Inseratl ae sprejemajo in veljA triatopiin vratu: 8 kr., Se se tiska lkrat, I! it » n " II ifr ii v n ti 3 ,, Pri večit nit nem tiskanj cena primerno zmanjša. Rokopisi ne vraifajo, nefrankovana piuma bo ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in elcapedicija na Starem trgu h. Št. 16. Po poŠti prejema« velja : Za celo teto . , 10 g-1, — Icr 4 Ka polleta . . 6 „ — ,», Š k« <5etrt letu . . 2 „ co " V administraciji velja: Za celo leto . , 8 gl. 40 kr. za pol leta, . . i „ 20 »a četrt leta 2 10 Polilita lisi za slovenski iiaroi V Ljubljaui na dom pošiljan veljA 60 icr, vež na leto. Vrednlštvo ja v Kožnih ulicah štev. 25. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek 111 soboto. Zarail praznika izide prihodnja številka „Slovencau v soboto 4. januarja. Staro in novo leto. Dokončali smo leto 1878. Bilo je imenitno v zgodovini narodov po berlinskem kongresu, znamenito pa posebno za Avstrijo po osvojitvi bosenski, po slavnih zmagali naše armade pod slovanskima generaloma Filipovičem in Jova-novičem. Važno pa je zasedenje Bosne posebno po tem, ker je položilo seme za notra nji preobrat v Avstriji, ki je namenjen odpraviti dualizem, in Slovane na bolj častno stopinjo postaviti, če tega preobrata letos,še nismo videli, kažejo vendar vsa znamenja , da se ga smemo nadejati v prihodnjem letu. Imenitno je bilo to leto tudi za razvoj slovenskega naroda. Vojska na Turškem vzbudila je narodno zavest bolj, nego kedaj. Z imenovanjem g. viteza Kaline za deželnega predsednika kranjskega pokazal se nam je tudi doma prvi žarek milejšega solnca. V deželnem zboru se je sicer šopirila umetna protinarodna večina; vrli naši poslanci pa so jtako možato postopali in govorili, da so si kmalo pridobili simpatije cele dežele in da so nasprotno stranko moralno uničili. Ko bi se ta zbor razpustil, kakor prejšnji, protinarodna stranka nikdar ne more več zmagati. Volilni vspeh nasprotne stranke pa je imel ta dobri nasledek, da je narodna stranka vedno složno ravnala in upati je, da se bo ta sloga tudi v prihodnje ohranila. Dokler nismo domačini gospodarji v hiši, tako dolgo moramo složni biti , in bomo tudi vedno slogo povdarjali. Kako živa je že narodna zavest našega ljudstva, kako veselo tli v njem iskra domo- jubja, pokazala nam je dr. Bleiveisova svečanost, ki je bila povsem sijajna. Pri tej priložnosti se je bratska vez med slovenskim in hrvatskim plemenom na novo vtrdila in oja-čila. Želeti je, da bi ne ostalo pri besedah ampak da bi se začelo resno delati na literarno in politično združenje obeh narodov, ker le v tem leži rešitev za Slovence, ki imajo tako težko borbo z dvema velikima, kulturnimi narodama. Da žila narodne zavesti živahneje bije. ko v prejšnjih časih , kaže nam na koncu leta zbujena misel o zidanju „narodnega doma". Upati je, da pri tem ne bomo ostali, in da se bodo osnovala vedno nova narodna podjetja, z namenom, izviti se tujemu jerobstvu in osvoboditi ljudstvo iz sužnosti tujega kapitala ter postaviti se tudi v denarnih zadevah na lastne noge. Želeti bi bilo, da bi se Slovenci tudi v trgovini vsaj toliko osvobodili, da bi prek morske izdelke in pridelke kupovali iz prve, ne pa iz četrte in pete roke. Pomnožena delavnost in podveztnost na trgovinskem, obrtniškem in kmetijskem polji rešila nas bo iz jarma tujega kapitala, rešila iz odvisnosti od tujih , prisiljenih podvzetnikov, in tako ustvarila podlago za politično svobodo našega naroda, Za prihodje leto pričakovati imamo imenitnih dokodkov v zunanji, kakor v notranji politiki. Vzhodno vprašanje se bode nemara konečno rešilo, in balkanski Slovani se bodo popolnoma osvobodili. Rešenje hrvatskega vprašanja se ne more dalje odlašati, V Oisli pričakujemo novegti rni-nisterstva in spremenjene notranje politike. To leto se bodo vršile tudi volitve za državni zbor, in pričakovati je, da bo pri teli volitvah fedaralistična stranka mnogo sedežev pridobila. Za nas slovenske novinarje pa ne ostaja druzega, ko neprestan boj za politične pravice našega naroda. Mi smo tega boja že vajeni, in on nas ne plaši. Svoje prijatelje pa prosimo, da bi nas še zanaprej materijalno in duševno podpirali, ter se jim zahvalujemo za njih dosedanjo pomoč. Kakor do