Sopomenski slovar slovaščine
Peter Weiss
m
m
Synonymicky slovnik slovenciny, ur. Maria Pisarčikova, Bratislava: Veda, vydavatel'stvo Slovenskej akademie vied, 1995, 998 str.	^
N

m
N
V	slovenščini še vedno nimamo nekaterih temeljnih slovarskih del (Weiss 1993/94); med njimi je tudi sopomenski slovar. Njegova sestavitev je gotovo med najnujnejšimi nalogami slovenskega slovaropisja. Koristil bi predvsem pri tvorje- ^ nju besedil pri iskanju ustreznejšega izraza, pa tudi za večjo (stilistično) razgiba-nost (čeprav recimo v primeru kuharica kuha v kuhinji še tako dober sopomenski slovar ne bi mogel pomagati). Izsledki, objavljeni v njem, bi bili uporabni tudi za samo slovaropisje pri t. i. sopomenskih razlagah besed v splošnem enojezičnem razlagalnem slovarju, kakršen bo na primer kak novi ali okrajšani SSKJ; z dodatno predstavitvijo sopomenskosti bi bil tak slovar še uporabnejši. Sopomensko gradivo ^ je v sopomenskem ali pa tudi v splošnem enojezičnem razlagalnem slovarju pred-stavljeno po pomenskih sklopih, kijih abecedna razvrstitev besed zakrije in razbije, vendar pa prav ta razvrstitev omogoča najdenje želene sopomenke iz sopomenske-ga niza. Sopomenski slovarje lahko urejen tudi kako drugače kot abecedno, recimo po predmetnih ali pomenskih skupinah. Zbirni (kumulativni) sopomenski slovarji pri posameznih leksemih sopomenke le naštevajo, medtem ko razlikovalni (distinktivni) pri njih navajajo še dodatne razlike med njimi.
V	SSKJ-ju so sopomenski podatki vključeni v razlage. Pri podrejenih sopomenkah, predstavljenih v geslih, so prikazane nadrejene sopomenke, in sicer na koncu razlage za podpičjem ali pa kar namesto nje. Taka rešitev pa ni dovolj natančna. Tako lahko ležeče natisnjeno besedilo v
brezsrčnica brezsrčna ženska razumemo kot razlago in najbrž tudi kot sopomenko, tako kot npr. garjast garjav
pomeni, da ima pridevnik garjast nadrejeno sopomenko garjav, medtem ko moramo ležeče besedilo v
brezvestnica ekspr. brezvestna ženska razumeti kot razlago in zaradi označevalnika tudi kot nadrejeno in nevtralno dvobe-sedno sopomenko.
Pri enobesednih ustreznicah, kot sta garjast in garjav, je razmerje jasno. Toda če ima beseda v SSKJ-ju večbesedno razlago, predvsem pri dvobesednih zvezah (največkrat pridevnika in samostalnika ali prislova in pridevnika) ne moremo vedeti, ali ni to morda hkrati tudi nadrejena sopomenka. V SSKJ-ju imajo sopo- 247


menke smrečje in smrekovje (ti dve besedi sta neoznačeni, pri čemer ima prva pripi-^ san tudi pomen 'smrekove veje') ter smrečevje, smrečina in smrekovec (te so oprem-^^ Ijene z označevalnikom redko) razlago 'smrekov gozd', ki pa je hkrati tudi sopo-^ menka, saj niti nevtralni besedi iz tega niza nista kdo ve koliko rabljeni. (O tem ^ priča tudi Nemško-slovenski slovar družine Debenjak (1996): Fichtenwald ima pre-O vedek 'smrekov gozd, smrekovje', Tannenwald pa 'smrečje, smrekov gozd'. Tudi c^ druge iztočnice s sestavino -wald so v tem slovarju pretežno prevedene dvobesed-r^ no, kot zveza