' I_ V tej situaciji mo-
^ti starši trdni in se
.jtj e>notivni!i   reakcij.
če otrok ni uspel,
je otrok dosegel svo-
isposobnostim  primeren
, bi  naj   starši   dali
anje šoli za napore, ki
jf vložila,  da je  otrok
^fdoval. Ce pa otrok ni
L] pričakovanega uspe-
jtarši nikakor ne smejo
^ obdolževati   šole   ali
,lj8, pa je mnogo boljše
;ftovati se z njima, ka-
la najboljši način prema-
nastalo   situacijo   ter
'ugati otroku, da bo  v
ednjem   šolskem    letu
I bolj popravil to stanje.
' ikšnega otroka   nikakor
li smeli kaznovati ali ga
lovati^ s tem, da bi mu
DOgočili   normalne   po-
lice,  ki   jih    potrebuje
šolski  otrok. Pač  pa
' med  počitnicami   treba
■ Tat govoriti z njim   o
- jo^kako se bo v bodo-
če lotil svojega šolskega de-
la, da ne bo imel ponovnih
težav v šoli.
20 km na debelo
muh
Vemo, da je plodnost ne-
katerih živali izredno velika
— nikdar pa se ne potrudi-
mo, da bi si o njej ustvarili
oprijemljivo predstavo. Tak-
šnih računov, ki so na srečo
le teorija, pa se je lotil ame-
riški raziskovalec dir. Wil-
bei-1;.
Ce bi se muhe na področju
ZDA začele povsem neovira-
no množiti, bi v dveh letih
pokrivale celotno področje
ZDA dobrih 20 km na debelo
v neprekinjenem sloju. V
nekaj mes. ima namreč sob-
na muha teoretično lahko
720 milijonov potomcev.
Za muhami se je dr. Wil-
bert lotil podgan. En sam
podganji par bi mogel imeti
v treh letih 253.000 potom-
cev, v desetih letih pa že do-
brih 48 kvadrilijonov, toč-
neje: 48.310.698.893.030.344.720
potomcev.
Pravimo »ploden kot zaj-
klja« — in se motimo. Zajč-
ji par more imeti v desetih
letih kvečjemu 61 milijonov
(!) potomcev. Vse drugačen
rekorder je riba jeseter, ki
zleze letno 2.OO0.0O0 jajčec —
in to tudi 50 let zapored! Si-
cer pa zmore polenovka let-
no 4 milijone jajčec, krap
500.000 in slanik 50.000. Če-
belja matica zleze dnevno
1000 jajčec, »kraljica« pri
termitih (mravlje) do 80.000.
Narava sama poskrbi, da
preživi le pičel drobec mož-
nih živalskih življenj. Samo:
ljudje smo zagotovo zelo po-
časni in skromni...
DAROVALCI KRVI
Darovalci iz Ptuja
18. maja
Marica Petek. Muršičeva
2, Slava Cucek, Slov. trg 6,
Genovefa Ambrož, Stojnci
141, Anica Petrovič, Nova
vas 48, Jarjez Lipavšek, iHaj-
doše 31, Janez Zoreč, Jiršov-
ci 66, Fanika Indžič, Lacko-
va 8, Ivan Kozel, Rodni vrh
27, Pavla Kmetec, Stuki 28,
Nežka Erjavec, Krčevina 133,
Stamko Doliška, Selška 22,
Lizika Pomdrk, Mala vas 37,
Zofka Poljšak, Zagreb. 80,
Ivan Milošič, Podlehnik 50,
Franc Kodrič, Stojnci 42,
Franc Mlakar, Lancova vas
73, Ivan Cvetko, Ormož,
Franc Emeršič, Spuhlja 60,
Franc Emeršnč, Bari slavci 24,
Franc Medved, Kajuhova 20,
Franc Vidovič, Krčevma 102.