zdaj, ostane naše geslo: Vse za vero, dom , cesarja I In s tem pozdravom voščimo vsem našim bralcem srečno novo leto! Češka naseljevanja med Jugoslovani* Pod tem naslovom piše „čech" (pomenljivo tudi Slovencem): V deželah jugoslovanskih, osobito v Bul-gariji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, ravno tako tudi v našej Hrvatiji in Slavoniji je doslej še mnogo neobdelane, neporabljene zemlje, praznih posestev, — cele krajine so ondi še zapuščene. Zanesljiva poročila o tem podajajo nam ne samo potniki, marveč tudi tamošnji vladni in drugi javni listi. Vsled vojne v poslednjih treh letih so te dežele izžuljene in opustošene v takoj meri, tla bode ondi dalje časa pomanjkanje delavnih rok kmetijskih in rokodelskih. Zaradi tega odzivajo se uže sedaj vladni in nevladni glasi na Srbskem, Bulgarskem in v Bosni, ki nikakor ne taj6, kako nujno potrebna je tamo kolonizacija sti slovanskimi naseljenci. Pri tem mislijo največ na čebe. V Belgradu obravnavali so nedavno o tem, kako bi se obljudile pridobljene krajine starosrbske, raztezajoče se od Niša do mej albanskih in bulgar- neizpolnjena po vodi; dostikrat gojil je željo v sredi svojega čutečega srca, vedno je žele) da se mu utelesi ta ali ona misel — ali vse je ostalo neizpolnjeno, vse je skopnelo, enako snegu, v katerega posije toplo spomladansko solnce. In vendar kako živo mu je vedno pred očmi prošlostl Z navdušenjem popisuje nam prizore iz prejšnjega živenja, osobito take , v katerih mu jo sijalo solnce sreče. — Tudi meni se dozdeva danes, kakor bi bil osivel, kakor bi se bil hudo postaral. Globoko v spominu bude se mi čutila leta, katero soditi ima edina še zgodovina. Zdi se mi, ko da bi razna čuvstva, vesela, žalostna; tožni spominijmoral preživeti danes še enkrat celo leto, lijo mi trudno glavo, grozoviti prizori zba-f popiti, še enkrat kupo radosti in doživelih ve- Spomini na Silvestrov večer. Zopet steklo se bo jedno leto v morje prošlosti; le nekaj trenotkov še in stopili bo-demo v drugo — morda srečnejše leto — osemnajststo devet in sedemdeseto. Počasi bije danes v zvoniku kladvo, kakor bi se težko približevalo novemu veku. Ravno je odbila ednajst; — tedaj samo ena ura, zadnja ura. Z nekako tesnostjo navdajajo me ti trene tki, srce mi bije glasno. Duh moj sprehaja se po ravnini mrkle prošlosti; radovedno ozira se po ozkej stezi bodočnosti. Navdajajo mi srce dajo me v srce najskrajne meje. Iu vendar je vse to človeku tako blizo, tako naravno, dejal bi, prirojeno. Starec, kateremu je uže sedaj in sedaj odmenjen počitek v mrzlej ze- selih uric, a tudi sprazniti še enkrat kolih nesreče in nezgode, žalosti in gorja, sovražnosti in okrutnosti. — Večno mesto pokrito je še »ogrinjalom meljskej gruči, govori le o prošlosti, o mino-1 žalosti. Črna, gosta megla veje krog iu krog, losti; in njega imenujemo skušenega. Ne zida j— tudi narava žaluje s človekom. Vse je tiho ; si zlatih gradov v bodočnost; ne obeta si več!pobešeuim obrazom in motnim okom pribli-mnogo dobrot od tega, kar ima še doseči, onlžujejo se tožili sinovi počivališču očetovemu, so rajo spominja prejšnjih dni , dni svoje I Tamo na mrtvaškem odru počivajo zemeljski mladosti. Čestokrat splavala mu je kaka nadaostanki enega, ki je bil „križ od križa". Uga- snilo je oko, ki je tako milo in prisrčno zrlo v prijateljev obraze, oko, ki je s tolikim strahom navdajalo srce sovražnikov. Zaprta so usta, ki so se vedno prijazno smehljala zvestim sinovom, ki so toliko tolažljivih besedi položila na srce obupvajočih, ki so s toliko gotovostjo znala podirati namere protivnikov. Obstale so dobrotijive roke, ne gibljejo se več v podporo revnim. — Res da, sveti se vzvišeni obraz umrlega veličastveno spremenjena je njegova postava, — in vendar žaluje mno-žiua po dobrotljivem starčku, žaluje družina po svojem modrem očetu. — Bridek-, žalosten spomin, ali mučenec, vjet-nik, dosegel je slavno večno zmago.,.. Megla pa se je razpustila; prišel je silni piš in uprl je svojo blagodejno moč v temne oblake, in nastalo je jasno, čisto po občnem mestu. Vso je zopet veselo, radostno in kako tudi ne? — „Luč na nebu" obseva celi svet s svojo Bvitlobo, ogreva vse zemljane se žarkom svoje svete