ustreznega pridevnika - bukov, borov, hrastov - in samostalnika gozd) Pomislek lahko izvira iz pojmovanja sopomenke kot ene same besede in ne zveze dveh ali več besed, toda nedvomno so sopomenke blagoduh in dišeči les (SSKJ, iz ^ botanike) ter občasno, kdaj pa kdaj, od časa do časa, sem in tja, sem ter tja, tu in ^ tam, tu pa tam in vsake toliko (časa), tako da v sopomenski niz smrečje itd. gotovo spada tudi razlaga 'smrekov gozd'. Medvedka in risa imata v SSKJ-ju pripisani N razlagi, pa vendar bi razlago 'samica medveda' res šteli za razlago, razlago 'samica > risa' pa najbrž glede na pogostnost rabe v primerjavi z risa za (celo nadrejeno) ^ sopomenko. Tako široko pojmovanje sopomenskosti pripelje do tega, da bi bilo ^ treba v posameznih sopomenskih nizih upoštevati tudi frazeme (npr. oditi v večna lovišča pri umreti), od tod do nujnosti sopomenskega predstavljanja frazemov pa ^ potem ni več daleč. Sopomenskost frazemov je še precej neraziskana, njena pred-^ stavitev v slovarjih je še v povojih, težave pa nastajajo tudi zato, ker je nejasna meja med frazemskimi dvojnicami in sopomenkami: jesen življenja in večer življenja sta dvojnici - toda ali so ob frazemuprešteti rebra (komu) frazemiprešteti kosti {komu), polomiti rebra (komu) in polomiti kosti (komu) sopomenke ali dvojnice?* Najbrž je za slovarsko predstavitev sopomenskosti frazemov to vprašanje najbolje zanemariti ^ ali pa ga je treba rešiti s širšim poimenovanjem, kakršno je recimo sopomensko-dvojničnipodatek (razdelek) v poskusnem zvezku Slovarja govorov Zadrečke doli-ne med Gornjim Gradom in Nazarjami (1998) Petra Weissa.
Kljub temu da še nimamo na razpolago slovenskega sopomenskega slovarja, pa nekateri slovenski slovarji vendarle vsebujejo eksplicitne, torej na nedvoumnih mestih navedene sopomenske podatke, npr. Papirniški terminološki slovar (1996) Marjete Humar in Staneta Bonača ali narečna slovarja, kot sta Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem 1-4 (1982-1994) in že omenjeni slovar govorov Zadrečke doline.
Gotovo bo koristno videti, kaj novega in navsezadnje posnemanja vrednega prinaša sodobno sopomensko slovaropisje slovenščini izvorno in strukturno sorodnega ter prostorsko bližnjega jezika, kot je slovaščina.
V slovarskem uvodu je zapisano, da Sopomenski slovar slovaščine (S S S) sistematično predstavlja besede (in zveze) z enakim ali bližnjim pomenom v sodobnem slovaškem knjižnem jeziku z upoštevanjem neknjižnih prvin, ki prodirajo vanj. Postal naj bi nepogrešljiv pripomoček pri ohranjanju in dviganju jezikovne kulture. Viri za slovar so bili razlagalni enojezični in dvojezični slovarji, dva manjša sopo-menska slovarja slovaščine, pa tudi slovar tujk in slovar slovaškega slenga, vsi iz 20. stoletja, ter izpisi iz leposlovja, pubHcistike in strokovne literature.
* Kolegici doc. dr. Eriki Kržišnik se lepo zahvaljujem za pogovor in spodbudne misli v zvezi 248 s to nejasnostjo.
Kazalčno geslo je npr. 'papa': papa 1. p. d'aleko 2. p. dovidenia
o.
