Bazovica, ti predragi si naš dom, roke slovenske zveste so te dale, drag spomin na tebe nosil bom^ ponos kvarnerske lepe si obale. Slavko Arbiter, »Bazovica'«
ISSN1845-5034 marec 2008
letnik IV
^KAŽIPOT
mesečnik slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ
Kažipot
Mesečnik slovenske skupnosti na Reki in PGŽ
Ureja uredniški odbor:
Milan Grlica, Dušanka Gržeta, Marjana Mirković, Darko Mohar, Vito mir Vitaz
Podpinjol 43, 51000 Reka, Hrvaška tel.: 324 321, 215 406, faks: 334 977
Glavna urednica: Marjana Mirković, marjana.mirkovic@ri.t-com.hr Tel.: 091 593 6086
Priprava, prevodi in oprema besedil Marjana Mirković v okviru projekta Si-T
Lektorica Darka Tepina Podgoršek
Izdajatelji:
Slovenski dom KPD Bazovica, bazovica@bazovica.hr Svet slovenske narodne manjšine Reke Svet slovenske narodne manjšine PGŽ, vijece-slo.pgz@ri.t-com.hr
ISSN 1845-5034
Oblikovanje: Krispin Stock
Tisk: Tiskara Sušak
Prelom in tehnično urejanje: Krispin Stock
Mesečnik finančno podpirajo:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Mesto Reka
Primorsko-goranska županija Svet za narodne manjšine RH
Naklada je 600 izvodov
Na naslovnici: Emerik Bernard, Istrska skalinata II, 1981. Mala galerija, Fragmenti, razstava del slovenskih umetnikov iz zbirke MMSU.
Karikatura: Bojan Grlica
Slovenski dom KPD Bazovica tajništvo, knjižnica in klubski prostori
torek in četrtek: 10.00-12.00, 18.00-20.00
MePZ - vaje
ponedeljek: 18.00-21.00
Dramska skupina
sreda, po dogovoru
Folklorno-plesna skupina
torek in četrtek: 19.00-21.00
Dop. pouk slovenskega jezika in kulture
ponedeljek, torek in sreda: 18.00-21.00
Planinska skupina
torek: 20.00-22.00
Svet slovenske narodne manjšine Reke
sreda: 10.00-12.00
Svet slovenske narodne manjšine PGŽ
sreda: 10.00-12.00
Mladinska skupina
druga in četrta sobota: 16.00 www.bazovica.hr/mladind
Kažipot marec 2008, št. 36, letnik IV
^^^ obvestilo..........................................3
J dogotki januar...................................3
J dogodki februar.................................6
J napovednik.....................................15
iz drugih društev in svetov..................17
| j nespregledano.................................19
| | aktualno.........................................19
OBVESTILO
Zaradi težav tehnične in administrativne narave sta številki za marec in april izšli z zamudo. Bralcem se opravičujemo.
Dopolnitev prošenj za sprejem v državljanstvo RS: spoštujte roke!
Vodja konzularnega oddelka slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem Katarina Gradič Režen je na konzularnem dnevu na Reki 6. februarja v krajšem pogovoru posebej pozvala vse, da ob prejemu dopisa z Ministrstva za notranje zadeve RS o dopolnitvi dokumentacije za sprejem v državljanstvo RS spoštujejo roke in pravočasno posredujejo manjkajoče dokumente. Vse informacije tudi ob sredah (10.00-12.00).
Kot je znano, so v zadnjih letih odločbe na prošnje za sprejem v državljanstvo RS prihajale večinoma negativno rešene, z obrazložitvijo, da pri prosilcih ni bila ugotovljena zadostna povezanost s Slovenijo. Mnogi od zavrnjenih prosilcev pa so bili prijetno presenečeni, ko so ob koncu minulega ali v začetku tega leta začela prihajati obvestila Ministrstva za notranje zadeve RS, da lahko na podlagi lani sprejete Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo na podlagi 13. člena Zakona dokumentacijo svoje prošnje dopolnijo - v glavnem gre za potrdilo o nekaznovanju -, tako da se jim naposled obeta ugodna rešitev, slovenski skupnosti pa morebitna številčna okrepitev. Marjana Mirković
DOGODKI JANUAR
27.januar
Izlet planincev na Brložnik
Brložnik je vrh v liburnijskem delu Cičarije, visok 1093 metrov in v glavnem poraščen z nizkim hrastovim gozdom. Čezenj je speljana Steza Tihoraja Jelušiča, imenovana po možu, ki jo je postavil. Z vrha se po eni strani le odpira razgled na kvarnerske otoke in liburnijsko obalo, od naselja Ičiči do Moščeničke Drage. Vzpon je bil lahek, čeprav je hoja trajala okrog pet ur. Začeli smo ga na ovinkasti gozdni cesti, ki se tik pod Poklonom odcepi od glavne ceste čez Učko. Cesta žal omogoča odvoz lesa, tako da je gozd ob njej precej uničen. Lepo, toplo in suho, pravo spomladansko vreme je omogočilo uživaško hojo. Prvi zvončki niso mogli dočakati prave pomladi in so že pomolili svojo belo obleko na sonce. Oznake na koncu gozdne poti se nadaljujejo v gozd in nas po nekaj kratkih vzponih in spustih pripeljejo v zanimiv splet kraških sten in jam, podobno Belim stenam v Gorskem kotarju, seveda v miniaturni obliki.
Zadnjih nekaj metrov do vrha je malce strmeje in tu je težav konec. Vse naprej do konca izleta je bil le spust. Žal je bilo poležavanje v travi med skalami na vrhu Brložnika in uživanje na soncu za pisca teh vrstic prekratko, tako da je sledilo malo nepotrebne napetosti in par grdih besed. Se zgodi, v večji skupini ljudi ne more vedno biti vse idealno. Prizadetim se pisec še enkrat opravičuje.
Od Brložnika smo zelo hitro prišli do lovske koče na Brdu ob cesti Veprinac - Račja vas v Istri. Sledilo je malo počitka in spet spust po stari in zanimivi poti do Tumpičev pri Veprincu. Kratek, a zanimiv izlet je dodatno popestril ples na dvorišču pri Mariji in Borisu. Darko Mohar
V skalnem labirintu pod Brložnikom. Foto. D. M.
28.januar
SLOMAK pri predsedniku TLirku
Predsednik RS dr. Danilo Turk je sprejel člane Slovenske manjšinske koordinacije (SLOMAK). Ti so ga seznanili s štiriletnimi izkušnjami in med drugim poudarili skrb za ohranjanje slovenskega jezika, razvoj kulture in močnejše povezovanje z gospodarstvom. Posebej so izpostavili potrebo po pripravi strategije razvoja v sodelovanju z Inštitutom RS za narodnostna vprašanja, s Slovenskim raziskovalnim inštitutom v Trstu in Slovenskim znanstvenim inštitutom v Celovcu.
Predsednik Turk je pozdravil skupno nastopanje in dejal, da je ne glede na specifične probleme posameznih manjšin potreben sodobnim razmeram prilagojen pristop. Zavzel se je tudi za inovacije na posameznih področjih ter kot pozitiven primer navedel Evropsko pi-sarno v Trstu, ki ima dobre rezultate pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov. Opozoril je še na potrebo po konkretnih akcijah, s katerimi bi se slovenska manjšina bolje vključila v slovenski kulturno-gospodarski prostor v novih okoliščinah evropske integracije.
Na sestanku, ki je bil zaprt za novinarje, so predstavniki Slomaka opozorili tudi na slabo navzočnost manjšin v medijih. Srečanja, ki se je nadaljevalo s sejo Slomaka, se je udeležil tudi prvi mož slovenskih društev na Hrvaškem Darko Sonc.
Več: www.up-rs.si, www.skgz.com Marjana Mirković
SLOMAK, redna seja
Na seji so med drugim predstavili željo predstavnikov slovenskih organizacij iz nekdanjih jugoslovanskih republik po skupnem načrtovanju pobud v okviru evropskih projektov. O tem bodo govorili na srečanju, ki bo v Zagrebu oziroma v Beogradu, stekle pa naj bi tudi pobude za informativna srečanja z nekaterimi drugimi predstavniki Slovencev v Evropi. Na seji, tudi tej zaprti za novinarje, so med drugim omenili slabo medijsko zastopanost in nepoznavanje zamejskega prostora, zato bodo predlagali, da se v učne načrte za slovenske osnovne in srednje šole vključi celovitejše spoznavanje manjšinskih stvarnosti. Naslednje srečanje Slomaka bo vMonoštru. Marjana Mirković
28.januar
Slovenski dom KPD Bazovica Koncert
V Slovenskem domu na Reki je prva letošnja prireditev, koncert slovenskih in hrvaških skladateljev, pomenila lep uvod v mesec kulture. V dvorani KPD Bazovica so nastopili glasbeniki iz Zagreba: sopranistka Lidija Oreškovič Dvorski in mezzosopranistka Kristina Beck Kukavčič ob glasbeni spremljavi pianista Joška Krivica.
Na obisku je bil še poseben gost, študent arhitekture Marjan Krebelj iz Ilirske Bistrice, ki je ob tej priložnosti izmeril akustične zmogljivosti dvorane. Njegov prispevek je objavljen v rubriki Zanimivosti.