Mirko Kotnik, Ljutomerska
18, Jakob Trafela, Ljubsta-
va 44, Alojz Haladeja, Po-
brežje 97, Janez Arnuš, Ja-
než, vrh 11, Janez Potočnik,
Placar 72, Vera Pidl, Pobrež-
je 169, Katarina Maroh, Lan-
cova vas 77, Marija Jus,
Lancova vas 61, Anica Mur-
ko, Kidričevo 33, Milan Ko-
kot, Lovrečan 23, Helena
Pajenk, Prešernova 5, Vili
Pajenk, Prešernova 5, Jože
Pajenk, Prešernova 5, Lov-
Darovalci iz Leskovca
renc Mlakar, Repišče 20,
Štefan Oršič, Gruškovje 159,
Terezija Ciglar, Mala Var-
nica 12, Berta Flajhar, Le-
skovec 6, Franc Zavec, Sko-
rišnjak 2, Kristina Milošič,
Repišče 46, Marija Kozel,
V3l. Varnica ^3, Liza Vido-
vič, Mala Varnica 15, Jožica
Topolovec, Vel. Varnica 17,
Lizika Milošič Vel. Varnica
98, Ana Krajnc, Vel. Varni-
ca 84, Ana Petrovič, Gruš-
kovje 148.
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO:
Cvetlana Kostanjevec, No-
va vas 92 — Borisa; Ana Go-
milšek, Gorišnica 3 — Kse-
nijo; Marija Rajter, Moravci
39 — Mirana; Genovefa
Murko, Mestni vrh 60 a —
deklico; Marija Cuš, Gaber-
nik 31 — Marjana; Ana Vin-
d.š. Vel. Varnica 59 — de-
klico; Pavla Zidarič, Loper-
šice 11 — Ivana; Marija
Hvaleč, Majski vrh 45 —de-
klico; Roza Vindiš, Pleterje
33 — deklico; Marija Sotler,
Zagrebška 75 — dečka.
POROKE:
, Vladimir Dornik, Dravska
3 in Zvezdana Ludvig, Er-
bežnikova 2, Samobor; An-
ton Juršnik. Velenje, Šale-
ška 16 in Mira Šrdinšek,
Kungota 44; Jadez Cimer-
man, Pacinje 22 in Marija
Kostanjevec, Kicar 66; Ivan
Strucl, Spolenjakova 2 in Ja_
dranka Unuk, Trg svobode
3.
UMRLI SO:
Marija Kaučič, Pavlovski
vrh 63, roj. 1897, umrla 7.
junija 1971; Ana Kostanje-
vec, Trstenjakova 7, roj.
1906, umrla 8. junija 1971;
Jože Šalamun, Spolenjakova
4, roj. 1908, umrl 9. junija
1971; Ivan Greif, Slovenski
trg 10. roj. 1893, umrl 10. ju-
nija 1971; Katarina Bohak,
Trstenjakova 6. roj. 1899, u-
mrla 13. junija 1971.
STR/.N 14
TEDNIK — PETEK, 18. juf^j,
Povest za velike in male
Prepir
Jaz in očka sva se sprla.
Torej, sprla sva se in se več
ne pogovarjava. On molči
nasproti ■ meni, jaz pa prpti
njemu. Sedi za svojo mizo
in ves namršen nekaj piše,
jaz pa se igram z lutko, ki
mi jo je kupil in sem tudi
nasršena. On ve, da sem jez-
na nanj, jaz vem, da je on
jezen name, samo da tega ne
poveva drug drugemu, ker
bi v tem primeru morala go-
voriti, čim pa bi spregovo-
rila, ne bi bila več jezna
drug na drugega.
Očka je vstal in odšel v
kuhinjo, da bi pil vodo, prav
to pa sem storila tudi jaz.
Pri pipi sem ga rahlo suni-
la in on je sunil mene. Edi-
na razlika je _ bila, da sem
se jaz umaknila, on pa ne.
Bila sem še bolj jezna. V
jezi so ljudje enakopravni
in nimajo pravice biti važni
kot moj očka. Mračno me je
pogledal in jaz sem tako po-
gledala njega, potem pa je
odšel v sobo. Jaz sem odšla
za njim.
Se malo in mama naju bo
poklicala k kosilu. Res me
zanima, kako bo sedel na-
sproti meni ves jezen. Vem,
nagnil se bo nad krožnik in
hlastajoče bo jedel ter pri
tem godrnjal, da je jed ne-
slana ali preslana, če pa ne
bo prvo ali drugo, pa bo go-
tovo rekel, da je preveč po-
prana. Takšen je torej _moj
očka, ko je jezen. Pravi, da
je med vojno mnogo tega
preživel in da mu tega ni
treba sedaj.