ljubezni, Solncu enako poživlja in opominja vse, kar ima v sebi kal, k novemu, jasnemu živenju. fekih. Ondotnje prebivalstvo Brbsko arnavtsko 'bilo je v poslednjih dveh letih deloma pomor-j eno, deloma pa se je drugam poizgubiio.; Pri tej obravnavi izražena bila je nada, da bi se iz češkega naselili ondi prebivalci. Enako podobno vabilo došlo nam je iz Bolgarije, kjer se razun čeških poljedelcev popolno nadejajo še več rokodelcev, učiteljev, glasbenikov, umetnikov. Konečno imamo v mislih Bosno in Hercegovino , kjer bode trebalo mnogo dela na polji, v delavnici, šoli —• v vseh strokah človeške delavnosti. Mi nobenega rojaka ne izganjamo iz mile domovine, Nasproti, želeli bi in želimo, da bi se nijednemu poštenemu Čehu umikati ne trebalo iz dežele. — Navdaja nas želja, da bi ves naš narod imel doma dovolj prostora, zadosti živeža. Vendar videč, da si mnogi ne morejo na češkem pridobiti za sebe in svojo družino toliko, kolikor v resnici potrebujejo; čitajoč skoraj vsaki teden v novinah objave izseljencev, odhajajočih v Ameriko ali na Rusko, štejemo si v dolžnost, spregovoriti nekoliko tudi o tem izseljenji. Odgovoriti čemo na te vprašanja!: je-li vredno izseljevati se, kake nevarnosti, kake prednosti in koristi za sedanjost in prihodnost obeta ta ali ona dežela, bi-li ne bilo najboljše najprvo dobro premisliti? Da so naši rojaki, naseljeni po Ameriki za ljudstvo češko in sploh slovansko izgubljeni, — o tem ni da bi dvomili. Naši deželanje se sicer drže še dosti skupno, imajo svojo češko domačo opravo, svoje učitelje in duhovne, svoje šole in časopise. Vendar ved<5č, da v severni Ameriki le oni kaj premore v javnem živenji, ki govori državni jezik angleški, učč se naši Oehi pridno in dobrovoljno tega jezika. Na ta način se polagoma pomešajo mej amerikanskim silnejšim prebivalstvom , in tako pominejo narodu našemu kakor vodena kaplja v morji. Kedor izmed naših ljudi odide na Rusko, ima tudi gotovo dobro misel priučiti si ruskega jezika, — tako postane Rus, a vendar vsaj Slovan. Kako se našim izseljencem na Ruskem godi, o tem čitamo različne v&sti, iz teh pak je v celini razvidno, da so malo zadovoljni, da se sem in tje britko tožijo posebno oni, ki so naseljeni v kavkaških deželah. Ljudje tamo ginejo za zimnico. Oni pa, ki ostanejo zdravi, tožijo čeatokrat, da se jim kratijo kolonizato-rični pogoji, ter da nimajo nikjer stalnega po- stanka. Ali o tem spregovorimo drobneje na drugem mestu. — Danes moramo pred vsem premisliti , ka-košne nade rasto onim izseljencem, kojim se odpira Jugoslovansko. Če imamo v misli samo dobromislečega, pridnega in rednega čeka, ki se najraje shaja sfe slovanskimi ljudmi čistega narodovega značaja, moramo pred vsem priporočati bulgarsko zemljo. Bulgarski narod je zaradi svojega mišljenja, tihe naravi, prirojene rednosti, pridnosti in vztrajnosti, dobrote in varčnosti gotovo najprijaznejši in najboljši mej vsemi Jugoslovani. Našim izseljencem godilo bi se najbolje med Bulgari, živeli bi med njimi lože, ko drugod, in bili bi brezdvojbeno ondi dosti zadovoljni. Vendar s tem nikakor ne pravimo , da bi se naši naselniki tamo vsedli takoj na pernice. Razmere bulgarske do sedaj še niso dosti vredjene in tamošnje živenje še nikakor ne moremo imenovati brezskrbno. Berlinski kongres vredil je bulgarsko vprašanje samo začasno, nikakor pa ga še ni dokončal. Nastati morajo toraj pri takih okolnostih tamo Še silni prevrati in krvavi punti; ko pa se bo vzdignila ona burja, ko bo zagromelo po nesrečnej deželi, zadela bo vihra vse prebivalce; tudi naseljenci morali bodo v takem slučaji zgrabiti za orožje. Razveu tega ondi doslej še ni zakon o gotovosti imetja veljaven. Prigodi se lahko, da si kak naseljenec kupi zemljišče od nepravega gospodarja. In če se pravi gospodar najde, izžene brez posebnih okolnosti novega posestnika. Ljudje na jugu pomagajo si sami, — pravično ali krivično — živenje posamnih ljudi ne devajo na tehtnico. Zatoraj ne svetujemo nobenemu naseliti se pri sedanjih razmerah v Bulgariji, naj pripada že temu ali onemu stanu. Mnogo nevarnejša pa so vabila srbska, ki pozivljejo čehe v gorata zakotja starosrbska, v obližje besnih Arnavtov. Zdi se nam, da bi Srbi to zapuščeno in