Mezzosopranistka Kristina Beck-Kukavčič je diplomirala na ljubljanski in magistrirala na zagrebški glasbeni akademiji, obenem je diplomirala tudi filozofijo in hrvaško književnost na filozofski fakulteti v Zagrebu. Bila je solistka v Hrvaškem narodnem gledališču na Reki in v Osijeku, nastopala kot solistka in v komornim skupinah na Hrvaškem in v tujini, sodelovala z zagrebško filharmonijo, simfoničnim in tamburaškim orkestrom hrvaške RTV, komornim orkestrom Gaudeamus, Pihalnim orkestrom hrvaške vojske, zagrebškimi madrigalisti in hrvaškim sakralnim triom. Poučuje petje na Glasbeni šoli Vatroslava Lisinskega v Zagrebu.
Sopranistka Lidija Oreškovič Dvorski je na zagrebški glasbeni akademiji leta 2002
Srečanje s predstavniki iz zamejstva. Foto: www.up-rs.si
30. januar Mestna hiša, Reka Predstavitev kniige o škofu Vrhovcu
diplomirala solo petje, leto pozneje na filozofski fakulteti pa francoski in angleški jezik s književnostjo. Kot solistka je nastopala s skupino Cantus, Zagrebškimi solisti, orkestrom Big band, Pihalnim orkestrom in Tamburaškim orkestrom HRT ter prejela več nagrad doma in na tujem. Na odru Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu je nastopala v operah Sestra Angelica in Čarobna piščal. Marjana Mirković
Obe pevki in pianist. Foto: Arhiv KPD Bazovica
29.januar Biti viden, biti slišan Konferenca. Ljubljana
Konference Biti viden, biti slišen, ki je v organizaciji Britanskega sveta (British Council) in v okviru njegovega projekta Bivati skupaj potekala v Ljubljani, se je udeležila tudi delegacija Mesta Reke kot enote lokalne samouprave iz RH. Vodila jo je predstojnica mestnega urada Ksenija Linič, člani pa so na srečanju predstavili uspešno sodelovanje mestnih oblasti z narodnimi manjšinami v okviru kulturnih društev in manjšinskih svetov ter predstavnikov. Na konferenci so sodelovali še predstavniki iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Velike Britanije in Slovenije ter Hrvaške, iz katere so poleg Mesta Reke sodelovali še predstavniki tiskovne agencije in inštituta STINA (www.stina.hr), Centra za etnične odnose kot neprofitnega sektorja ter Mirovnega centra iz Vukovarja.
Tema programa je medkulturni dialog na območju Južne in Vzhodne Evrope, namenjen položaju nacionalnih manjšin v družbi nasploh Več: http://www.britishcouncil.org/sl/ Marjana Mirković
Dr. Emanuel Hoško, predavatelj na teološki fakulteti na Reki, je svojo novo študijo posvetil hrvaškemu razsvetljencu Maksimilijanu Vrhovcu. V njej je orisal čas in prostor delovanja škofa, ki je bil v stiku s slovenskimi kulturnimi in katoliškimi krogi in polna štiri desetletja na čelu zagrebške škofije ter spada med najpomembnejše hrvaške politične in gospodarske osebnosti na prehodu iz 18. v 19. stoletje.
Knjiga je izšla v zbirki Analecta Croatica Christiana zagrebške založbe Krščanska sedanjost (Krščanska sadašnjost), ki je z njo obenem praznovala 40 let delovanja, dogodka v organizaciji Zgodovinskega društva Reka pa se je udeležila tudi Barbara Riz-man.
Marjana Mirković
Škof Vrhovac med barokom in liberalizmom]
V mestni hiši na Reki je bila kot 38. knjiga zbirke Krščanski spisi založbe KS predstavljena knjiga Škof Vrhovac med barokom in liberalizmom avtorja dr. Emanuela Hoška, njegova peta knjiga v tej zbirki. O delu in avtorju so spregovorili mag. Darko Munič, dr. Vesna Munič, akademik dr. Petar Strčič in dr. Marko Medved. Večkrat so omenili zelo pomembno in značilno vlogo škofa Maksimilijana Vrhovca v hrvaški zgodovini. Med drugim so poudarili, da je prispeval k razvoju modernega hrvaškega naroda, zgradil prvo javno bolnišnico, ustanovil prvo sirotišnico in postavil temelje za uspeh Ilirskega gibanja. Pomembno je tudi njegovo politično delovanje in boj proti uvajanju madžarskega jezika v hrvaški sabor. Dr. Munič in akademik dr. Strčič sta njegovo delovanje primerjala z delovanjem Ivana Feretiča iz Vrbnika in Jakoba Volčiča, doma iz Andreja nad Zmincem, ki je
mm
M *
Franjo Emanugl Hoško
Biskup Vrhovac između baroka i liberalizma
: . n !
Naslovnica knjige Škof Vrhovac med barokom in liberalizmom (Biskup Vrhovac između baroka i liberalizma).
kot duhovnik več kot 40 let služboval v Pazinu, Veprincu, Brseču, Voloskem, Kastvu, Cerov-Iju in Zarečju. Poudarila sta, da je tudi njuno delovanje treba raziskati, tako kot je dr. Hoško raziskal življenje in delo škofa Maksimilijana Vrhovca. Ob koncu predstavitve je spregovoril tudi sam avtor, se zahvalil vsem, ki so mu pomagali, in izrazil upanje, da bo takšno podporo imel tudi v nadaljevanju svojega dela.
Program sta z glasbenim nastopom obogatila znana reška violončelista, Aleksije Pavletič in Petar Kovačić. Barbara Riman
Kot je dejala, posveča predstavo Nunsense nedavno preminulemu prvaku reške drame, znanemu in priljubljenemu igralcu Galianu Pahorju, ki mu, kot pravi, dolguje zahvalo za njegovo vztrajno željo, da se uvrsti na repertoar. Več:www.novilist.hr Mojca Horvat. Marjana Mirković Foto: www.novilist.hr
DOGODKI FEBRUAR
7. februar
Urad predsednika RS, Ljubljana Sprejem pri predsedniku RS
Predsednik RS dr. Danilo Turk je sprejel predstavnike slovenskih organizacij iz hrvaškega dela zamejstva. Srečanja sta se udeležila predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc, ki je na kratko predstavil dejavnost krovne organizacije in zagrebškega Slovenskega doma, in tajnica KPD Bazovica z Reke Marijana Košuta, ki je omenila dolgoletne želje rojakov iz Istre in Kvarnerja po spremljanju programov slovenskega radia in televizije ter znova opozorila, da bi velik interes za študij v Sloveniji moralo spremljati večje število štipendij potomcem slovenskega rodu.
31.januar
HNK Ivana pl. Zajca, Reka Nunsense, muzikal
V reškem gledališču je na programu muzikal Nunsense, znani broadwajski hit, v režiji in koreografiji Mojce Horvat, tudi plesne pedagoginje, s katero je reški Novi list ob tej priložnosti objavil obsežen in zanimiv intervju. Horvatova je študirala džez in muzikal na Broadwayu, s plesnim pedagoškim delom se ukvarja od leta 1979, v Ljubljani ima plesno šolo, njeni učenci pa so večkratni državni pa tudi svetovni prvaki v posameznih plesih. Reškemu občinstvu se je predstavila že večkrat, prvič s predstavo Kiss me Kate in zatem še z Jalto in Karolino Reško.
Povabilu se je odzval tudi Bernard Godeša kot predsednik društva Gorski kotar iz Čabra, ki pa ni vključeno v okvir krovne organizacije. Priložnost je izrabil za seznanitev s težavami, s katerimi se v tem lepem, a gospodarsko in demografsko zapostavljenem predelu srečuje prebivalstvo, večinoma sicer slovenskih korenin, a se narodnostno tako ne želi opredeljevati. Meni, da so razlogi za to predvsem nerešena vprašanja v političnih odnosih med državama, kar se, praviloma v negativni luči, odraža tudi v njihovem vsakdanjem življenju ter načenja in rahlja vezi med narodoma. Zato so v društvu Gorski kotar, ustanovljenem oktobra lani, sklenili, da se bodo v prvem obdobju usmerili v zagotovitev pomoči posameznikom pri dobivanju
Škof Maksimilijan Vrhovac. Foto: http://www.hkr.hr/
različnih dokumentov in urejanju statusa. Od približno 1200 zaposlenih v Čabru jih namreč kar 800 odhaja na delo v Slovenijo in večinoma vsakodnevno prestopa schengensko mejo. Jezikovna meja na tem območju pa je zabrisana, govorica je na obeh straneh Čabranke in Kolpe zelo podobna, in domačini pravijo, da govorijo po duomače.
Z vsem je Godeša seznanil predsednika Turka. /Marjana Mirković
Roman Weixler, Marijana Košuta. Magdalena Tovornik, Bernard Godeša in Darko Sonc. Arhiv Bernarda Godeše
7. februar Slovenski dom KPD Bazovica Osemtisočak v enem zamahu
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika nas je obiskal Pavle Kozjek, svetovno znani slovenski alpinist. S predavanjem Osemtisočak v enem zamahu je predstavil svojo alpinistično pot, številna domača in tuja gorstva in svoj zadnji veliki uspeh v Himalaji. Na predavanje je prispel skoraj naravnost iz Omana na arabskem polotoku, kjer je konec januarja v skupini preplezal več kot kilometer visoko steno Jebel Mishta po novi, Slovenski smeri. Poslušalci predavanja so imeli čast prvi videti posnetke iz te stene.