Gesla v SSS-ju so dveh vrst. Glavna so tista s sopomenskimi nizi, v katerih morata biti vsaj t. i. dominanta (tj. iztočnična beseda, ki izraža najbolj splošni pomen, skupen vsem členom sledečega sopomenskega niza, kije praviloma domača in ki se največ uporablja) in še kak nadaljnji člen. Ob tovrstnih geslih so v slovarju še kazalčna gesla, ki kažejo na drugo dominanto (glede na pomenske razlike je pomenov ali kazalk v istem geslu lahko več in so oštevilčeni), kazalka pa je lahko navedena tudi za ustrezno številko pri posameznem pomenu v geslu, ki že vsebuje sopomenski niz; če kaže na oštevilčeni razdelek s sopomenskim nizom, ji je pripisana tudi ustrezna številka. Takole je npr. geslo 'na svidenje', kije lahko zelo zanimivo tudi s slovenskega stališča:
^
dovidenia, pis. i do videnia pozdrav pri lučeni, na rozlučku • zbohom • spanombo- ^
hom: odišiel a pritom nepovedal ani dovidenia, ani zbohom; spanombo-horn, zostahte zdravi • subšt. dovi • hovor.: maj sa • majte sa: tak už idem, maj(te) sa • servus • subšt. sevas (priatel'sky, familiamy pozdrav): povedala servus a odišla • ahoj • čao • čau • expr. ahojček • ahojko • čauko • subšt.: ahojte • čaute (pozdravy obyč. mladych I'udi): zakričal ahoj, čau a už ho Z. nebolo • adieu [vysl. ad'iö] • adie (franc.) • good-bye [vysl. gudbaj; angl.]: lučime sa, adieu, good-bye • pa • papa (dovemy al. maznavy pozdrav obyč. pri rozlučke s det'mi): pä, papa, moja mala
CTj
N
w
m w
N
(V geslu d'aleko je namreč navedena zveza ocino je papa s pomenom 'očka je daleč', ki ji je pripisan označevalnik det. 'otroško'.)
Iztočnici oz. njeni pisni dvojnici v SSS-ju sledi razlaga, ki velja za sopomenski niz (če je teh in/ali kazalk več, so oštevilčeni oz. oštevilčene), nato pa so navedeni preostali večinoma polkrepko tiskani členi sopomenskega niza - pred vsakim od njih stoji večja dvignjena pika. Posamezno skupino členov v nizu praviloma končuje ponazarjalni del (pri čemer je treba upoštevati, da v slovaških slovarjih razlage pišejo v pokončnem tisku, ponazarjalne primere pa v ležečem, torej ravno obratno kot npr. v SSKJ-ju). Označevalnik stoji pred posameznim členom niza (prim, zgoraj prva dva označevalnika subšt.), lahko pa uvaja tudi novo skupino členov (in takrat, kot je običajno npr. tudi v SSKJ-ju, za njim stoji dvopičje - prim, zgoraj expr.). Uporabnik tako iz položaja v nizu lahko vidi, koHko je posamezen člen oddaljen od dominante in njene nevtralnosti, natančnejšo opredelitev zaznamovano s ti pa lahko razbere iz označevalnika. Če je teh več, so lahko združeni v označevalniš-ki niz, kakršen je npr. hovor. expr. zastaräv. v geslu korbač 'korobač'. Ponekod je pri manj običajni besedi naveden avtor, ki jo uporablja ali jo je uporabljal. V navadnem tisku so na ustreznih mestih (večinoma za označevalnikom subšt.) navedene neknjižne in nepravilne sopomenke, ki so tiskane navadno tudi kot iztočnice v kazalčnih geslih. Če je mogoče, je pri členu sopomenskega niza navedena tudi protipomenka: »obciansky [..] • hovor. civilny [..] (op. cirkevny)«.	249
^	Sestavljale! so pri členjenju gradiva uporabili dobro znani paradoks, daje
^	treba biti pri obravnavanju sopomenk (tu gre za besede in - dodajam - besedne
^	zveze z istim ali podobnim pomenom, vendar pa z drugačno slušno in/ali pisno
^	obliko) pozoren ne na enakost, ampak na razlike med posameznimi členi sopomen-
^	skega niza.
C	Primemo obsežen in natančen uvod - marsikdaj se že iz njega da sklepati o
c/:^	odličnosti samega slovarja, in tudi tokrat je tako - dopolnjujejo podatki na predpa-pirju (takoj za notranjo naslovno stranjo, saj jih je tu najlažje najti), kjer so na vsega
O	dveh straneh ob primerih razložene glavne sestavine gesla, na dveh straneh pred
^	zadnjo stranjo pa so razložene krajšave, ki jih sicer najdemo tudi na koncu uvoda.
^	Gesla v slovarju so oblikovana pregledno, težave pa marsikdaj še vedno povzroča
^	nejasnost, kdaj neha veljati označevalnik ali na koliko členov sopomenskega niza se nanaša zapostavljeni podatek, kakršen je v zgoraj navedenem geslu dovidenia
N	franc., ki gotovo velja tudi za adieu, čeprav stoji šele za naslednjim, namreč za adie.