Ej, mama naju kliče na
kosilo! Priznam, zardela sem
ob misli, kako bom morala
biti trdna, da ne bom spre-
govorila z očkom. Njemu je
lažje, ker je starejši od me-
ne. Samo naj ve, da bom tu-
di jaz starejša in da mu bom,
ko bom starejša, povedala
vse. Vse, in to pred mamo.
Rekla mu bom, da je on na-
čel mamino torto pred mo-
jim rojstnim dnevom in ne
mačka. Rekla mu bom, da
sem videla, kako je odprl
mamino torbico in nekaj vr-
tal 00 njej, rekla mu bom,
kako je pred nekaj dnevi le-
gel oblečen čez posteljo.
Vse mu bom rekla.
»Zopet ni solate,« godrnja
očka. medtem ko postavlja
mama jedi na mizo.
»Nisem bila na trgu«, se
opravičuje mama.
»Jaz tudi ne bi šel delat,
6e je to izgovor,« nadaljuje
očka z godrnjanjem, ven-
dar že bolj pomirljivo.
Jaz vem, da je on jezen,
ker sva se sprla, pa mu jese-
kako dolgo bi si izmišljal
razloge za godnjanje, če ma-
ma ne bi postavila solate na
m zo. Takrat se je zasmejal,
ker je takšen mnogo lepši.
Opazila sem, da so ljudje lep-
ši, če se smejejo, Komaj sem
se zdržala, da tega nisem
glasno rekla. Ce bi bila jez-
na nanj, bi se to zgodilo ali
'    ) — prosim vas, kako bi
^la, ko se ne pogovarja-
va?
Med kosilom je rekel oč-
ka mami, da mora popoldne
na sestanek v podjetju, kar
je mama sprejela, kot ved-
no, z odporom. Žal mi je
bilo, ker bova z marno sa-
mi. Lepše je, ko je on pri
naju. Razen tega bi se mo-
goče popoldne pomirila. Ta-
ko pa je to odloženo, dokler
se ne bo vrnil. Ce pa se bo
zopet pozno vrnil, kot je to
večkrat, bova ostala sprta
čez noč. Hotela sem zajokati,
ker me je nekaj stisnilo v
grlu, pa sem zadržala jok.
Vsi smo molčali. Nič se ni
slišalo, razen žlice in krož-
nika. Nimam rada tišine, če-
prav me mama vedno spo-
minja, da med jedjo ni tre-
ba govoriti.
»Danes smo se učili pri
računstvu nekaj novega. Ma-
ma, mi boš pomagala pri do-
mači nalogi,« sem vprašala,
čeprav sem mislila na očka.
»Mene si našla, da bi ti
pomagala? Kakor da ne veš,
kdo je matematik v naši hi-
ši!«
Molčala sem in napeto ča-
kala, kaj bo rekel očka na
to moje izzivanje.
»Ce se ne bi sprla, bi mo-
goče poskusil,« se je nasmeh-
nil.
Pohitela sem s kosilom in
v kopalnici na skrivaj na hi-
tro očistila očkove čevlje.
Postavila sem jih k omari,
kjer se bo preoblekel in se
vi-nila v kuhinjo, kjer je pil
kavo in bil zamišljen.
Trepetala sem od razbur-
jenja, kot da bi napravila
nekaj prepovedanega. To je
bilo prijetno, vendar tega
nisem hotela pokazati, ker
bi s tem propadel moj načrt
presenečenja za očka. Uspe-
la sem in sem bila srečna,
ko je rekel očka mami, da ga
je njegova »nemarnica« raz-
veselila s čistimi čevlji. Li-
ce mi je gorelo od razburje-
nja. Pobegnila sem v kuhi-
njo. Vem, da bi me pri od-
hodu iz sobe vščipnil v lice,
kakor vedno, ko ga z nečim
razveselim. Skrita v kotu
sem čakala, da bo odšel. Ni-
sem si mogla predstavljati,
kako bi se obnašala, ko bi
me vščipnil. Verjetno bi se
pomirila in tako bi minil
najin spor, toda jaz nočem,
dejansko, da bi se pomirila.