Pavle Kozjek se z alpinizmom ukvarja polnih trideset let. Po prvih korakih v domačem Pol-hograjskem hribovju blizu Ljubljane je bil na vrsti plezalni tečaj pri PD Ljubljana - Matica, pa vzponi v Julijcih, Kamniških Alpah in Pa-klenici, potem pa še stene v evropskih gorstvih in odhodi v Severno in Južno Ameriko (Patagonijo). In, seveda, več vzponov v Himalaji. Na vrhove, visoke nad osem tisoč metrov, se je povzpel petkrat. Pri tem je bil prvi Slovenec, ki se je na Mt. Everest povzpel brez dodatnega
kisika, na Broad Peak in Gasherbrun II pa v samo petih dneh. Zadnji veliki uspeh, ko se je v alpskem slogu s komaj štiri kilograme težkim nahrbtnikom po jugozahodni steni in prvenstveni smeri sam povzpel na 8200 metrov visoki Čo Oju, je bil zelo cenjen v alpinističnem svetu. Zanj je prejel prestižno nagrado Zlati cepin (Piolet d'Or). Za vzpon in spust po klasični smeri do drugega višinskega tabora je potreboval 14 ur in pol. Na tej odpravi je bil na sedlu Nangpa La priča streljanju kitajskih vojakov na tibetanske begunce, njegovi posnetki, objavljeni na njegovi spletni strani, pa so vznemirili svetovno javnost. Na poznejšem, »neuradnem« delu srečanja v klubski sobi je Pavle Kozjek neutrudno odgovarjal na številna vprašanja članov planinske skupine KPD Bazovica, ki je organizirala predavanje, našega društva in drugih obiskovalcev. Prisrčno je bilo tudi srečanje z Vedrano Simičevič, eno od treh reških alpinistk, ki so se na lanski ženski hrvaški himalajski odpravi povzpele na vrh Čo Ojuja. Darko Mohar
Predavanje je na kratko pospremil tudi Pavle Kozjek na svoji zanimivi in informativni spletni strani ter med drugim napisal, da je minilo v "zares prijetnem vzdušju". Več: http://pkozjek.blogspot.com
8.februar
Študij v Sloveniji
Slovenski dom KPD Bazovica
Informativno srečanje z maturanti, zainteresiranimi za študij v Sloveniji, in njihovimi starši je letos potekalo že trinajsto leto zapored. Kot navadno ga je v okviru projekta Slovenska informativna točka Si-T vodila urednica Kažipota, tudi tokrat s pripravljeno strnjeno informacijo v hrvaščini o prijavah in vpisu na dodiplomski študij. Zbralo se je okrog trideset obiskovalcev, kar je precej manj kot sicer, razlog pa je prav gotovo v tem, da je zanimanje za to področje izraženo vse leto in je posredovanje odgovorov na vprašanja o študiju postalo že kar redna dejavnost v tedenskem dežurstvu v okviru projekta Slovenska informativna točka Si-T ob sredah dopoldne, pa tudi sicer. Opaziti je tudi, da narašča zanimanje za dodiplomski študij, v zadnjih letih pa sta za reške dijake najprivlačnejši za vpis fakulteti za farmacijo in arhitekturo, število prijav slovenskih maturantov pa je letos najbolj - za več kot 900 % - preseglo možnosti razpisanih mest za akademijo za gledališče, radio, film in TV. Marjana Mirković
Med obiskovalci so bili tudi potomci slovenskega rodu. Foto: Jasmina Dlačić.
9.februar
Reške sprehajalne poti: Od Trsata do Drenove
V organizaciji reških planinskih društev Bazovica, Duga in Učka je potekal pohod po eni prihodnjih Reških sprehajalnih poti. Začetek je bil pred Dvorano mladosti na Trsatu. Po krajšem ogledu tamkajšnjega svetišča in frankopan-skega kaštela smo nadaljevali pot po Strmici,
se spustili do Orehovice in korita Rječine, kjer so ostanki Matešičevega mlina in mlina Žakalj. Mlina sta bila zgrajena v devetnajstem stoletju in sta danes žal popolnoma opuščena in propadla. Posluha za ohranitev industrijske dediščine je v tem primeru zelo malo, čeprav gre za izjemno pomembna spomenika. Od Rječine smo se povzpeli na vrh Svete Katarine in po grebenu nadaljevali pot do kapelice na Velem vrhu. Razgledi so postajali vse lepši, dokler se na koncu ni videl celotni Kvarner, Učka, hribi nad Grobniškim poljem, grad Grobnik, dolina Rječine in dolina Sušačke Drage. Pohod se je končal pri cerkvi na Drenovi, od koder smo se z mestnim avtobusom odpeljali proti svojim domovom. Pohoda so se udeležili še osnovnošolci OŠ Podmurvice, člani reškega Društva upoko-
Pohodniki na poti od Trsata proti Strmici. Foto: D. M.
jencev in skupina prijateljev našega društva iz Ljubljane. Za večino pohodnikov, bilo nas je 63, je to bilo prvo srečanje z večino prehojene poti. Organizatorji upajo, da bo na naslednjih predstavitvah Reških sprehajalnih poti še več najrazličnejših udeležencev. Reške sprehajalne poti spadajo v okvir projekta Reka - zdravo mesto, ki se že več let uresničuje pri Mestu Reka. Idejni projekt, ki so ga izdelali člani omenjenih planinskih društev, je bil sprejet pri mestnih oblasteh in naj bi ga letos dokončno začeli uresničevati, kar pa bo poleg oznak poti zahtevalo tudi manjša grad bena dela. Sprehajalne poti so zamišljene tako, da v obliki polkroga povežejo območje od Plumbuma na Pečinah do Bivia oz. Preluka kot skrajnih reških točk na morski obali. Nanj bi se navezale poti iz središča mesta, z Delte proti Trsatu, zatem z Delte in od katedrale svetega Vida proti Katarini ter od železniške
postaje proti Drenovi. Na ta prstan je povezana tudi Mlikaričina steza, ki petje od Orehovice proti Grobniškemu potju. Po njej so prebivalke Grobniškega polja v mesto nosile na prodaj sveže mleko. V zadnji fazi bi sprehajalne poti povezali z obstoječimi potmi v mestih in občinah v okolici Reke, kot so Kostrena, Čavle, Jelenje, Viškovo, Kastav in Opatija. Poti naj bi čim več prebivalcev mesta spodbudile h gibanju in k boljšemu spoznavanju svojega kraja. Darko Mohar
11. februar HNK Ivana pl. Zajca, Reka Večer skandinavske glasbe
V koncertnem programu letošnje sezone je simfonični orkester opere reškega gledališča organiziral Večer skandinavske glasbe, na katerem je nastopil svetovno znani slovenski mojster pozavne Branimir Slokar.
Pod dirigentsko palico mojstra Nikše Bareze so bila izvedena dela Huga Alfvena in Jeana Sibeliusa. Mojster Branimir Slokar pa je očaral občinstvo z delom Koncert za pozavno in orkester v treh stavkih danskega skladatelja Launyja Grondahla in požel močan aplavz.
Branimir Slokar, vrhunski slovenski pozavnist svetovnega slovesa.
Foto: Tihomir Pinter, http://www.sigic.si
Branimir Slokar je po šolanju na ljubljanski akademiji za glasbo nadaljeval študij na pariškem konservatoriju. Posnel jecelotno literaturo za pozavno - njegovopus šteje 25 zgoščenk z izvirno glasbo za pozavno - in pridal drugačen pomen precej zapostavljenemu inštrumentu. Nastopa kot solist na vseh največjih svetovnih festivalih in poučuje na visoki šoli za glasbo v Freiburgu in na konservatoriju v Bernu. Dušanka Gržeta
13. februar FHŠ UP, Koper Fluminensia Slovenica, predstavitev
Na povabilo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem je v Forest-eriji potekala predstavitev študije Fluminensia Slovenica avtorja dr. Irvina Lukežiča. Navzoče sta pozdravili dekanja FHŠ dr. Vesna Mikolič in moderatorka večera dr. Karmen Medica. Urednica Kažipota je na kratko predstavila položaj slovenske narodne manjšine na Hrvaškem, zatem pa je temo Fluminensie uvedel vodja dramske skupine KPD Bazovica Alojz Usenik z doživeto recitacijo posvetila Josipu Gorupu, ki ga je v zahvalo za izjemno finančno podporo pri izdaji pesniške zbirke napisal slovenski pesnik Simon Gregorčič. Dr. Irvin Lukežič je v pogovoru, ki ga je vodila Vladka Tucovič, spregovoril o knjigi in med drugim znova izrazil upanje, da bo njegovo delo pomenilo tudi spodbudo za nadaljnje raziskovanje področja, ki obsega bogato, a še neraziskano gradivo. Po predstavitvi se je razvil tudi pogovor z obiskovalci. Nekateri so se zanimali za svoje reške prednike, drugi za določena zgodovinska obdobja ali pa so izrazili željo po sodelovanju s KPD Bazovica, poleg zanimanja za nakup knjige pa je bilo znova slišati vprašanje, kdaj bo izšla v slovenskem jeziku.
Alojz Usenik, urednica Kažipota, dr. Irvin Lukežič, Vladka Tucovič in dr. Karmen Medica. Foto: Nina Turčin.
Večstoletne gospodarske reško-slovenske vezi, ki so se že v srednjem veku začele spletati ob kopenski trgovski poti Ljubljana-Hrušica-Reka, so bile povod tudi za kulturno izmenjavo. Na Reki se je šolal in se tam z glagolico seznanil Primož Trubar, v kapucinski red je prav tam stopil Janez Svetokriški, v svoji Slavi vojvodine Kranjske Reko omenja Valvasor, v 19. st. sta na reški gimnaziji službovala Matija Čop in Janez Trdina ... Po zaslugi Matije Gasserja, pomorskega kapitana, doma iz Škofje Loke, in Franca Jelovška, veletrgovca iz Vrem, je Reka leta 1841 dobila ladjo z imenom Laibach, zaradi česar sta bila oba lastnika dve leti zatem imenovana za častna ljubljanska meščana.