negotovo krajino prepustili Čehom samo za to, ker jim je preslaba, prenevarna. Prepričani smo, da v onih krajih še ne bo tako hitro cvetela gotovost živenja in imenja. Kedor se naseli v vasi, iz katere so lansko leto Srbi razpodili Arnavte, si ni svest en dan, da mu na povratku ne ulornijo okrut-niki v hišo, mu jo zapalijo, njega samega oropajo in umorč. Takega živenja pa ne moremo nijednemu priporočati. Razvea tega leži staro Srbsko tako oddaljeno od sveta, da bi naš rokodelec svojih stvari nikamor prodati ne mogel. Preidimo tedaj na Bosno in Hercegovino. Kakor hitro se v ondašujih krajinah razmere poravnajo, naši zakoni vvedo in vsaj najglav-nejše poteze železnične odpro , bodo v zapuščenih krajih mnoge nove naselbine mogoče. Vzdaljenost Bosne od Dunaja ali Prage prilično ni tako velika. Zemlja je večinoma plodovita. Spojenje bo dosti lahko, Obrtnija in trgovstvo ima ondi lepo bodočnost. Naše postave prineso tija gotovo tudi precej gotovost in stalnost. V ostalem pa Bosna in Hercegovina, — če Bog pomore —- nikedar več ne postanete turški; ste in ostanete cesarski. Naši naseljenci bodo tamo kakor doma ; v dveh |ali treh dneh lahko dospejo na Češko, ali kamorkoli v naše cesarstvo. V sosednej Hrvat-skej in Slavoniji je naših izseljencev že na tisoče; vendar pa imajo mnogi ondi še dovolj prostora. A če tudi je pogled v one kraje mikaven, premda so nade zapeljive, vendar moramo opominjati k previdnosti, in to tim bolj, kei tudi v Bosni in Hercegovini te dobrote od železnice pa do naših postav, še niso vve-dene, niso vresničene. Treba toraj počakati toliko časa, da se vse poravna, čitali smo te dni, da jejprišlo mnogo ljudi v Brod popra-ševat po pogojih kolonizacije ali naseljevanja, Minoli teden pa je odšel iz Heba oče s sedmero deco na dobro srečo proti Beču in odtod v Bosno, da bi si tamo nakupil nekoliko oralov zemlje. Takov počinek je vsak&ko nepremišljen, nedoumen. Počakajmo še nekaj časa, da izda vlada svoje postave, da se tudi ona izreče o kolonizatoričnihali naselnih razmerah. Potem pa ss ponašajmo tako, kakor so to delali naši izseljenci v Slavoniji; najprvo so poslali jednega izvedenega, skušenega mojstra v nove kraje; in če jim je ta pogoje tako popisal, da so bili z njimi zadovoljni, odšlo jih je še več, V ostalem vlada naj to glavno in prvo pravilo, da se naselijo na enem mestu vsi ena-korodni kolonisti. Nikedar naj se posamno ne razdeli po raznih krajih. Posamnik kmalu zgine mej ostalim narodom ; cela skupina pa se združenimi silami dela in se ustavlja raznim naporom ; vsakega poedinega skuša ohraniti obč-| nej koristi. Radosten, vesel spomin, krepčajoč duha, navdušajoč ga za vse, kar je sveto.... Rudeče se žari nebo; čudna tihota vlada po vsi naravi. Ptiči poskrivajo se po svojih zatišjih; le nekteri frfetajo po zraku z nenavadno brzino kakor bi tekmovali za hitrost svojih perut. Cvetlice pobešajo od trpke vro-žine razvele svoje glavice. Ves zrak je soparen, težek. Ali zagromelo je tako, da se je potreBla zemlja v svojem osrčji, in —- odmevalo je na balkanskem poluotoku. Le glasite se vi, hrupni topovi, le kažite svojo silo črnemu okrutniku, da spozna v nesreči svojo krivdo in pregreho. V potokih teče kri; čvrsti sokoli obletavajo in branijo rodne svoje brate; brat podaja bratu roko, prijatelj prijatelju; vse navdaja le ena misel: rešimo iz sužnosti rodnika si brata, vsaj kri ni voda. Na Balkanu Bvita dan; kri združila je brate v eno zvezo, zvezo ljubezni. Močno je tto združenje, kajti žrtva je bila velika. Tožen , temiin spomin , ali tolažljiv; tla-fiitelj človeštva je pogazen , zlomljena je njegova moč,.,. In zopet sije jasno beli dan, veje na novo oživljeno, vse se veseli živenja, —■ ra-duje se svoje prostosti. Tiček veselo popeva in žvrgoli v gaji, veseli se svobode, ogiblje se tičnice. človek pa naj bi vedno vzdihoval v sponah krute sužnosti? on naj bo veden rob besnega sovraga? raja naj dela, nabira, — du-šman pa naj ropa, razdira? — Sedaj je pozabljeno vse, prost je Slovanov dom, verige sužnosti bo potrgane , spone ropstva so izginile,... Ali glej na trinoga; ranjen je, zadela ga je pravična puščica. To ga je razjarilo še bolj, divje upira svoje oko ter skuša dobiti stvar v