V tem je stvar.
Ko je odhajal sem slišala,
ko je rekel mami, da me naj
poljubi zvečer mesto njega.
Bila sem srečna jn žalostna,
srečna, ker sem bila prepri-
čana, da me ima rad in da
ni tako strašno jezen, kot se
je delal in žalostna, ker je
odhajal. Vedno sem nesreč-
na, ko odhaja. Včasih se mi
zazdi, da se ne bo nikdar
več vrnil, kakor je to na-
pravil Ančkin očka. Ne vem,
se mi to zdi ali kaj, verjet-
no bi umrla, če bi to dožive-
la. Ančka ima žalostne o-
či_, ker je izgubila očka. Pra-
vi, da je tistega dne tako
dolgo jokala, da je v joku
zaspala. Mama je bila stra-
hovito jezna in je sploh ni
skušala pomiriti. Zal mi je
bilo zaradi Ančke, pa sem
ji predlagala, da bi   imeli
skupaj mojega očka, kar pa
je ona odbila z žalostnim
nasmehom. Pozneje mi je
pojasnila, da to ni mogoče.
Rekla sem ji, da jo ima moj
očka rad in da ni treba, da
bi bil res njen očka, temveč
samo tako, naj ona tako ču-
ti, da ima očka.
Zvečer namerno nisem
dolgo hotela iti spat. Vsak
trenutek sem pričakovala,
da se bo oglasil zvonec nad
vrati. Mama me je končno
nagnala v posteljo in mi
brala povesti, da bi zaspa-
la. Jaz pa sem mislila na
očka, ne pa na povesti. Ma-
ma je končno jezna ugasnila
luč in jaz sem zaspala.
Zbudila sem se v poznem
jutru. Sonce je bilo že viso-
ko. Vprašala sem mamo, če
je prišel očka. Rekla je, da
je prišel zelo pozno in da
je bil strašno jezen.
Vse dopoldne sem razmiš-
ljala, zakaj prihajajo ljudje
jezni s sestankov, končno
pa sem ugotovila, da jih
nekdo kliče na sestanek, da
bi jih tam nadrl. Odločila
sem se pomiriti prva s svo-
jim očkom. On je najboljši
na svetu in mu nočem pri-
zadeti nič hudega. Ce ga
nimajo radi v njegovem pod-
jetju, ga imam pa jaz.
Komaj sem čakala, da se
bo končala zadnja ura, ki
je trajala neznansko dolgo,
pograbila sem knjige in hi-
tro odšla, ne da bi čakala
svoje prijateljice.
Stekla sem v sobo in se
obesila očku na vrat. Bil je
srečen. Tudi jaz sem bila.
Obljubila sem mu, da se ne
bova več sprla, on pa mi je
dal čokolado z lešniki.
bm
»Domnevam, da je \
visoki ceni za vašo hot
sobo vračunana že kurje
»Da, moj gospod, todi
mo poleti.«
*
»No, kako gredo posli
»Ne slabo. Trgujem s
nimi golobi. Zjutraj jili
dam, zvečer pa spet prD
nazaj.« ^
^ _ PETEK, 18. iurija 1971
-_________!______.J ........
STRAN 15
li že veste...?
. posnemajo
^ •■ ki nekje pri sosedu
f:''2'.ugod vidi kaj novega
'Va, ho^^ ^° posnemati.
'?!']o'po posnemanju poz-
pri vseh živih bitjih s
lom "3 čelu. Čudne so v
* jjju   živali. Vzemimo
'■mer škorca, ki sliši škri-
fvrat. Ton škripanja mu
Lem tuj, saj to ni »zapi-
V njegovih pevskih ne-
pravi neki angleški znan-
ji; toda škorec je ptica
'ici se hoče kaj novega
Nekaj    časa posluša
^i' mu je tuj in ga nato
^tivno   začne   ponavljati
dolgo, da je skoraj pov-
enak originalu. Strokov-
jj so take in podobne pri-
j je dalj časa raziskovali,
so nazadnje  rekli  svojo
jjo besedo: »Vsa živa bitja
podvržena prilagajanju o-
v katerem živijo' in iz
rega   podzavestno povze-
0 tisto, kar se najpogoste-
lojavlja in kar najpogoste-
ridijo in slišijo.«
E veliko bolj zanimiv pri-
r posnemanja  okolice  so
tovnjaki ugotovili v Ber-
fctounu v Združenih drža-
vah Amerike, kjer so si pod
streho farme Leona Lavila
sršeni zgradili svoje gnezdo in
to v obliki — volovske glave.