Fluminensia Slovenica nam odkriva osupljive podatke o številnih uspešnih slovenskih trgovcih, bankirjih, lastnikih ladij ipd., ki so v pristaniškem mestu ob izlivu Rječine v prejšnjih stoletjih dosegali izjemne poslovne in družbene uspehe; to so bili npr. člani družin Celligoi, Wohinz, Poglayen, Kobler, Jellousche-gg, Walluschnig, Premrou ali najuspešnejši med njimi - bankir, veleposestnik in lastnik ladij, Josip Gorup pl. Slavinski (1834-1912), najbogatejši Rečan in Slovenec svojega časa, »riječki Rotschild«. Knjiga je dragocen prispevek k poznavanju slovenskega izseljenstva na Hrvaškem, prebivalci Reke pa so dobili še eno v nizu enkratnih pripovedi o pisani večkulturni in večjezikovni preteklosti tega mesta. Iz vabila, dr. Karmen Medica in Vladka Tucović
Vladka Tucović je za revijo Primorska srečanja pripravila obsežen intervju z dr. Irvinom Lukežičem in recenzijo knjige (12/2007), prispevek o njej je objavila tudi v reviji Annales (3/2007), za prilogo Književni listi v Delu (6. februarja 2008) pa napisala tudi krajši članek. Marjana Mirković
Alojz Usenik, urednica Kažipota, dr. Irvin Lukežić, Vladka Tucović in dr. Karmen Medica. Foto: Nina Turčin.
14. februar
Koordinacija svetov in predstavnikov Mesta Reke
Na Reki je bila tudi v drugem mandatu ustanovljena Koordinacija manjšinskih svetov na mestni ravni. Pobudnika koordinacije sta Mensur Ferhatović in Mihailo Davčevski, ki vodita sveta bošnjaške in makedonske narodne manjšine, na seji pa sta bila izvoljena tudi za predsednika in podpredsednika koordinacije z enoletnim mandatom. Na Reki sicer deluje devet manjšinskih svetov: svet albanske, bošnjaške, črnogorske, italijanske, madžarske, makedonske, romske, slovenske in srbske narodne manjšine. Marjana Mirković
16. februar
Kulturni praznik 2008
Slovenski dom KPD Bazovica
V mesecu kulture smo v Slovenskem domu KPD Bazovica počastili kulturni praznik in spomin na največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna.
O tem je na slovesnosti spregovorila tajnica
Nastop MePZ KPD Bazovica je povezovala pevka Boža Grlica. Arhiv fotografske skupine KPD Bazovica.
KPD Bazovica Marijana Košuta, v nadaljevanju pa je najprej nastopil naš pevski zbor, katerega program je povezovala pevka Boža Grlica. Pod vodstvom maestra Franja Bravdice smo zapeli skladbi na Prešernovi besedili, Strunam in Luna sije, ter Na Gorenjskem. Program so zatem popestrili gostje iz Ilirske Bistrice: ženska pevska skupina Kalina iz Kosez pod vodstvom Janje Konestabo, in naš priljubljeni recitator Franc Gombač. Na koncu so zaplesali tudi mladi iz naše plesne skupine, ki jo vodi Iva Valčić. Občinstvo je navdušeno spremljalo nastopajoče, svoje zadovoljstvo pa izrazilo z velikim aplavzom. Dragica Rizman
Uvodoma je nastopil MePZ KPD Bazovica. Arhiv fotografske skupine KPD Bazovica.
Med obiskovalci tudi nekdanji član KPD Bazovica dr. Boris Filli, desno dekanja FHŠ UP dr. Vesna Mikolič. Foto: Nina Turčin.
Predstavila se je tudi plesna skupina. Arhiv fotografske skupine KPD Bazovica.
18. februar Galerija Arheotrade, Umag Rok-trajanja 30 let
Akademski slikar Rok Zelenko iz Grožnjana je prav gotovo najbolj znano slovensko ime v umetniških krogih v Istri in ob Kvarnerju. Pregled njegove bogate ustvarjalnosti s prepoznavnim vplivom mediteranskega okolja Istre je bil na ogled v galeriji Arheotrade v Umagu na razstavi z naslovom Rok-trajanja 30 let.
O umetniku, čigar ustvarjalnosti bi veljalo nameniti posebno monografijo, je spregovorila in na to opozorila umetnostna zgodovinarka Gorka Ostojič Cvajner, dogodek pa je z glasbenim programom obogatil nastop džezovskega tria Mateje Dolšek.
Kot je v katalogu med drugim zapisala umetnostna zgodovinarka Nina Pirnat Spahič, Rok Zelenko pripada zrelim in samosvojim slikarskim osebnostim srednje generacije slovenskih likovnih umetnikov, ki se mu je uspelo uveljaviti tudi kot izjemen organizator in promotor ne le umetnosti, ampak tudi širše kulturne zgodovine. O njegovi dinamični in ustvarjalni poti v slikarstvu, keramiki, ilustracijah in restavra-torstvu priča obsežen življenjski in umetniški curriculum.
Rok Zelenko izhaja iz družine likovnih umetnikov - je sin keramičarke Sonje in grafika Karta Zelenka. Po končanem študiju na ljubljanski akademiji za likovno umetnost se je kot mlad in nadarjen umetnik preselil v Istro, ki je s svojim mediteranskim duhom v celoti opredelila njegovo nadaljnje umetniško ustvarjanje, v geografskem pogledu pa ga uvrstila na mejno območje, prežeto z vplivi različnih kultur, od
Razstava je vzbudila precej zanimanja. Foto: Marjana Mirković.
Dela Roka Zelenka so bogate vizualne senzacije, v katerih se prepletajo realnost in fantazija. Iz kataloga.
koder si je s svojim vsestranskim delovanjem intenzivno pridobival mednarodne umetniške izkušnje, širil svoja obzorja ter navezal dragocene stike v mednarodnem kulturnem prostoru.
Naj ob tej priložnosti omenimo, da je Rok Zelenko leta 1994 v Grožnjanu ustanovil podružnico KPD Bazovica, katere člani so postali številni slovenski umetniki, ki so ustvarjali in imeli galerije v tem slikovitem istrskem mestecu. Po odmevni razstavi v okviru kulturološkega raziskovanja o zgodovini
Večer je obogatil nastop tria Mateje Dolšek. Foto: Marjana Mirković.
Grožnjana je leta 1999, v sodelovanju s KPD Bazovica, kjer je tudi večkrat razstavljal, izšla njegova monografija z naslovom Grožnjanska kronika - Slovenci v Mestu umetnikov 19651995. Z izredno zanimivo vsebino, namenjeno zgodovinski dediščini mesteca, zatem njegovi oživitvi, zahvaljujoč umetnikom, ki so tam delovali, ter natančno dokumentirani vlogi slovenskih ustvarjalcev pri tem je seveda naletela na velik odmev in v hipu pošla. Zaradi še
vedno velikega zanimanja razmišlja o ponatisu v celoti ali vsaj nekaterih njenih delov, bogato zbirko gradiva o grožnjanski zgodovinski dediščini pa bo prenesel v muzej v Umagu. Sicer pa je med drugim izrazil zadovoljstvo s prostorno galerijo, ki - drugače kot v dosedanjih, v Bujah in Izoli, kjer je potekala ista razstava - dovoljuje ogled tudi drugega, ne samo slikarskega gradiva, marveč zlasti tistega s področja zgodovinske dediščine in keramike. Na ogled so bila tudi keramična dela soproge Lee Bernetič Zelenko. Morda je kmalu le pričakovati tudi monografijo, glede na to, da se ureja obsežen arhiv, pripravlja pa se tudi bibliografija člankov za zadnjih dvajset let in zbrano fotografsko gradivo. Marjana Mirković
19. februar
Slovenski dom KPD Bazovica Razstava fotografij
Mlade članice in člani fotografske skupine, ki jo vodi mentor Istog Žorž, znani reški fotograf, so na ogled postavili izbor svojih fotografij na temo reškega karnevala. Razstavo je odprl predsednik KPD Bazovica Vitomir Vi-taz, o skupini je spregovorila tajnica Marijana Košuta, v priložnostnem kulturnem programu
Nataša Veljak in Lana Jurišić. Arhiv skupine.