svoje oko ter skuša dobiti stvar v nih časov; ob najhujšej zimi in največej vročini , žrtvoval je vse svoje dušne iu telesne moči, da si pribori prostost , ali ni mu bilo dano popolno. Še le ko je .zavihral prapor avstrijski na svetih tleh stare slovanskih mu-čencev napolnjene „ponosite" Bosne, — od-ondaj veje tamo mir, od takrat pričela se je zopet dolgo pogrešana doba zlate svobode. Izpolnjena je ondi, blagi pesnik, presrčna tvoja želja: Prosi; ko j a bil očakov Naprej naj bo Slovanov dom, Naj zdrobiS Njih rokd Si spone, ki jili šo teže, [obližje, ki bo Čutila divje njegovo maščevanje. Vesela prikazen, radosten spomin, — privo-:Uže pojema, ali ipalc upira še vedno svojeIjevan je mir, odprta so vrata blagostanja.. .. moči, da povzroči le Še jeden vražji čin. - Šel Zleteli so žrjavi proti jugu in z njimi [zbira vse svoje zadnje sile, vije se, hinavske moj spomin na tekoče leto. Ali zopet je v solze lij6mu po krivičnem obrazu], a sedaj za- središči svoje zemlje, svojega doma. Naj s« dela ga je smrtna, zadnja puščica v brezve-f podam tudi jaz v sredo častilcev velikana, stno srce. — Slovan mora se izviti se svojo j duševnega Triglava. V Bredi stoji mej svojimi srčno krvijo iz žrela nenasitljivega moloha j sinovi, ne umakne se časa jezi, ne prepodi ga .muhamedanskega. Do zadnjega stadija priti-1 iz trdnega njegovega stališča bučanje ljutega raloj- ga je azijatsko barbarstvo; krepko S viharja. Naj glojejo v njegovem podnožji de-boril se je Slovan dve leti brez razločka let- roče vode sivo skalo, na katero se je postavil, pič, ki obsega: Die Figgur und ihre Zeit (Fort-setžung.) — Etne Benediktiner- Kuns tschule. — ■Bilder aus Oesterreich. II. Rattenberg in Ti-rol. — Driickende Fesseln. (Fortsetzung). — Literarische Cbarakterkopfe. Guido Gorres. —-Berliner Ohronik. — Vom Kriegssehauplatz in Afghanistan. — Die Echternacher Springprozes-sion. — Der Tempel des Zeus iu OJvmpia. — Allerlei. — Podobe pa so : Die deutsche Benediktiner - Kunstchule im Erzkloster Moute Cassino in Italien. Rattenberg im Unterinnthal in Tyrol. — Flofcenblaser. Oharakterkopf von Kaspijsko in po drugej v Aralsbo jezero; pa že je ruski parobrod „Samarkand" dne 23. kimovea plaval iz Aralskega po reki Amu-Darje, ter je dne 8. vinotoka prišel v Afganistan, a ko se bode vračal, poskušati hoče iti v Kaspijsko jezero. Ta novica, ktera se je zgodila pred očmi angleško-afganiske vojske, je vzbudila v Rusiji veliko senzacijo. Ruska vlada je takoj odločila veliko ekspedicijo strokovnjakov, da preišče, kako bi se dala oba korita vrediti za plavanje, ter bi tako Rusija lahko občevala s Kitajsko in srednjo Azijo. A. Oberlander, — Aitdeutsche Wasehwasser- Kakor se vidi, narava sama dela Rnsiji pot kannen aus dem 13. und 14. Jabrhundert. — gospodstvu na vzhodu. Ta dogodek vzbudil je Das britiseh-indische Fort Dsehamrud und der pozornost po celej Evropi in tudi posebno Eingang zum Cbaibarpass, — Peter und August Reichensperger. — Ludwig Windthorst. — Ein gutes Geschaftchen. — Ohristkindleinistgekom-inen. Tempel des Zeus zu OIympia. — Vsako leto izide 18 snopičev, t. j. vsake 3 tedne eden, in se zamore naročiti po 24 kr. snopič pri vsakem knjigotržeu, ali pa naravnost po pošti. — Književnost. „Niklas Prugger, der Bauernbub von Trudering." Ein Ktnstlerroman Verlag von Friedrieh Pustet in Regensburg 1879. To je naslov jako mikavni povesti, ki je pred nekimi tedni v 3 zvezkih prišla na svitlo. Predmet ji je življenje na dvoru bavarskih volilnih knezov v 17. stoletju za časa Einladimg zur Pranuraeratioii auf die m nemški listi razpravljajo o tem. Znani geograf Kiepert, ne veruje dosti o tem , pa imenuje veselje Rusov v tem poslu „slavjanako lahko-verje", in priporoča Rusom, da naj rajše mislijo na železnico, ktera bi zvezala Evropo s srednjo Azijo. „Ruski mir" zavrača Kieperta, da ta njegov predlog ni nič novega v Rusiji, mislijo pa, da bodotako s pomočjo Amu-Darja Rusi prej in ložje v srednjo Azijo prišli. maz. o. 2 1., za vtriplj. pljuč ja 45 I., za j etiko. Jakob B drisko. Amalija Mošner, dav jetiko. Urša Zgone, gostinj Neža Jeršeh, del. 64 1., za tur, gost/ o. 11 1,, za jefci nišnici ddl4, do 21. decei , voj. 2. ženij. polka za vt korporal 