To je, tako so strokovnjaki u-
gOtovili, posnemanje okolice
pri žuželkah. »Arhitekt« — sr-
šen je videl na svojem »spre-
hodu po zraku veliko število
goved, po vsej verjetnosti pa
mu je »pri srcu« bila najbolj
volovska glava, v obliki kate-
re ^si je pozneje zgradil svoje
bivališče. Tako je bil ugotov-
ljen instikt opazovanja in pos-
nemanja tudi pri žuželkah.
»Most prek reke«
Da konjenik lahko preide
reko Dža-Džu na tibetanski
planoti, mora konja privezati
na »most« iz vrvi in nato sam
sebe in konja povleči na dru-
go stran reke.
Katedrala sv. Vincenca
Katedrala svetega Vincenca
v Bernu v Švici je menda naj-
dalj časa grajena cerkev. Po
kroniki, ki piše o njeni grad-
nji, smo povzeli, da so jo pri-
čeli graditi 26. junija 1421, po
raznih rekonstrukcijah, prede-
lavah načrtov in menjavah
arhitektov iz Italije, Francije
in Nemčije pa so jo dokonča-
li šele 12. maja 1893 leta, torej
šele po 472 letih.
Nenavaden sprehod
Kdor vsaj malo pozna zgo-
dovino Francije v 19. stoletju
ve, kakšno neskladje je v njej
vladalo. Poleg tega pa ve, da
je bilo veliko ljudi, ki so žive-
li več ali manj na tuji račun,
to so bili tako imenovani ve-
trenjaki, razkošneži ali avan-
turisti. Med te je spadal tudi
markiz de Sean Krik. Poznala
ga je vsa Francija kot razkoš-
neža in človeka, ki se je hotel
drugim kar najbolje pokazati.
Med to njegovo razkošje spa-
da tudi njegov nenavaden
sprehod skozi Pariz v najeti
kočiji, za katero je peljalo še
devetnajst praznih kočij. Ta
privatna parada se mu je zde-
la tako privlačna in lepa, da
se je tako v spremstvu praz-
nih kočij vozil vsak dan celih
deset let.
Henrik drugi, vojvoda
Nekoč je predvsem v ple-
miških krogih veljalo dvorje-
nje mladim dainam za nekaj
vzvišenega in lepega. Vitezom,
ki so si prizadevali osvojiti'
kako lepo damo, je bil to ne-
ke vrste konjiček in obenem
tudi razvedrilo v prostem ča-
su. Tako je Henrik II., (1614—
1664) dvoril mladi dami Suza-
ni D'PON in iz tega dvorje-
nja se je pozneje razvila vro-
ča ljubezen. V času te ljubez-
ni se je vojvoda učil na pa-
m.et vsebino vsake knjige, za
katero je Suzana pokazala
najmanjše nagnjenje in željo.
da bi jo prebrala. Njej seveda
ni bilo potrebno brati, saj je
njen oboževalec vedel na pa-
met kar dvajset zajetnih ro-
manov in ji jih je lahko izreci-
tiral dobesedno od prve do
zadnje strani. Kaj lahko člo-
vek v ljubezni do nekoga vse
naredi!
Mrtev rešil žive ...
Ko se je parnik »Mayflower«
potopil v jezero v Združenih
državah Amerike, se je poleg
kapetana in lastnika parnika
potopilo še devet potnikov in
članov posadke. Rešili so se
samo trije potniki, ki so uspe-
li doplavati do krste, v kateri
je bil mrtvec in ki so ga mi-
slili pokopati na drugi obali.