Cankarjev dom, Ljubljana Slovenci v BiH skozi pričevanja, spomine in literarne podobe 1831-2007
V nabito polnem Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani je bila predstavljena knjiga Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pričevanja, spomine in literarne podobe 1831-2007 avtorice dr. Vere Kržišnik Bukič. Obsežno in bogato ilustrirano delo na 648 straneh, opremljeno z reprodukcijami fotografij in dokumentov, je leta 2007 izdal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani (INV). Njegova direktorica, dr. Cirila Toplak, je ob predstavitvi med drugim poudarila, da gre za izjemen dosežek za slovensko zgodovinopisje in področje etničnih študij, delo pa sta visoko ocenila tudi oba recenzenta, dr. Andrej Vovko in dr. Stane Granda. O nastajanju knjige je spregovorila tudi avtorica sama, dogodek pa je z nevsakdanjim nastopom popestrila viteška skupina Ostrovrhar, ki jo vodi Jure Grilc Dr. Vera Kržišnik Bukič nas v obsežni knjigi, kot je v recenziji med drugim zapisal dr. Stane Granda, v devetih kronološko zaporednih poglavjih vodi skozi vse zgodovinske etape navzočnosti Slovencev v Bosni in Hercegovini do danes. Prvo srečanje namenja Prešernovi Turjaški Rozamundi, zatem spremljamo zgodovino Slovenk in Slovencev vse od večjega priseljevanja, ki sega v čas avstro-ogrske okupacije Bosne, ko so po letu 1878 v večjem številu začeli prihajati in se naseljevati po raznih krajih te dežele, se v njej ustalili in živeli skupaj s preostalim prebivalstvom. Na temelju avtentičnih spominov je tako predstavljena sama avstro-ogrska okupacija BiH z znatno udeležbo slovenskih vojakov in častnikov. Pričevanja nas nato seznanijo z vsakdanjim življenjem še s konca 19. stoletja in nas s posamičnimi prispevki ter z večplastnim opisovanjem priseljevanja slovenskih družin tako v mesta kot na podeželje pripeljejo do časa druge svetovne vojne. Takrat je bila po eni strani opazna slovenska udeležba v partizanskem gibanju, po drugi pa v številnih pričevanjih spremljamo mnoge usode slovenskih izgnancev in izgnank, ki so jih leta 1941 več tisoč transportirali v BiH kot tedanji del Neodvisne države Hrvatske. Manj je znano dejstvo, da so bili po drugi svetovni vojni tja kazensko poslani na službovanje nekateri izobraženci, ki se po mnenju takratne politike med vojno niso »primerno držali«. V povojnem
pa je dogodek z glasbenim nastopom za klavirjem popestrila brucka na ljubljanski glasbeni akademiji in članica društva Lana Jurišič, na violini pa jo je spremljala Nataša Veljak iz znane glasbene družine. Del svojega ustvarjanja so predstavili fotografi Petra Aničič, Jasmina Dlačič, Marijana Košuta, Ana Lipovac, Ira Petri's in Ilija Dadasović. Marjana Mirković
Petra Aničić	Jasmina Dlačić
Marijana Košuta	Tea Tadej / Ana Lipovac
Ira Petris
Ilija Dadasović
Avtorica med predstavitijo. Foto: Marjana Mirković.
času so se mnogi Slovenci in Slovenke uveljavili v družbenem življenju BiH (na področju rudarstva, premogovništva, bili so zdravniki, arheologi). Zadnji tematski sklop pa zajema krvavo obdobje ob razpadu Jugoslavije, ki so ga tragično doživeli tudi Slovenci in Slovenke, o čemer pričajo neposredne pripovedi, zbrana pa so tudi pričevanja o naporu mlade slovenske države, ki je pomagala pripeljati v Slovenijo na desetine in desetine rojakov in njihovih družin. Avtorica - zgodovinarka, sociologinja in polito-loginja, ki smo jo imeli priložnost spoznati tudi na več obiskih na Reki in ki je z obsežno bib-
SLOVENCI v BOSNI in HERCEGOVINI
skozi pričevanja, spomine in literarne podobe 1831-2007
Vera Kržišnik-Bukić
Ljubljana, 2007 Naslovnica prve knjige o Slovencih v BiH
liografijo tudi najboljša poznavalka položaja Slovencev na Hrvaškem - je 23 let živela v Ban-jaluki in o Bosni napisala več knjig, med njimi knjigo Cazinska buna 1950. Tudi zaradi nje je bila leta 1991 prisiljena oditi in se z družino vrniti v rojstno Ljubljano. Na INV kot znanstvena svetnica dolgoročno raziskuje zlasti tematiko Slovencev v prostoru nekdanje Jugoslavije zunaj Slovenije. Leta 2002 je bila izvoljena za tujo/dopisno članico Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine. Marjana Mirković
Viteška skupina Ostrovrhar. Foto: Marjana Mirković.
23. februar
Turistična kmetija Lazar, Podgrad PD RTV Ljubljana, občni zbor
Planinci smo veseli in družabni ljudje. Na vsakem pohodu ali prireditvi spoznavamo nove prijatelje in tako so nas planinci PD RTV Ljubljana povabili na svoj občni zbor na turistični kmetiji Lazar v Podgradu pri Ljubljani. Udeležil sem se ga kot vodja naše planinske skupine KPD Bazovica in na kratko predstavil društvo in našo dejavnost. Sklenili smo, da bomo sodelovanje obogatili s konkretnimi akcijami: jeseni bomo organizirali skupni pohod na Učko, predvidoma tudi gostujoča predavanja ali razstave fotografij ter skupne izlete. PD RTV Ljubljana deluje že vrsto let. Svojih koč nima, vzdržuje pa transverzalno pot po vrhovih, na katerih so oddajniki RTV Slovenija. Vzpostavili so jo pred 25 leti, obsega pa 12 kontrolnih točk po vsej Sloveniji; prehodili so jo številni planinci iz Slovenije, Hrvaške in
Avstrije. Podgrad, kjer so imeli planinci PD RTV Ljubljana svoj občni zbor, je naselje ob sotočju treh rek, Ljubljanice, Save in Kamniške Bistrice. Leži pod razvalinami gradu Osterberg ali Ostri vrh, kot ga imenujejo domačini. Prvi zapis o gradu sega v leto 1256, čeprav je verjetno nastal še prej. Valvasor v svojem delu Slava vojvodine Kranjske omenja, da so ga zgradili grofje Svibenski. Darko Mohar
24. februar Izlet na Krk
kanalom. Napredovanje je preprečil prehod, ki je zahteval več kot osem metrov visok gladki skalni skok, kar spada v obvladano plezanje tretje stopnje ter tehnike varovanja. Zato se je tudi druga skupina obrnila nazaj, se povzpela do pomola nad Velo in Malo luko in se kmalu vrnila v Baško. Izlet se je končal s šurlicami in jabolčnim zavitkom. Tisti, ki ne vedo, kaj so šurlice, naj se udeležijo naslednjega izleta planinske skupine v te kraje. Pa še nekaj: dlje časa trajajoča toplota je na plan privabila tudi prve beluše. Darko Mohar
Na jugovzhodnem in južnem delu otoka Krk v okolici Baške in Stare Baške je več sotesk, ki se od morja globoko vrezujejo v kopno. Nastale so zaradi vodnih hudournikov, danes pa voda tam skozi skoraj ne teče več. Do plaže Vrženica so Baščani speljali eno svojih sprehajalnih poti od plaže v notranjost pa skozi sotesko pelje označeno brezpotje, ki zahteva tudi nekaj lažjega plezanja po številnih skalah in skoke, nekatere celo do pet metrov. Raznovrstne oblike skalovja in kamenin, najrazličnejše sestave in barve ustvarjajo poseben užitek pri hoji po ozki grapi. To so bili razlogi, da smo za letošnji obisk Krka načrtovali pohod skozi sotesko Vrženice. Pohodniki smo morali pokazati kar precej plezalnih veščin, zato je bil del poti skozi sotesko zelo adrenalinski. Po prihodu na označeno pot Baška-Vela luka se je del skupine odločil za odhod v Baško in uživanje na soncu ob znani baščanski plaži. Drugi del skupine je skušal nadaljevati pot skozi grapo proti Diviški, najvišjemu vrhu nad Vinodolskim
NAPOVED NAREC
8. marec
Slovenski dom KPD Bazovica Turnir v briškuli
Planinci pri spomeniku glagoljaški abecedi in črki A ob vhodu v dolino Baške. Foto: Darko Mohar.
Kanjon Vrženice. Foto: Darko Mohar.
Turnir v briškuli v parih organizira mladinska skupina KPD Bazovica. Kotizacija za par je 10 kn. Zmagovalce čakajo nagrade. Prijave do 4. marca na naslov: mladinci(at)bazovica.hr. Več: bazovica(at)bazovica.hr . Marjana Mirkovič
13. marec, 19.00 Slovenski dom KPD Bazovica Vida Grbac, likovna razstava
Dolgoletna članica društva, slikarka Vida Grbac, se bo v počastitev dneva žena nekaj dni pozneje predstavila z novo samostojno razstavo. Dogodek bo obogatil nastop MePZ KPD Bazovica, ki ga vodi Franjo Bravdica. Marjana Mirković
Vida Grbac, Sončnice. Iz kataloga.
15. marec, 19.00 Slovenski dom KPD Bazovica ŽePZ Jasna, Stari Lož
Celovečerni koncert ženskega zbora Jasna iz Starega trga pri Ložu se bo prvič predstavil na odru KPD Bazovica. Nastopil bo tudi zbor MePZ KPD Bazovica, ki ga vodi Franjo Bravdica. Marjana Mirković
29. marec
Zavod Parnas, Velike Lašče Reka, moje mesto, razstava
Člani fotografske skupine KPD Bazovica bodo v sodelovanju z Zavodom za kulturo in turizem Parnas iz Velikih Lašč na ogled postavili razstavo fotografij na temo Reke, s katero so se v Slovenskem domu KPD Bazovica že predstavili lani. Mentor fotografske skupine je znani reški fotograf Istog Žorž. Marjana Mirković
GORSKI KOTAR Zgodovina čabarskega kraja
V Ronjgih pri Reki je bila 21. februarja predstavljena knjiga Zgodovina čabarskega kraja avtorja Slavka Malnarja. Gre za obsežno, 350 strani obsegajoče delo, ki ga je izdala Hrvaška matica. Izčrpno dokumentirana knjiga med drugim govori o dolgoletni povezanosti prebivalstva z obeh bregov, ki ga danes deli državna meja, in po mnenju avtorja Slavka Malnarja postaja z zgodovinarji in politiki čedalje bolj tudi etnična, čeprav take meje med prebivalstvom nikoli ni bilo. O tem zgovorno pričajo isti jezik, običaji, glasba, imena in priimki ter družinske vezi. Razlog je izoliranost odmaknjenega območja, naseljenega že v prazgodovini, katerega razvoj sta zaznamovala železova ruda ter gozdarstvo in lesna industrija. Podatki o prometnih poteh in naseljih kažejo, da sta najstarejša Gerovo in Prezid, več dokumentov pa priča o bojih za prevlado nad njima, zlasti med plemstvom Zrinskih in Kranjsko. Sledi prvih naseljencev so izpred tri tisoč let, njihova prva omemba pa sega v 15. stoletje, ko so zapisana imena Oswaldt, Žagar, Malnar in Kovač. Skozi poglavja o upravi, šolstvu, cerkvi in vsem, kar
Bralne urice v marcu
1. marec, 10.00; 15. marec, 10.00 in 29. marec, 10.00.