27. peš. polka, Polde Seidl, naijpjouir Anton Benedičič, lovec vko boieznijo. Franc Ki danimi obistmi. Kari D ' vsled oalabijenje po dri 28. peš-potka , za vre jo. 5? SLO Na dom Umrli Od 25, do 27, ■/■„■' rez. v. 79 L, za prolila ■ Kuralt, usmiljena sestra Koleša, gostač 68 I,, vsi tridesetletne vojske, t. j. Maksimiljana pa Fer-jj nišnici od 2. do 11. dece dinanda Marije-Glavni junak v tej povesti pa je Hiklas Prugger, kterega sta kot ubožnega, dečka volilni knez Maksimiljan in blaga njegova sopruga, Marijana Avstrijska , vzela v svojo skrb, ter ga izredila tako , da je postal eden najslavnejših umetnikov, ki se je pa enako s svojo umetnosjo odlikoval kakor s svojim krščanskim življenjem. Knjiga nam jabo mikavno opisuje slavne umetnike tedanje dobe in njihove razmere s kneževim dvorom kakor tudi spletke spridenih ljudi, ki so si na vso moč prizadevali uničiti srečo in mir posame znikov, kakor tudi celih družin. MojsterskoLai prane Kastelic nam kaže, kako pa da je Bog v svoji previd-j vtriplj. pljuč, nosti vse prav obrnil, in da hudibija nikdar ne zadobi popolne zmage nad čednostjo, ampak da ima že v sebi kal svoje pogube, na drugi strani pa nam spričuje, da najsijajnejše ■posvetno plačilo za storjeno dobro ni nič v primeri z notranjo dobro zavestjo in z zadovoljnim srcem. Ta jako lepa knjiga se dobiva pri vseh knjigotržcih in je cena vsem trem zvezkom 7 mark, t. j. nekaj čez 3 gl. 50 kr. — ,,Kurze E r k 1 a r u n g der son- und festtaglichen Evangelien" imenuje se knjižica, ktero je dal na svitlo Janez Panholzer, duhovni pomočnik na Dunaji. Knjižica prav umevno razlaga vrstico za vrstico nedeljskih in prazničnih in listov)evangelijev ,' ter bode zlasti gg. katehetom dobro došla. Obsega v osmini 152 strani in velja 70 kr, Založil jo je g. pisatelj sam, vendar se dobiva pri vsib knjigotržcih, — R e k a A m u- D a r j a povračuje se v staro korito. Znano je, da je reka Oxus, sedaj Amu-Darja, nekdaj tekla v Kaspijsko morje, ko se sedaj izliva v Aralsko jezero. Razun Humboldta in Rittera preiskovali so, ruski učenjaki , posebno od leta 1870 tek te reke. Od kivanske ekspedicije leta 1873 je ruska vlada zmiraj pošiljala strokovnjake, da preiščejo staro korito reke, bi se li ona ne dala Zopet vanj napeljati. Na ta način bi se precčj približala srednja Azija in Indija evro-pejskej Rusiji. A kar ni izpeljal ljudski um, to j:e Izpeljala sama narava, ker pred kratkim časom prišla je vest (novica) v Petrograd , da se Amu-Darja po jednej strani sedaj izliva v : '••ra: Špela čuk, voj. ' žaa Frančiška jetiko. Frane .če, — V bol-Marija Mlakar, 1 ". Keršič, gostin-del. 30 1., za .rad, ž, 25 1., za 1,, za pljučnico, lenioo. Jnhana Fa-— V vojaški bol-^atija Linemajer i, Franc Bancr, •■•i denimi obistmi. , jievo boleznijo, ;,':,, bat. za vročin-, zni vojak za epri-J.., vojak ženij. polka, Frane Verhovnik vojak Janez Straus, korpo- Jahrgang XXXII, 1878 Von dieser Zeitschrift, v/elehe durch ihre p r a k t i s c h e Riohtungein instruktives Organ'-fiir die hoehwurdigen Herren Seelsorger ist, erseheint' jedes Vierteljahr ein I-Ieft vo® 11 Druckbogen in Oktav mit sclioner Aus-stattung. In vielen D;6zesen Oesterreichs-Dn-garns, in Deutschland und der Schweiz erfreut sie sich einer sehr namhaften Verbreitung und die meisten hocbwordigsten Ordinariate haben-sich bestimmt gefunden, sie in ner anerken-nendsten Weise zu empiehlen. Hervorragende Ki aRe, unter denen nicbt -\venige einen beteu--tenden Ruf in der literarisehen Welt geniesen,, unterstttzen sie durch ihre Mitwirkung, Slaadige Rubrik der Zeitschrifc sind: 1. Theoiogisch prakJische Aufsatze, wohin auch' die Bespreehunp kirchiicher und socialer Zeit-frageu zaklt. 2. Pastoralfragen untl Falle, deren Ausfiihrung enthalt. 3. Meuesle Entscheidungens des hI. Stuhles. 4. Recensionen neuerer lite-rariseher Produkte. 5. Zeitlaufte, welche eine vollsfandige Rundschau tiber die kirchliche Be-wegung geben. 