ŽIVILSKA INDUSTRIJA
Zivilsko inclustrijo Jugosla-vije sestavljajo različna pod-jelj-a, ki bi jih mogli razdeliti na več posebnih industiij. K njej prištevamo mline, peknr-ne, sladkorne tovarne, oljarnc, klavnice, konservno industrijo, pivovarne, škrobarne in celo vrsto podobnih podjetij. Po na-glici razvoja ni šla (a industnj-ska veja v korak z nekaterimi drugimi  vejami.  Pogoj  za njen
razv&j je razen diugega tudi razvoj kmetijstva. V 1. 1957 je narasla proizvodnja v iej veji za več kakor 25 odstotkov. Ta velik porast opazimo v vseh de-lth iivilske industrije, dosežen pa je bil zaiadi izredno rodovil-nega leta.
Proizvodnja sladkorja je v prvih štirih mesecih kampanje preseglu lansko proizvodnjo za 20 tisač ton. Manjkajo še de-cembrski rezuliai, loda že lahko Irdimo, da je bila proizvodnfa sladkorja v /. 7957 ena izmed najvcčjih, če ne celo rekordna. Doslej smo ga največ proizvedli v kampanji I. 795/, ki se je kon-čala šele januarja 1952 in do-segla 20S lisoč ton. V 1, 1957 smo do konca novembra pro-izvedli 169 tisoč ton, tako da smv verjetno z decembrsko pro-izvodnfo   dosegli   slari   rekord.
Znatno povečanje smo tiosegli ludi v proizvodnji škroba. Ve-like proizvodne zmogljtvosti škrobarne v Zrenjaninu so bile šele letos nekoliko bolj popoi-no izkoriščene. Pomanjkanje koruze je bilo glavna ovira, ki jo iahko trajno opravi šele po-rast kmetijske proizvodnje. Z več kakot 20 tisoč lonvmi je proizvodnja škroba dosegla svo-jo  doslej n-ajvišjo  rayen.
Konservna industrija je v leiu ¦ 1957 zelo napredovala. Proiz-vodnj-a mesnih in tibjih kon-serv se je naglo povečala. Ta-ko pri pivi kakor pri drugi skupini je proizvodnja presegla 10 tisoč ton. Ta obseg proizvod-nje n; zadoslen, ker pomeni sa-mo nekaj več kakor en kilo-gram konserv na prebivalca in leto. Porast pa je vendarle po-memben, ker je proizvodnja v I. 1957 skoraj trikrat večja ka-kor v l. 1954 in približno štiri-krat večja kokor pred vo/no. Napredek* konservne industrije bo vplival na bolj sodoben na-čin prehrane in na spremcmbe v navadah prebivalstva,
Lani je tudi proizvodnja piva prvič po I. 1951 presegla mili-jon he-ktolitrov. Znaten porast smo zabeležili tudi v proizvod-nji bonbonov, čokolade in d: ¦ gih iivil.
Ta pregled ni zajel nekaterih novejših izdelkov živilske indu-strtje, kakor so na primer: mai-garina in  koncentrirane  juhe.