Aprila bralnih uric ne bo; predvidoma se bodo nadaljevale maja.
Naslovnica knjige.
Piter Kljepec: »Lijep je kraj za oko, a težak za ruke.« Foto: www.gorski-kotar.com
sestavlja življenje, a s posebnim občutkom za socialno pravičnost in težaško žensko delo, avtor govori o zgodovini tega kraja, ki je zgodovina revščine in nasilja, a kljub težki zgodovini in izseljevanju s trebuhom za kruhom je bilo v obeh Jugoslavijah to območje, kjer praktično ni bilo nepismenega prebivalstva. Simbol njegovega boja za obstanek pa je znani junak Peter Klepec - Piter Kljepec -, ki ga imajo prav tako za svojega na obeh straneh meje. Marjana Mirković
NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH Knjižno darilo
Slovenski dom KPD Bazovica je svoj knjižni fond obogatil z novimi naslovi, z zbirko knjig, ki jo je društvu podaril član Miljenko Mrvčič, Za knjižne novosti, ki obsegajo najrazličnejše žanre, se vodstvo KPD Bazovica iskreno zahvaljuje. Marjana Mirković
Naslovnica knjig iz zbirke Miljenka Mrvčića.
IZ DRUGIH DRUŠTEV IN SVETOV
Na predstavitvi sodelovala tudi pesnik Zlatko Pochobradsky in maestro Dušan Prašelj. Foto: Marjana Mirković.
Kulturni praznik 7. februar Mestno gledališče, Varaždin
Zagrebški Slovenski dom je praznik tokrat proslavil v Mestnem gledališču v Varaždinu, s koncertom Orkestra slovenske policije. Prireditev je potekala v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom na Hrvaškem in v okviru slovenskega predsedovanja Evropski uniji, bila pa je tudi priložnost za prvo sodelovanje lani izvoljenega sveta slovenske narodne manjšine
SLOVENSKO KULTURNO ORUSTVO "TRIGLAV SPLIT
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK SPLIT 2008
06. FEBRUAR 2008
STiPE BOŽIČ. VIKI GROŠEi.J Pncstcn SKD 1PIGLAV Saffi ;
08. FEBRUAR 2008
7LA7KO KAUĆIC : BA33ARA KORUN Gradsko KazalBte lutaka Torfiteva 1
Orkester slovenske policije navdušil obiskovalce. Foto: http://zagreb.veleposlanistvo.si
v Varaždinu in zagrebškega sveta slovenske narodne manjšine. Navzoče je pozdravil veleposlanik RS v RH dr. Milan Orožen Adamič, o prazniku pa sta spregovorila tudi vodilni predstavnik krovne organizacije Zveze slovenskih društev in zagrebškega sveta Darko Šonc in predsednica varaždinskega sveta slovenske narodne manjšine Barbara Antolič. Koncert je privabil številne rojake in druge ljubitelje glasbe, ki so kljub tehničnim težavam z električno energijo uživali v nastopu uigranega orkestra pod taktirko Tomaža Kmetiča in z odličnimi solisti: Nušo Derendo, Matjažem Mrakom in Antonom Vrzelakom. Več: http: //zagreb.veleposlaništvo.si Marjana Mirković
SKD Triglav, Split
SKD Triglav v Splitu je znova pripravil kar dva odmevna večera: po likovni razstavi svoje skupine so v nabito polni dvorani društva predstavili gosta, vrhunska alpinista Vikija Grošlja in Stipeta Božiča ter njun film Makalu trideset let pozneje. Večer na dan praznika pa je bil, kot je že navada, poslastica za izbrano priložnost: Vibratio tišine, srečanje poezije in glasbe, sta avtorja, glasbenik Zlatko Kaučič na tolkalih in književnica Barbara Korun z izjemno in doživeto recitacijo, posvetila nepozabnemu Srečku Kosovelu. Večer pred tem sta se umetnika predstavila tudi društvu Lipa v Zadru in navdušila s programom, ki ga je sicer redko srečati na podobnih večerih. Marjana Mirković
Tudi letos izjemno lepo in razkošno oblikovano vabilo SKD Triglav.
SKD Lipa, Buzet
V pravem istrskem okolju je v zelo sproščenem ozračju v krajevnem muzeju v Buzetu potekala prva prireditev društva Lipa. Naslovili so jo Ujeta toplota, v muzejski prostor pa je pritegnila številne obiskovalce, kar se ne dogaja pogosto, kot je bilo slišati. Predsednica Lipe Draga Klarič je v krajšem nagovoru poudarila pomen kulturnega praznika in ganjena izrazila zadovoljstvo, da ga po mnogih letih znova praznuje. Navzoče je povabila k ogledu razstave Mirele Grižonič Sharan iz Izole. Ob soju njenih
Navzoči tudi predsednica KD Šavrini in Anka Šavrinke Marija Knez, Valter Miklavčič iz Rakitovca in predsednica SKD Istra iz Pulja Klaudija Velimirović. Foto: Marjana Mirković.
ogljenic in stare žerjavnice so večer, ki ga je povezovala mlada Ana Zonta, z istrsko glasbo lepo obogatili Emil Zonta in pevska skupina Istrski kantadori. Marjana Mirković
Predsednica SKD Lipa Draga Klarič zadovoljna s prvim srečanjem. Foto: Marjana Mirković.
NESPREGLEDANO
Bližina ni vedno ugodno vplivala na _ohranjanje etnične identitete
V prispevku z zgornjim naslovom je dr. Matjaž Klemenčič v Delu 24. januarja 2008 med drugim izjavil naslednje:
"Z romsko tematiko se pri nas zdaj ukvarjajo trije raziskovalci, kar se mi zdi prav. Vendar potrebujemo nove raziskovalce tudi za prej našteta področja. Verjetno je eden od razlogov, da jih skoraj ni, zgrešeno postavljanje prioritet. Vendar je raziskovanje problematike koroških in porabskih Slovencev ter Slovencev na Hrvaškem, če se omejim na zamejstvo, bistveno boljše od raziskovanja slovenske narodne manjšine v Italiji, o problematiki katere že nekaj let ni nobenega novega raziskovalnega projekta." Izjava je presenetljiva, znano je namreč, da na Hrvaškem ni nobene slovenske kulturne, izobraževalne ali raziskovalne ustanove, za to območjeje bila le leta 2006 na Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani zaposlena mlada raziskovalka, prva in edina do zdaj. Pobrskali smo po spletni strani www.inv.si,
vendar projektov za področje Slovencev na Hrvaškem seveda nismo našli. Kot je navedeno, poteka za leto 2008 delo na naslednjih tematsko usmerjenih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih, ki jih razpisuje Agencija za raziskovalno dejavnost R Slovenije: Konstitucija novih nacionalnih in etničnih identitet v prostoru Alpe-Jadran s posebnim ozirom na obmejna območja in mesto Trst ter na 'skup nost-tvorne' vidike sodobnih medijev, geografsko se bo projekt osredotočal na prostor Alpe Jadran, posebne pozornosti bodo deležni zlasti etnično mešana območja ob avstrijsko-slov-enski in italijansko-slovenski meji ter mesto Trst (!); Razvojne možnosti slovenskih manjšin v sosednjih državah in Zgodovina Dobrovni-ka v 20. stoletju s posebnim poudarkom na življenju madžarske skupnosti in sodelovanje z znanstvenimi, raziskovalnimi in visokošolskimi institucijami na Madžarskem. Več:http://www.delo.si/ , www.inv.si. Marjana Mirković
AKTUALNO
Nova osebna izkaznica tudi za državljane
RS v RH
Vlada RS je na seji 7. februarja določila osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osebni izkaznici. Ta omogoča, da se bo državljan ob vložitvi vloge lahko odločil, ali želi "navadno" osebno izkaznico ali tisto s čipom, na kateri bo zapisano kvalificirano digitalno potrdilo državnega overitelja in ki bo z identifikacijsko in potovalno funkcijo uporabna tudi za storitve e-uprave ter uveljavljanje storitev na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Tako se zmanjšuje število dokumentov, ki jih morajo državljani imeti pri sebi, in možnost morebitnih zlorab, saj je na osebni izkaznici tudi fotografija imetnika. Veljavnost osebne izkaznice pa se bo poenotila z veljavnostjo potnega lista, Osebno izkaznico bodo lahko pridobili tudi državljani RS s prebivališčem zunaj države, tudi na Hrvaškem. Uporabna bo kot potovalni dokument, v prihodnosti pa bo po elektronski poti omogočala tudi udeležbo na volitvah.