6. Miscellanea, Avelche vvichtige' Nachrichten und iimtliche Erlasse, die das-kirchliche Gebiet betreffen, mittheilen. Man pranumerirt am einfachsten mit Post-anvveisung unter der Adresse: ,,An die Redaktion der Quartalschrift in Lin z, Harrachstrasse Nr. 9," Auch alle Poslamter des Auslandes und alle Bucbhandlungen nehmen Bestellungen an. Der Preis fitr den Jahrgang ist mit di-relcter Zusendung durch die Post von Seite der Redaction 3 gl. 50 kr. o. W. Auch im Wege des Buchhandels kostet-die Zeitschrift 3 gl. 50 kr. Ergebenst (2) • «Iac MedaciS^sD. ojak 17. peš, polka za naroževanjn rENGA u jjSlovenefi'' elja kakor dozdaj: Za Ljubljano: a za celo leto 9 gl. „ pol leta 4 50 30 80 kr.; četrt leta 2 „ en mesec ninistraciji sprejeman: ..... 8 gl. 40 kr.; Za cel- . . . . „ POl ki^l......4: „ „ četrt leta.....2 „ „ e». mesec.....— „ posamezne številke ... — „ Po pošti: Za celo leto.....10 gl. „ pol leta.....5 „ „ četrt leta.....2 „ „ en mesec . . . . . —- „ posamezne številke ...—-,, 20 10 70 7 kr. 50 90 Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za celo leto „ pol leta kr. n n ... 6 gl. ... 3 „ - „ četrt leta .... 1 „ 50 List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom Kdor se ne misli naroČiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi j prosimo tiste gospode, ki naročnine Še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, daj tudi mi poravnamo račun v tiskarni. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih | nakaznicah (Postamveisungen) opravili štvu, Stari trg, hiš. štev. 16, O božiču prišla je na svitlo knjiga „Dr. Mmm svečanost" slavljena dne 18. in 19. novembra 1878. t Ljutoljani. Opisal po svojih stenografskih bilješkah Anton Bezenšek. Razen točnega opisa svečanosti donaša knjiga vse važne govore in zdravice J. od besede do besede v slovenskem, hrvat- | sbem, češkem in bolgarskem jeziku itd., I pa tudi prav lepo in verno sliko dr. B 1 e i- | weis-ovo, ter njegov živ o topiš (spi- J | sal prof. dr. C e les ti n). | f Zavolj svoje elegantnosti je ta | knjiga prav primerna za božična in novo~ | letna darila. A sploh kot lep spominek I naše velike narodne svečanosti ne bi I' smela manjkati nobenemu iz- f o b r a ž e n e m u S 1 o v e n c u 1 | Cena s poštnino 60 kr. — Naročuje | se najlože s poštno nakaznico pri % uredništvu I „Jiig'Oslav. Stenografa" | (Dobiva se knjiga tudi pri veSih hn/ji~ € (3) žarjih po 70 novS.) | Loterijske številke, 27. decembra. Na Dunju: 15, 72, 82, 22, «7. ' V Gradcu: 29, (11, 22. 42, 21. Telttftr«liča>o ?i»riM! c«n&? 18. decembra. „P o-velje Feldzeugmeistra b r. Filipoviča pri odhodu iz Bosne v Prago, I. grudna t. L „Vsled Najviše določbe Nj. c. kr. apostol. Veličanstva od 18. listopada bilo je razpuščenje II. armadnega pcveljništva in ob enem tudi moje oproščenje tie častne stopnje;, kakor tudi moja vrnitev v Prago najmilostivši blagovoljena. Poveljništvo v Besni in Hercegovini ostale vojne II. armade \predam toraj Nj. kr. Visokosti , kot imenovanemu poveljniku v omenjenih deželah, feldzeugmeistru Viljemu nadvojvodu Viirtembergu, iu nastopim pot~ v svojo novo službo. Sili me, da pri svoji ločitvi izgovorim vsem gg. generalom, vsem štabnim in drugim častnikom, vojaškim vradnikom, kakor tudi vojakom vseh vrst in branž sedanje II. armade, najpopolniši pripoznanje, za med naj-težavnišimi razmerami skazano zvestobo, hrabrost in stanovitnost v bojih, za vzdržljivost in zatajevanje samega sebe v prenašanji nenavadnih štrapac , za čast in velikodušnost v ravnanji in postopanji proti zmotljivemu ljudstvu , ktero se je s spodbadeno strastjo proti ministerskega predsednika zopet potrjen. Drugi nam vzdignilo. listi pa temu nasproti poročajo, da v novo mi- vsaj je ne preglojejo — on, oče svojih sinov, ostane nepremakljiv, neustrašen. — Le enkrat še naj me posatvi domišljija v sredo onih navdušenih glasov, ki odmevajo daleč gor na severu, in zopet spodaj na jugu. Le en glas navdušuje ves slovanski svet, le ena želja gori slehernemu iz oči —■ naj živi dolgo oče Slovenije I naj budi, krepča , brani še dolgo svoje sinove! Prelep krasen spomin, njega ne zbriše bodočnost iz čutečega srca .... V zvoniku udarilo Je kladvo dvajnastkrat. Prošlo je, vse je minulo, reva, bolest, veselje živost. Nikedar več se ne povrne, časa sila razgrnila je blagodejno svojo odejo nad pretekle dni — Zapalo je leto pozabljivosti. Da stobi v poklicu in zatajevanji samega sebe f taisti meri spodbujevali, kteri je njih navdušenost častil