Skupno so držeč se krste pri-
plavali na nasprotni breg in
se tako rešili iz smrtnonosnih
vodnih valov in jezerskih glo-
bin. To se je pripetilo 12. no-
vembra leta 1912.
Karabinka — pištola
Karabinka, ki so jo v 17.
stoletju izdelovali v Parizu, je
bila dolga 104 centimetre. Ven-
dar pa se je kljub svoji pre-
cejšnji dolžini dala v nekaj
sekundah pretvoriti in spre-
meniti v pištolo, dolgo vsega
samo 45 centimetrov.
-FK-
)ŽAR
CVETKOVCIH
2. maja  ob  8.30 je iz-
linil požar na gospodar-
ni poslopju  Stanka  Ko-
tjevca v Cvetkovcih 61.
loreti je začelo na južni
'mi, kjer  je stalo  pekaj"
' pov koruznice. Zgorelo je
' 'ešje gospodarskega  po-
' 3ja in nekaj borovih desk.
ičenih je bilo tudi 22 vreč
, centa. Skupna škoda zna-
■ 20,000  din.  Poslopje   ni
I! zavarovano.  Pri gaše-
j I So sodelovali  gasilci iz
ija, Cvetkovec in Bresni-
ter preprečili  večjo m^V-
^ 'alno škodo. Požar je naj-
rtetneje  povzročil domač
*> ko se je igral z vži-
i bmi, jr
-m
I mrliCev
[12« šest let se ukvarja miin-
«^ški nevrokirurg dr.  "Wal-
»^Jacoby z zanimivim razi-
to\alnim    delom   presajanja
'^^meznih delov možganske-
. ' tkiva. Poškodovano   mož-
' ^''ko ovojnico zamenjuje  s
i 'izirvirano, ki jo je odstra-
: ' z možgan mrtvecev in jo
l^^iil v hladilniku. Podobne
'^'zkuse je  opravil    tudi   s
^^^ajanjem živcev. Ze njegov
p^^Si poiskus je imel prese-
, ^"Jiv uspeh. Pacientu, ki je
po prometni nesreči po-
I j'^tma negibljivo roko,    je
konzervirano živčno tki-
•, Zgodil se je čudež: že leta
! i^kodovani živec v paciento-
roki je ponovno pričel ži-
Pacient,    ključavničar,
popravlja svoj poklic.
Dober den, bog daj no ho-
te vsi fkiip lepo pozdrovle-
ni-!
Gnes man nekšni pokvar-
jeni aparat za gučaje no mo,
da zato besedo no guč moji-
ma dopisnikoma Mihaleki
od Vejke Nedle no Miciki iz
Prlekije, ki vas najpret vse
fkiip praf lepo pozdrovlata.
Mihalek od Vejke Nedle
pri Ormoži piše:
FOZDROVLENILUJS!
Letos, 22. mejnika, sen se
pela s tovornin avto« iz
Marproga kre svojega sina.
Pa srna se te med poton še
malo na« Ptuju vstavla. Me-
ja sen oblečeni kmečki šiirc
no malo boj ponošeni gvant.
Sa sen v en štaciin. Za pu-
dlon sta bli dve trgofki. E-
na je mela očoli, ena pa je
bila tak original brez očo-
lov. Stopa sen k tisti z an-
glezari, saj sta bli na jeni
stroni samo dve stranki. Ti-
sti dve stranki je odrajtala,
te pa sen ba jaz na vrsti.
Kruci fiks, te pa je prišla v
štaciin ena gospa z visoki-
mi šteklari z našpic zi. .zi.
zi..., zid je bija na friško
zmolani, skrotka, dama kak
se šika. Trgovka je jo že od
daleč vliidno pozdrovla: Do-
ber den gospa, prosim kaj
želite? Gospa je naštela vse
kaj bi rada kupila no sta
hitro kšeftali. Te pa sta odi-
šli na drugi kunec trgovine
no sta si tan provo konfe-
renco .naredli no se poleg
tak režali, ke mi je začelo
vse vkiip že precik na jetra
iti.
Nazodjo se me je le usmi-
lila ova driiga prodajalka, ki
se ji za jeno osmileje prav
lepo zahvolin, saj se mi je
joko midilo domu. Saj veš,
kak je na kmetih, ke člo-
vik nikol nema cajta. Zaj
pa ti naj še poven v karen
štacuni sen doživeja toto
storijo. Tan v Murkovj uli-
ci kak knjige no druge drob-
narije odovlejo.