Pogrešane, izgubljene ali ukradene osebne izkaznice ne bo več treba preklicati v Uradnem
listu RS, kar bo zmanjšalo stroške in prihranilo čas za pridobitev novih, evidenca o tem pa bo javno dostopna na spletnih straneh. Podrobneje je urejeno vročanje osebnih izkaznic otrokom in določila glede kopiranja osebne izkaznice, ki je prepovedano, razen v primerih, določenih z zakonom, to pa bodo lahko storili le notarji, banke, hranilnice, izdajatelji kreditnih kartic in druge finančne institucije, ki so pod nadzorom Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Agencije za zavarovalni nadzor. Kopiranje osebne izkaznice je dovoljeno tudi, ko državljan s kopijo dokazuje svoje državljanstvo. Predlog zakona omogoča podlago za predložitev fotografije za osebno izkaznico v digitalni obliki, vendar le prek t. i. spletnega odložišča fotografij, kjer se bodo fotografije hranile šest mesecev in jih bo v tem času mogoče uporabiti tudi za izdelavo drugih osebnih oziroma identifikacijskih dokumentov posameznika. Marjana Mirković
STIPENDIJE 2008/09 Štipendije
Na spletni strani www.ad-futura.si je izšel 39. javni razpis - razpis štipendij za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v RS s Slovenci iz tujine. Predmet razpisa je štipendiranje oziroma sofinanciranje življenjskih stroškov gostujočih znanstvenikov, ki so slovenski državljani, za tri- do dvanajstmesečno znanstveno ali dvo- do dvanajstmesečno pedagoško sodelovanje v RS. Rok prijave je od objave razpisa do porabe sredstev oziroma najpozneje do 31. avgusta 2008. Razpis za štipendije za potomce slovenskega rodu brez državljanstva, v zamejstvu in po svetu, še ni izšel. Več: www.ad-futura.si Marjana Mirković
SI MAK
Skupni medijski prostor med Slovenijo in zamejstvom
Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje krovne organizacije slovenskih skupnosti v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, v februarskem tiskovnem sporočilu med drugim posebej omenja izhodišča, ki jih je na seji Programskega sveta RTV poudaril predsednik koordinacije Rudi Pavšič. Med drugim opozarja
na vprašanja medijev oz. pomanjkljivo spremljanje manjšinske problematike, predvsem pa na zaprt dostop do programov slovenske TV. Ugotavlja, da postaja medijsko, kulturno, šolsko, gospodarsko in jezikovno povezovanje čedalje bolj nuja in da bi moralo v tem okviru zamejstvo pomeniti svojevrstno investicijo in priložnost. Rudi Pavšič je vodstvu RTV Slovenija zato predlagal, naj v sodelovanju z manjšinami pripravi okvirno strategijo, ki bi manjšinsko problematiko vključila v celoten medijsko-in formativni sistem. Marjana Mirković
21. februar
Mednarodni dan materinščine
Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je leto 2008 razglasila za mednarodno leto jezikov, vse dejavnosti pa bo usklajevala organizacija UNESCO, ki je pred devetimi leti za mednarodni dan maternih jezikov razglasila 21. februar. Na spletni strani slovenskega urada za UNESCO je zapisano, da so »jeziki življenjsko pomembni za identiteto skupin in posameznikov ter za njihovo miroljubno sožitje. So strateški dejavnik na poti do trajnostnega razvoja ter skladne povezave svetovnega in krajevnega. Še zdaleč niso le rezervirano področje za strokovno proučevanje, temveč ležijo v srcu družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja.« To potrjuje tudi geslo, ki ga je Unesco izbral za mednarodno leto jezikov: »Jeziki so pomembni!«, in to tako pri pospeševanju kulturne raznolikosti in spopadanju z nepismenostjo kot tudi pri kakovostnem izobraževanju, kar vključuje poučevanje v maternem jeziku prva leta šolanja. Jeziki igrajo pomembno vlogo tudi pri večji vključenosti v družbo, ustvarjalnosti, gospodarskem razvoju in varovanju domačega znanja.Slovenščina je eden izmed uradnih jezikov Evropske unije, zaradi predsedovanja RS Evropskemu svetu deležen rabe v najuglednejših govornih položajih, a za njeno pot v prihodnost je treba posebej skrbeti. K temu nas letos posebej spodbuja 500, obletnica rojstva Primoža Trubarja, začetnika in utemeljitelja knjižne slovenščine, Naj nam bo njegov »stati inu obstati« vodilo za učinkovito odgovarjanje na izzive časa in globalizacijski prepih. Več: www.unesco.si Marjana Mirković
ZANIMIVOSTI
Akustične značilnosti dvorane Slovenskega doma KPD Bazovica
Marjan Krebelj iz Ilirske Bistrice na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani končuje diplomsko nalogo na temo arhitekturne akustike. V sklopu raziskovanja je obiskal in analiziral tudi dvorano KPD Bazovica in nam poslal naslednji prispevek.Zanj se najlepše zahvaljujemo. Marjan Krebelj Akustične značilnosti dvorane Kulturnega doma Bazovica.Tako med kulturnimi delavci kot med občinstvom pogosto krožijo govorice o tej ali oni dvorani, ki da ima bodisi odlično bodisi slabo akustiko. Malo jih je med njimi takih, ki znajo svoje občutke tudi malo bolje utemeljiti, navsezadnje pa se to od njih niti ne zahteva, saj je tako za nastopajočega kot za poslušalca pomembno le nekaj: da se dobro sliši. In če se dobro sliši, potem je dobro.Toda za načrtovalce, ki pripravljajo nove dvorane ali obnavljajo stare, zgolj zanašanje na občutek ni dovolj. Tudi instinktivno odločanje pride do izraza šele, ko je osnova postavljena na neko objektivno utemeljeno strukturo dejstev. Akustična stroka, ki se ukvarja s temi problemi, je razvila celo vrsto orodij, s katerimi si pomagamo pri analizi in predvidevanju zvočnosti prostorov, namenjenih glasbi ali gledališču.Načeloma lahko o zvoku v dvorani razmišljamo tudi kot o naložbi, saj je zvok glasbenika ali govorca, tako kot navadno vsota kredita, omejena dobrina. Toliko ga imamo in prav nič več. Zato je pomembno, kam ga vlagamo, in vsaki dvorani lahko določimo delež zvoka, ki ga glasbenik »investira« v ušesa poslušalcev, delež, ki ga prejme nazaj za lastno opazovanje, in nemara delež, ki ga vpijajo stene, obloge in oprema prostora ter telesa poslušalcev. Pravilna razporeditev teh deležev je najpomembnejša za uspeh akustike. Načeloma je prav, da čim več zvoka pride do občinstva in da ga je čim manj izgubljenega drugje. Nekaj ga mora pravočasno prejeti nazaj tudi ustvarjalec, da lahko pravilno nadzira svoj nastop. Tej pomembni kvaliteti pravimo »podpora odra« (iz angleškega izraza »stage support«).Toda poleg kvantitativnih meril so pomembna tudi kvalitativna; pomembno je tudi, kaj se z zvokom dogaja. Ko zvok enkrat zapusti inštrument
ali grlo, lahko najde do ušes neposredno pot, lahko pa se odbija od sten in šele nato dospe do poslušalca. Obe poti sta za nas pomembni in spet je bistvenega pomena razmerje med neposrednim zvokom (impulzom) in odbitim zvokom (odmevom). Glavna značilnost (iz katere v resnici izhajajo vse nadaljnje) je odmevni čas, definiran kot čas, ki je potreben, da v dvorani glasnost zvočnega impulza (pok balona, udarec na boben, ipd,) pade za 60 dB. V velikih in kvalitetnih dvoranah (filharmonije, kot sta v Bostonu ali na Dunaju) se ta čas v zasedenih dvoranah giblje nekje med 1,8 -2,1 sekunde. Še veliko daljši časi (pet ali celo deset sekund) se pojavijo v cerkvah, vendar taki prostori niso namenjeni čisto vsem tipom glasbe. Časi, ki so krajši od ene sekunde, so značilni za dvorane z nizko odzivnostjo, kar pa je pod 0,5 sekunde, se šteje že kot gluhost, ki jo lahko pripišemo snemalnim studiem. Seveda se te čase vzorči pri frekvencah srednjih tonov, kjer se zgodi večina glasbe in govora (350-1400 Hz). V dvoranah z daljšimi odmevnimi časi bosta glasba in govor manj razločna, zato so primerne za izvajanje bolj umirjene in romantično razpoložene glasbe, dvorane s krajšimi odmevnimi časi pa so primernejše za glasbo, kjer je razločnost in čistost bistvenega pomena za doživetje, ki sta ga načrtovala skladatelj in izvajalec. In kako se pri tem izkaže dvorana na Bazovici? Kot je večina poslušalcev, ki se udeležujejo tamkajšnjih predstav, verjetno že uganila, je ta dvorana precej »suhega« oz. gluhega odziva. Prazna dvorana ima v srednjetonskem območju odmevni čas 0,6 sekunde, polna pa nekje med 0,3-0,4 sekunde. Tudi za govor je to rahlo premalo, čeprav dobro vpliva na razločnost govorjene besede. Odločitev tonskega mojstra, da nad odrom namesti mikrofone, katerih zvok nato predvaja iz zvočnikov ter tako nekoliko pomaga nastopajočim, je tako več kot pravilna (tudi na sploh lahko opremljenost in skrb nad dvorano samo pohvalimo, saj je tako dobro opremljenih dvoran te velikosti res malo). Tudi sam oder je na žalost precej neprimeren iz akustičnega vidika, saj je strop obložen s plastjo zvočne izolacije, tako da vpije precej zvoka, ki bi se sicer lahko odbil do občinstva. Poleg tega so stene odra zastrte z debelo črno tkanino, ki še dodatno zahteva svoj delež. Rešitev za takšne okoliščine je več in vse zahtevajo nekaj posegov v prostor. Gotovo bi lahko za začetek črne zavese okrog odra (pri
tem mislim na zavese, ne prednji zastor) nadomestili z lesenimi drsnimi paneli, ki bi bili prav tako namenjeni zastiranju, odru pa bi dodali malo več zvočnosti. Tudi strop - tako dvorane kot odra - bi lahko obložili z ustreznejšimi, bolj odbojnimi materiali. Tak poseg je seveda že bistveno večji in zahteva nekoliko več preudarka in denarnih sredstev, verjamem pa, da bi s premišljenim načrtovanjem lahko marsikaj pridobili. A kar odvzame kamen, doprinese srce. Na Bazovici sem doslej nastopal dvakrat kot recitator, nekajkrat pa sem tudi poslušal nastopati druge. Na vse te dogodke me vežejo zelo prijetni spomini, saj je tam zaradi prijaznih ljudi še prav posebej prijetno vzdušje, občinstvo pa sila hvaležno. Ne glede na prej napisano je to ena najprijetnejših malih dvoran, kar sem jih obiskal.