in do sedanjega vspeha dognal. Naj bi ta duh , naj bi te vojne čednosti hitro se oživele in ko bi nas glas Najvišega vojnega glavarja k novim činom klical, nas z novim vspehom, z novimi lavorikami ovenčale. Da bi temu tako bilo, da bi tako ostalo in prišlo, temu je najbolj vroča želja, in najsrčniši pozdrav Vašega odhajajočega vojnega poveljnika, Filipovič m. p., feldzengmeister. novice. V Ljubljani 31. decembra,-(Noga -v stegnili odtrgala) je 28. t. m. po poludne železnična mašina nekemu delavcu, ki je po neprevidnosti prišel pod kolesa. Nesrečnež je dve uri potem umrl zapustivši ženo in troje nepreskrbljenih otrok, (.BožiSnico) bodo napravili jutri, 1. janti-arija ob % 6. uri zvečer pomočniki katoliškega rokodelskega društva; na sv. treh kraljev dan pa bode ob ravno isti uri enaka ve« Belica za pridne rokodelske učence. V nedeljo je bila napravila Vinčencijeva družba v Alojznici božičnico za deško sirotnišnico. Povabljenih gostov se je bilo zbralo prav obilno med njimi mil. knez in škof pa deželni predsednik s svojo gospo in mnogo druge odlične gospode. Tudi darov v podporo sirot je bilo došlo dokaj in so jih povabljeni po različni ceni kupovali prav radi, kar priča, da ima prebivalstvo ljubljansko za sirote prav sočutna in usmiljena srca. (Hranilnica) bode zarad sklepanja računov od 1. do 15, januarja, zastavljevalnica pa od 27. dec. do 16. januarja 1879 zaprta, (Domačih roservistov) je te dni zopet nekaj došlo iz Bosne. Ker .jih zarad pomanjkanja časa ni bilo mogoče pogostiti, izročil se je vsakemu možu 1 gld. C. kr. vojska kazala je o vojski (Feldzug) 1. 1878 vse one visoke vojne zmožnosti, ktere naše ,ime in našo čast na svetu že od nekdaj utemeljujejo. Vojaki! Sprejmite zato najtoplejši in srčno zahvalo od svojega višega poveljnika, svojega vodja. Spomin na naše vspehe, pa na naše dela (Thaten), ktere so bile od Nj. c. kr. apostol.] Veličanstva v večkratnem Najvišem pisanji pri-poznane, so naš vojaški čut vzdignile in ga ponosnega storile. Obdržite in spodbujajte ga še za naprej! Že je novoletno nadomeščenje k različnim polkom in oddelkom na poti. Oni, starejših tečajev se po zvesti in lepo opravljeni dolžnosti vrnejo v naročje svojih družin. Naj bi,ti tudi v svoji domovini, ktera je — R, o j a n s k a čitalnica vabi na veselico, katera bo dne 31. "dec. 1878. Spored: 1. Petje. 2. Deklamacija. 3. Slovo, dvogovor na splošno zalitevanje ponavljan. 4. Deklamacija. 5. Vernitev, dvogovor. 6. Pes in mačka, žaloigra v 1 dejanji. 7. Srečkanje z darili. 8. Društvena zabava. — Začetek ob 9y2 uri zvečer. Vstopnina za ude prosta, za neude 30 nov. brez razločka spola. Odbor. — „P u č k e N o v i n e" imenuje se hrvatski gospodarsk list, ki po izgledu in obliki naših Novic" izhaja v Zagrebu in ga posebno priporočamo tistim, ki se hočejo hrvatskega jezika naučiti. Jezik je namreč lahko umeven in vrednik g. Ljudevit Tomšič, rodom Slovenec, sprejema tudi slovenske dopise. „Pučke No-vine" so najcenejši hrvatski list, za o vsako četrt leta 1 bi pač enake reve v novem letu ne zbudile I že poprej vrnivše se tovarše z navdušeno lju- spomina na prošlost! Da bi nikedar nesreče jeza ne vzdignila svoje okrutne roke nad nami i Naj posije solnce sreče, naj požene narod nove kali blagostanja, da obrodi obilen sad v slavo dičnim svojim sinovom. Na to o novem .letu pomozi Bog! Krilan. beznijo sprejela, in gotovo tudi njim na isti način nasproti prišla bode, podedovani in vtr-jeni duh, njih ljubezen do Najvišje zvestobe, ponos c. kr, orožja razširjevali in častili. Naj bi ostali novo prišle s prijateljskim nagnjenem sprejeli, jih v čutu dolžnosti, zve- soboto na celi poli in veljajo gld. 15 kr. — Bralno društvo „S loga" v Kropi imelo bo 5, dne prosinca 1879 ob 3, uri popoludne v društvenih prostorih svoj letni cboui zbor s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo blagajnikovo in polaganje računa. 3. Volitev novega odbora za tekoče leto. 4. Povoljni nasveti udov. Ker se bo pod 4. točko sklepalo o važnem nasvetu, da bi se ustanovila podružnica v Kamnigorici vabi vse Častite p. i. domače in vnanje ude k obilnej vejeležbi Odbor. — Zabavnika „D e u t s c h c r Ii a u s-schatz" prišel je te dni na svitlo 4. sno-