>	Kljub veliki natančnosti pa se lahko zaplete zaradi omejitev, ki morajo biti postav-
^	Ijene, saj bi sicer obseg slovarja preveč narastel. Tako tudi v SSS-ju ni bilo mogoče
i»-«	povezati besed in zvez, ki so v bližnjem odnosu, niso pa sopomenke. V abecednem
^	razlagalnem slovarju in tudi v sopomenskem slovarju ne moremo na enem mestu
^	najti združujočih nadpomenk. Tovrstna zadrega je razvidna tudi iz SSS-ja: podobne
^	sestavine kot zgoraj prikazano geslo dovidenia ima tudi prvi niz v geslu 'servus':
ti^ servus 1. priatel'sky, familiämy pozdrav • ahoj • expr.: ahojček • ahojko • subšt.
ahojte (pozdrav mladšej generäcie): Servus, ahoj, kamarat! Ahojček, ahojko, kde si sa tu vzal? • čao • čau • expr. čauko • subšt. čaute (pozdrav mladšej al. najmladšej generäcie): čao, čau, už musim ist' • subšt.: sevas • nazdar [..]
nO
Ker v tem slovarju manjka razdelek, kjer bi bile (npr. v zbirnih geslih) združene posamezne podobnopomenske dominante, npr. pozdravi, ni mogoče povezati podatkov, ki so zdaj raztreseni po slovarju in zato nerazvidni. Posredno povezavo med gesloma dovidenia in servus najdemo le v kazalčnih geslih, kakršno je npr. »sevas p. servus 1, dovidenia«, medtem ko neposredne, ki bi bila zelo koristna, ni. Te zadrege bi lahko odpravil le širše zasnovani slovar, kakršen je recimo Dudnov sopomenski slovar (Müller 1986), ki pa je vendar bolj naštevalen in veliko manj razlikovalen kot S S S.
Sopomenski slovar slovaščine, ki si ga kot pasivni obvladovalec slovaščine ogledujem predvsem s slovaropisnega vidika, je odlično delo, v katerem je zajeto bogato in podrobno razčlenjeno gradivo, vanj pa so sestavljalci vgradili kar se da veliko jezikoslovnega in slovaropisnega znanja. Naše slovaropisje bo pri sestavljanju ustreznega slovarja slovenščine moralo upoštevati njegove izsledke, ob čemer bo razveseljivo, če se bo vsaj pribhžalo njegovi visoki ravni. **
**Pri pisanju predstavitve sem uporabil angleški članek, ki sta ga napisala pripravljalca tu predstavljenega slovaškega sopomenskega slovarja Maria Pisarčikova in Vladimir Benko (Pisarčikova - Benko 1996). Nanj meje opozoril in mi ga prijazno, kot zna le on, posredo-250 val akad. prof. dr. Janez Orešnik, za kar se mu prav lepo zahvaljujem.
Navedenke
DEBENJAK 1992 = Doris, Božidar in Primož Debenjak, Veliki nemško-slovenski	^
slovar, Ljubljana: DZS, 1992 (Slovarji DZS). MÜLLER 1986 = Wolfgang Müller (ur.), DUDEN »Sinn- und sachverwandte
Wörter«: Wörterbuch der treffenden Ausdrücke, Mannheim - Wien - Zürich:	ir^ Bibliographisches Institut, ^1986 (DUDEN 8). PISÄrCIKOVÄ - BENKO 1996 = Maria Pisarčikova - Vladimir Benko, Slovak	^ Synonym Dictionary, v: Euralex '96 Proceedings I-II: Papers submitted to	^ the Seventh EURALEX International Congress on Lexicography in Göte-	^^ borg, Sweden II (ur. Martin Gellerstam idr.), Göteborg: Göteborg Univer-	^ sity, Department of Swedish, 1996, str. 689-696.	^ SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) -	^ DZS (zal.), 1970-1991.	^ WEISS 1993/94 = Peter Weiss, Katere slovarje smemo pričakovati po izidu Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Jezik in slovstvo 39 (1993/94), št. 7-8, str.	^ 346-350.	^
o
't M
m
O ^
jwfflf
N