Graf: odmevni časi po frekvencah v prazni dvorani KD Bazovica. Avtor. Marjan Krebelj.
Sožalje Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu
Na naslov društva je bilo 7. februarja 2008 poslano sožalje, ki ga je ob smrti Vinka Žiberta v imenu Komisije državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in v svojem imenu iskreno izrekel njen predsednik, mag. Janez Kramberger.
V njem je med drugim zapisal, da pomeni smrt večkratnega predsednika društva in enega izmed ustanoviteljev krovne organizacije slovenskih društev na Hrvaškem ter dragega rojaka gospoda Vinka Žiberta nenadomestljivo izgubo matični domovini RS ter Slovencem na Hrvaškem ter da nam bo ostal v lepem spominu.
Marjana Mirković_
Umrl dr. Janez Drnovšek
23. februarja je v 58. letu starosti na svojem domu na Zaplani pri Vrhniki umrl dr. Janez Drnovšek, slovenski politik in državnik, ki je močno zaznamoval razvoj Slovenije po osamosvojitvi. Premagala ga je huda bolezen, s katero se je bojeval devet let.
Pokopali so ga v Zagorju ob Savi, in čeprav je bilo sprva predvideno, da se bodo pogreba nekdanjega predsednika republike udeležili le ožji družinski člani in pokojnikovi prijatelji, je pogrebni slovesnosti prisostvovalo okoli tisoč ljudi. V množičnem žalovanju se jih je več tisoč vpisalo v žalne knjige po Sloveniji, v spletno žalno knjigo pa kar 74.000. Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Študij ekonomije je končal na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1986 pa je na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru pridobil naziv doktor ekonomskih znanosti. Na izjemno uspešno politično pot je stopil leta 1989, ko je za leto dni zasedel mesto predsednika predsedstva nekdanje Jugoslavije. Ključno vlogo je odigral pri osamosvojitvi kot pogajalec med slovenskim vodstvom, vodstvom nekdanje Jugoslavije in Jugoslovansko ljudsko armado in julija 1991 se mu je uspelo dogovoriti za dokončen umik zvezne vojske iz Slovenije. Za svoje zasluge v procesu osamosvajanja je leta 1992 prejel najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode RS.
drnovsek_26_show EPA Dobro je postalo njegovo vodilo
Leta 1992 je stopil na čelo liberalnih demokratov, še istega leta pa postal predsednik slovenske vlade in to dolžnost - s krajšo prekinitvijo leta 2000 -, opravljal do konca leta 2002. Decembra 2002 je postal drugi predsednik samostojne Slovenije. Zadnja leta njegovega predsedovanja je zaznamovala njegova dejavnost na mednarodnem področju, zlasti pri reševanju krize v Sudanu, posvetil pa se je tudi ekološko usmerjenemu in socialno angažiranemu delovanju. Predaja poslov zdajšnjemu predsedniku Danilu Turku 23. decembra 2007 je bila njegov zadnji nastop v javnosti.
Janez Drnovšek je z neodvisnimi stališči, drugačnim pristopom in odpiranjem duhovne dimenzije pustil velik pečat, menijo številne ugledne osebnosti tako v Sloveniji kot tudi v tujini, ob njegovi smrti pa so sožalje izrazili tudi najvišji predstavniki številnih držav, med drugim tudi Hrvaške.
Ustvarjati moramo dobro. Foto EPA
»S smrtjo Janeza Drnovška je Slovenija izgubila politika, ki je na najvišji funkciji v državi, tako kot s svojim delovanjem pred tem, pustil globoko in neizbrisno sled,« je zapisal predsednik Stjepan Mesić in dodal, da je s smrtjo Drnovška osebno izgubil tako partnerja na politični sceni kot tudi prijatelja. Ocenil je tudi, da je bil Drnovšek kot premier in predsednik Slovenije dosleden zagovornik vzpostavitve dobrih odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Sožalje je izrazil tudi hrvaški premier Ivo Sa-nader. »Z iskrenim obžalovanjem sem sprejel
novico o smrti nekdanjega predsednika in premiera RS, gospoda Janeza Drnovška. Odhod Janeza Drnovška, ki bo vsem v spominu po nesporni energiji pri ustvarjanju in vodenju svobodne in samostojne RS, je velika izguba za Slovenijo.«
Novica o smrti Janeza Drnovška je močno odjeknila tudi med rojaki na Hrvaškem, ki poudarjajo predvsem njegov izjemen pomen za uspešno prehojeno pot Slovenije po osamosvojitvi, pa tudi njegove državniške pobude za pomoč ljudem doma in na tujem ter prizadevanja za ohranitev civilizacije in okolja. Odhod tega politika pomeni tudi ogromno izgubo za slov-ensko-hrvaške odnose, katerih pomembno obdobje je zaznamoval skupaj s pokojnim Ivico Račanom; kot premiera sta leta 2001 na Reki dosegla znani sporazum Račan-Drnovšek, ki je do danes ostal edini resni poskus kompromisa pri reševanju odprtih vprašanj med državama. O tem je prepričan tudi vodilni predstavnik slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, ki je sožalje izrekel v imenu krovne organizacije, Zveze slovenskih društev. Izraža globoko obžalovanje nad izgubo velikega državnika in izjemne osebnosti. Janez Drnovšek zaradi obilice državniških obveznosti sicer ni obiskal sedeža društva in zveze v Zagrebu, od priložnosti za pogovore pa je rojakom v spominu posebno ostala odmevna predstavitev na knjižnem sejmu Interliber v Zagrebu jeseni
leta 2006, z dolgo vrsto čakajočih na stisk roke avtorju in podpis v knjigo Misli o življenju in zavedanju, še danes pri vrhu seznama najbolje prodajanih knjig na Hrvaškem, kot pravi njena prevajalka, književnica Sabina Koželj Horvat, sicer predsednica slovenskega kulturnega društva Stanko Vraz iz Osijeka. Ker je prevedla tudi drugo Drnovškovo knjigo, Bistvo sveta, se je z Janezom Drnovškom, ki je natančno spremljal njeno delo, večkrat sešla. Sabina Koželj Horvat izraža zadovoljstvo nad zelo pozitivnim sodelovanjem in poudarja, da je bila zanjo čast spoznati politika, tako drugačnega kova od drugih in predvsem dobrega človeka. K dobroti je Janez Drnovšek pozval tudi v svojem sporočilu, objavljenem na strani Gibanja za pravičnost in razvoj, ki ga končujejo besede: Poleg miru mora biti še kaj, kar daje našemu življenju smisel!? Res je. Dobrota. Dobrota?
Ustvarjati moramo dobro. To daje našemu življenju smisel. Torej mir in dobro? Mir in dobro.
Naj bo miren in dober tudi spomin nanj. Več: www.rtvslo.si,www.mladina.si, w w w. gi ba n j e. o rg, w w w. vest. si Marjana Mirković
Lipa kot zahvala in spomin na Janeza Drnovška
Člani Gibanja za pravičnost in razvoj so 2. marca na gradu Bogenšperk v spomin pokojnemu Janezu Drnovšku posadili lipo. Tako so se tudi zahvalili Drnovšku, ki je maja 2006 na gradu Turjak ustanovil gibanje in bil tudi njegov prvi vodja. Aprila 2007 se je vodenju gibanja odpovedal, še naprej pa je ostal njegov dejavni član. Novi predsednik gibanja je nato postal dekan fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani Stane Pejovnik, ki je bil ob tej priložnosti tudi slavnostni govornik. Marjana Mirković
Lipa v spomin. Foto: www.gibanje.org
Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovićeva 30, 10 000 Zagreb, RH
Veleposlanik:
dr. Milan Orožen Adamič
Uradne ure:
ponedeljek-petek od 9.00 do 12.00
tel.: + 385 1 63 11 000 faks: + 385 1 61 77 236 el. pošta: vzg(at)gov. si spletna stran:
http://zagreb.veleposlanistvo.si
Konzularne informacije
tel.: + 385 1 63 11 014, + 385 1 63 11 015 faks: + 385 1 46 80 387 konzularni pult (v uradnih urah za stranke): tel.: + 385 63 11 013, + 385 1 63 11 026
Konzularni dan na Reki: Slovenski dom KPD Bazovica Ul. Podpinjol 43: Predvidoma 6. februarja 2008 10.00-13.00 in 16.00-18.00
Številka je bila zaključena 5. maja 2008.