Tisti den pa sen neke po-
dobnega doživeja v enen
štaciini kak piše gor   PP.
Hteja sen kupiti krmilo za
piceke. Ta glovna je za pud-
lon nekšni krimič roman
štela, vajenka pa neje 60 kil
žmetnega žakla lodala. Tak
dugo sma se nacukovala s li-
stin zaklon, ke nama je na-
zodjo poča.
Veš Lujzek, to pa se mi
zdi že malo preveč. Premoj
diiši, človik se cele dneve
montra na lubi zemlici, re-
diš bike,, proizvojaš mleko,
jajca, krompir no driige
montre, da majo naši lidje
v mesti kaj za pod zob djo-
ti. Te pa prideš bogi kmet
v mesto pa te še vsoki vrag
zajebovle.
Lujs, zaj pa ti moren še
en hec povedati. Pred dosti-
mi leti sma se tiidi mija z
mojo Uršiko oženila no si
potli seveda poskrbela še
za celo serijo otrok. Saj veš,
naša domovina niica sldoke
pa tudi Avstrija no Nemči-
ja niicata delovno silo. Veš,
kak to pride z letami, če ma
ženska dosti otrok. Prsa se
ji začnejo doj vesti, ženske
pa so rade. če j in tota reč
lepo stoji. Te pa me je mo-
ja Uršika enkrat, kdo sen
se odprovla v Ormož pro-
sla: »Cuješ pje Mihec, pr-
nesi mi z Ormoža en mo-
dre« 1
Kdo Sen priša v štaciin,
mi je blo najpret malo ne-
rodno, nazodjo pa sen se le
ojunoča pa sen reka: »Dajte
mi eno tisto zadevo, ke žen-
skam Drsa gor podpira.« Tr-
govec me je pita za številko,
jaz pa sen reka: »Ja tak e-
no 54 de vena zadosti.« Go-
spod tote številke pa nema-
mo, kak ste vi to merli?«
Jas pa sen po pravici pove-
da, da si je do zdaj moja
Urša, če sma šla kon na ve-
selico dvo moja štora kla-
biika gor privezala, ki sta
številke 54. Vsi v štaciini so
se mi začeli režati, jas pa
sen sklena, ke si naj dru-
gič Urša svoje priklučke so-
ma kiipiije.
Te pa srečno no drugič
več, če de se kaj nabralo v
mojen kajiri.
Lepo vas podrovla Miha-
lek od Vejke NedlcJt
SERBUS MIHALEK!
Bog lonaj za tvojo pismo
no se še kaj zglosi. Vidiš,.
tak sma se razgučala. ke na-1
ma je sfalija nlac za Miciki-'
no pismo, ki mo ga objava'
drugi tjcden. Cuješ oje, na-■
sko mej. ke si ne boš kdo j
namesto klabuka Ur.^ikinega
modrca na glavo povezna.
Te pa srečno no bote le-
po pozdrovleni, vaš Lujzek.
'aš list
180 nagrad in 2 nova
osebna avtomobila
bo razdeljeno med izžrebane vlagatelje vezanih dinarskih in de-
viznih vlog pri
Kreditni banki Ptuj in
Kreditni banki Maribor
Pri žrebanju sodelujejo vsi, ki imajo aH bodo imeli na dan 30
junija 1971 naloženih in vezanih najmanj 1000 din.
Izmed gornjili dobitkov bodo izžrebani vlagatelji Kreditne banke
Ptuj prejeli 80 nagrad in osebni avto.
STRAN 18
TEDNIK — PETEK, 18. ]un^\
TEDNIK Izdaja da.soDisni zavod Plujsk; tednk Ptu) Heroja Lacka 2. — Urejuje urednišk- odbor Odgovorni urednik le Anton Bauman. ' !
ja vsak četrtek  — Tekoči račun Dri SDK Ptuj  5t. 524- 3-772.   —   Tiska časopisno Dodjetje Mariborski tisk. Maribor. Svetozarevska ulica 1*